mkibn20080331-0016l

berz

NIK

- GGOO

DDII

NNAA

II-

BBRR

OOJJ

1166-

3311 MM

AARR

TT 2200

0088 GG

OODD

IINN

AA -

((PP

RRII

LLOO

GG NN

AA TT

EENN

DDEE

RRNN

IIKK

))

Preku emisija na hartii od vrednost polesno

do nov kapital

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 31.03.2008 broj 16 berzNIK

Preku emisija na hartii od vrednost polesno

do nov kapital- Zo{to akcionerskite dru{tva treba da pribiraat

kapital preku izdavawe na hartii od vrednost i koi sepridobivkite od transparentno objavuvawe na podatoci,e temata so koja Komisijata za hartii od vrednost vo so-rabotka so USAID - Proektot za delovno opkruùvawezapo~na serija rabotilnici so kompaniite koi se vodatvo Registarot na akcionerski dru{tva so posebni obvrs-ki za izvestuvawe. Osven vo Skopje, vakvi sredbi }e seodràt vo Strumica, Bitola, [tip i vo Tetovo.

Celta, kako {to informiraat od Komisijata e da sepodigne stepenot na znaewe kaj dru{tvata za toa dekaizdavaweto na emisii na HV e dobar na~in za pribirawe

na kapital i deka tran-sparentnosta i infor-miraweto na javnosta zaraboteweto ne e samozakonska obvrska, tuku inivna promocija predpotencijalnite inves-titori.

- KHV raboti na po-digawe na znaeweto nakompaniite za benifi-tite od novi emisii nahartii od vrednost, so{to akcionerskite dru-{tva }e obezbedat sve`kapital za finansira-we na investiciskitezafati, a na investito-rite }e im se dade mo`-nost da gi vloàt svoi-te slobodni sredstva ida go zbogatat svoetoportfolio. Vo razvie-nite pazarni ekonomiikompaniite mnogu pove-}e preferiraat noviemisii na HV, otkolkuda zemaat zaem od ban-ka za da go finansiraatsvojot razvoj.

Komisijata za har-tii od vrednost gi oh-rabruva i poddrùvasite dru{tva da emiti-raat akcii, korporativ-

ni obvrznici i sli~ni finansiski instrumenti preku koipolesno, pobrzo, poefikasno i poevtino }e dojdat dopotrebnite finansiski sredstva za realizacija na svo-ite biznis proekti. Voedno, so izdavaweto na novi HV sezbogatuva i ponudata na pazarot na kapital, so {to tojstanuva pointeresen i poatraktiven za investitorite.Investitorite se gladni za novi finansiski proizvodi.Toa e u{te eden dokaz za kompaniite deka sigurno }e imapobaruva~ka za novata emisija na HV od edna uspe{nakompanija. Otkako zapo~naa so rabota i investiciskitefondovi kako institucionalni investitori se sozdadoauslovi, emisiite na akcii da bidat posigurno realizi-rani, naglasi pretsedatelkata na Komisijata za hartiiod vrednost, Marina Na}eva Kavrakova na prvata sredbana ovaa tema koja se odrà minatata nedela vo Skopje.

Spored Kavrakova glavni prioriteti za Komisijatase: - odrùvawe na efikasen, zakonit i fer pazar na ka-pital ~ij{to visok integritet }e bide garant na dover-bata na site u~esnici na pazarot na kapital vo negovitevrednosti i - za{titata na pravata i interesite na in-

vestitorite, a osobeno na malite investitori, {to pret-stavuva osnoven uslov za podobruvawe na investiciska-ta klima vo zemjata.

Kavrakova pojasni, deka koga zboruva za za{tita nainvestitorite i na malcinskite akcioneri misli na Za-konot za prezemawe na akcionerski dru{tva, koj obezbe-duva ednakov tretman za site akcioneri. -Tokmu zatoa,na ovaa serija- rabotilnici }e se osvrneme i na nego, re-~e Kavrakova.

Taa gi ohrabri prisutnite da gi otvorat site dilemi{to gi imaat vo odnos na Registarot na akcionerskidru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe, za izdava-weto na hartii od vrednost i okolu postapkata za preze-mawe na kompanii. - O~ekuvam, zaedno da pridonesemepazarot na hartii od vrednost da bide pobogat so rele-vantni informacii za dru{tvata i so novoizdadeni har-tii od vrednost, so {to }e ja pridobieme doverbata nainvestitorite.

Govorej}i za zakonskata ramka za izdavawe na akciikako na~in za obezbeduvawe na sve` kapital od stranana kompaniite Mate Stojanovski, sekretar na KHV, obra-zloì deka prezentacijata ja postavil za izdavaweakcii, zatoa {to drugite vidovi na finansiski instru-menti, za koi i ne mora da ima pogolema praktika iiskustvo, nema interes i kaj emitentite. Osven akcii koise izdavaat po pat na privatna ponuda (za odnapred poz-nati kupuva~i-lica poznati za kompanijata) mnogu malkuse slu~aite koga kompanija se otvora za javnosta, odnos-no emitira akcii, vrz osnova na javna emisija, javnaponuda na hartii od vrednost. Spored nego toa e i osnov-nata pri~ina {to primarniot pazar ne moè da go sledirazvoojot na sekundarniot pazar (Berzata).

Spored Stojanovski, kompaniite ne izdavaat akciiporadi nivniot strav od razvodnuvawe na sopstve-ni~kata struktura, {to ne bi trebalo da bide taka, bi-dej}i sekoja kompanija vo ramkite na svojot razvoj trebada oseti potreba deka svoite proekti treba da gi finan-sira preku izdavawe na HV. Za da bide atraktivna trebada se griì za dobroto korporativno upravuvawe vo kom-panijata i da vleva doverba i sigurnost kaj investi-torite za da moàt da se odlu~at da zapi{at akcii odemisijata.

Tokmu vo ovaa nasoka se istraùvawata na USAID -Proektot za delovno opkruùvawe. Meri Cuculovska,pretstavnik na ovoj proekt, istakna deka izminatite go-dini prisutni bea golemi korporativni skandali vo sve-tot, vo najgolem del predizvikani od nedostig i nepo~i-tuvawe na standardite na dobro korporativno upravuva-we. Celta na ovaa serija obuki, pokraj postojnata regula-tiva, e da se spre~at sli~ni potresi na pazarot na kapi-tal vo Makedonija.

Spored informaciite od u~esnicite na Berzata,pribiraweto na dopolnitelen kapital preku novi emi-sii na HV e op{t trend me|u bankite i kompaniite vo za-padniot svet, kako najevtin na~in za doa|awe do finan-siski sredstva. Vo Makedonija ima edna do dve kompaniikoi go sledat toj trend. I brokerite go delat stavot nasekretarot na KHV, deka postoi strav kaj kompaniite dagi objavuvaat izve{taite za nivnoto rabotewe bidej}ipri novi emisii na HV doa|a do mo`nost za vlez na noviakcioneri , a so toa i do mo`nosta za pomestuvawe voglasa~koto telo na tie kompanii, odnosno kaj nositelitena mnozinskiot paket akcii.

Do sledniot ponedelnikMakedonka Baldazarska

Glaven i odgovoren urednik na berzNIKe-mail: [email protected]

Vo ovoj posleden martovski broj na berzNIK, na-mesto voobi~aeniot vovednik i akcentirawe nanastanite koi ja odbeleàa nedelata, a koi za voljana vistinata gi ima{e dovolno, se koncentrirame natemata: Emisijata na hartii od vrednost (HV) kakoeden od najevtinite, najbrz i najefikasen izvor nafinansirawe na kompaniite. Tema koja e vokorelacija i so informaciite koi se prioritet naberzNIK - sublimat na site vesti koi direktno iliindirektno vlijaat na pazarot na kapital. Poa|aj}iod golemiot interes na korisnicite i klientite,koi imaat potreba, èlba i interes da se infor-miraat za toa {to i kako rabotat instituciite, {toi kako nudat i {to i kako treba da storat za dadobijat odgovor za nekoi bitni pra{awa povrzani sodvièwata na berzanskiot pazar se zadràvme naovaa tema, koja veruvam }e inicira u{te mnogu drugikonkretni ~ekori. Ednostavno, moèbi ova e i tem-ata, koja edinstveno deluva prakti~no i relaksi-ra~ki vo ovoj haoti~en politi~ki moment. Gledanood aspekt na dobrososedski odnosi, da ne zabo-ravime deka kolku i da e golem politi~kiot pri-tisok, koj vo ovoj period e koncentriran na imeto nana{ata dràva, sepak samo zdravata i silnaekonomija gi dviì i podreduva i internite ibilateralnite i me|unarodnite interesi. Ottuka,likvidni, zdravi finansiski kompanii, moàt samoda i donesat pozitiven imix na Makedonija. Fakt edeka tie preku novi emisii na HV moàt da obezbe-dat kapital za finansirawe na svoite proekti ibiznis i delovni planovi, a na toj na~in, pred se, ida se promoviraat i sebe i pazarot i dràvata predstranskite investitori.

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 16 Data 31.03.2008

So programata za konkurentnost i inovativnost,malite i sredni pretprijatija od zemjava }emoè da koristat sredstva od EU, so koi }e jazgolemuvaat nivnata konkurentska sposobnostza natprevarot na evsropskiot pazar. Vo osnova,}e se poddrùvaat proekti koi }e zna~atpo{irok socijalen benefit, kako podobruvawena ekologijata, na uslovite za vrabotenost, nazgolemuvawe na broj na vraboteni...

Malite i sredni kompanii od Make-donija dobivaat {ansa za ramnopra-ven natprevar na razvieniot evrop-

ski pazar. Toa im go ovozmoùva Programa-ta za konkurentnost i inovativnost - CIP,koja ja kreira{e Evropskata komisija socel da se zajaknat malite i sredni kompa-nii od zemjite na Unijata i da se podignenivnata konkurentnost za da moè da sespravat so konkurencijata na amerikan-skite, kineskite i drugite silni ekonomii.Inaku, programata }e trae od 2007 do 2013godina i e vo funkcija na Lisabonskatastrategija, donesena proletta minatata go-dina, spored koja ovoj tip na kompanii setemel na site nacionalni ekonomii. Odzemjite kandidati za ~lenstvo vo EU, voovaa Programa e vklu~ena samo Makedonija.

- Ovaa Programa se odnesuva isklu~i-vo za malite i sredni pretprijatija. Vo neaakcentot e staven na tehnolo{kiot razvoj,odnosno na inovacijata kako glavna kompo-nenta. No, spored definicijata na Evrop-skata komisija, inovacijata ne e samo novproizvod, tuku i se ona {to go podobruvaraboteweto vnatre vo kompaniite, {to japodiga nivnata konkurentnost. Zna~i, vne-suvawe novi tehnologii, podobruvawe nauslovite za vrabotenite, podobruvawe naokolinata nadvor od kompanijata - objas-nuva Jadranka Arizankovska, vi{ sovetnikza EU programi vo Stopanskata komora naMakedonija. - Vsu{nost, vo ovaa programaEvropskata komisija ne saka da vidi is-klu~ivo profitabilni proekti koi }e no-sat zarabotka samo za nekoja kompanija, tu-ku }e se poddrùvaat proekti koi }e zna-~at po{irok benefit vo smisla na podob-ruvawe na ekologijata, na uslovite za vra-botenost, na zgolemuvawe na broj na vrabo-teni...

Inaku, Programata se sostoi od tripodprogrami, a toa se programa za pretpri-emni{tvo i inovacii, programa za infor-macisko-komunikaciski tehnologii i pro-grama za inteligentna (alternativna)energija. Makedonija za 2007 go potpi{aprviot del - za pretpriemni{tvo i inova-cii, a za 2008 godina se pregovara za pot-pi{uvawe na site tri programi. Vrednostana prvata podprograma za pretpriemni{t-vo i inovacii e 2,1 milijardi evra. - Toase pari do koi pristap imaat site evrop-ski zemji, vklu~uvaj}i ja sega i Makedonija,{to zna~i deka sega makedonskite kompa-nii }e se borat na isto ramni{te so evrop-skite. Toa istovremeno zna~i deka se ba-raat isti kvaliteti na aplikacii - objas-nuva Arizankovska.

Finansiskite instrumenti, kako glav-na komponenta na podprogramata vo ram-kite na CIP, se interesni ne samo za na-{ite kompanii, tuku i za zemjite na EU. Tiesodràt instrumenti koi i falat na Ma-kedonija, ama o~igledno i falat i na ev-ropskite zemji. Se raboti za garantnitefondovi, mikrokreditnite linii koi sesektorski orientirani po potreba na sek-torite i se so mnogu poniski kamati otkol-ku onie vo komercijalnite banki. Od drugastrana, Evropskiot investiciski fond,desnata raka na EK, preku koj }e se realizi-raat finansiskite sredstva, isto taka }evleguva vo fondovi, od tipot na rizi~nifondovi kako {to se ven~er kapitalot idrugi investicii, za koi EIF }e oceni de-ka vo momentov se neophodni za malite isrednite pretprijatija.

Ministerstvoto za ekonomija, kakonadle`no za CIP programata vo dràvava,}e ima zada~a da gi informira site fi-nansiski institucii, po~nuvaj}i od Minis-terstvoto za finansii, Makedonskata ban-ka za poddr{ka na razvojot, bankite, od-nosno celiot lanec na institucii koj }ebide implementator na tie instrumnenti,{to treba da napravat za da moàt da vle-

zat vo Programata za konkurentnost i ino-vativnost, osobeno da se aplicira vo de-lot na dobivawe na tie finansiski ins-trumenti. Za taa cel Ministerstvoto zaekonomija pobara pomo{ za doobjasnuvaweod Direktoratot za pretpriemni{tvo naEK vo vid konsultanti koi bi gi objasnileovie finansiski instrumenti. Kako {topotencira Arizankovska, vo momentov smevo dobra pozicija, bidej}i paralelno sorazvojot na ovie instrumenti od strana naEvropskata komisija, }e rabotime i nie. -Kaj kompaniite vo zemjava ima ogromen in-teres za ovaa programa. Za taa cel e i kam-pawata {to se sproveduva zaedno so Bri-tanskata ambasada, odnosno nivniot pro-ekt vo ramkite na Agencijata za pretpri-emni{tvo, za zapoznavawe so site EU fon-dovi. Mnogu e bitno privatniot sektor da jarazbere programata i povicite {to }e giraspi{uva Evropskata komisija, bidej}imora da se napravi dobra aplikacija, sodetalni informacii kako }e bide napra-ven proektot, koi }e bidat partneri za ne-gova realizacija, bide}i ne treba da se za-boravi deka za evropskite pari vo trka }ebidat kompanii od celata Evropska unija.

V.M.

PROGRAMA ZA KONKURENTNOST I INOVATIVNOST NA EVROPSKATA UNIJA

KONKURENTNOSTA NA MAKEDONSKITE KOMPANII ]E JAKNE SO EVROPSKI PARI

ZAPO^NA SO RABOTA EVROPSKIOT INFORMATIVEN I INOVATIVEN

CENTAR VO MAKEDONIJA

Vmreùvawe vo evropskite programi za

konkurentnostNa 28 mart 2008 godina, zapo~na so rabota

Evropskiot informativen i inovativen centarvo Makedonija - EIICM, kako del od mreàtaEnterpise Europe Network, vo koja ~lenuvaat 600partnerski organizacii (stopanski komori, uni-verziteti, nau~ni centri i drugi nau~ni organi-zacii i zdruènija na pretprijatija) od 40 zemji,vo koi ima preku 23 milioni mali i sredni pret-prijatija. Preku ovaa mreà vo Makedonija }e seimplementira i ramkovnata Programa za konku-rentnost i inovativnost na Evropskata komisija,za ~ija realizacija se izdvoeni 2,17 milijardievra za period do 2013 godina, sredstva koi sega

}e bidat dostapni i na na{ite kompanii i institucii. - Ovoj Centar za makedonskitepretprijatija }e otvori mo`nost za pogolema informiranost, zapoznavawe so naj-dobrite evropski praktiki za vodewe biznis, podigawe na tehnolo{koto nivo i ste-penot na inovacii i za podobruvawe na nau~no-istraùva~kata i razvojnata komponen-ta na site svoi korisnici - istakna vicepremierot Zoran Stavreski, na sve~enoto otvo-rawe na Evropski informativen inovativen centar. Malite i srednite kompanii odRepublika Makedonija }e moàt da dobijat informacii za regulativite, direktivite,standardite i za drugite uslovi za vodewe biznis vo ramkite na mreàta, kako i in-formacii za na~inot na finansirawe na zaedni~kite proekti vo ramkite na evro zona-ta.

Po~etokot na rabotata na Centarot evrokomesarot Ervan Fuere go oceni kako u{teeden ~ekor poblisku na Republika Makedonija vo za~lenuvaweto vo EU, bidej}i part-nerskiot odnos pome|u univerzitetite, istraùva~kite centri, biznis zaednicata ivladinite institucii vo Programata e osnova za uspe{no jaknewe na konkurentnosta namakedonskite kompanii.

Od zemjite od porane{na Jugoslavija vo ovaa mreà ~lenuvaat samo Republika Ma-kedonija i Slovenija, dodeka od zemjite-kandidatki za EU, ~lenstvo vo ovaa mreàimaat Republika Makedonija i Turcija.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. OÊKUVAVME 3 OTSTO, A ]E IMAME POMALKU OD 7 OTSTO INFLACIJA (****)2. BUGARIJA GI ZATVORA FRI-[OPOVITE KON ZEMJITE [TO NE SE VO EU (***)

24.03.2008 g. PONEDELNIK1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.1 RAZVOJOT DOPRVA ]E GO PODOBRI STAN-

DARDOTs.5 SE RAZNEBITUVA REK BITOLA

UTRINSKI VESNIKs.7 MMF PROGNOZIRA INFLACIJA OD [EST OT-

STO, VLADATA NE E [email protected] VELE[KITE ZEMJODELCI NEMA DA KONKU-

RIRAAT ZA SUBVENCIIs.7 NEDELAVA ESM SO NOVA AKCIJA ZA ISKLU-

ÛVAWE [email protected] BUGARIJA GI ZATVORA FRI-[OPOVITE KON

ZEMJITE [TO NE SE VO EUs.8 GR^KATA VLADA SAKA DA GI PRODADE OLIM-

PIK, PO[TITE I @ELEZNICATAVEÊRs.6 EVN I PROAKVA NA PREGOVORIs.6 TELEKOM SE REBERNDIRA VO T-MTs.6 PORTA 3 I VO ELEKTRONSKA FORMAs.6 HRVATSKI KONÂR SAKA DA GO PRAVI

SKOPSKIOT TRAMVAJs.6 DO NOV ILI STAR AVTOMOBIL ZA TRI DENA!s.7 [EST OTSTO INFLACIJA!s.7 BUGARIJA GI ZATVORI FRI[OPOVITEs.7 EFT SAKA DA GRADI TERMOELEKTRANAs.7 SVRTENI 5 MILIONI EVRA

VREMEs.1 ARAÎNOVO ]E SE TEPA, AMA NEMA DA JA

DADE STRUJATAs.5 KRIVI^NI PRIJAVI ZA DIREKTORI I MI-

NISTRIs.6 AKCIITE NA KOMPANIITE VO DVE KRAJNOS-

TIs.7 VISOKITE KAMATI MU [TETAT NA BIZNI-

SOTVESTs.7 MAKEDONSKOTO JAGNE[KO NE ZAMINA ZA

KATARs.7 OÊKUVAVME 3 OTSTO, A ]E IMAME POMAL-

KU OD 7 OTSTO INFLACIJANOVA MAKEDONIJAs.1 NAJGOLEM EKONOMSKI RAST OD OSAMOS-

TOJUVAWETOs.1 INFLACIJATA NE E OPASNAs.5 PORAST NA BRUTO DOMA[NIOT PROIZVOD

ZA 5,2 OTSTOs.5 ZABELE@AN NAJGOLEM PAD NA CENITE NA

SUROVINITEs.5 JAVNATA PONUDA ZA MAVROVO UVERTIRA ZA

BIKOV PAZAR?s.5 NAJGOLEMI DOL@NICI NA EVN - VODOVOD-

NITE PRETPRIJATIJA[PICs.1 OHI BLOKADA, BIZNISOT CVETA!s.6 VLADATA ]E JA DR@I INFLACIJATA NA 5 OT-

STO

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

PROGRAMA ZA KONKURENTNOST I INO-VATIVNOST NA EVROPSKATA UNIJA. . . . 4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK,SREDA, . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-7

INDONEZISKATA EKONOMIJA NAVLEGU-VA VO CENTRALNA I ISTO^NAEVROPA.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

USAID - AGROBIZNIS FINANSISKIPRIRA^NIK.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

STOPANSKA BANKA AD SKOPJE...............9

NA SAEMOT MEBEL 2008....................10-11.BERZA VESTI... BERZA VESTI... . . . . . . . . . . . . .11

CENATA NA MASLOTO ZA JADEWE ]E SEAMORTIZIRA SO DOMA[NISUROVINI?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12

BERZNIK - ̂ ETVRTOK, PETOK, SABOTA .. . . . . . .13-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKABERZA ZA HARTII OD VREDNOST . . . 17-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKberzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 16Data: 31.03.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaNovinari: Vaska MickoskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

- Inflacija poniska od 7% i porast na bruto-do-ma{niot proizvod od 6% se glavnite celi na Vladatavo razvojot na makedonskata ekonomija godinava, e delod analizata so koja Vladata gi pretstavi svoite us-pesi, a koja bez isklu~ok e top tema vo site dene{nivesnici. Vicepremierot Zoran Stavreski prenese de-ka lani bile postignati vrvni rezultati, koi gra|ani-te vistinski }e gi po~uvstvuvaat po edna godina kon-tinuiran ekonomski porast.

Toj naglasi deka so 5,1%, BDP lani zabeleàlnajgolem porast poslednive petnaesetina godini vosite ekonomski sektori, osven vo zemjodelstvoto. Voindustrijata najgolem uspeh imale Mital stil, Feni iMak-stil, a vtori na listata se rudnicite Bu~im, Sa-sa i Toranica. Stranskite direktni investicii, soop-{ti vicepremierot, vo 2007 godina nominalno poras-nale za celi 20%. Najgolemi se investiciite na tre-tiot mobilen operator VIP - 50 milioni evra, Trig-lav osiguruvawe - 28 milioni, Danjub grup vo bitol-skata mlekarnica so 27 milioni evra, Kejbltel so 13milioni evra i drugi.

- Spored podatoci od Narodnata banka, investi-rani se 240 milioni evra, dvapati pove}e vo spored-ba so periodot od 2002 do 2006 godina, ako se isklu~iprivatizacijata na ESM Distribucija. Pozitivniottrend prodolì i godinava, vloèni se okolu 100 mi-lioni evra od koi 40 milioni za kupuvawe nedvi`-nosti, 20 na izraelska firma vo Alumina, 20 milioniza hotelskiot kompleks Kalifornija risorts i drugi- re~e Stavreski. I analizite na MMF pokaùvaatdeka sekoja inflacija pod 7% ne e {tetna za ekono-mijata. Vo pretstojniot period ima o~ekuvawa deka }edojde do izvesno ublaùvawe na cenite na hranata ina energensite, so ogled na poslednite slu~uvawa nasvetskite berzi i tie }e bidat reflektirani vo stap-kata na inflacija vo Makedonija, koja verojatno }ebide povisoka od tri procenti kolku {to prvi~no iz-nesuva{e, no ne od pet do {est otsto na godi{no nivo.

Nova Makedonija ja prenesuva analizata za mina-tata treskavi~na berzanska nedela. Spored nea In-deksot MBI-10 iscrtan od akciite i reakciite na in-vestitorite se odnesuva{e kako proletnovo vreme -nepredvidlivo menuvaj}i od krajnost vo krajnost.

Za prvite dva trgovski dena MBI-10 izgubi 356poeni, a za poslednite dva trgovski dena ekspresnovrednosta na indeksot MBI-10 porasna za 702 indek-sni poeni. Prostorot za podem be{e golem, a rastotopravdan i o~ekuvan, zaradi niskoto startno nivo ,ili najniskoto nivo godinava, koe MBI-10 go dopre vosredata nedelava.

Analiti~ari na poznatata amerikanska konsul-tantska firma Prospektor aset menaxment predvidu-vaat deka do{ol krajot na trendot na rastot na ceni-te na surovinite zatoa {to najgolemoto svetsko sto-panstvo, amerikanskoto, se nao|a na rabot na recesi-

ja. - Cenite }e padnat mnogu pove}e otkolku {to se na-devate, ocenuvaat od ku}ata. Cenata na zlatoto za is-porakata vo april na Wujor{kata stokova berza padnaza 2.530 dolari, ili za 2,7 otsto, na 920 dolari za un-ca. Rekordnata cena od 1.033,90 dolari za unca be{ezabeleàna na 17 mart, a samo vo sredata zlatoto po-eftino za 59 dolari.

Cenata na amerikanskata lesna nafta za ispora-ka vo maj na Wujor{kata stokova berza v~era padna za70 centi ili 0,7 otsto, na 101,84 dolari za barel, do-deka na 17 mart dostigna rekordni 111,80 dolari. Su-rovata nafta }e padne ovaa prolet verojatno na gra-nicata od 90 dolari za barel poradi toa {to zabave-niot rast na amerikanskoto stopanstvo gi pottiknuvatrgovcite da go napu{tat pazarot na surovini, nagla-suvaat analiti~arite na grupacijata Goldmak Saks.

Ve~er objavi deka Makedonski telekomunikacii}e se rebrendiraat. Za koe ime }e se odlu~at akcio-nerite }e se znae na 16 april za koga e zakaàno Ak-cionerskoto sobranie na kompanijata. Neoficijalnose doznava deka trgovskoto ime na Telekom vo idnina}e bide T-Makedonski telekomunikacii ili skratenoT-MT.

Vo nego }e pro~itate i deka hrvatski Kon~ar mo-è da bide edna od kompaniite koja }e go napravitramvajot, {to gradskite vlasti go najavuvaat kakonajgolem proekt vo Skopje. Ova tie go najavija otkakodenovive vo Ministerstvoto za transport i vrskipotpi{aa dogovor za modernizacija na dve lokomoti-vi na Makedonski èleznici - Transport. Od hrvat-skata kompanija velat deka vo momentov, modelot natramvajot na Kon~ar se nao|a na probno vozewe voBratislava, a zainteresiranost za ovoj tramvaj poka-àle i Bukure{t, Sofija kako i Kiev.

Vest prenesuva deka makedonskoto jagne ne zami-na za Katar. Ministerot za zemjodelstvo Aco Spase-noski e sre}en {to lani ènskite jagniwa mu ostanalevo Makedonija za priplod, a ne zavr{ile na pazarotvo Katar. Odgleduva~ite na ovci, pak, velat deka ilani, no i godinava im se slu~uva nevideno fijasko soizvozot na jagniwa. Ne samo {to ne videle ni{to odbiznisot so Katar, godinava ne se prodale ni jagniwa-ta koi tradicionalno gi otkupuvaa Italija, Grcija iHrvatska za katoli~kiot Veligden.

Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i deka najgo-lemi dol`nici na EVN pokraj selata koi voop{to nepla}aat struja se i vodovodnite pretprijatija. Toa seregioni kade EVN nema pristap, oblasti kade ekipi naAvstrijcite ne moàt da gi ~itaat broilata nitu, pak,da napla}aat. Paralelno so isklu~uvawe na site dr-àvni institucii ili privatni kompanii. Serijataisklu~uvawa od idnata nedela }e gi zafati i javnitevodovodni pretprijatija niz Makedonija. Neoficijal-no, od site javni pretprijatija EVN pobaruva pove}eod tri milioni evra.


Prvoto privatno kreditno biro }e bideformirano vo vtorata polovina na godinavaako zakonot {to go predloì Vladata bideusvoen vo parlamentot, informiraat dene{-nite izdanija na dnevnite vesnici. Kredit-noto biro }e raspolaga so kreditna istorijana klientite, - gra|ani i kompanii, za peri-od od najmalku pet godini, odnosno }e imadetalni informacii kolku se zadolèni vobankite, dali redovno gi vra}aat obvrskite,pa duri i dali imaat dolgovi kon javnitepretprijatija, kompaniite za lizing i vo dru-gi, stranski banki. Tie podatoci }e moè dase koristat samo so dozvola na gra|anite, ~ijintegritet }e bide celosno za{titen. Gra|a-nite }e bidat motivirani da imaat dobrakreditna istorija za da si go olesnat pris-tapot do kapital, velat nositelite na ini-cijativata, pretsedatelot na zdruènieto zabankarstvo, Gligor Bi{ev i ministerot zafinansii Trajko Slaveski.

Masloto za jadewe i vo april }e se pro-dava po ista cena. Vakvi se o~ekuvawata naproizvoditelite na maslo, koi od dràvatadobija dve iljadi toni surovo maslo po poni-ska cena. Kako {to objasnuvaat pe~atenitemediumi, tie se u{te gi tro{at rezervitekupeni od Biroto za stokovi rezervi, {to egarancija za stabilnosta na cenata. Od drugastrana, aktuelnite sostojbi pokaùvaat dekacenata na hranata }e raste vo tekot na cela-ta godina, kako na globalno nivo, taka i vozemjava. Iako proletnata seidba e mnogu po-skapa od lani, no i pointenzivna, pred se,poradi zna~itelno pogolemata poddr{ka odVladata, toa nema da bide dovolno da go po-krie op{tiot nedostig od hrana, pora~aav~era od Stopanskata komora na Makedonija.

Hrvatskata firma Agrokor }e go zgolemiproizvodstvoto na zelen~uk vo Makedonija,

izvestuva Utrinski vesnik. Hrvatite deno-vive se vo poseta na Strumi~kiot region, ka-de se dogovaraat so proizvoditelite zamo`nite koli~ini zelen~uk {to }e bidat ot-kupeni ovaa sezona. Najavite za pogolem ot-kup na zelen~ukot predizvikaa golem inte-res kaj strumi~kite zemjodelci, {to rezul-tira so nivnata podgotvenost sezonava da gozgolemat ranogradinarskoto proizvodstvonajmalku za 30 otsto.

Od Makedonskata berza doa|aat poopti-misti~ki tonovi. Zaradi smirenata politi~-ka tenzija vo vladata i silnite rastovi voprethodnite dva trgovski dena, vrednosta naindeksot MBI-10 prodolùva da raste, iakoso pomal promet i snièna likvidnost naOficijalniot pazar. Vo ramka od 33 milionidenari MBI-10 povrati 3,9 otsto i zatvorina vrednost od 6.741,43 poeni. Najgolem pro-met na Oficijalniot pazar ima{e akcijatana Granit so 7,4 milioni denari pred akcii-te na Makstil so 7,1 milioni denari i Alka-loid so 5,85 milioni denari. Spored berzan-skite analiti~ari, ovaa nedela moè da bi-de mnogu nervozna zaradi is~ekuvaweto napokana za vlez na Makedonija vo NATO. NaRedovniot pazar prometot iznesuva{e 4.8milioni denari, a najgolemo u~estvo vo pro-metot ima{e akcijata na Ar~elor mittal(CRM) so 1.8 milioni denari.

Pove}eto vesnici najavuvaat deka gra-de`nata kompanija Granit najverojatno }e jaizveduva kompletnata infrastruktura nadelovniot centar Era siti kaj Skopskiot sa-em. Kako {to izjavuvaat slovene~kite sopst-venici na Saemot, imeto na firmata ofici-jalno }e go soop{tat koga }e zavr{at tehni~-kite postapki, a so izgradbata }e se po~ne nakrajot na ovoj ili na po~etokot na naredniotmesec. Toa vsu{nost }e ozna~i start na najgo-

lemata slovene~ka investicija vo zemjava,te{ka 150 milioni evra, koja edna godinastoe{e zaglavena vo birokratskite procedu-ri, zaradi nere{eni imotno pravni odnosi.

Zaradi kr{ewe na zakonskata regulati-va za proizvodstvo na lekovi, v~era be{ezape~atena fabrikata Jaka 80 vo Radovi{.Iako direktorot na Biroto za lekovi Il~oZahariev razmisluva{e dali na fabrikatada i se ostavi da proizveduva samo za izvoz,poradi stranskite aran`mani, ministerot zazdravstvo Imer Selmani, so cel da gi za{ti-ti pacientite, odlu~i fabrikata da se zat-vori, bidej}i istata gi nema zakonskitestandardi za dobra proizvodstvena prakti-ka.

Vo Vreme moè da se pro~ita deka {ved-skiot gigant za proizvodstvo na mebel IKEAe zainteresiran da sorabotuva so makedon-skite proizvoditeli na mebel od masivnodrvo. Kako {to objasnuva pretstavnikot nakompanijata, firmite {to }e gi ispolnuvaatstandardite za kvalitet, za{tita na ~oveko-vata okolina i preferiraat profesionalenodnos, }e dobijat mo`nost nivnite proizvodida se prodavaat vo salonite na IKEA.

Vo svojot najnov izve{taj za Makedonija,MMF predviduva deka dràvava ovaa godina}e ima prose~na godi{na stapka na inflaci-ja od 4 do 5 procenti. So ovaa brojka se o~e-kuva da izlezat monetarcite na razgovoriteso makedonskite vlasti, koi po~nuvaat od 1april, a na koi treba da se revidira pret-hodno proektiranata stapka na inflacija od3 procenti. Od MMF ne ja komentiraat izja-vata na vicepremierot Stavreski, deka tok-mu spored nivnite analizi stapka na infla-cija do 7 otsto ne bila {tetna za na{ataekonomija.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. AGROKOR ]E GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO NA ZELENÛK VO MAKEDONIJA (****)2. PRIVATNO KREDITNO BIRO ]E GI NAMALI KAMATITE (***)

25.03.2008 g. VTORNIK

DNEVNIKs.1 HRANATA ]E GO IZEDE STANDARDOTs.7 MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTVO I STAVI KLU^ NA

JAKA 80s.8 MBI 25.03.2008s.8 PRIVATNO KREDITNO BIRO ]E GI NAMALI KAMATITEs.8 AGROKOR OTKUPUVA ZELENÛK VO STRUMI^KOs.9 HRANATA ]E GO IZEDE NARODOT

UTRINSKI VESNIKs.1 POSKAPATA HRANA [ANSA ZA MAKEDONIJAs.1 PLOMBA NA JAKA 80 VO RADOVI[ s.4 AGROKOR ]E GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO NA ZE-

LENÛK VO MAKEDONIJAs.4 PLOMBIRANA FABRIKATA JAKA 80 VO RADOVI[s.5 ZEJTINOT NE POSKAPUVA DO APRILs.7 MMF ZA GODINAVA PROGNOZIRA INFLACIJA ME\U 4 I

5 OTSTOs.7 GODINAVA ]E SE FORMIRA KREDITNO BIROs.7 MBI 25.03.2008s.8 CENITE NA HRANATA RASTAT - MAKEDONIJA MORA DA

JA ISKORISTI [ANSATAVEÊR

s.1 100 DENARI DIVIDENDA ZA AKCIJA VO ALKOLOIDs.6 HRANATA ]E BIDE U[TE POSKAPAs.6 PO^NA OTKUPOT NA STRUMI^KIOT ZELENÛNs.6 MASLOTO NEMA DA POSKAPI U[TE EDEN MESEC!? s.6 100 DENARI DIVIDENDA ZA AKCIJA s.6 NA UVID ZADOL@ENOSTA NA GRA\ANITE I NA FIRMITEs.7 MAKEDONSKITE GRA\ANI ]E TRGUVAAT NA EVROPSKI-

TE BERZIs.7 OD SREDA ISKLUÛVAWE AKO NE SE PLATI DOLGOT

s.7 PROPADNAA PREGOVORITE ZA PREZEMAWEs.7 CENATA NA NAFTATA PA\A

VREMEs.4 EVRONACIONAL FATEN SO PESOK VO RACETEs.5 NA UDAR JAVNI PRETPRIJATIJAs.6 EVN KAZNETA SO 1,35 MILIONI EVRAs.6 U[TE EDNA NEDELA ZA PRVITE PRIJAVIs.6 MASLOTO ZA JADEWE OSTANUVA PO ISTATA CENAs.7 IKEA NE GI ZAINTERESIRA NA[ITE KOMPANIIs.7 CEMENTARNICA ]E GI TU@I ELEMs.7 MAKEDONSKA BANKA ]E GI ISPLATUVA GOLEMITE

[TEDAÎTEs.7 SITE DOLGOVI ]E IZLEZAT NA VIDELINA

VESTs.7 ZATVORENI SITE POGONI NA JAKA 80

NOVA MAKEDONIJAs.2 BROJNI ZABELE[KI ZA OTKUPNITE PUNKTOVIs.2 SE BARA RE[ENIE ZA NAPLATA NA OBVRSKITEs.5 DOMA[EN SONÔGLED - POEVTIN ZEJTINs.5 INVESTICIJATA ZA OVOJ OGROMEN PROEKT ÎNI 150

MILIONI EVRAs.5 MBI-10 PRODOL@UVA DA RASTE s.5 OD MAKEDONIJA DNEVNO SE IZVEZUVAAT OD 500 DO

1.000 TONI OTPADEN METALs.5 PA\A CENATA NA NAFTATA

[PICs.6 PR@EWETO MESO ]E BIDE LUKSUZ

s.6 PORAZITELNA EKONOMSKA GODINAs.6 ZAKON ZA PRIVATNO KREDITNO BIROs.9 POGONOT NA JAKA 80 VO RADOVM[ POD KLU^



26.03.2008 g. SREDA

DNEVNIKs.1 ZEJTIN KOLKU ZA ZAPR[KAs.4 POLITIKATA JA ZABAVUVA EKONOMSKATA SORABOTKA

SO RUSIJAs.5 SO HARTII OD VREDNOST DO POEVTIN KAPITAL ZA

KOMPANIITEs.7 KAMIONXIITE ]E GO POSKAPAT PREVOZOTs.7 RASTE PESIMIZMOT KAJ BIZNISMENITEs.7 FIRMITE ]E SE REGISTRIRAAT ELEKTRONSKI s.7 INDONEZIJCITE GO PROUÛVAAT MAKEDONSKIOT

PAZARs.15 MAKEDONSKI PO[TI KUPIJA DVE BLINDIRANI VOZI-

LAs.16 VODOVOD SO ]AR OD MILION EVRA

UTRINSKI VESNIKs.8 ÊBREN I GALI[TE ]E IGRAAT NA PAZAROT NA SGRUJA s.8 KOMERCIJALNA BANKA ]E GO ZGOLEMI SVOJOT KAPI-

TAL ZA 50 MILIONI EVRAs.9 GASIFIKACIJATA I NATAMU VO IGRA ZA NAPLATA NA

RUSKIOT DOLG s.9 FIRMITE POLESNO DO KAPITAL PREKU IZDAVAWE AK-

CIIs.9 REGISTRACIJA NA FIRMI I PO ELEKTRONSKI PATs.9 AL MAKS JA NAMALI CENATA NA MASLOTO

VEÊRs.1 KOMERCIJALNA BANKA SO REKORDNA DOBIVKAs.6 GERMANCI ]E VLO@AT 100 MILIOII EVRA?s.6 NEMA DA GI [TITIME BIZNIS INTERESITE NA USJEs.7 SO EMISIJA NA AKCII DA SVE@ KAPITAL

s.7 DODELEN SAEMSKIOT GLOBUSs.7 MO@NOST ZA NOVI BIZNISI SO INDONEZIJA s.9 CRNIÊ, PR@INO I TAFTALIXE PRVI ]E SE GASIFI-

CIRAATVREME

s.4 CEMENTARNICA OSTAVA[E PEPEL KOLKU ZA BEQAs.4 RUSKIOT KAPITAL JA ZAOBIKOLUVA MAKEDONIJAs.4 AKO NEMA RAZUMNI MERKI, ]E IMA NERAZUMNA IN-

FLACIJAs.12 INFLACIJATA E OÊKUVAN EKONOMSKI FENOMEN

VESTs.4 DO EU PREKU RUSIJA

NOVA MAKEDONIJAs.5 INDONEZIJA GLEDA POTENCIJAL VO MAKEDONSKIOT

PAZARs.5 RASTOT NA MBI-10 PRODOL@UVA, NO SO POMALAs.5 STRUJATA NEMA DA POSKAPI s.5 ELEM NEMA DA GI [TITI BIZNIS INTERESITE NA

USJE s.5 MAKEDONSKITE KOMPANII DA IZDAVAAT AKCII I

OBVRZNICI [PIC

s.6 GI FRLAAT LEKOVITE NA JAKA 80s.7 KE SNEMA MASLO ZA JADEWE?s.7 ARAÎNOVO I U[TE ÊTIRI SKOPSKI SELA BEZ STRU-

JAs.7 MAKEDONIJA POTENCIJALEN PAZAR NA INDONEZISKI

PR0IZV0DI

Rekordnata dobivka od 1.069 milionidenari vo minatata godina, koja e najgolemavo istorijata na postoeweto {to ja ostvari-la Komercijalna banka, e tema {to e prisut-na vo site dene{ni vesnici. Na Sobranietona akcioneri bila donesena odluka za ras-predeluvawe na vkupnata neraspredelenadobivka vo iznos od 1.146 milioni denari vokoja vleguva i neraspredelenata dobivka odprethodnite godini. Akcionerite ja utvrdilei dividendata za prioritetnite akcii od 9,5otsto od nominalnata vrednost na akcijata, aza obi~nite akcii vo visina do 19 otsto. Za-radi zgolemuvawe na vkupniot kapital naBankata, akcionerite donele odluka i zazgolemuvawe na po~etniot kapital na Banka-ta so petta emisija na akcii. Proda`natavrednost na emisijata }e iznesuva nad 3 mi-lijardi denari.

Vesnicite gi prenesuvaat i konstatacii-te od rabotilnicata {to ja organiziraa Ko-misijata za hartii od vrednost so poddr{kana USAID, deka kompaniite namesto da sezadolùvaat vo bankite, moè polesno dadojdat do kapital so izdavawe hartii odvrednost. Dosega na{ite kompanii praktiku-vale samo dopolnitelni emisii za poznatikupuva~i, pla{ej}i se od mo`nosta hartiiteod vrednost {to gi izdavaat da zavr{at kajlu|e {to atakuvaat na upravuva~kiot paketvo firmata, bilo istaknato vo diskusijata.-KHV gi ohrabruva i poddrùva site dru{tvada izdavaat akcii, korporativni obvrznici idrugi finansiski instrumenti, za polesno ipoevtino da obezbedat pari za svoite biz-nis-proekti - re~e pretsedatelkata na KHV,Marina Na}eva-Kavrakova. Pokraj nedovol-noto praktikuvawe dopolnitelni emisii ka-ko na~in na finansirawe, kompaniite se u{-te ne gi koristat prednostite {to gi nuditransparentnosta.

Pe~atenite mediumi posvetija vnimaniei na ekonomskite odnosi pome|u Makedonija iRusija, za koi se rasprava{e na delovnatasredba organizirana od Makedonsko-ruskatakomora na tema - Do EU preku Rusija. Kako{to bilo zaedni~ki konstatirano, ekonom-skite relacii pome|u dvete zemji vo posled-nive godini beleàt podem, no sepak ne seodvivaat so posakuvaniot obem i dinamika.Statistikata pokaùva deka vo minatata go-dina obemot na trgovskata razmena pome|udvete zemji e zgolemen za 12 otsto i dostigna670 milioni dolari, najmnogu vo poslednite15 godini, no postoi mo`nost i potreba zaintenzivirawe na razmenata i sorabotkatame|u biznismenite od dvete zemji, kako i zavlez na novi direktni investicii. Inaku,Rusija zasega e na{ ~etvrti najgolem trgovs-ki partner.

Vo Vreme moè da se pro~itaat i soveti-te {to ekspertite i gi upatuvaat na Vladatavo odons na smiruvawe na raste~kata infla-cija. Spored niv, Vladata, dokolku saka in-flacijata da ja zadrì vo ramkite na najno-vite proekcii od 5 do 6 procenti na godi{nonivo, treba da prezeme konkretni ~ekori,bidej}i merkite koi gi prezema monetarnatavlast ne se dovolni i se pla{am deka in-flacijata nema da moè da ja zadràt na 6procenti - veli Van~o Uzunov, univerzitet-ski profesor. Toj predlaga namaluvawe najavnite rashodi so {to bi se ovozmoìlokontrola vrz inflacijata. So ovaa merka bise namalila buxetskata potro{uva~ka.

Raste pesimizmot kaj biznismenite, bi-dej}i, spored soop{tenieto od Dràvniotzavod za statistika, prose~nite nabavni ce-ni na surovinite i na repromaterijalite iproda`benite ceni na gotovite proizvodi ivo naredniot period }e porasnat. Spored an-ketata na biznismenite za ekonomskata sos-

tojba na pretprijatijata vo prerabotuva~kataindustrija, ekonomskata sostojba na firmitevo minatiot mesec e ponepovolna vo odnos najanuari godinava. Tekovnata obezbedenost sopora~ki e na isto nivo, no obemot na proiz-vodstvoto vo izminatite 3-4 meseci opa|a.

Pe~atenite mediumi ja prenesuvaat ivesta deka vo idnina firmite }e se regis-triraat elektronski, dodeka preregistraci-jata }e se vr{i preku edno{alterskiot sis-tem na Centralniot registar. Ova go predvi-duvaat novinite na zakonite za edno{alter-ski sistem i za Centralen registar. - Regis-tracijata na subjektite }e se vr{i so posetana samo eden {alter {to zna~itelno }e gonamali ~ekawe.to. Od naredniot mesec sekojpreku internet }e moè da proveri dali ne-koe ime na firma postoi vo Registarot - re-~e portparolot na Vladata, Ivica Bocevski.Od 1 juni godinava, podatocite za site make-donski kompanii }e bidat dostapni na in-ternet za zemjite-~lenki na EU. Centralniotregistar podgotvuva proekt za elektronskopovrzuvawe na Agencijata za vrabotuvawe,fondovite za zdravstvo i za penzisko osigu-ruvawe, Carinata i na drugi dràvni insti-tucii za razmena na podatoci.

Za mo`nostite za novi biznisi so Indo-nezija, {to gi najavi ambasadorot na ovaa dr-àva vo Budimpe{ta Mangasi Sihombing, po-vikuvaj}i gi makedonskite stopanstvenici nasaemskata manifestacija {to }e se odrì od7 do 10 maj vo Polska, informiraat re~isisite dene{ni vesnici. Zasega rezultatite nese povolni za Makedonija, bidej}i lani tr-govskata razmena me|u Makedonija i Indone-zija iznesuva{e 135 milioni dolari, pri {toMakedonija, ni{to ne izvezla vo Indonezija,a od vkupnata stoka {to e uvezena 96 otstootpa|a na nikel.

1. INDONEZIJCITE GO PROUÛVAAT MAKEDONSKIOT PAZAR (****)2. DO EU PREKU RUSIJA (***)

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 berzNIK broj 16 Data 31.03.2008

INDONEZISKATA EKONOMIJA NAVLEGUVA VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA

MAKEDONIJA - DISTRIBUTIVEN CENTAR NA INDONEZISKITE PROIZVODI

Prviot indoneziski saem vo Central-na i Isto~na Evropa "Indonesia expo -Mostovi na zbliùvawe", {to od 7 do

10 maj }e se odrì vo Var{ava, e izvon-redna prilika delovnite lu|e od Makedo-nija da se sretnat so svoite indoneziskikolegi od trgovskata, investiciite i tu-risti~kata dejnost i me|u pove}e od iljadakompanii {to }e se prisutni tamu, da seobidat da pronajdat partner za da sklu~atbiznis so Indonezija. Ova na makedonskitebiznismeni im go pora~a Manasi Sihom-bing, ambasador na Indonezija vo Budim-pe{ta, na neodamne{nata prezentacija nasaemot na indoneziskoto stopanstvo, {tose odrà vo Stopanskata komora na Make-donija.

- Makedonskiot pazar ne e mnogu poz-nat na lu|eto od biznisot vo Indonezija, aistoto vaì i vo obratna nasoka. Ne moè-me nikogo da obvinime za toa, no vo sekoj

slu~aj bi sakale da ja promenime ovaa si-tuacija - istakna ambasadorot Sihombing.- Makedonija moè da bide odli~en pazarza indoneziskite proizvodi, osobeno za-radi svojata strategiska pozicija. Make-donija od Indonezija moè da uvezuvaatmnogu ne{ta, a potoa uvezenite proizvodida gi plasiraat vo zemjite od regionot.

Saemskata manifestacija, kako mo`-nost za me|usebno zapoznavawe, razmena nainformacii i identifikuvawe na poten-cijalni biznis partneri, se o~ekuva deka}e pridonese za zgolemuvawe na trgovska-ta razmena pome|u dvete zemji, koja{to segaiznesuva skromni 135 milioni dolari. Tr-govskiot deficit e postojano na makedon-ska strana, bidej}i 71,5 otsto od vkupnatarazmena ili 99,3 otsto od vkupniot uvoz odIndonezija otpa|a na nikelot, dodeka ma-kedonskiot izvoz vo ovaa egzoti~na zemja ere~isi bezna~aen.

Spored informaciite {to gi prezen-tira{e indoneziskiot ambasador, indone-ziskata ekonomija e vo silen podem. Kaà-no so cifri, stapkata na razvoj iznesuva2,3 procenti vo 2006 godina, a sli~ni se ilanskite rezultati, izvozot e zgolemen za17 procenti. Direktnite stranski investi-cii lani dostignale vrednost od nad 10milijardi dolari, dodeka doma{nite in-vesticii teèle 4 milijardi dolari. Ovaaraste~ka ekonomija e golem proizvoditelna zemjodelski proizvodi, tekstil i oble-ka, hartija i kancelariski materijal, ~ev-li i proizvodi od koà, staklo i plastika,elektronska oprema i ma{ini, kompjuteri,i vo najnovo vreme, na avtomobili i deloviza niv.

Stopanskata komora na Makedonija, vosorabotka so Ambasadata na Indonezija, votekot na ovaa godina planira da ostvaridve inicijativi vo pravec na zgolemuvawei balansirawe na razmenata. Pokraj zaed-ni~kata poseta na saemot vo Var{ava, kako{to istaknuva Jelisaveta Georgieva, se-kretar na Komorata, - soglasno interesot,}e se obideme da organizirame poseta naRepublika Indonezija, so programa koja }eovozmoì neposredni delovni kontakti,zapoznavawe so stopanskite potencijali,kako i zapoznavawe na turisti~kite mo`-nosti na ovaa egzoti~na i prosperitetnazemja.

USAID im pomaga na Makedonskite agrobiznisi da stanat pokonkurentni prekupodobruvawe na nivniot pristap do finansii

Na 27 mart, 2008, Proektot na USAIDza Agrobiznis (AgBiz) go promovi-ra{e svojot Agrobiznis Finansiski

Prira~nik koj dava osvrt na razli~ni al-ternativni izvori na finansirawe i in-vestirawe na makedonskite agrobiznisi.

Procesot za obezbeduvawe na sredstvaza efektivno finansirawe po povolni us-lovi na agrobiznisite ~estopati moè dabide kompleksen i dolg. Celta na ovoj pri-ra~nik e da obezbedi ednostavno, preciznoobjasnuvawe za vidovite finansiski pro-izvodi i uslugi koi se dostapni vo Make-

donija. Prira~nikot e namenet za podbroinformirawe na delovnite stopanstveni-ci vo odnos na toa kakvo finansirawe bibilo najsoodvetno za nivnite biznisi, o~e-kuvawa/perspektivite na kreditnite ins-titucii, kako i na~inite za zgolemuvawena verojatnosta za dobivawe na kreditspored najpovolnite barawa i kreditniuslovi. Pristapot kon finansiite im po-maga na kompaniite da obezbedat neophod-ni sredstva za da stanat pokonkurentni, dago zgolemat nivniot biznis i da kreiraatrabotni mesta.

"Najgolemiot pridones na ovoj prira~-nik e toa {to predstavuva edinstven seop-faten izvor koj gi opi{uva pove}eto odpostoe~kite izvori za finansirawe na ag-

robiznisite", re~e Xejms Maksvel, Direk-tor na Programata AgBiz. - Prviot del gipredstavuva instituciite koi obezbeduva-at finansiski proizvodi objasnuvawa zaistite, dodeka vtoriot del gi predstavuvai alternativnite formi na finansirawekoi imaat osobena va`nost za agrobizni-site.

AgBiz proektot na USAID na makedon-skite agrobiznisi obezbeduva pove}e vi-dovi poddr{ka za da se podobri konkuren-tnosta na vino vo {i{iwa; {umski proiz-vodi (prvenstveno divoraste~ki pe~urki ibobinki); trpezno grozje; preraboten isve` zelen~uk. Za pove}e informacii vemolime posetete ja veb stranicata: ............www.agbiz.com.mk

USAID - AGROBIZNIS FINANSISKI PRIRA^NIK

SO ALTERNATIVNI IZVORI NA FINANSIRAWE DO KONKURENTNOST I RAZVOJ

Pod mototo - Mostovi na zbliùvawe, od 7 do 10 maj ovaa godi-na, vo Var{ava }e se odrì prviot saem na stopanstvoto na

Indonezija vo Centralna i Isto~na Evropa, {to e dobra prili-ka za makedonskite delovni lu|e direkto da se zapoznaat so

potencijalite na ovaa raste~ka ekonomija i da vospostavatbiznis relacii so indoneziski kolegi od trgovskata, inves-

ticiite i turisti~kata dejnost. Ambasadorot na Indonezija voBudimpe{ta, zaradi strate{kata pozicija, ja identifikuva

zemjava kako potencijalen distributer na indoneziskiteproizvodi vo Regionot

V.M.


Op{t osvrt kon bankata:

Stopanska Banka AD Skopje (vo natamo{niot tekst:SB) e najgolema banka vo Republika Makedonija spored vrednostana kapitalot i mreàta na filijali. SB ima najgolema mreà od25 filijali i 36 ekspozituri vo 30 gradovi vo Republikata irazviena distributivna platforma, so {to ovozmoùva kvalitet-no univerzalno bankarstvo vo pove}e segmenti, pred se vo sfera-ta na rabota so naselenie i korporativnite klienti, mikrokredi-tiraweto na mali biznisi i transakciono-servisno bankarstvo.

Vo dekemvri 2007 godina Stopanska Banka AD Skopje proslavi{eeset i tri godini od svoeto rabotewe. SB e najstarata i po mnogukriteriumi najgolema banka vo Republika Makedonija. Na po~eto-kot na 2000-ta Stopanska Banka AD Skopje celosno e privatiziranaod: Nacionalnata banka na Grcija (NBG) so 73%, Evropskata bankaza obnova i razvoj (EBRD) 10,8% i Me|unarodnata finansiskakorporacija (IFC) 10,8%, dodeka samo 5,4% od akciite pripa|aatna lokalnite akcioneri. So privatizacijata, koja pretstavuva no-va faza vo razvojot, Stopanska Banka AD Skopje go zadrà svoetoime, pravniot identitet i kontinuitet vo bankarskite aktivnos-ti, a so novata reorganizacija i prestrukturirawe se transfor-mira vo sovremena banka koja odgovora na novite predizvici i ba-rawa na pazarnata ekonomija ne samo na lokalniot pazar, tuku ipo{iroko.

So priklu~uvaweto kon Nacio-nalnata Banka na Grcija - najgole-mata bankarska grupacija vo Jugois-to~na Evropa, SB ja zajakna svojatakonkurentnost preku intenzivnorestruktuirawe. Bankata vovedesofisticiran informacionen sis-tem i nova organizaciona struktu-ra, go is~isti svoeto kreditno por-tfolio, vovede standardiziraniproceduri za kreditno odlu~uvawe,upravuvawe so rizicite i nabavki-te, i stana vode~ka banka vo zemja-ta vo primenata na novite standar-di na korporativnoto upravuvawe.Bankata funkcionira spored najvi-sokite me|unarodni standardi, apri toa sledej}i gi doma{nite za-konski propisi, po~ituvaj}i go dos-ledno Zakonot protiv perewe pari i ovozmoùvaj}i maksimalnasigurnost na sredstvata na svoite klienti. Kako ~lenka na gole-ma me|unarodna grupacija, Stopanska banka AD Skopje ima krucijalnauloga vo zajaknuvaweto na finansiskiot sistem na Republika Ma-kedonija. Taa im nudi na makedonskite kompanii i gra|ani {irokalepeza na najsovremeni bankarski uslugi samo na ~ekor od niv.

Denes, Stopanska banka AD Skopje e edinstvena doma{na bankakoja e vo sostojba da vr{i on-lajn izvr{uvawe na site bankarskioperacii na celata teritorija na zemjata i da obezbedi brzi i ce-losni informacii vo realno vreme.

Vo prilog na gorenavedenoto moè da se spomenat i nagradite:1. Od Renomiraniot britanski magazin za me|unarodnite fi-

nansiski pazari i institucii, Euromoney, koj na Stopanska banka AD- Skopje i dodeli priznanie za najdobra banka vo Makedonija -Awards for exelence 2007 godina za regionot na Centralna i Isto~-na Evropa, vrz osnova na slednive kriteriumi:

Banka so najgolem kapital i rezervi vo visina od 4.518.849iljadi denari *

Najvisok ROE (po odano~uvawe) 18,8%*Najvisok ROA (po odano~uvawe) 2,1%*Najvisoko pazarno u~estvo* vo kreditirawe na naselenieto

so 39% i korporativnite depoziti so 31% ekspanzija na karti~noto rabotewe, so pribli`no 200.000

izdadeni karti~ki voveduvawe novi uslugi i mo`nosti vo elektronskoto ban-

karstvo kontinuirani inovacii i razvojni proekti ponuda na nekolku alternativni proda`ni kanali vode~ka uloga vo zemjata vo promoviraweto na principite

na odgovorno korporativno upravuvawe sevkupnata strategija na Bankata

2. STP EXCELENCE AWARD od Deutsche Bank za 99,9% to~nosti uspe{nost vo izvr{uvaweto na platniot promet so stranstvo.

Stopanska Banka AD Skopje e nositel na progresivnite dvièwavo ekonomskiot sektor i vo bankarstvoto.

(*Navedenite finansiski podatoci se vaè~ki so krajot na de-kemvri 2006.)

Osvrt kon brokerskoto rabotewe: Direkcija za rabota so hartii od vrednost i brokersko - pos-

redni~ki uslugi na Stopanska Banka AD Skopje ima osnovna glavninanad 500,000 evra i so toa ima pravo da gi vr{i site uslugi predvi-deni so Zakonot za hartii od vrednost.

Direkcijata so svojot stru~en tim im nudi na doma{nite istranskite klienti maksimalna profesionalnost fleksibilnostvo trguvaweto i raboteweto; ovozmoùva brzo i navremeno izvr-{uvawe na nalozite na klientite i nivno informirawe; gi pri-menuva principite na minimizirawe na rizicite i maksimizira-we na dobivkata.

Blagodarenie na faktot {to Stopanska Banka AD Skopje ima naj-{iroka mreà na filijali vo zemjata, klientite moàt da dosta-vuvaat nalozi za trguvawe vo filijalite na bankata na celata te-ritorija na RM.

Direkcijata izgotvuva dnevni i mese~ni izve{tai za dviè-wata na Makedonskata berza za HOV, koi vklu~uvaat analiti~kiosvrt na trguvaweto so HOV na dnevna/nedelna osnova, kako i kus

pregled na doma{niot pazar napari i FX pazarot.

Blagodarenie na informa-tivnite sistemi i elektron-skite platformi za trguvawekoi gi poseduva Stopanska Banka,kako i na dolgogodi{nata sora-botka so pove}e renomiranibanki od Evropa, informaciiza dvièwata na svetskiteberzi i berzite od regionot sedobivaat vo realno vreme. Za-pazuvaj}i ja korelacijata na re-gionalnite pazarni trendovi ionie na doma{niot pazar, vklu-~uvaj}i gi i performansite nadoma{nite kompanii, Direkci-jata izgotvuva sopstveni inter-ni izve{tai primenuvajki ja

metodologijata na tehni~kata i fundamentalna analiza. Misija i vizija:Sekoga{ bliska do klientite, Direkcijata im nudi kvalitet-

ni uslugi i informacii, so cel da se ostvari maksimalna satis-fakcija i da se ponudi kompletna usluga. Edna od merkite kojatreba da pridonese kon toa e i smestuvaweto na Direkcijata vonovi prostorii.

Mislewe za doma{niot pazar na kapital: Dokolku doma{ni-te kompanii vo edna progresivna nasoka go intenziviraat svoetofinansirawe so hartii od vrednost, ako ne vo pogolema merka,barem paralelno so kreditiraweto, se otvaraat pogolemi mo`-nosti da se pro{iri i razvie pazarot na kapital vo Makedonija.Sepak Makedonija ostanuva target za stranski investicii, a na-{iot pazar stanuva pofleksibilen od porano.

Zemaj}i gi v predvid bitnite geopoliti~ki nastani koi se slu-~uvaat ili doprva treba da se slu~at kaj nas i vo regionot, nipretstoi dinami~en period. Od krajot na tretiot kvartal od mi-natata godina, pa navamu, zapo~na korekcija na cenite na hartiiteod vrednost na Makedonskata berza. Po epilogot od kosovskotopra{awe, najbitna ostanuva razvrskata okolu vlezot na Makedo-nija vo NATO. Isto taka e isklu~itelno biten faktot {to stran-skite investitori prodavaa del od svoite ve}e dolgi pozicii, apak odredeni akcii go dostignaa svojot "all-time high", po {to ko-rekcijata e samo logi~na posledica.

[to se odnesuva do fizi~kite lica, kade psiholo{kiot fak-tor igra golema uloga, interesot za vloùvawe vo hartii od vred-nost e seu{te prisuten, no so doza na pogolema vnimatelnost odporano. Isklu~itelno va`no kaj ovie klienti e da dobijat celos-na usluga od brokerskata ku}a, i vo forma na investiciono sove-tuvawe i pri gradewe na nivnoto portfolio i upravuvawe so is-toto.

ta DOMA MEBEL vo kategorijata Mebel zadneven prestoj. Pobednik vo kategorijataMebel za kujni be{e Gorewe vnatre{naoprema, trgovec INLES Inènering, aBelskom Skopje dobi Globus za najdobratrpezarija. Vo kategorijata Mebel za det-ski sobi be{e nagraden Jugoeksport stilza detskata soba PLANET, dodeka Simaksimpo internacional pobedi vo kategori-jata Mebel na par~e.

Na firmata OFIS I KO i be{e dode-lena nagrada za programata Gost-Kristalvo kategorijata Mebel za javni objekti, vokategorijata Dopolnitelna oprema, pak,pobedi STIL KOM/MEBLO JOGI Nova Go-rica, a firmata Studio TT be{e nagrade-na vo kategorijata Repromaterijali.

I vo ovaa klasa bea dodeleni speci-jalni diplomi na pove}e trgovski firmi:Koimpeks, Bernarda dooel Skopje, EKOFAST Skopje, Vardar Mebel, [ipad Bosnai Fejdom Interiors.

NA SAEMOT MEBEL 2008


GLOBUS ZA NAJUSPE[NITE I NAJMODERNI LINII NA MEBEL

I ovaa godina tradicionalno se dodeli Sa-emski globus za proizvoditelite i trgovci-te-u~esnici na Saemot vo 10 kategorii, a ocenuvaweto se izvr{i odstrana na nadvore{na komisija i sporedstrogo opredelen pravilnik. Saemskotopriznanie se dodeluva za sovremen dizajn,kvalitetna izrabotka i estetski dostignuvawa za site kategorii mebel oddelno

Zavr{i 34 Me|unarodniot saem na me-bel, oprema za doma}instva i javniobjekti, repromaterijali i ma{ini

za industrijata za mebel. Godinava sepretstavija 400 firmi od 26 zemji, od koi158 direktni i 240 indirektni izloù-va~i, 260 stranski brendovi i 130 do-ma{ni izlaga~i. I ovaa godina tradicio-nalno se dodeli Saemski globus za pro-izvoditelite i trgovcite-u~esnici naSaemot vo 10 kategorii, a ocenuvaweto seizvr{i od strana na nadvore{na komisi-ja i spored strogo opredelen pravilnik.Saemskoto priznanie se dodeluva za so-vremen dizajn, kvalitetna izrabotka iestetski dostignuvawa za site kategoriimebel oddelno. Dodeluvaweto na nagra-dite se odrà na 24 mart vo upravnatazgrada na saemot.

Vo klasata na proizvoditeli nagra-deni bea firmi vo 10 kategorii za proiz-vodstvo na mebel i edna za proizvodstvona repromaterijali. Saemskiot Globus vokategorijata Mebel za predsobje go dobifirmata za proizvodstvo na vgradeniplakari Akron DOO, a Zona impeks be{enagradena vo kategorijata Mebel za dne-ven prestoj. Faros dooel Skopje - FORMAdobi nagrada za najdobar mebel za kujnina Saemot, dodeka pobednik za dizajn ikonstruktiven pristap vo kategorijataMebel za trpezarii be{e 11 Septemvri-Strumica.

Vo kategorijata, Mebel na par~e na-gradeni bea firmite Blansi za krevetotLUNA za spalna soba i Stoli~ara ACE zastolicata FLAJ. So Globus se zakiti ifirmata KARAT M za najdobra detska so-ba, a vo kategorijata Mebel za tinejxers-

ka soba pobedi Mebel NIKOV od Strumi-ca. MOLIKA Tetovo ja ponese nagradatavo kategorijata Mebel za spalni sobi, aza najdobar proizvoditel na mebel zajavni objekti be{e proglasena LesninaMi, koja dobi nagrada za kancelariskiotprogram VEGA. Vo kategorijata Dopolni-telna oprema pobedi firmata DSC DI-ZAJN so yidnata dekoracija od ra~no iz-raboteno termofuzirano staklo. Trpeza-rijata MAGIJA im donese Saemski Globusna Intereksport Strumica, a vo katego-rijata Repromaterijali nagradena be{efirmata Ambienti Plus za kolekcijataSANDAL.

Vo klasata na proizvoditeli bea do-deleni i specijalni diplomi na firmiteHelga Kompani i Barok AG dooel - Struga.

Vo klasata na trgovci, pak, SDI ArtDizajn go osvoi Saemskiot Globus vo ka-tegorijata Mebel za predsobja, a progra-mata LINEA i donese negrada na firma-

Pridruèn nastan na godine{niot Saem na mebel be{e odrùvaweto na biznissredba me|u doma{nite firmi - ~lenki na Klasterot za drvna industrija naMakedonija i pretstavnici na turskite firmi, u~esni~ki na Saemot. Organizator nasredbata be{e pretsedatelot na Klasterot, profesor Nacko Simakoski vo sorabotkaso Skopski Saem. Na sostanokot, prv od vakov vid, pokraj firmite od dvete zemji,prisustvuvaa i pretstavnik od Ministerstvoto za ekonomija na Republika Makedonija,kako i trgovskoto ata{e vo Ambasadata na Republika Turcija.

- Celta na sostanokot e me|usebno i direktno zapoznavawe na proizvoditelite odMakedonija i Turcija i eventualno dogovarawe za ponatamo{na zaedni~ka sorabotka,istakna Simakoski. Strategijata na makedonskiot Klaster za drvna industrija e da seobezbedat sredstva od evropskite fondovi, koi }e bidat nameneti isklu~ivo zarazvoj na makedonskite klasteri, a toa bi se postignalo edinstveno so plasirawe nana{ite kvalitetni proizvodi na stranskite pazari, odnosno so zgolemuvawe na izvo-zot.

Poddr{ka za vakvata sorabotka pome|u dvete zemji izrazi i Ministerstvoto zaekonomija.

-Kako zemja so najmali dano~ni i carinski povolnosti za investirawe,Makedonija e izvonredno pogodna za stranskite vloùvawa vo site oblasti pa i vodrvnata industrija. Turskite kompanii, kako mnogu konkurentni, sorabotkata so make-donskite firmi moàt da ja iskoristat kako most do 650 milionskiot pazar voEvropa, istakna Jakovqevi} od Ministerstvoto za ekonomija.

Olesnitelni na~ini na pla}awe pome|u makedonskite i turskite firmi najavidirektorot na Zirat Banka vo Makedonija Ismail Eroglo, so {to dopolnitelno bi sepottiknala zainteresiranosta za biznis zdelki.

Inaku, okolu 80% od firmite-~lenovi na Klasterot bea u~esnici na godine{niotSaem na mebel.

K.S.


Tatjana Blaèvska-Hristovska od BLANSI,nagradena vo kategorijata Mebel na par~e zaspalna soba.

- Dobivaweto nagrada e prekrasno~uvstvo i motiv za ~ekorewe ponatamu i zase podobro sozdavawe .

Jasmina Trajkovska, arhitekt vo Simak -Skopje, pretstavni{tvo na Simpo vo Makedoni-ja, pobednik vo kategorijata Mebel na par~e:

- Ova ne e na{a prva nagrada. No, seko-ja nova nagrada sekoga{ e prifatena so po-zitivna reakcija od na{ite vraboteni. Po-kraj komplimentite od potro{uva~ite, ovae edno sosema poinakvo priznanie za eks-ponatite {to sme gi izloìle na saemot.Konkurencijata be{e silna. Nie u~estvuva-me na saemite vo Keln, Pariz, Milano, tra-dicionalno na saemite na balkanskiteprostori i ova e u{te edna pobeda za nas.

Tikve{ so dvojno pogolema zarabotka

Vinarskata vizba Tikve{ a.d. - Skop-je vo svojot izve{taj za bilans na uspehotza 2007 g. beleì zna~itelno podobri re-zultati vo odnos na prethodnata godina.Iako vo promenite na zalihite vo gotovi-te proizvodi i proizvodstvoto vo tek,prijavuva malo negativno saldo od21.870.000 denari, vkupnata neto dobivkaza 2007 g. e 106.935.000 denari, e re~isidvojno pove}e vo odnos na 47.734.000 za2006 g. Ostanatite operativni prihodi sevo blag minus, iznos od 63.809.000 denariza 2007 vo odnos na 87.445.000 za 2006 g.,no dobivkata od operativnoto rabotewe edvojno pogolema, odnosno 208.206.000 de-nari za 2007, nasproti 121.378.000 denariza prethodnata godina.

Toplifikacija go zgolemiprihodotToplifikacija a.d. Skopje re~isi so

identi~ni brojki vo poslednite dve godi-ni. Vo segmentot prihodi od proda`ba.1.679.288.000 denari za 2006, dodeka1.672.288.000 denari za 2007 godina. Os-tanatite operativni prihodi se vo blagopoka~uvawe i tie iznesuvaat 371.267.000denari za lani, vo odnos na 211.429.000denari za prethodnata 2006 godina. Se-pak, nekolkukratno zgolemuvawe vo broj-kite prijavuva vo dobivkata od operativ-noto rabotewe koja za 2007 iznesuva118.837.000 denari, napsroti 7.643.000denari vo 2006 godina.

Mavrovo povtorno so zaguba vo neto dobivkataGrade`nata firma Mavrovo i ovaa

godina beleì pad vo finansiskoto ra-botewe. Iako vo promenite na zalihite nagotovi proizvodi ima pozitiven trend,110.284.000 denari vo odnos na prehodna-ta 2006, koga prijavila minus od59.736.000 denari. Brojkite za prihoditeod proda`ba se re~isi identi~ni:1.692.403.000, nasproti 1.853.810.000 vo2006 godina.

Zagubata {to ovaa firma ja ima vofinansiskata 2007 vo delot operativnorabotewe e minus 59.683.000 den, vo odnosna pozitivnoto saldo od 57.277.000 zaprethodnata 2006 godina.

Neto dobivkata/zagubata za posled-

nite dve godini izgleda vaka: -117.451.000 denari za 2007 godina, -18.688.000.denari za 2006 godina.

Institut so minimalnazaguba vo odnos na prethodnata finansiskagodinaAkcionerskoto dru{tvo Institut a.d..

osven pogolemata razlika vo brojkite vodelot Promeni na zalihite na gotovi pro-izvodi i proizvodstvoto vo tek, kade {toe prijaveno minusno saldo od6.755.302.000 za 2007 godina, vo odnos napozitivnite 1.429.563.000 denari za 2006,ne beleì pogolemi turbulencii. Zgole-muvawe vo dobivkata ima vo prihodite odproda`ba, 308.895.510.000 denari za2007, nasproti 233.607.142.000 denariprijaveni za 2006 godina. Operativnotorabotewe beleì zaguba i iznesuva15.790.338.000 denari, {to e pomalku voodnos na 2006, koga vo ovoj segment prija-vuva 23.104.053.000 dobivka. Neto saldo-to e isto taka minusno vo odnos na 2006godina, odnosno 14.174.737.000 denari za2007, nasproti 19.431.876.000 dobivka vo2006 godina.

Interne{nel Hotels a.d.Nerevidiraniot bilans na uspehot na

ova dru{tvo pokaùva visoki prihodi odproda`bata vo 2007 godina, koi dostigna-le suma od 108.343.417 denari, a ostana-tite operativni prihodi iznesuvale1.765.433 denari. Taka, operativnata do-bivka na dru{tvoto e 9.738.785 denari, aodzemaj}i gi iznosot od danokot na do-bivka, izminatata godina se zatvorila soneto dobivka od 8.505.963 denari.

Intertran{ped so negativno raboteweAkcionerskoto dru{tvo Intertran{-

ped a.d. vo izminatata godina e so gene-ralno negativno saldo vo raboteweto,sli~no kako i vo prethdnata, 2006 g. Voprihodite od proda`ba prijavuva blagapozitiva, 74.275.000 denari za 2007 nas-proti 59.509.000 za 2006 godina. No, voneto saldoto lani ima pogolema zagubaod prethodnata, odnosno minus 6.193.000denari, vo odnos na 2006, koga negativni-ot bilans iznesuval 4.008.000 denari.

VESTI BERZA... VESTI BERZA...


CENATA NA MASLOTO ZA JADEWE ]E SE AMORTIZIRA SO DOMA[NI SUROVINI?

ZA PROIZVODITELITE NA SONÔGLED - 150 EVRA PO HEKTAR

Negativnite posledici od globalniot trendna porast na cenata na masloto za jadewe bi seamortiziralo so zgolemuvawe na doma{notoproizvodstvo na maslodajni kulturi. Prerabo-tuva~ite baraat zgolemuvawe na subvenciiteza proizvoditelite na son~ogled

enata na masloto za jadewe, kakoeden od osnovnite ìvotni produkti,ve}e so meseci ja branuva javnosta.

Nejzinoto postojano zgolemuvawe, dikti-rano od globalniot rast na cenata na naf-tata i na hranata, direktno se odrazuva naopa|aweto na ìvotniot standard na gra-|anite. Povremeniot nedostig na ovoj pro-izvod, kako i se poizvesnite drasti~no po-golemi ceni, navestuvaat deka vo idnina

naselenieto vo zemjava moè da gi smenidosega{nite naviki za ishrana. Proizvo-ditelite na maslo za jadewe i trgovcitenajavuvaat deka ne moè da garantiraatdeka po 30 dena }e moè da gi zadovolatpotrebite na potro{uva~ite.

Vakvite sostojbi so masloto za jadewego isfrlaat na povr{ina pra{aweto zo{todràvata e dovedena vo situacija na tolkugolema zavisnost od uvoz na sirovini zanegovo proizvodstvo, odnosno koi se pri-~inite {to, ako kako mala zemja ne moèmeda se sprotivstavime na globalnite dvi-èwa, toga{ barem sme vo mo`nost da giamortizirame negativnite posledici.Spored zborovite na Nikola Varadinov,direktor na Fabrikata za maslo Blagoj \o-rev od Veles, osnoven problem e {to vodràvava se obezbeduva okolu 8 % od pot-rebnite koli~ini za ~etirite prerabotu-

va~ki kapaciteti vo zemjava ili {est dosedum iljadi toni son~ogled. Makedonijakako dràva tro{i mese~no dve iljadi to-ni surovo maslo za ishrana na naselenietoili, godi{nite potrebi se 25 do 25 iljaditoni. Za da se dobie taa koli~ina pak, pot-rebno e da se prerabotat 60 iljadi tonison~ogled.

Na drasti~noto namaluvawe na proiz-vodstvoto na ovaa maslodajna kultura voizminatiot period, kako {to objanuva Va-radinov, vlijae{e propa|aweto na golemi-te zemjodelski sistemi vo periodot natranzicija i raspar~uvaweto na zemjodel-skite povr{ini, a so toa i namaluvawetona proizvodstvoto na son~ogled. Kolku zasporedba, vo 1992 godina Makedonija pro-izveduva{e okolu 45 iljadi toni son~og-

led, a so ovaa zemjodelska kultura bea za-sadeni 30 iljadi hektari obrabotlivi po-vr{ini

- Od druga strana, i pokraj toa {tozemjodelcite znaeja deka pri sadewe naista kultura sekoja godina tie dobivaat 30otsto pomala koli~ina od proizvedenoto,odnosno deka treba{e sekoja treta godinada se pravi plodored, na{ite proizvodi-teli toa ne go pravea, bidej}i ne bea sti-mulirani - veli Varadinov. - Dopolni-telno negativno vllijae{e i raspa|awetona sistemite za navodnuvawe, bidej}i svo-evremeno tie bea podgotveni da navodnatdvesta iljadi hektari, dodeka sega kaj nasse navodnuvaat maksimalno 15 iljadi hek-tari zemja.

Kone~no i najva`no, neatraktivniteotkupni ceni na son~ogledot re~isi celos-no ja izbrkaa ovaa maslodajna kultura od

zemjodelskite povr{ini. Bidej}i prinosi-te po hektar son~ogled se 50 otsto poniskivo odnos na p~enicata, zemjodelskite pro-izvoditeli pove}e se naso~uvaa kon pro-izvodstvo na p~enica i drugi ìtni kultu-ri, zapostavuvaj}i go son~ogledot.

Izlezot od vakvata nepovolna situa-cija prerabotuva~ite go gledaat vo povtor-noto vra}awe na maslodajnite kulturi nanivite. Vo taa nasoka se i merkite i ak-tivnostite {to gi prezema Vladata za po-intenziven razvoj na zemjodelstvoto, {to}e re~e proizvodstvoto na hrana. Konkret-no, prerabotuva~ite im garantiraat nazemjodelcite deka nitu eden kilogrammaslodajna kultura-son~ogled, maslodajnarepka, soja, nema da ostane vo ambarite naproizvoditelite i deka seto toa }e bide

navreme otkupeno i plateno. So cel da sepottikne interesot za sadewe na ovie kul-turi, prerabotuva~ite baraat od Vladatasubvenciite za proizvoditelite na son-~ogledot da bidat 150 evra po hektar, a ne100 evra kako {to e sega predvideno soProgramata za poddr{ka na zemjodelstvo-to.

Se razbira, efektite od ovie merki bise po~uvstuvale podocna, dodeka za aktu-elnata krizna situacija, prerabotuva~itebaraat Vladata da im obezbedi bankarskagarancija za kredit vo visina od 15 mili-oni dolari za uvoz na 10 iljadi toni siro-vo maslo, suma koj nikoj od niv vo momentovne moè sam da ja obezbedi. Samo na toj na-~in bi se obezbedila stabilna cena namasloto do septemvri, dodeka pristignenovata rekolta.

V.M.

C


1. HRVATSKA INGRA OBJAVI DEKA ]E GRADI AVTOPAT VO ZEMJAVA (*****)2. VLADATA ]E KUPUVA 100 VAGONI ZA @ELEZNICA I ZA ARÊLOR MITAL (***)

27.03.2008 g. ÊTVRTOK

Vo dene{nite pe~ateni mediumi objavenadilemata: Dali Ingra e oficijalniot pobed-nik na konkursot za izgradba na avtopatotKumanovo-Tabanovce? Spored Dnevnik, kom-panijata v~era objavila deka nejzinata ponu-da e najpovolna od tie {to pristignale nakonkursot {to go raspi{a Fondot za pati{ta.No, od Fondot za pati{ta demantiraat dekaIngra e izbrana za izveduva~ na grade`niteraboti na delnicata dolga 7,5 kilometri,koja e del od Koridorot 10. Vo minatata ne-dela samo bea otvoreni ponudite od dve do-ma{ni i od {est stranski firmi. Toga{ be{eutvrdeno deka ponudata na Ingra e so najni-ska cena. No, najpovolniot ponuduva~ }e seizbere otkako }e se ocenat ponudite, zemaj}igi pritoa predvid site uslovi - veli Kate-rina Panova-Ilievska, portparolka na Fon-dot.

Nov bran poskapuvawa. Sveòto mleko nabitolskata mlekarnica - IMB od v~era pov-torno se prodava po povisoka cena. Litarmleko, koe vo minatiot mesec ~ine{e 39 de-nari, sega se prodava za 42 denara, vo gole-mite marketi ili eden-dva denara pove}e vomalite maalski prodavnici. Du}anxiite ob-vinuvaat deka dogovorot me|u Vladata imlekoprerabotuva~ite mol~e{kum e prekr-{en vo polza na mle~nite kompanii, pi{uvadene{en Utrinski Vesnik. Trgovcite najavu-vaat deka od ovaa nedela trajnoto mleko nabitolskata mlekarnica }e dobie povisoka

cena od nad 50 denari za litar.I masloto za jadewe ne e imuno na glo-

balnite poskapuvawa. Kako {to pi{uva[pic, masloto za jadewe, ako voop{to go imana pazarot po 30 dena, }e poskapuva od edendo dva denari mese~no poradi razlikata voDDV na surovinata i na masloto za jadewe,velat del od proizvoditelite na maslo. Va-sil Pi{ev, sopstvenik na fabrikata za mas-lo Al-maks od Strumica, veli deka pokrajtri pati poskapata surovina, masloto poska-puva i poradi toa {to tie pla}aat 18 otstoDDV koga ja nabavuvaat surovinata, a maslo-to za jadewe go prodavaat so 5 otsto DDV.

Vladata planira da kupi 100-tina vago-ni koi, osven Makedonski èleznici, }e mo-è da gi koristat i drugi doma{ni kompanii,najavi vicepremierot Zoran Stavreski, poposetata na Ar~elor Mital. Fabrikata zaminatata godina go nadminala planiranotoproizvodstvo za okolu 40 otsto, no, kako {toobjasni vicepremierot Stavreski, za ponata-mo{en rast i vo 2008 dr`vata treba da obez-bedi i nekoi dopolnitelni uslovi za rabota,doznava Vest.

Skopskata hemiska fabrika Ohis i me|u-op{tinskoto javno pretprijatie Proakva odOhrid v~era kurtulija oti distributivnatakompanija EVN-Makedonija ne im ja isklu~istrujata. Na v~era{nite pregovori so rako-vodstvata na dvete kompanii bil postignatdogovor zaostanatiot dolg da se plati. Rako-

vodstvoto na Proakva, firma od koja so vodaza piewe se snabduvaat gra|anite na Ohrid ina Struga, vetilo deka denovive }e go platatpolovina od dolgot za struja, a zaostanatiotdel od 500.000 evra postignale soglasnost dase vra}a na rati, pi{uva Ve~er.

Narodniot pravobranitel v~era reagi-ra{e na kolektivnata akcija na distribu-tivnata kompanija za isklu~uvawe na dol`-nicite bidej}i bez struja bile ostaveni igra|ani koi redovno gi podmiruvale smetkiteza elektri~na energija. Ovaa reakcija napravobranitelot sleduva otkako zav~era bezstruja ostanaa site ara~inovci iako del odniv gi pla}ale smetkite.

Vinarskite vizbi godinava moè da os-tanat bez surovini za rabota dokolku ne imponudat na lozarite povisoka otkupna cenana grozjeto. Vinskata surovina koja poradiminatogodi{nata su{a i godinava }e ja imamevo pomali koli~ini, kako i dozvoleniot iz-voz na grozje vo gajbi, se zakanuva negativnoda se odrazi vrz kvalitetot na makedonskitevina. Tie dosega bea gordost poradi geograf-skoto poteklo na grozjeto i proizvodite {tose dobivaat od nego. Nedostigot od surovinive}e se reflektira{e vrz proizvodstvoto nanekoi vinarski vizbi, koi po~naa da uvezu-vaat nalivno vino za proizvodstvo na rakija.Pro{iruvaweto na vakvata tendencija moèda se odrazi na gubewe na brendot na make-donskoto vino, pi{uva Utrinski vesnik.


DNEVNIKs.1 SEKOJ RAZLI^NO GO ÎTA ZGOLEMUVAWETO NA PLA-

TITEs.8 MBI 27.03.2008s.8 VLADINI VAGONI ]E VOZAT ZA MITALSTILs.8 HRVATSKA INGRA OBJAVI DEKA ]E GRADI AVTOPAT VO

ZEMJAVAs.8 [TIPJANI ZAINTERESIRANI ZA SUBVENCIIs.8 NAD 200 PRILEPÂNI SAKAAT KREDIT ZA SAMOVRABO-

TUVAWEUTRINSKI VESNIK

s.6 VO TETOVO STARTUVAA ISPITITE ZA VOZAÎs.6 OPREMA ZA LE[O^KATA I ZA TETOVSKATA BOLNICAs.7 I HRVATITE VLEGOA VO FABRIKATA ZA AKUMULATORI

VO PROBI[TIPs.7 [TERIEVA TRET DIREKTOR VO KOMERCIJALNAs.7 MLEKOTO NA IMB PAK POSKAPE - VLADINITE MERKI

VE]E NE [email protected] AKVAPURA DOBI PRESTI@NA NAGRADA ZA TURIZAMs.7 MBI 37.03.2008s.8 MAKEDONIJA VO OPASNOST DA GO IZGUBI BRENDOT NA

SVOETO VINOs.8 INGRA ]E GO GRADI AVTOPATOT KUMANOVO-TABANOV-

CEs.8 ARCELOR MITAL ]E KORISTI VAGONI OD VLADATAs.8 MAKEDONIJA I ROMANIJA DOGOVORIJA KVOTA OD 4.500

TRANZITNI DOZVOLIVEÊR

s.6 OHIS I PROAKTIVA KURTILIJAs.6 EVN DA NE ISKLUÛVA KOLEKTIVNOs.7 INGRA ]E GO GRADI AVTOPATOT KUMANOVO - TABA-

NOVCE

s.7 MLEKOTO PAK ]E POSKAPI VREME

s.1 MAKPETROL I FER[PED ]E GO GRADAT AMBO?s.5 NEMA PLATENI SMETKI, NEMA STRUJAs.5 NISKI UDARI ZA NAJNISKATA PLATAs.6 UVOZNOTO MASLO SO IZGOR CENAs.6 MAKPETROL I FER[PED ]E GO GRADAT AMBO?

VESTs.2 Ê[KI KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA VLEZ VO MA-

KEDONIJAs.3 VLADATA ]E KUPUVA 100 VAGONI ZA @ELEZNICA I ZA

ARCELOR MITALs.7 STAVRESKI: NEMAME RE[ENIE ZA OHIS

NOVA MAKEDONIJAs.9 FIRMITE ]E SE REGISTRIRAAT PO ELEKTRONSKI PATs.9 POSLEDEN DEN ZA PODMIRUVAWE NA DOLGOT ZA OHIS

I PROAKVAs.9 NAFTATA NAD 101 DOLAR ZA BARELs.9 INTERES NA Ê[KITE FIRMI ZA INVESTIRAWE VO

MAKEDONIJAs.9 RAZVOJOT NA BIOGORIVATA GO ZAGROZUVA SVETSKO-

TO SNABDUVAWE SO HRANAs.9 KOMERCIJALNA SO NAJGOLEMA BRUTO DOBIVKA VO

ISTORIJATA NA BANKATA[PIC

s.7 PROAKVA I OHIS KURTULIJAs.7 BE^KA [KOLA ZA SEÊWE STRUJAs.8 I RAZLIKITE BO DANOKOT GO MRSAT ZEJTINOTs.8 ARSELOR MITAL ZAD0VOLNA OD BIZNIS-KLIMATA VO

MAKEDONIJAs.8 INGRA SO NAJDOBRA PONUDA ZA AVTOPATOT KUMANO-

VO - TABANOVCE




1. PRILEPSKITE TUTUNARI GI ODBIJA PONUDENITE CENI OD OTKUPUVAÎTE (****)2. FINANSISKI PRIRA^NIK ZA AGRO-BIZNISOT (**)

28.03.2008 g. PETOK


Predupreduvawata na EVN-ESM glavnatema vo dene{nite pe~ateni mediumi. Kom-panijata v~era dva ~asa ja isklu~i strujatavo 18 javni pretprijatija vo pove}e op{tini{to gi nemaat plateno smetkite. Sporedportparolkata na ESM-EVN, Len~e Karpu-zovska, bez struja bile javnite vodovodni ikomunalni pretprijatija vo Lipkovo, Gosti-var, Debar, Gradsko, Makedonski Brod, Roso-man, Negotino, Miravci, Prdejci, Peh~evo,Probi{tip, Krivoga{tani, Mogila, Dolneni,Bogdanci i vo Kru{evo, objavuva Dnevnik.Dokolku naskoro ne se namiri dolgot, od EVN- ESM informiraat deka vremeto na isklu-~uvawe na strujata }e se zgolemi na pove}e~asa.

Vo Utrinski vesnik moè da se pro~itaza prilepskite tutunari koi gi odbija ponu-denite ceni na otkupuva~ite. Imeno, tutuna-rite baraat otkupuva~ite da gi zgolemat ce-nite za godine{nata rekolta vo prosek za 30otsto. Tie ne ja prifa}aat nivnata ponuda,spored koja prvata klasa bi se zgolemila za9 procenti ili da iznesuva 197 denari, vto-rata za 5 otsto ili da dostigne 150 denari, atretata za 2 procenti, odnosno da bide 112denari za kilogram. Poradi inflacijata, tieinsistiraat da potpi{uvaat i aneksi na do-govorite, za{to smetaat deka samo taka }eimaat garancija deka cenite povtorno }e sekorigiraat, a tie }e gi pokrijat tro{ocite votutunoproizvodstvoto.

Vladata gi zadolì ministerstvata zaekonomija, transport i vrski i za ìvotnasredina, zaedno so Regulatornata komisijaza energetika vo rok od 60 dena da podgotvatupatstvo vo koe }e bide nabroena potrebnata

dokumentacija koja }e treba da ja izvadatkompaniite {to se zainteresirani za iz-gradba na veterni elektrani vo zemjava, pi-{uva dene{en Ve~er. Kako {to izjavi v~eravladiniot portparol Ivica Bocevski, }e bi-de olesneta procedurata za izgradba na ve-ternici, a zainteresiranite proizvoditeli}e moàt polesno da gi ispolnat potrebniteuslovi i da se vklu~at vo elektroenerget-skiot sistem na dràvata.

Vo Ve~er isto }e pro~itate za zaklu~o-kot od v~era{nata sednica na Sovetot naNarodnata banka na Makedonija : Centralna-ta banka na Makedonija i natamu budno gosledi dvièweto na inflacijata i efektiteod prezemenite merki za stabilizacija nainflaciskite o~ekuvawa, i vo zavisnost oddobienite podatoci za natamo{nite dviè-wa }e prezema merki. Na sednicata, me|udrugoto, e konstatirano deka po poslednatapromena na referentnata kamatna stapka naNBRM na po~etokot na mesecov, preku aukci-ite na blagajni~kite zapisi realizirano eblago zgolemuvawe na neto povlekuvaweto nalikvidnosta. Ona {to e bitno vo kontekst nainflacijata e toa {to kreditiraweto nabankite prodolìlo da raste i vo fevruari.Taka, minatiot mesec vkupnite krediti nabankite imale porast za 41,4 procenti.

Razli~ni alternativni izvori za fi-nansirawe vo agrobiznisot nudi Finansis-kiot prira~nik {to v~era go promovira pro-ektot AgBiz na Amerikanskata agencija zame|unaroden razvoj (USAID). Prira~nikotima za cel da obezbedi ednostavno i preciz-no objasnuvawe za vidovite finansiski pro-izvodi i za uslugite {to se dostapni vo Ma-

kedonija. Prooektot AgBiz obezbeduva pove-}e vidovi podr{ka za da se podobri konku-rentnosta na vino vo {i{iwa, divoraste~kipe~urki i bobinki, trpezno grozje i za prera-boten i sve` zelen~uk, pi{uva Nova Makedo-nija.

Vo Vest }e pro~itate za porastot na de-viznite rezervi na Republika Makedonija od107 milioni vo 2007 godina i istite dostig-naa nivo od 1.524 milioni evra, soop{tiv~era Narodna banka. Zna~ajno vlijanie vrznivoto na deviznite rezervi ima{e otkupotna devizi na devizniot pazar koj go kompen-zira{e odlivot na devizi od predvremenataotplata na del od nadvore{niot dolg na Re-publika Makedonija kon Svetskata banka,Pariskiot klub na doveriteli i kon MMF,{to se izvr{i lani.

Brojot na nevrabotenite vo zemjava me-ren od Agencijata za vrabotuvawe e okolu358.000, a spored presmetkite na Zavodot zastatistika - 311.000, soop{ti dene{enDnevnik. Iako podatocite se razlikuvaat zare~isi 50.000 nevraboteni, i dvata pokaza-tela se smetaat za relevantni bidej}i doa-|aat od oficijalni dràvni institucii. No,za Vladata e poprifatliva brojkata na Za-vodot, koj ja utvrduva vrz osnova na anketatana rabotnata sila. Od Vladata tvrdat dekavo minatata godina brojot na vrabotenite bilzgolemen za 22.000, a nevrabotenosta e nama-lena za 12.000, odnosno za 1,7 otsto. Vrabo-tuvawa ima vo site sektori, prerabotuva~-kata i ~eli~nata industrija, grade`ni{tvo-to i drugi. Tie se rezultat na zgolemeniteinvesticii, koi lani dostignaa rekordno ni-vo od 240 milioni evra - velat vo Vladata.

DNEVNIKs.1 BROJKITE ZA NEVRABOTENOSTA SE RAZLIKUVAAT ZA

50.000s.7 MBI 27-03-2008s.7 DR@AVNITE BROJKI ZA NEVRABOTENOSTA SE RAZLIKU-

VAAT ZA 50,000s.7 DVA ÂSA BEZ STRUJA 18 JAVNI PRETPRIJATIJA s.7 POLESNO ]E SE GRADAT VETERNICI s.7 FINANSISKI PRIRA^NIK ZA AGRO-BIZNISOT s.7 TUTUNARITE BEZ DOGOVORI ZA OTKUPs.7 IK BANKA SO DOZVOLA OD VIZA

UTRINSKI VESNIKs.1 MLEKOTO PAK I PRETEÊ NA VLADATA!s.1 OD APRIL POSKAP PREVOZ I SO JSPs.8 DOGOVOROT ZA PONISKI CENI PADNA VO VODA, MLEKOTO

SE VRA]A NA STAROs.8 PRILEPSKITE TUTUNARI GI ODBIJA PONUDENITE CENI

OD OTKUPUVAÎTEs.8 MBI 27-03-2008s.8 EVN - ESM VÊRA IM JA ISKLUÎ STRUJATA NA POVE]E

JAVNI PRETPRIJATIJAs.8 SO IZNAJMUVAWE FOTOKOPIRI-PONISKI TRO[OCI s.9 DR@AVATA SI GO NAPLA]A DOLGOT OD PRILEPSKIOT

TUTUNSKI KOMBINATs.9 VO PODGOTOVKA UPATSTVO ZA IZGRADBA NA VETERNICIs.9 MERKITE DALE REZULTAT, NO NBM PAK BUDNO JA SLEDI

INFLACIJATAs.9 IK BANKA POBLISKU DO KLIENTITE s.9 RAZVIENATA PATNA INFRASTRUKTURA E USLOV ZA VITAL-

NA EKONOMIJAVEÊR

s.1 POSKAP SONÔGLED - POSKAP ZEJTIN

s.5 NBRM BUDNO JA SLEDI INFLACIJATA s.6 ZEJTIN ]E IMA, AMA POSKAPs.6 SO NOVI VAGONI DO ZGOLEMEN PREVOZs.6 UPATSTVO ZA VETERNI ELEKTRANIs.6 EVN I PROAKVA DA SE DOGOVORAT

VREMEs.4 INGRA SLEDNATA NEDELA GO PREZEMA MAVROVOs.4 MAKEDONSKI @ELEZNICI NABAVUVA VAGONIs.4 PROIZVODI SO IZMINAT ROK, SEPAK, PO PAZARITEs.5 EVN ISKLUÎ 15 VODOVODNI PRETPRIJATIJAs.5 POVTORNO ]E SE SOBIRAAT DOKAZI ZA JAKA TABAK

VESTs.2 DEVIZNITE REZERVI PORASNAA ZA 107 MILIONI EVRAs.8 BU^KOVSKI: SO HEC TIKVE[ NEKOMU DAVATE BAK[I[ OD

1,4 MILIJARDI EVRAs.10 TUTUNARITE BARAAT POVISOKI OTKUPNI CENI ZA 30

NASTOs.13 XP MORGAN ÊJS JA ZGOLEMI PONUDATA ZA BER STERNSs.13 NAFTATA NAD 107 DOLARI PO NAPADOT VRZ NAFTOVODOT

VO IRAKNOVA MAKEDONIJA

s.3 PRIRA^NIK ZA AGROBIZNISs.6 OSUM KOMPANII DOSTAVIJA PONUDI ZA KUMANOVO-

TABANOVCIs.6 PROAKVA I OHIS NAJDOA ZAEDNI^KO RE[ENIE SO EVNs.6 CENATA NA NAFTATA PORASNA NA 105 DOLARI ZA BARELs.6 EU POKRENA ANTIMONOPOLSKA ISTRAGA PROTIV VIZAs.6 VRABOTENITE NA GR^KATA OTE PRODOL@UVAAT SO

[TRAJK[PIC

s.6 NOVI PREDUPREDUVA^KI ISKLUÛVAWA NA EVNs.7 DOKAZITE ZA JAKA TABAK NA POVTORNO RAZGLEDUVAWE


1. OTVOREN EVROPSKIOT INFORMATIVEN I INOVATIVEN CENTAR (***)2. CENTRALITE EDEN MESEC PODALEKU (**)

29.03..2008 g. SABOTA

Na Skopskiot univerzitet v~era sve~enobe{e otvoren Evropskiot informativen iinovativen centar vo Makedonija (EIICM),del od mreàta Enterprise Europe Network,vo koja ~lenuvaat 600 partnerski organiza-cii od 40 zemji i 23 milioni mali i srednipretprijatija, objavuva Utrinski vesnik. Ra-botata na EIICM e finansirana od Evrop-skata komisija i od makedonskata vlada.Centarot }e otvori mo`nost za povrzuvawena makedonskite pretprijatija so biznis-partneri, pogolema informiranosg, zapozna-vawe so najdobrite evropski praktiki za vo-dewe biznis, podigawe na tehnolo{koto ni-vo i stepenot na inovacii, potgiknuvawe nanau~noistraùva~kata i razvojnata kompo-nenta. Visokiot pretstavnik na EU ErvanFuere naglasi deka za periodot od 2007 do2013 godina, kompaniite i instituciite voMakedonija }e moè da koristat del odsredstvata izdvoeni za realizacija na ovaaprograma vo visina od 2,17 milijardi evra,dodava Nova Makedonija.

Vo Utrinski vesnik isto }e pro~itate zaprolongiraweto na rokot na êbren i Gali{-te za edne mesec. Imeno, namesto do v~era,kako {to be{e najaveno, kompaniite koi vle-goa vo tesniot krug za dobivawe na tenderotza izgradba na dvete hidroelektrani, }e mo-àt da gi pretstavat svoite ponudi za fi-nansirawe u{te eden mesec, odnosno do 30

april, najdocna do 10 ~asot, po {to }e sledu-va nivno otvorawe. Ovaa odluka Vladata jadonese zav~era, na vonredna sednica vo doc-nite popladnevni ~asovi. Toa e napraveno pobarawe na del od kvalifikuvanite ponudu-va~i, se veli vo oficijalnoto soop{tenie naVladata, a vo nasoka za pogolema transpa-rentnost na celata postapka i podobar kva-litet na izgotvuvaweto na ponudite.

Mobilnite operatori T-mobile i Kosmo-fon treba da platat globa od 4,4 milionievra poradi nezakonska naplata na uslugatagovorna po{ta, pi{uva dene{en Dnevnik. Ko-misijata za za{tita na konkurencijata odlu-~i T-mobile da uplati vo buxetot 4,1 milio-ni evra, a Kosmofon - 250.000 evra.

Vo Ve~er moè da pro~itate za tu`bata{to v~era Evn ja podnese protiv Komisijataza za{tita na na konkurencijata, koja neo-damna i izre~e globa za napla}awe na mani-pulativniot tro{ok vo smetkite za struja.Od kompanijata soop{tuvaat deka ne postoizakonski osnov za izrekuvawe na globata bi-dej}i toa e vo soglasnost so odluka ka Ustav-niot sud. Od komisijata neodamna soop{tijadeka EVN so dvojnoto napla}awe na manipu-lativniot tro{ok ja koristi monopolskatapolo`ba na pazarot, a za vakov prekro{oksleduvala globa vo visina od deset procen-ti od vkupniot godi{en prihod na kompanija-ta.

Pak poskape hranata vo supermarketite -pi{uva dene{en Vest. Del od golemite tr-govci koi ja poddràa vladinata akcija zapoevtinuvawe na osnovnite prehranbeniproizvodi, od zav~era prodavaat poskapahrana. Zgolemuvaweto na cenite po~na vosinxirot supermarketi na Tineks, a denovivese o~ekuva poskapuvawa na osnovnite preh-ranbeni proizvodi i vo drugi pogolemi pro-davnici vo Makedonija. Trgovcite velat de-ka akcijata za namaluvawe na cenite, kojatrae{e eden i pol mesec, zavr{i oti proiz-voditelite i nabavuva~ite, iako vetile, negi namalile golemoproda`nite ceni.

Sega{ni i porane{ni vraboteni na bi-tolskoto grade`no pretprijatie Beton prekuprotesti gi baraat osumte zaostanati plati ipridonesi za izmi-natite {est godini. Vra-botenite gi obvinuvaat aktuelnite direkto-ri za lo{o menaxirawe so Beton, deka od us-pe{na firma ja dovele pred bankrot, a dekaod okolu 700 vraboteni osumdeset procentise na ulica. Nekoga{nata podru`nica na Be-ton zapadna vo seriozna kriza pred nekolkugodini, a od 2001 godina gi preìvuva{eprivatizaciskite potresi, vo koi direkto-rot Tomislav Stefovski i u{te nekolkuminanegovi sorabotnici stanaa dominantni sop-stvenici, doznava Vreme.


DNEVNIKs.7 MBI 29.03.2008s.7 VLADATA GI ZABORAVI CENITEs.7 EVN OTVORI NAPLATEN PUNKT VO XAMIJATA VO SVETA

PETKAs.7 T-MOBILE I KOSMOFON KAZNETI SO 4,4 MILIONI

EVRAUTRINSKI VESNIK

s.4 OTVOREN EVROPSKIOT INFORMATIVEN I INOVATIVENCENTAR

s.6 VRABOTENITE NA BITOLSKI BETON GI BARAAT PLATITEs.7 VLADATA GO PROLONGIRA ROKOT NA ÊBREN I GALI[TE

ZA EDEN MESECs.8 STOPANSKA BANKA LANI SO DOBIVKA OD 18,3 MILIONI

EVRAs.8 MZT-PUMPI LANI SO DOBIVKA OD 1,4 MLN. EVRAs.8 NOVOTO DIZEL-GORIVO D-E4 NA DOMA[NIOT PAZAR

VEÊRs.1 SEKOJ GRA\ANIN DOL@I PO 300 EVRA VO BANKAs.5 SEKOJ GRA\ANIN DOL@I PO 300 EVRA VO BANKAs.6 EVN JA TU@I ANTIKORUPCISKATA KOMISIJAs.6 MAKEDONIJA DEL OD GLOBALNATA AKCIJA ZA [TEDEWE

STRUJA

VREMEs.6 TUTUNARITE BARAAT POVISOKI CENIs.6 IK BANKA DOBI LICENCA ZA TERMINALI NA VISAs.7 SE ÊKA EPILOGOT OD OAMITOT NA NATO s.7 RABOTNICITE OSTANAA BEZ PLATA, SEGA BARAAT STE-

ÂJVEST

s.8 PREZENTACIJA NA MAKEDONSKI VINA VO GERMANIJAs.9 PAK POSKAPE HRANATA VO SUPERMARKETITE

NOVA MAKEDONIJAs.5 MAKEDONSKITE KOMPANII SO EURO LINK DO STRAN-

SKITE BIZNIS PARTNERIs.5 SE PODGOTVUVA UPATSTVO ZA IZGRADBA NA VETERNI-

CIs.5 AKCIJATA NA KOMERCIJALNA DONESE POLOVINA OD

PROMETOT NA BERZATA s.6 PORAST NA DEVIZNITE REZERVI ZA 107 MILIONI EVRAs.6 DA SE ZGOLEMI KONKURENTNOSTA NA DOMA[NITE

KOMPANII[PIC

s.6 CENTRALITE EDEN MESEC PODALEKU


GLOBUSs.24 NATO GI OHRABRUVA - INVESTITORITEs.24 KORISTEWE 300 MILIONI EVRA OD IPA-FONDOVITEs.24 STOP ZA PADOT NA VREDNOSTA NA AKCIITE NA BERZATA s.24 PODIGNUVAWE NA KAPACITETOT NA INSTITUCIITEs.26 MAKEDONIJA VLEGUVA VO CRVENO BEZ NATOMakedonija nema napraveno esap kolku }e ja ~ini vlezot vo NATO i

kolku od toj ~in }e dobie zemjata, posebno na ekonomski i na socijalenplan. Izgleda ~udno, no od na{ite razgovori so pretstavnici na naukataova ni be{e izneseno kako neobjasniv fakt i od nivna strana.

KAPITALs.10 VODNITE RESURSI VO MAKEDONIJA SE NAMALUVAAT

Nivoto na vodnite resursi vo Makedonija se namaluva poradimasovnoto uni{tuvawe na zelenite {umski pojasi, be{e re~eno na Foru-mot {to po povod denot na vodite 22 mart, se odrà vo Struga.

s.10 KIPARSKI FMG TRADING VLEZE VO MAK ASETS MENAXMENT FMG Funds, vode~kata svetska grupacija koja upravuva so pri-

vatni investiciski fondovi, minatata nedela vleze na makedonskiotpazar preku dokapitalizacija na skopskoto dru{tvo za upravuvawe so pri-vatni fondovi Mak Assets Menaxment.

s.10 TURSKATA TRANSPORTNA KOMPANIJA BIRFOR VLEGUVA VOMAKEDONIJA

Turskata kompanija za transport i logistika Birfor LogistiksServisis otvori firma vo Skopje.

s.10 HRVATSKI KONÂR ]E GI MODERNIZIRA MAKEDONSKIVOZOVI

Vo Ministerstvoto za transport i vrski deneska e potpi{andogovorot za popravka i tiristirizacijata na dve elektri~ni lokomotivime|u M@ Transport od Skopje i Kon~ar od Zagreb.

s.10 GERMANSKATA KOMPANIJA DA GRADI FABRIKA ZA PRE-RABOTKA NA OTPAD VO [TIP

Pretstavnicite na germanskata firma Remko-B bea vo posetana [tip i pred gradona~alnikot Pande Sarev tie go objasnija svojot pro-ekt za izgradba na fabrika za prerabotka na otpad.

s.10 AVSTRISKI JAKOB BEKER ]E RECIKLIRA OTPAD VOMAKEDONIJA

Jakob Beker Makedonija e imeto na novoto dru{tvo za proiz-vodstvo, trgovija i uslugi, osnovano vo Centralniot registar na Makedo-nija ovaa nedela, koe }e se zanimava so reciklirawe na otpad.

s.11 ACO ILIESKI STANA VTOR DIREKTOR NA KAPITAL BANKAUpravniot odbor na Kapital banka dobi nov ~len ovaa nedela,

toa e skopjanecot Aco Ilieski, diplomiran ekonomist po profesija, kojspored zapi{anata promena vo Centralniot registar, nedelava vleze voUpravniot odbor na Kapital banka.

s.11 SRPSKIOT BIZNISMEN DRA[KOVI] JA OSNOVA SVISLIONMAK

Svislion Mak e novoto ime na novata }erka-firma na kompani-jata Svislion Takovo na srpskiot biznismen Rodoqub Dra{kovi}, kojaovaa nedela be{e osnovana vo Centralniot registar na Makedonija.

s.11 U[TE EDEN UDAR ZA BIZNISOT NA NINI VO MAKEDONIJAMinisterstvoto za zdravstvo donese odluka za celosno zatvo-

rawe na proizvodstveniot kapacitet na AD JAKA-80 vo Radovi{, poradineispolnuvaweto na zakonskite obvrski za dobra proizvodna praktika.

s.12 MAKEDONIJA VTORA VO REGIONOT PO KVALITETOT NA US-LUGITE VO PRODAVNICITE

Makedonija go zazema vtoroto mesto vo regionot po kvalitetotna uslugite {to eden kupuva~ gi dobiva na proda`nite mesta.

s.14 BUGARIJA GI ZATVORI FRI[OPOVITE ZA SOSEDITE [TONE SE VO EU

So re{enieto izglasano od strana na bugarskiot parlament, Bu-garija gi zatvori fri{opovite i benzinskite stanici na grani~nite pre-mini so sosednite zemji koi ne se ~lenki na EU.

s.18 MAKEDONSKATA INDUSTRIJA PLA]A NAJSKAPA STRUJA VOEVROPA!

Dodeka Vladata najavuva deka Makedonija }e stane izvoznik nastruja vo regionot, makedonskata industrija predupreduva deka skapatastruja koja ja pla}a kako rezultat na nedostigot na struja, moè da prediz-vika ekonomski kolaps.

s.38 GR^KA KOMPANIJA ]E GRADI STANBENI NASELBI VOMAKEDONIJA I REGIONOT

Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) }e finansira regi-onalen proekt za izgradba na stanbeni objekti na Balkanot.

s.39 KOMERCIJALNA BANKA ]E PODELI 6,17 MILIONI EVRADIVIDENDA

Komercijalna banka }e odvoi vkupno 379 milioni denari (okolu6,17 milioni evra) od neraspredelenata dobivka do 31.12.2007, za ispla-

ta na dividenda.s.40 NEDELA NA PRESVRT (1703-21.032008)

Minatata berzanska nedela, kako {to po~na, ne vetuva{e ni{todobro. Vo ponedelnikot akciite go prodolìja trendot od nedelata pret-hodno, pa MBI-10 ima{e pad od 2,11%, a vo vtornikot katastrofa, indek-sot padna za 5,5%.

s.41 ALKALOID ]E ISPLATI 2,11 MILIONI EVRA DIVIDENDA Upravniot odbor na Alkaloid, na sednicata odràna minatata

nedela donese Predlog Odluka so koja na Sobranieto na akcioneri mupredloì isplata na dividenda za 2007 godina vo neto-iznos od 100 de-nari po akcija, odnosno 110,11 denari bruto iznos.

s.41 AGROKOR ]E GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO NA ZELENÛKVO MAKEDONIJA

Dodeka se podgotvuva izgradbata na noviot otkupno-distribu-tiven centar vo Strumica, odnosno prvata agroberza vo Makedonija, za koja}e bidat investirani okolu 15 milioni evra, pretstavnici na hrvatskatafirma Agrokor denovive gi analiziraat sostojbite strumi~kiot regionkade {to se dogovaraat so proizvoditelite za mo`nite koli~ini na ze-len~uk {to }e bidat otkupeni vo ovaa sezona.

s.43 VO APRIL PO^NUVA DA SE GRADI FABRIKATA NA XONSONMETI

Britanskata kompanija Xonson Meti }e po~ne da ja gradi fab-rikata za avtomobilski delovi vo vtorata polovina na idniot mesec, aproizvodstvoto treba da po~ne vo maj 2009 godina, izjavi Xefri, region-alniot direktor na Xonson Meti za Makedonija vo Stopanskata komora naMakedonija Xefri dodade deka za desetina dena }e bide izbrana grade`-nata kompanija {to }e ja realizira investicijata vredna 50 milioni evra.

s.43 RWE POWER ]E INVESTIRA 500 MILIONI EVRA VO HIDRO-CENTRALITE ÊBREN I GALI[TE

Germanskata grupacija RWE Power ima namera da investira po-ve}e od 500 milioni evra za izgradba na hidrocentralite êbren i Ga-li{te vo Mariovo.

s.44 PROKREDIT BANKA PO^NUVA KAMPAWA ZA DETSKO[TEDEWE

ProKredit banka po~na kampawa za pottiknuvawe na detskoto{tedewe. Za taa cel bankata nudi ProKredid detska {tedna kni{ka.

s.44 NOVI KREDITNI KARTI^KI NA OHRIDSKA BANKA Ohridska banka vovede novi revolving karti~ki MasterCard

Standard i MasterCard Gold so grejs period do 45 dena i minimalna mese~narata od 5%.

s.45 KONE^NO ZAKON ZA PRIVATNI KREDITNI BIROA! Vladata go usvoi Predlog-Zakonot za kreditno biro, koj }e

ovozmoì formirawe na privatni kreditni biroa preku koi }e se vr{irazmena na informacii za kreditnata sposobnost na gra|anite i firmite.

s.47 MAKEDONIJA OÊKUVA BDP OD 6% I INFLACIJA NAD 5% Vo 2007 godina e ostvaren istoriski najvisok realen rast na

bruto doma{niot proizvod (BDP) od 5,1%, soop{ti vicepremierot ZoranStavreski, rezimiraj}i gi ekonomskite rezultati {to Vladata gi postig-nala minatata godina.

FORUMS.27 KONE^NO LIBERALIZACIJA NA TELEKOMUNIKACISKIOT

PAZARMakedonski èleznici - Infrastruktura raspi{aa javen povik

za iznajmuvawe pod zakup na zainteresiranite telekomunikaciski kom-panii na najmnogu deset opti~ki vlakna od svojot kabel.

s.31 OD EDNA VO DRUGA KRAJNOSTMinatata berzanska nedela }e ja zapomnime po neverojatniot

presvrt na MBI-10, vo tri dena najgolem pad i najgolem porast za ovie trimeseci.

s.31 FORUM PROGNOZIRADvete krajnosti koi gi vidovme minatata nedela na makedon-

skiot pazar na kapital - golem pad i silen porast za samo tri dena - pret-stavuvaat samo u{te eden pozitiven signal za na{iot berzanski pazar.

s.32 INVESTIRAWE VO FOND E POISPLATLIVO OTKOLKU VOBANKA

Pred izvesno vreme dozvola za rabota dobi tretiot otvoreninvesticionen fond - Moj fond.

MAKEDONSKO SONCES.40 ZA STRUJA ZASEGA TE[KO, A ZA PONATAMU - NIKOJ NEZNAE

Proizvodstvoto na struja vo zemjava ni e na klimavi noze, sozasega nepoznata perspektiva. Ova moè da se j zaklu~i od neodamna :

objavenite informacii na sajtot Energyobserver, prviot privaten sajtvo Evropa, koj emituva informacii za energetikata, so poseben akcent naenergetskata situacija vo jugoisto~na Evropa.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

24.03.-29.03.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z A

za period od 24.03. - 28.03.2008 godina

berzNIK broj 16 Data 31.03.200818 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

mkibn20080331-0016l

Documents