mkibn20080519-0023l

берзНИК

- GO

DI

NA

II- B

ROJ

23 -

19 M

AJ

2008

GO

DI

NA

- (P

RIL

OG

NA

TEN

DER

NI

K)

МЕНАЏЕРСКИ ПРИСТАП ЗА ОДБРАНАНА ДРЖАВНИОТ ИДЕНТИТЕТ

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 19.05.2008 broj 23 берзНИК

Menaxerski pristap za odbrana nadràvniot identitet

Sporot za imeto od bilateralen, Grcija go izdigna name|unarodno nivo. Sega od politi~ki go pretvora voekonomski. Tivkata ekonomska vojna {to Grcija ja spro -veduva kon Makedonija, ne samo {to ne se smiruva tuku sepo ve}e se razgoruva. Re{enieto za toa e ed nostavno, da sede finira problemot i da se odredi preprekata, da se ana -li ziraat opciite i da se na pra vi strategija, veli prviot~o vek na Sojuzot na sto panski komori na Makedonija, Ven -ko Gligorov na de lov niot ru~ek so pretsedatelot BrankoCr ven kov ski.

Koj re~e deka e vo pra{awe imeto Makedonija, a ne ima kedonskiot identitet. Ako se samo vo pra{awe pri -dru` nite epiteti kon imeto na dràvata, a ne sa mi ot na -ziv Makedonija, ime koe od ponovo vreme iz b ra da go upot -re buva i ju`niot sosed imenuvaj}i del od se vernata teri-to rija na Grcija (na koja sakaat ili ne, mo ra da priznaatde ka ìveat Ma ke donci i toa vo pogolem broj), zo{ to

sprovedua ekonomski pritisok itoa ne samo kon makedonskikom panii, tuku kako sega stojatra bo tite toj ekonomski priti-sok po le ka no sigurno se prime -nu va i na kom paniite od zemjitekoi ne ime nu vaat pod ustavtoime...

Se zapo~na so makedonskotojag ne, pred veligdenskite praz -ni ci, koga Grcite ja prekr{ijadolgo go di{nata tradicionalnaso rabotka - za Veligden da uve -zu vaat go le mi koli~ini na ma -ke donsko jagne. I ne samo {to imot kaàa qubov na dol go go di{ -ni te trgovski partneri, tu ku neob vinija i za nelegalen uvoz, za{verc na jagniwa, pa organi zi -raa navodno {trajkovi i ta mo{ -ni te sto~ari... I rabotite neza vr{ija ovde. Zabrana za pre -let do bi i MAT, potoa embargo-to zema za mav i vo è lez ni~ ki -ot soobra}aj, a da ne zboruvame

za maltretiraweto na kamionxii te... Zboruvame za politi~ki ili za ekonomski problem? Stopanstvenicite, koi se najpogodeni od vakvoto od -

ne suvawe na sosedot, problemot go smetaat kako eko nom skablo kada. Spored Sojuzot na stopanskite ko mori, Grcija sovak voto postavuvawe na ekonomski ba rieri vo kontinuitetpo kaùva deka ne saka Ma ke do nija voop{to da postoi.

- Gr~kata vlada vo mnogu segmenti se odnesuva fa {i -zo idno. Poslednite primeri pokaùvaat deka ne i e bitnoime to na Makedonija. Su{tinata e vo toa {to ne gi pri fa -}a makedonskiot narod i jazik, saka Ma kedonija da bideeko nomski slaba i politi~ki nes tabilna so cel postepenoda se izgubi od kartata na dràvi, potencira Gligorov.

Za stopanstvenicite - Re{enieto e ednostavno, da sede finira problemot i da se odredi preprekata, da se ana -li ziraat opciite i da se napravi strategija. A, taa, se zas-no va ne samo na prodolùvawe na prego vo rite so Gr~katavla da, tuku tie mu sugeriraat na pret sedatelot Cr ven kov -ski zaedno so Vladata i so niv na podr{ka da pokrenat {i -ro ka aktivnost na in for mirawe na evroparlamentarcite,di plomatsko-kon zularnite pretstavni{tva, svetski ug -led nite ma ga zini so klu~ni fakti za sporot so imeto i zaira ci o nalnite i fa{izoidni barawa na gr~kata stra na.(n.z. nebare evroparlamentarcite ne se svesni za prob le -mi te so koi se soo~uvame, a za koj veruvam vo niv nite doku-men ti imaat i izvorni podatoci - od ka de i koga zapo~na

egzodusot na makedonskiot narod?). Se kako sto pan st ve ni -ci te silno gi podrùvaat prodla bo~enite dogovori za vo -e no-tehni~ka sorabotka i bez bednosni garancii so SAD, nogo ohrabruvaat po li ti~kiot vrv na ova pole da ja prodla -bo ~i so ra bot ka ta i so Turcija. Zemja koja e navistina pri-ja telski ras poloèna kon nas. Menaxerski pristap vo po -li ti ka ta, po terkot na ekonomijata...

- Smiruvawe na tenziite, mirna kampawa, fer i re gu -lar ni izbori so preodna ocenka od Brisel, kons ti tuiraweno vo Sobranie i Vlada vo najkratok moèn rok, intenzivi-ra we i uspe{no privr{uvawe na prego vo rite okolu sporotza imeto i ispolnuvawe na krite riumite naloèni od Ev -rop skata komisija, se klu~ ni te ~ekori {to Makedonija voovoj moment treba da gi napravi, pora~a pretsedatelotBran ko Cr ven kov ski na sredbata so biznismenite, ~lenkina Sojuzot na sto panskite komori (SSK). Toj izrazi uveru-va we deka, ia ko rokovite se premnogu kusi, za vaka ideal-no scena rio, toa, pod odredeni uslovi, moè da se reali -zi ra i pokraj toa {to se soglasuva deka so razo~aruvawe isamosoàluvawe nema da ja promenime realnosta oko lumakedonsko-gr~kiot spor za imeto.

Crvenkovski pora~a deka - Makedonija treba da vlo ̀ imak simalni napori i preku seriozni pregovo ri, vo {to emo` no pokus rok, da dojde do razumen kom promis i fer re -{e nie. Pretsedatelot, naglasi de ka uslovite za re{avawena sporot so imeto se da le ku pogolema odgovornost na po -li ti~kite faktori, tie so iskrena, a ne deklarativna po -li ti~ka volja tre ba da rabotat za ostvaruvawe na dr ̀ av -ni te in te re si i da bidat podgotveni da go prezemat ri zi -kot za do nesuvawe te{ki odluki.

Spored Crvenkovski, izminatiov period bea do ne senini za merki koi pridonesoa za podobruvawe na de lovnatakli ma, no, sepak, sostojbite vo ekonomijata ne se menuvaatso tempo koe na Makedonija i e ne op hodno. Kako pozitivnigi poso~i voveduvaweto ra men danok, zajaknatata finan-siska disciplina, ot stra nuvaweto na zakonskite i admin-is trativnite pre~ ki, zgolemenata poddr{ka za zemjodel-st voto i za silenata promocija na Makedonija kako biznisdes ti nacija. Negativno za Crvenkovski, kako {to re~e, sene dovolniot rast na BDP, visokata nevrabotenst, zgo le -me niot trgovski deficit, nedovolnoto nivo na in vesticiii osobeno inflacijata, ~ie zauzduvawe, sme ta toj, i e os -ta veno samo na monetarnata vlast. Pa tem Crvenkovski nepro pu{ti da naglasi deka pred vremenite izbori }e be{epo dobro da se odràt na esen, a ne sega koga politi~kataener gija e potrebna da se naso~i kon re{enie na sporot soimeto.

Konkretno na ekonomsko pole ~lenkite na Sojuzot po -baraa poddr{ka od pretsedatelot za nivni pretst av nik voSo vetot na NBRM. Na toj na~in smetaat de ka }e gi reflek-ti raat potrebite na malite i sredni pret prijatija vo kre -i raweto na politikata na Cen tral nata banka. Sojuzot po -ba ra i kreirawe na tim vo ram kite na kabinetot na dr ̀ a -va ta koj }e raboti na pro mocija na makedonskiot biznisnad vor od Makeodnija ( za {to neoddamna nazna~ija i svojpromeotor vo Anglija). Zna~i zasiluvawe na ekonomskitevrs ki pri sekoja bilateralna sredba. Vo toj kontekst Gli -gorov pora~a: - Tuka se na{ite zaedni~ki interesi- kre i -rawe na podobra delovna klima, zna~i podobar biznis zanas. Podobar biznis zna~i podobra dràva i podobar stan-dard na site gra|ani na Republika Makedonija...

Do sledniot ponedelnik

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na берзНИК

e-mail: [email protected]

Republika Makedonija treba dapo bara od Obe dinetite nacii pro -me na na privremenoto ime BJRM sous tavnoto...

Republika Makedonija (zaednoso so juz ni ci te) da bara is klu ~u va -we na Grcija od EU i NA TO, bidej}ise odnesuva sprotivno na me |u na -rod nite prava i konvencii...

Republika Makedonija da po ba -ra visoka ot {teta od Grcija prekuSu dot vo Hag za site do sega{ni nej -zi ni aktivnosti protiv Ma ke do ni -ja, kako {to se embargoto, bojkotot,ne koope ra tivnoto odnesuvawe vome |unarodnite organi zacii i sli~ -no..

Ova se samo del od porakite na~le novite na Sojuzot na stopanskiko mori koi baraat pret sedatelotBran ko Crvenkovski da gi pre zen -tira i pokrene pred demokratskatame |u narodna javnost- NATO i EU

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIберзНИК broj 23 Data 19.05.2008

PO USPE[NOTO PREZEMAWE PREKU MAKEDONSKATA BERZA

- ADG Mavrovo }e prerasne vo modernakom panija so prepoznatliv imix, najavuvahr vatskata kompanija Ingra, po uspe{notoprev zemawe na kompanijata. Ingra planirano vi dopolnitelni investicii vo procesotna modernizacija na ADG Mavrovo. Pa ra -lel no so modernizacija na kompanijata,In gra planira da go vklu~i Mavrovo vosvo ite proekti. - Mavrovo go gledame kakopart ner na Ingra, kako pred nekolku godi-ni, velat prvite lu|e na Ingra koi veruva -at de ka Mavrovo ima potencijal i mo} za -ed no da nastapat na svetskite pazari. Mo -der ni za cijata na ADG Mavrovo i zaedni~ -ki ot nas tap na doma{niot i stran skitepazari }e gi po dob ripoziciite na dvete kom pa -nii. Spored planiranotodvete kompanii za ed ni~ ki}e nastapat na do ma{ ni otpa zar, no i na pazarite voregionot, Rusija i Uk ra i na,drugi biv{i sovetski re -pub liki, Al ̀ ir i Bliskiotis tok.

- ADG Mavrovo e kompa -ni ja so ogromno is kustvo vogra de`ni{tvoto na do ma{ -ni ot i stranskiot pazar, aras polaga i so vi so ko kva -li te ten kadar. Nie voIngra sme za do volni {toak ci o ne ri te na Mavrovo, vonas pre poznaa partner. So za do volstvomo ̀ am da kons ta tiram de ka procesot napre ze ma we to na ADG Mav ro vo, zavr{i vonaj brz rok, za {to og romna zas luga imaatsi te in vol virani ins titucii od Ma ke do -

ni ja, re~e Igor Open hajm, pret sedatel naUp ravniot odbor na Ingra.

Toj najavi deka tranziciski tim vo na -red niot period }e se obide da go re{iprob lemot so dolgot na makedonskata gra -de` na kompanija od 25 milioni evra, no ida gi naplati pobaruvawata od okolu 20mi lioni evra. Najgolem del od dolgot naMav rovo e kon Upravata za javni prihodi,no i za pridonesi na vrabotenite.

- Firmata pomina niz tranziciskiprob lemi, no so pomo{ na dràvata i nasin dikatot moème da ja vratime na vis -tin skiot pat. Planirame da gi zadrìme nara bota site 1000 vraboteni, a obvrskite

kon niv }e gi regulirame so kolektiven do -govor {to }e go sklu~ime so sindikatot -iz javi Openhajm.

Pretprijatieto i ponatamu }e se vikaMav rovo, no }e bide poso~eno deka e ~len

na grupata Ingra. Osven investiciite vomo dernizacija na Mavrovo, hrvatskatakom panija Ingra najavuva i investicii votu rizmot i vo visokogradbata vo Ma ke do -

ni ja. Se raboti za novi proektivo koi za ed ni~ki }e nastapatADG Mav rovo i Ingra so svoipartne ri. Ve}e se zapo~nati de -tal nite ana lizi za pronao|awena potenci jalni proekti. Hr va -ti te o~e ku va at so Mav rovo dado bijat po ve }e investiciskipro ekti vo zemjava i vo regionot,a prv pro ekt vo koj }e go vklu~atMav rovo nadvor od granicite nazem jata e po nu da za iz grad ba nago lema brana vo Alìr.

Inaku, Ingra stana sopst ve -nik na 79,01% od akciite na ADGMav rovo. So 52,08% od akciitena ADG Mavrovo, Ingra se steknapo pat na javna ponuda, koja za vr -

{i kon krajot na minatiot mesec. Ko mi si ja -ta za hartii od vrednost ja prog la si javna-ta ponuda za prezemawe na ADG Mav rovo zauspe{na. Ostanatiot del od ak ciite Ingragi obezbedi preku Ma ke don ska ta berza.

MAVROVO, PARTNER NA INGRA VOMAKEDONIJA I VO SVETOT

Ингра-800 инвестициски проекти

Ingra e edna od najrenomiranite gra -de` ni hrvatski kompanii so ogromno me -|u narodno iskustvo. Kompanijata, osvenna hrvatskiot pazar e prisutna na pove}epa zari vo evropski zemji, Bliskiot istoki Alìr. Preku svoite aktivnosti Ingrau~es tvuvala vo realizacijata na 800 in -ves ticiski proekti od najrazli~en vidka ko energetski proekti, hotelski kom-plek si, pati{ta, industriski ka pa ci te -ti, brani i silosi. Minatata godina In g -ra ostvari prihod od 96,6 milioni evra, aprofitot za istata godina iznesuva{e9,6 milioni evra. Vkupnata vrednost nado govorenite raboti iznesuvaat preku400 milioni evra. Kompanijata e osno-vana pred pove}e od pedeset godini.

Во следниот период Ингра ќе инвестира во модернизација на АДГ Маврово,а ќе следи и вклучување на Маврово во проектите на Ингра. Покрај овиеинвестиции, Ингра најавува и нови инвестиции во Македонија во туризмоти градежништвото

Investbanka a.d. Skopje e vo pregovoriso Steiermärkische Bank und Spar ka s -

sen AG (“Steiermärkische”) vo vrska sopo tencijalnoto dobivawe na strate{kakon trola od Steiermärkische Bank vrz In -vest banka, po predloèna cena od 151 evropo akcija ili vkupna vrednost vo iznos od38,5 milioni evra.

Steiermärkische Bank e osnovana vo 1825go dina so sedi{te vo Grac, Avstrija. Taa evtor najgolem ~len na Austrian Savings

Banks Group upravuvana od Erste Bank AG.

Ers te Bank AG poseduva 25% od Ste ier märk i -

s che. Zaklu~no so 31.12.2007 godina Ste ier -

mär kische ima vkupno sredstva vo iznos od

okolu 12 milijardi evra, raspolaga so 170eks pozituri i okolu 1650 vraboteni voAvs trija. Ima zna~itelno u~estvo vo Ju go -is to~na Evropa, i ima aktivnosti vo zem ji -te od Regionot - Bosna i Hercegovina, Hr -vat ska, Crna Gora, Srbija i Slovenija, sooko lu 245 ekspozituri i okolu 350 vra bo -te ni.

Investbanka e osnovana vo 1992 godi-na, so sedi{te vo Skopje. Taa e edna od vo -

de~ kite banki vo Makedonija i e su per ko -ti rana na Makedonskata berza na hartii odvred nost. Zaklu~no so 31.12.2007 godina,In vestbanka ima vkupno sredstva vo iznosod okolu 105 milioni evra, so 21 ekspozi-tu ra niz zemjava i nad 150 vraboteni. In -vest banka gi koristi konsultantskite us -lu gi na me|unarodnite konsultantski ku}iPhalanx Capital i Linklaters i lokalnata kan -ce larija Knezovi} i sorabotnici.

NOVINI VO BANKARSKIOT SEKTOR

INVESTBANKA POD KAPA NASTEIERMÄRKISCHE BANK


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. KREDITI OD PROKREDIT BANKA ZA KUPUVAWE PE@O DO 9 JUNI (***)2. ONTEL - VTOR FIKSEN OPERATOR (**)

12.05.2008 g. PONEDELNIK1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

ДНЕВНИКs.1 KARTI^KITE SE KORISTAT SAMO ZA KE[

OD BANKOMATIs.5 KOSMOFON ]E SE PREIMENUVA VO T-MO -

BI LEs.9 KARTI^KITE SE KORISTAT ZA KE[ OD BAN -

KO MATIs.9 PROPA\A VELE[KATA MLEKARNICA

БИЗНИСs.1 EVROPSKI VETROVI ZA MAKEDONSKATA

BIZ NIS KLIMAs.2 PROMETOT SLAB - CENITE BEZ ZNA ̂ I TEL -

NI PROMENIs.3 MA LITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA GE -

NE RIRAAT EKONOMSKI PORASTs.4 ZASEGA BEZ POGOLEMI KAMATI?s.4 MU SE ODZEMA ZDIVOT NA STOPANSKATA

KO MORAs.5 ZAEMITE VO MART SKOKNALE ZA 42,2 NAS -

TOs.7 ONTEL - VTOR FIKSEN OPERATOR s.11 EVROPSKI VETROVI ZA MAKEDONSKATA

BIZ NIS KLIMAs.15 PAD NA MBI-10 ZA 21,28 INDEKSNI POENIs.15 NA OFICIJALNIOT PAZAR SE REALIZIRAA

15.431.872,90 DENARIs.16 BIZNIS-KREDIT ZA NABAVKA NA VOZILA

NA PE@OУТРИНСКИ ВЕСНИК

s.1 DR@AVATA DELI SUBVENCII, HRANATA SEPOS KAPA

s.4 BROJKATA ZA NEVRABOTENOSTA E REALNAs.8 DR @AVATA DELI SUBVENCII, HRANATA I

NA TAMU SKAPAs.8 OD 17 MAJ MAKEDONSKI TELEKOM SO NOVI

PA KETI s.8 KREDITI OD PROKREDIT BANKA ZA KU PU -

VA WE PE@O DO 9 JUNIs.9 MMF PREDUPREDUVA DEKA INFLACIJATA

SE VRA]AВЕЧЕРs.1 ONTEL - VTOR FIKSEN OPERATORs.6 SE TRGUVA[E NA SITNOs.6 DOSEGA 45.000 PRIJAVI ZA SUBVENCIIs.7 ONTEL - VTOR FIKSEN OPERATOR

ВРЕМЕs.6 SAMO VO MAKEDONIJA FIKSNATA TELEFO -

NI JA E LUKSUZs.6 FISKALIZACIJATA ]E GO ZBRI[E PA ZA -

RI TEs.6 NEATRAKTIVNA NEDELA NA MAKEDONSKATA

BER ZAВЕСТs.8 KREDITI OD PROKREDIT BANKA ZA KUPU-

VAWE PE@O DO 9 JUNIНОВА МАКЕДОНИЈАs.8 100 MILIONI DENARI PROMETs.8 ZLATNA KARTI^KA NA UJP ZA PRILEPSKA

VI TAMINKA

S O D R @ I N A

VOVEDNIK .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3

PO USPE[NOTO PREZEMAWE PREKUMAKEDONSKATA BERZA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

NOVINI VO BANKARSKIOT SEKTOR.. . . . . . . .4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 6

PROEKTOT ZA KONKURENTNOST NAUSAID.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8-9

REGIONALNA KONFERENCIJA ZA BEZBED-NOST I OLESNUVAWE NA GLOBALNATATRGOVIJA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8-9

VLADINI POLITIKI ZA PODDR[KA NAPRETPRIEMNI[TVOTO I KONKURENTNOS-TA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10-11

KONFERENCIJA ZA PRAVATA OD INDUS-TRISKA SOPSTVENOST ZA FARMACEVTSKAINDUSTRIJA ...............................................12

BERZNIK - ̂ ETVRTOK, PETOK, SABOTA .. . . . . . . . . . .13-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELATA JA ODBELE@AA.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZAZA HARTII OD VREDNOST.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na берзНИКAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;

e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

IKT Menaxer: Kiro VelkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI берзНИКберзНИК e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI берзНИКBroj: 23Data: 19.05.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: DELOVNA SREDBA SSK - CRVENKOVSKI

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na берзНИКInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk

Glaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaNovinari: Vaska Mickoska, Kiro SimonovskiKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Neatraktivna nedela na Makedonskata berza,e nakratko opisot na slu~uvawata i aktivnostitena Makedonskiot pazar na hartii od vrednost vomi natata nedela, a koj go zabeleàa re~isi sitepo nedelni~ki izdanija. Vreme pi{uva deka malbroj prodava~i i kupuva~i na akcii se javija vo te -kot na minatata berzanska nedela koga se napravipro met od 21 milioni evra, kade lider vo ostva -re niot promet e Komercijalna Banka.

Nastan {to ja izvadi od senka anemi~nata ne -de la na Berzata be{e vleguvaweto na novata bro-ker ska ku}a Evrohaus od Saraevo, koja otvori ses-trin ska brokerska ku}a vo Makedonija, a osnova~ina filijalata se Sa{o Drakulovski, Ab du l me -naf Be xeti i Suad Kurt}ehaji}. Me na xe rite na ja -vija no vi investiciski fondovi od Amerika, Avs t -ri ja i od Rusija, koi sakale da vlo ̀ u vaat vo ban -kar skiot sek tor, metalurgijata i vo gra de` ni{ t -vo to.

Samo vo Makedonija fiksnata telefonija eluk suz, e naslov na tekstot vo vesnikot Vreme, vokoj se analizira monopolot na Makedonskiot te le -kom vo fiksnata telefonija vo dràvava. Za sedumgo dini impulsot stana sedumpati poskap, dodeka vosve tot se nudat evtini paketi na fiksnata tele-fo nija i na internet uslugi. Vo Germanija, zemja voko ja platite se merat so nekolku iljadi evra, odope ratorot One and one, za 25 evra mese~no se do -bi vaat 24 ~asa brz internet, besplatni lokalniraz govori i sim karti~ka za mobilen , isto taka sobes platni lokalni razgovori. Vo ponudata na Mak -tel pretplatata za fiksen telefon ~ini 470 de na -ri so vklu~en DDV, vo sumata se presmetani samo100 denari razgovor, no gra|anite tro{at mnogu po -ve }e. Vo 2000 godina, za triminuten impuls se pla -}a {e 0,8 denari, a sega cenata za istoto vreme naraz govor e 5,4 denari, veli Sime Gruevski, po ra -ne {en direktor vo Telekom.

Vo isto vreme, On Net po se izgleda zapo~nuvaso realizacijata na dolgonajavuvanata konkuren-cija vo monopolot na fiksnata telefonija. Pod dr -àn od Grupacijata na Telekom Slovenija, }e star-tu va vtoriot fiksen operator vo zemjava- Ontel,koj na pazarov treba da po~ne da funkcionira kakopo seben brend proizlezen od kompanijata On Net.Od tamu velat deka najprvo }e nudat najpovolnipa ket uslugi za korisnicite na fiksnata telfoni-ja, a deka docneweto se dolì na nepovolnite us -lo vi za interkonekcija koja im gi nametnuva Ma ke -don ski Telekom. Od Agencijata za elektronski ko -

mu nikacii, kako regulatorno telo velat deka }eus peat da obezbedat fer uslovi za rabota na sitekon kurenti na Telekomot.

Vo Dnevnik }e pro~itate deka gra|anite ne seot kaùvaat od gotovinata, karti~kite gi koristatza ke{ od bankomati. Spored posledniot izve{tajna Narodnata banka, osnovnata namena na oviepla te`ni instrumenti e pla}awe vo trgovskatamre ̀ a. - Se ocenuva deka ima pove}e pri~ini {tovo zemjava karti~kite ne go istisnaa pla}aweto vogo tovo. Biznis-zaednicata od Sojuzot na stopan-ski te komori smeta deka gra|anite se u{te nemaatsoz dadeno navika za kupuvawe so plate`ni kar ti -~ki. Glavnata pri~ina za toa ja gledaat vo ne do vr -{e nata fiskalizacija. - Osnovnite produkti kako{to se hranata i oblekata se kupuvaat na zelenitepa zari i vo lokalnite prodavni~ki vo koi nemafis kalni kasi. Za da se podigne stepenot na pla -}a we so kreditni karti~ki, treba da se vosposta-vat uslovi - velat vo SSK.

Akcija za biznisite od Prokredit banka i Eu -ro impeks e novinata so koja ovie dve firmi zaed-ni ~ki }e nudat povolni biznis krediti za nabavkana vozilata od gamata na Peò. Akcijata }e trae do9. juni, a vo toj period, sopstvenicite na biznisi izem jodelskite proizvoditeli }e imaat mo`nost daap liciraat za kredit so 10 procenti u~estvo,rokna otplata od sedum godini i fiksna kamata od 8,2pro centi, pri {to dodeka trae akcijata, nema datr pi promeni. - Ovaa sorabotka e inicirana pora-di se pozabele`liviot porast na proda`bata vosegmen tot komercijalni vozila vo posednive ne -kol ku go dini, rekoa pretstavnicite na dvete fir -mi.

Ve~er prenesuva deka nad 45.000 zemjodelcido sega se prijavile za dobivawe na dràvna sub-ven cija za svoeto proizvodstvo. Ministerot zazem jodelstvo, Aco Spasenoski e zadovolen {togo di nava ima pogolem broj prijaveni od lani i o~e -ku va do 31 ovoj mesec koga istekuva rokot za lri-javuva we, brojkata da dostigne 60.000.

- Zgolemeniot broj prijaveni se dolì na po -ni skite kriteriumi koi gi vovedovme godinava, ka -ko i na kampawite i sovetite {to im gi davavme nazem jodelcite na teren - veli Spasenoski.

Od zemjodelcite se bara da ja prijavat po vr -{i nata {to ja zasadile. Na toj na~in, veliSpasenoski, }e se izbegne za edna zasadena po vr -{i na dvajca da dobijat subvencija - sopstvenikotna nivata i onoj koj ja zel pod kirija.


OnTel }e go uriva monopolot na Ma ke -don ski Telekomunikacii, e naslov vo pove}ei top tema vo site vesnici vo zemjava. Eko -nom skite rubriki objavuvaat deka kone~novle guva konkurencija i vo fiksnata telefo -ni ja, {to v~era ja obznani firmata OnNet.No viot operator za po~etok }e nudi paket od990 denari, plus DDV, a so nego pretplatni -ci te }e dobijat 300 besplatni minuti konmre ̀ ata na MT i besplaten priklu~ok i lo -kal ni razgovori vo negovata mreà. Cenitepak, na me|unarodnite razgovori }e bidat za60 nasto poniski od onie {to gi nudi Ma ke -don ski Telekom. - Za po~etok go nudime samoovoj paket i po ovaa cena, koja ni nosi zaguba.Ot kako Agencijata za elektronski komuni ka -cii }e napravi rebalans na me|usebnite ceniso Makedonski Telekom, }e moème da po nu -di me i drugi paketi so poniski pretplati,bi dej}i zasega ona {to mu go pla}ame na Te -le kom za koristewe na negovite resursi, neovoz moùva da ja simneme pretplatata, is -tak nuva direktorot na OnNet, Predrag ê me -ri ki}. Ministerot za transport i vrski, Mi -le Janakieski, o~ekuva deka vtoriot fik senope rator }e gi spu{ti cenite vo fiks natate lefonija, isto onaka kako {to toa go na -pra vi Vip operator vo mobilnata telefo ni ja.

Povtornoto poskapuvawe na gorivata vozem java, isto taka, e top vest vo dene{niteves nici. Maloproda`nata cena na dizelot sezgo lemuva za 3, 5 denari, na ekstra lesnotogo rivo za tri, a na benzinite za 1,5 denari zali tar. Vakvata odluka ja donese v~era RKE,so objasnuvawe deka poskapuvaweto e rezul-

tat na zgo lemuvaweto na prose~nata cena nasu ro va ta nafta na svetskite berzi, kako i nazgo le muvaweto na kursot na denarot vo odnosna do larot. Inaku, vesnicite konstatiraatde ka so ova poskapuvawe e postignat rekordna ce nite na derivatite otkako vo Ma ke do -ni ja po~ nale da se vozat kamioni i avtomo-bili.

Makedonija pretstavuva biten ekonomskipart ner za Srbija, i toa ne samo vo odnos natr govijata i razmenata na zemjodelsko-pre -hran beni proizvodi, tuku i vo drugite sto -pan ski dejnosti, izvestuvaat vesnicite odpo setata na makedonskite novinari na Sto -pan skata komora na Vojvodina. I pokraj toa,ka ko {to informira Vest, Makedonija go di -na va ne treba da se nadeva deka moè dauve ze p~enica od Srbija, bidej}i od najgo le -ma ta ìtnica, Panonija, vo junskata rekoltase o~ekuvaat 40 otsto pomalku prinosi, {tozna ~i celiot rod }e se iskoristi za zadovo -lu vawe na nivnite sopstevni potrebi. Inaku,Sr bija e najgolem izvoznik na p~enica vo Ma -ke donija, a dràvava godinava od Srbija mo -è da o~ekuva samo bra{no i, eventualno,ne koi koli~ini p~enka, za koja }e ima libe -ra lizacija na izvozot. Za p~enicata kako ila ni, i godinava }e ima zabrana za izvoz, ve -lat vo Komorata na Vojvodina.

Vinskiot turizam, za {to odamna se go -vo ri vo najgolemiot lozarovinarski regionvo zemjava - Tikve{kiot, poleka stanuva re -al nost, optimisti~ki najavuvaat pe~ateniteme diumi, informiraj}i za vinarskata vizbaGr kov, koja zapo~na so priem na turisti koi

sa kaat da gi degustiraat vinata, no i da seza poznaat so proizvodstveniot kapacitet naovaa vizba. Blizu 50 gosti od zemjava i odstrans tvo ja imaa mo`nosta da gi vkusat or -gan skite vina, koi zasega edinstveno vo zem-ja va gi proizveduva ovaa vinarska vizba.Sop s t venikot na vinarskata vizba, Jovan Gr -kov, veli deka godinava }e se dobie i pot -reb niot sertifikat za organski vina, koipla nira da gi ponudi na {vajcarskiot i nager manskiot pazar, kako zemji so najgolemasvest za organskite proizvodi.

Vesnicite go odbeleùvaat i za po~ nu va -we to so rabota na noviot pogon za dobito~nahra na kaj êlopek, Tetovsko, vo koj se vlo ̀ e -ni 1,1 milion evra. Vo pogonot so najsovreme-na tehnologija, zasega }e se proizveduvaat1.000 toni dobito~na hrana mese~no, od {topo lovina }e gi koristi zemjodelskata zadru-ga Edinstvo, koja e sopstvenik na ovoj ka pa -ci tet.

Vesnicite informiraat i deka Sto pan -ska banka - Skopje uspe{no ja vovede najno-va ta verzija na softverskoto re{enie T-24,{to e osnova za izvr{uvawe na sekojdnev ni -te finansiski operacii. So ova re{enie sezgo lemuva operativnosta, polesen e i pobrzpris tapot i protokot na informacii, po go -le ma e sigurnosta i evaluacijata na rizici{to zna~i i podobruvawe na uslugata konkli entite. Stopanska banka e prva koja govo veduva ovoj sistem me|u bankite vo jugois-to~ na Evropa.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. STARTUVA[E SO RABOTA VTORIOT FIKSEN OPERATOR ONTEL (*****)2. NEMA IZVOZ NA PÊNICA, ]E DOBIEME SAMO BRA[NO (***)

13.05.2008 g. VTORNIK

ДНЕВНИКs.12 NEMA SUBVENCII ZA NEEVIDENTIRANI ZEMJODELCIs.12 OBEZBEDENA RABOTA ZA 111 PRILEPÂNIs.12 SSK SO SVOJ PRETSTAVNIK VO VELIKA BRITANIJA s.12 POVE]E TUTUN ]E SE ZASADI VO STRUMI^KOs.13 LEBOT I PREVOZOT PAK ]E POSKAPATs.13 ONTEL PONUDI POEVTINA TELEFONIJAs.13 DOJÊ TELEKOM I OTE PRED DOGOVOR

БИЗНИСs.1 BENZINITE NAJSKAPI OTKAKO SE VOZAT AVTOMOBILI VO

MAKEDONIJAs.1 PAKET NA ONTEL SO 300 BESPLATNI MINUTI - 990 DENARIs.3 TURIZMOT - PRVA FAZA OD INVESTICISKIOT PROCESs.4 PA\A ZABRANATA ZA IZVOZ NA PÊNKAs.11 PAD NA MBI-10 ZA 22,57 INDEKSNI POENIs.11 AKCIITE NA R@ INSTITUT, MAKSTIL I ALKALOID - NAJ -

TR GUVANIs.12 TTK BANKA SO TRIMESE^NA DOBIVKA OD 12,4 MILIONI

DE NARIs.12 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.12 NE TRGOVSKI TRANSFERIs.12 VO TRIMESE^JETO DOBIVKA OD 111,3 MILIONI DENARIs.15 NAJGOLEM PORAST NA INDEKSOT BUDAPEST BUXs.15 PORAST NA INDEKSOT BELEX 15 ZA 5,33 PROCENTIs.15 INVESTBANKA SO PORAST NA DOBIVKATA OD 13,2 PRO-

CEN TIУТРИНСКИ ВЕСНИК

s.9 STARTUVA[E SO RABOTA VTORIOT FIKSEN OPERATORONTEL

s.9 EDINSTVO OD ÊLOPEK OTVORI FABRIKA ZA DOBITO^NAHRANA

s.11 VIZBATA GRKOV GI OTVORI VRATITE ZA VINSKIOT TURI -ZAM

s.11 DARKO KAMEV PRETSTAVNIK NA SSK VO VELIKA BRITA -NI JA

s.11 POVTORNO SKOK - DIZELOT POSKAPUVA ZA 3,5 DENARI, ABENZINITE ZA 1,5

ВЕЧЕРs.1 ONTEL ]E GO URIVA MONOPOLOT NA MAKEDONSKI TE LE -

KOMs.6 BENZINITE POSKAPI ZA 1,5, DIZELOT ZA Z,5 DENARIs.6 VOVEDEN NAJSOVREMEN SOFTVERs.6 NEMA IZVOZ NA PÊNICA, ]E DOBIEME SAMO BRA[NO

ВРЕМЕs.5 STOPILE RUDNIK VO BOSNA s.6 PO^NA SO RABOTA VTORIOT FIKSEN OPERATORs.6 ]E SE OTVORAT 40 FIRMIs.6 ALBANIJA ]E IM DADE 48 MILIONI EVRA NA ZEMJODEL-

CI TEs.6 IZBORITE ]E JA ZGOLEMAT INFLACIJATAs.7 VAGONITE SE U[TE ZAGLAVENI NA PRUGITEs.7 TOKSI^NO MASLO ZA JADEWE OD UKRAINA VLEGLO VO

MAKEDONIJA?ВЕСТ

s.3 DIZELOT POSKAPE 3,5, BENZINITE 1,5 DENARIs.3 NOV POGON ZA DOBITO^NA HRANA KAJ ÊLOPEK, TE TOV -

SKOs.8 ONTEL SO 1.000 DENARI PRETPLATA ZA TELEFONs.8 SRBIJA NEMA DA IZVEZUVA PÊNICA VO MAKEDONIJAs.14 DOLAROT ZAJAKNA, NAFTATA POEFTINIs.14 AVSTRALISKATA VESTPEK SAKA DA JA KUPI SENT XORX

BENKНОВА МАКЕДОНИЈА

s.8 MBI 10 PADNA 0,39 PROCENTI, OBVRZNICITE DOMINIRAA s.8 BENZINOT POSKAPUVA ZA 1,5, A DIZELOT ZA 3,5 DENARIs.8 VO STRUMI^KO PO^NA SEIDBATA NA TUTUNOTs.8 GO[EV: POLEKA SO KREDITITE ZA GRA\ANITE! s.9 STARTUVA VTORIOT FIKSEN OPERATOR ONTELs.9 @ELEZNICATA KON GRCIJA BLOKIRANA SAMO ZA MAKE-

DONSKITE VAGONIШПИЦ

s.7 SRU[EN FIKSNIOT MONOPOLs.7 DIZELOT I BENZINITE POVTORNO POSKAPEA

Dene{na top tema vo dnevnite vesnici epla not na Ingra za idninata na Mavrovo.Ime no, hrvatskata kompanija koja stana sop-st venik na 80 otsto od kapitalot na Mavrovoza sedum milioni evra, planira da go postavina zdravi noze makedonskoto grade`no pret-pri jatie do krajot na godinava. Od Ingra na -ja vija deka vo naredniot period tranziciskitim }e se obide da go re{i problemot so dol-got na makedonskata grade`na kompanija od25 milioni evra, no i da gi naplati pobaru-va wata od okolu 20 milioni evra. Najgolemdel od dolgot na Mavrovo e kon Upravata zajav ni prihodi, no i za pridonesi na vra bo te -ni te. Ingra planira zadrùvawe na site1.100 rabotnici, na koi vetuvaat deka vo id -ni na }e im bidat namireni pobaruvawata, ivra botuvawe novi. Mavrovo }e go zadrìsvo jot brend, so dodavkata deka e ~len nagru pacijata Ingra. Hrvatite, koi rabotat napo ve}e pazari niz svetot, osobeno na Bli -ski ot Istok, velat deka ve}e nastapile za -ed no so Mavrovo na proekt za izgradba nabra na vo Alìr. Planirano e partnerski darabotat, osobeno vo regionot, na proekti voMa kedonija i vo Bugarija, objavuvaat de ne{ -ni te vesnici.

Po povod 15-godi{niot jubilej, DHL Ma -ke donija v~era gi promovira novite rabotnipros torii vo blizina na hotelot Belvi navle zot vo Skopje. Noviot servisen centar, kojse protega na 2.500 metri i e opremen sporednaj visokite standardi, }e ovozmoì skratu-va we na vremetraeweto na zemnite procesniaktivnosti, zgolemen kvalitet na carinsko-spro veduva~kite raboti i bezbednosta. DHLMa kedonija, koja e osnovana so 100 procentistran ski kapital, ima pazarno u~estvo napo leto na kurirskiot transport od 80 otsto ie partner na nad 2.000 kompanii i instituciivo Makedonija, vo nivnata me|unarodna ko -

mu nikacija. Vr{i transport od 280 toniprat ki vo dve nasoki, sekojdnevno od skop-ski ot aerodrom, so specijalen DHL-ov avi -on ski let, a realizira pove}e od 45.000 iz -voz ni i okolu 125.000 uvozni dostavi.

Ministerot za finansii Trajko Sla ve -ski v~era izjavi deka Vladata nema namerada gi zgolemuva danocite, kako edna od mer -ki te {to bi moèla da se prezeme za namalu-va we na inflacijata. „Vo druga okolnost mo -è da se razmisluva, {to ne ni doa|a na um,da gi zgolemime danocite i na lu|eto da im gize meme parite za da ne moàt da gi tro{at”,iz javi Slaveski otkako se pregleda na punk-tot za besplatni pregledi vo Topaana, pi {u -va Utrinski vesnik. Spored centralnataban ka, se u{te postoi rizikot od ponatamo{ -no podgrevawe na inflaciskite o~ekuvawa ivlo {uvawe na eksternata pozicija na eko no -mi jata. Visokite stapki na krediten porast ipo brziot porast na platite vo odnos na pro-duk tivnosta go zgolemuvaat rizikot od in -fla ciski pritisok i vlo{uvawe na ekster-na ta pozicija na sreden rok, objavuva NovaMa kedonija.

- Na Narodna banka i stojat na raspola-ga we pove}e merki za kontrolirawe na in -fla cijata. Me|u niv se politikata na ot vo -ren pazar na koj }e se prodavaat deviznisred stva so koj }e se „ispumpaat” denarite,ka ko i zgolemuvawe na zadolìtelnite re -zer vi na bankite. Zgolemuvaweto na kama ti -te na blagajni~kite zapisi e dobra i efikas-na merka za kontrolirawe na inflacijata.So ova centralnata banka gi motivira de -lov nite banki, namesto vo stopanstvoto i kajgra |anite, da gi plasiraat sredstvata vo po -mal ku rizi~ni plasmani - veli Zoran Iva -nov ski, profesor na Evropski univerzitetvo intervju za Nova Makedonija. Spored negone povolnoto dejstvo na ovaa merka na NBRM

e toa {to }e vlijae kaj bankite da gi zgolematka ma tite za kreditite.

Sumata od 7,6 milioni evra koja ja baraado veritelite, za proda`ba na vele{kataTo pilnica, za nepolna godina se namalilade setina pati, doznava Vreme. Se u{te e taj -na cenata so koja {vajcarskata kompanija Mi -ne ko gi otkupila pobaruvawata od golemitedo veriteli Komercijalna banka, Fer{ped,Ve teks i Makpetrol. Tie v~era ne sakaa dako mentiraat za ovoj slu~aj. Za dve nedeli seo~e kuva najgolemiot doveritel Mineko, kojpo seduva pove}e od 60 procenti od pobaruva -wa ta, da raspi{e tender za proda`ba na to -pil nicata po cena od samo eden milion evra,pi {uva dene{no Vreme.

Vo ramkite na proektot Voveduvawe naop{ testvena odgovornost na pretirijatijatavo Jugoisto~na Evropa na Invent, Basme KT iBal kan NET, Makpetrol e ~etvrtonagradenakom panija i go dobi makedonskiot Oskar zaop{ testvena odgovornost za 2007 godina.Ras polaga so razviena mreà od 120 benzin-ski stanici so sovremen vizuelen izgled iteh nolo{ki sistemi za upravuvawe so gori-va, skladovi i laboratorii so primeneta so -vre mena oprema za priem, skladirawe i me -re we goriva, kako i prvata postrojka za Bi o -di zel vo Republika Makedonija, pi{uva Biz -nis.

Vo pove}e dnevni vesnici se objavenire zultatite od v~era{noto trguvawe na Ma -ke donskata berza na hartii od vrednost.V~e ra berzata pokaà zgolemen promet vood nos na ponedelnikot, no najgolem udelima {e akcijata na Komercijalna banka, kojaima {e promet od okolu 13 milioni denari iblok-transakcijata na Invest banka. Vkup -ni ot promet na trguvawe iznesuva{e39.934.129,72 denari, a ce realizira preku206 transakcii.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. INGRA ]E GO KRENE MAVROVO NA ZDRAVI NOZE (*****)2. DHL NE E EKSKLUZIVA SAMO ZA GOLEMITE KOMPANII (***)

14.05.2008 g. SREDA

ДНЕВНИКs.7 INGRA SAKA DA GO DIGNE MAVROVO ZA SEDUM MESECIs.9 GRCITE BLOKIRAAT MAKEDONSKI, A PU[TAAT SRPSKI

VAGONIs.9 DHL INVESTIRA 2 MILIONA EVRA

БИЗНИСs.1 PAD NA TRITE BERZANSKI INDEKSIs.1 NAJTRGUVANI AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKAs.3 INGRA I MAVROVO SE SPREMAAT ZA [email protected] SO INVESTICIJA OD 2.000.000 EVRA DO POBRZI USLUGIs.3 INDEKSOT NA CENITE NA INDUSTRISKI PROIZVODI

POVISOK ZA 10,7 NASTOs.4 SO OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA DO ZDRAVA @I VOT -

NA SREDINAs.12 ZGOLEMENI PRIHODITE OD TEKOVNOTO RABOTEWEs.12 BLOK-TRANSAKCIJAs.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCIIs.13 PAD NA TRITE BERZANSKI INDEKSIs.13 NAJTRGUVANI AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKAs.14 OHRIDSKA BANKA SO BANKARSKI PRIHODI OD 302,7 MIL-

IONI DENARIs.14 NAMALENI ZAGUBITE OD TEKOVNOTO RABOTEWE

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.10 BENZINOT SE POSKAP - AMA SITE UPORNO GI VOZAT

AVTOMOBILITEs.10 INGRA ]E GO KRENE MAVROVO NA ZDRAVI NOZEs.10 DHL MAKEDONIJA OTVORI NOV SERVISEN CENTAR

s.11 CENITE NA INDUSTRISKITE PROIZVODI PORASNALE ZA10,7 OTSTO

s.11 SE TOPAT LI POLEKA DEVIZNITE REZERVI NA DR @A VA TA?s.11 SLAVESKI: NEMA DA GI ZGOLEMIME DANOCITE ZA DA JA

NAMALIME INFLACIJATAВЕЧЕР

s.1 INGRA I MAVROVO ]E GRADAT BRANA VO [email protected] DHL NE E EKSKLUZIVA SAMO ZA GOLEMITE KOMPANIIs.7 INGRA I MAVROVO ]E GRADAT BRANA VO [email protected] NOV BIZNIS KREDITs.7 POSKAPEA ZA 10,7 OTSTO

ВРЕМЕs.4 MINEKO I ]E JA PRODAVA I ]E JA KUPUVA VELE[KATA

TOPILNICA s.6 INGRA ]E GO VODI MAVROVO PO SVETOTs.6 NAMALENA PRODA@BATA NA BENZIN, ZGOLEMENA NA GASs.7 ]E SE PODOBRUVA GENETIKATA NA KRAVITE

ВЕСТs.3 DHL INVESTIRA[E DVA MILIONA EVRA VO DELOVEN

PROSTORs.7 INGRA NEMA DA GO PREKRSTI MAVROVO

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 NBM NE MO@E SAMA PROTIV INFLACIJATAs.8 KOMERCIJALNA SO 42 PROCENTI OD PROMETOT NA

BERZATAs.8 ZA GRABE@ITE MAKEDONSKA PO[TA ]E TREBA DA I PLATI

NA PO[TENSKA BANKA


BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 берзНИК broj 23 Data 19.05.2008

PROEKTOT ZA KONKURENTNOST NA USAID

EVTINATA RABOTNA SILA POVE]E NE E PREDNOST

Investiraweto vo rabotnata sila eeden od najva`nite faktori vo os po -so buvaweto na sekoja ekonomija da

nas tapuva na globalniot pazar. Ve{tatara botna raka, koja e sposobna da odgovorina potrebite na raste~kite industrii, e odklu~ no zna~ewe i za ekonomskiot razvoj naMa kedonija, koja vloùva napori da sedob liì do svetskite ekonomski trendovi.No, dali dràvava raspolaga so rabotnicikoi imaat znaewa za najnovite tehni~ko-teh nolo{ki dostignuvawa i pro naj doci,koi za nivnite kolegi od razvienite eko -no mii se se kojdnevni rabotni alatki? Ne -o dam ne{nata procenka, sprovedena i fi -nan sirana od USAID, pre ku Pro ektot zakon kurentnost, pot vr di deka postoi golemjaz pome|u ob razovnite institu cii {to jaobez beduvaat rabotnata sila, i biz nisitei pobaruva~kata od ve{ ta rabotna sila. -I pokraj vi sokata stapka na nevrabotenostvo Makedonija, golem broj na biz ni smeni istranski investitori iz vestuvaat za pos-to ewe na kriti~ka pot re ba od ve{ti i obu -~e ni rabotnici - veli Pat ri{a Rajder,di rektorka na Misijata na USAID vo dr ̀ a -va va. - Biznismenite ~es to komentiraatde ka novite diplomirani nemaat ve{tinikoi {to gi pravat kon kurentni na pazarotna rabotnata sila i toa gi tera kompaniitezna ~itelno da vlo ̀ uvaat vo resursi i nado polnitelen tre ning.

So cel da gi poddrì naporite za raz-vi vawe na ve{ta rabotna sila, USAID za -po~ na so realizacija na petgodi{en pro -ekt, koj }e bide posveten na porastot nama kedonskata ekonomija i na sozdavawe nago lem broj na odr`livi rabotni mesta. SoKon ferencijata za razvoj na rabotnata si -la, {to neodamna se odrà vo Skopje se oz -na ~i po~etokot na dijalogot pome|u site

subjekti vo razvojot na rabotnata sila,vklu ~uvaj}i gi i site kompanii za ~ove~kire sursi i obezbeduva~i na obuki. - Ova }ebi de dolg proces, koj }e bara golem napor ipos vetenost od site. A, USAID }e go po mog -ne sekoj ~ekor na ovoj pat - istakna Rajder.

Od dosega{nite aktivnosti vo Pro ek -tot za konkurentnost na USAID, kako {toob jasni {efot na proektot, Nimi{ Xa ve -ri, utvrdeno e deka rabotnata sila e naj -kri ti~na oblast vo koja treba da se rabotiza toa {to, dosega taa bila razviena odstra na na ponudata, ne e razviena da gi is -pol ni potrebite na pobaruva~kata. Vsu{ -

nost, ne e vo pra{awe samo dostapnosta nara botna sila, tuku i kolku brzo taa e dos -tap na, kolku vloùvawa i vreme se pot -reb ni da se izgradi kvalitetna rabotnasi la i {to e potrebno taa da se zadrì,po sebno vo oblast kade {to postoi golemapo baruva~ka za lica so golemi ve{ tini isposobnosti.

Ovie ocenki za rabotnata si la vo Ma -ke donija gi potvrdi i Edu ardo Tugendat,pret sedatel i izvr{en direktor na KaranaKor porej{n, koj re~e deka, iako dr ̀ avavaza vr{ila dobra rabota so kreiraweto napo liti~ko op kru ̀ uvawe za privlekuvawena stranski direktni investicii, mo ra dapo sveti ogromno vnima nie na kvalitetotna kadarot. - Stran skite investitori sepo ve }e koncentrirani na kvalitetot. Tiesa kaat da imaat tehni~ki i de lovno obu ~e -na rabotna sila - inèneri i profesio -

nalci od site vidovi i od site ob lasti.Sta rata ideja za rabotnici so ni ski ilini kakvi kvalifikacii pove}e ne po stoi.Si te se ve}e tehni~ari i tie treba da seraz vivaat. Treba opkruùvawe {to }e japod drùva kreativnosta i znaeweto - is -tak na Tugendat. - Koga se sporeduvaat po -da tocite za golemiot procent na za pi {u -va we vo visokoto obrazovanie vo Ma ke do -ni ja so drugite zemji vo Jugoisto~na Ev ro -pa, se gleda kvantitetot, no ne se na v le gu -va vo kvalitetot na lu|eto koi ima at vi so -ko obrazovanie. Vo Ma ke do nija stapkata nazapi{uvawe e ne{ to nad 20%, sporede niso se ve rot, kade {to procent e okolu {est.

Podetalno analiziraj}i gi sostojbiteso rabotnata sila, Tugendat podvle~e dekaMa kedonija, kako i drugite zmji od Isto~naEv ropa, moè da se gordee so visokokva li -tet noto akademsko obrazovanie, koe zaàl, e samo teoretsko. Od druga strana,pos toi sredno stru~no obrazovanie, koeis frla kadri za industrija koja{to is ~ez -nu va ili is~eznala. Ot ta mu, Tugendat po -ra ~uva funkcionalna spe cijalizacija po -vr zana so konkretnata in dustrija koja seraz viva vo zemjata. Za ilus tracija, posto-jat mnogu rabotni mesta vo sektorot na us -lu gite, koi ne baraat teoret sko univer zi -tet sko znaewe, tuku potesna specijali za -ci ja.

Direktorot za privlekuvawe stranskiinvesticii, Viktor Mizo, obrazloì dekavo Makedonija vo izminative 17 godini sera bote{e na sozdavawe povolna delovnakli ma, i toa be{e pri~inata zo{to zemjavane be{e na radarskiot ekran na mnogu kom-pa nii, koi{to investiraa vo drugite zemjiod Isto~na Evropa, a ne vo Makedonija. -Se ga, koga sme ve}e na radarot, treba daodi me podalboko i site napori da gi na so -

Македонија како држава која сака дапривлече странски инвеститори, треба

да обезбеди квалификуваност, фле-ксибилност, продуктивност на работна

сила на ниво на работната сила одЈугоисточна Европа

Царинската управа ќе спроведе агресивнакам пања за промоција на поедноставените ца -рин ски постапки, во соработка со коморите ибиз нис заедницата во Македонија

Minatata nedela vo Skopje, Svetskataca rinska organizacija ja prezentira{esvo jata Programa za bezbednost i olesnu-va we na globalnata trgovija (SAFE) - pre -diz vici za regionot, pred regionalniteCa rinski upravi i pretstavnicite na biz-nis zaednicata vo Makedonija.

Na regionalnata konferencija, kojais tovremeno se odnesuva{e i na vladiniteins titucii, stopanskite komori, {pedite -ri te i drugi subjekti koi bi moèle da jako ristat ovaa programa, se zboruva{e za

ce lite i principite na SAFE programata,ka ko i za detalite okolu nejzinoto sprove-du vawe. - Ramkata na standardi za bez -bed nost i olesnuvawe na trgovijata pred-vi duva odredeni kriteriumi za ekonomskiope ratori {to treba da bidat identi~nina sekade so cel da ima identi~no sprove-du vawe na bezbednosni merki od nivnastra na i od strana na carinskite upravi,ka ko i me|usebno priznavawe na pro ver ki -te od edna do druga carina, re~e direkto -rot na makedonskata Carinska uprava Van -~o Kargov, potenciraj}i deka se raboti navo veduvawe na elektronska mo`nost zapre nesuvawe na informaciite za trans-por tite me|u carinite. Toj naglasi deka

ma kedonskata Carina ve}e ima razmena napi {ani carinski informacii so Srbija,Gr cija i Kosovo, a se pravat napori razme-na da se pravi so carinite na Bugarija iAl banija.

Kargov, upati apel do doma{nite istran skite kompanii da gi koristat prido-biv kite od poednostavenite carinski pos -tap ki. - Makedonskite kompanii se u{tene se dovolno zainteresirani za koriste -we na poednostavenite carinski postapkii benefitite od niv. Dominira klasi~nototer minalsko carinewe namesto poednos-tavenoto, so koe uvoznicite ili iz voz ni -ci te, samite moàt da go vr{at vo svoitepros torii bez tro{oci za deklaracii, ca -rin ski terminali i vagawe, a se namaluvai vremeto za carinskite formalnosti -iz javi Kargov. Ovie promeni vo carinewe-to bea doneseni od strana na Carinskatauprava na Ma ke do nija minatiot mesec, so

REGIONALNA KONFERENCIJA ZA BEZBEDNOST I OLESNUVAWE NA GLOBALNATA TRGOVIJA

NAMESTO TERMINALSKO - KANCELARISKO DEKLARIRAWE NASTOKATA


~i me kon zadovoluvawe napot rebite i ba ra wata nastran skite investitori, itoa ne sa mo na nivo na in -fra struktura, tuku i vokva li fikuvanosta. Vsu{ -nost, mno gu e va` no {to seslu ~u va na poleto na rabot-nata si la, od aspekt na kvalifi ku vanosta,flek sibilnosta, produktiv no s ta i ekono-mi~ nosta. A podatocite tokmu za ovie fak-to ri zboruvaat deka vo odnos na ekonomi~ -nos ta na rabotnata sila sto i me dosta dob -ro vo odnos na Isto~na Ev ro pa. Stranskitekom panii smetaat deka ê{ ka, Polska,Slo va~ka, Ungarija, vsu{ nost stanuvaatdos ta skapi. Nie kako dr ̀ a va koja saka dagi privle~e stranskite in vestitori, trebada obezbedime kvalifi kuvanost, fleksi-bil nost, produktiv nost na rabotna silakoi }e bidat na nivo na rabotnata sila votie zemji, bidej}i, ka ko {to akcentira{eMi zo, Makedonija ne moè da ja dobie bit -ka ta samo so cenata na trudot.

Tuka se postavuva pra{aweto {to nastran skite investitori vo ovoj moment voMa kedonija im se nudi kako trud? SporedMi zo, teoretskite znaewa koi vo ovoj mo -ment se prisutni na tehni~kite fakultetivo Makedonija se ogromni, no mo`nosta natie lu|e direktno da vlezat na rabota, bezdopolnitelna obuka, ne e dovolno dobra.Ottamu, vrabotenite koi vle gu vaat vo pro-gramata so Xonson Kon t rols i Ma{inskiotfakultet ve}e se obu~uvaat, vo koj{to po -ma ga i Vla data. Ovaa kompanija e zadovol-na so osposobenosta i kvalifikacija ta nalu|eto {to se obezbeduvaat od tamu i ve -ro jatno vo nivnata fabri ka vo Francija sespom nuva deka kva lifikuvanosta i ospo -

so benosta na rabotnatasila {to e vo Ma ke do ni ja,navistina gi nadmi nuvanivnite os novni ba ra wa io~ekuvawa i deka tu kana{ le podobri ra bot niciot kol ku vo Ro ma nija iSlova~ka, zem ji koi bea vo

plan za investirawe. Za podobruvawe na tehni~ko-teh no -

lo{ kata osposobenost na sega{nata i id -na ta rabotna sila vo Makedonija, koja }emo ̀ e da odgovori na potrebite na in ves -ti torite, Mizo predloì nekolku mo` nos -ti, kako {to e voveduvawe na letno sta ̀ i -ra we na studentite vo kompaniite. Toa bizna ~elo konkretno prodlabo~uvawe na so -ra botkata pome|u univerzitetite i do ma{ -ni te i stranskite investitori, {to kakore zultat bi imalo sozdavawe kadar koj }ebi de osposoben so znaewa i ve{tini, pot -reb ni za realniot svet.

V.M.

Цели на проектот законкурентност

Objasnuvaj}i gi celite i aktivnostite{to }e bidat prezemeni, Nimi{ Xaveri,{ef na Proektot na USAID za konkurent-nost, istakna deka preku proektot }e se sti -mu liraat stranskite i doma{nite in ves ti -cii vo zemjava, {to e od su{tinsko zna ~ewei toa od nekolku pri~ini. Pri toa, naj va` na -ta e {to stranskite investicii vsu{ nost,po kraj kapitalot, doveduvaat i zna ewe, teh -no logija, re{enija, no i pri s tap do stranskipa zari, {to e klu~ no za ma -ke don ski te do ba vu va~i,koi {to se obi du vaat dadoprat do tie pa za ri.

Slednata oblast kade}e se deluva e vo trans for -ma ci jata i nadgradbata napos to e~ kite industrii voMa ke do nija, od koi se iz -

brani tri kon kretni industrii, koi se mno gu{iroko de finirani - lesno pro iz vod stvo,informacisko-komuni ka ci ski teh no logii imodnata industrija, {to zna~i obuv ki, oble-ka, kon fekcija. - Tre tata ob last na koja sefo ku sirame e da spro vedeme in tervencii,koi {to }e ovozmo ̀ at sistemski promeni voeko nomijata. Toa moè da se po ve}ekratniin terven cii, {to vklu~uvaat in fra struk tu -ra, ka pi tal, pristap do pa za ri, a moèbi isoz da vawe na novi kompanii koi }e ovozmo -àt lokalnata ekonomija da pos toi na edenpo inakov na~in - veli Xa ve ri.

Pristapot {to se koristi vo Pro ek tot, a

koj zna~i sozdavawe rast vo zemjata, e pos -ta ven na idejata deka rastot e voz mo ̀ en sa -mo dokolku doma{nite dobavuva~i se vosos tojba da gi prodavaat svoite proizvodina svetskiot pazar. Vo sega{nata situacija,do ma{nite dobavuva~i, kontaktot so stran-ski te kupuva~i go ostvaruvaat preku pos -red nici, so {to se pravat mali pridvi ̀ u va -wa nanapred. Preku proektot, USAID ra bo tiso posreduva~ite i im pomaga tie da vle zatna pazarot na uslugi. - Ra bo time i na de -tektirawe na stranski investicii, i toa nesamo so Investiraj vo Makedonija, tuku i sodru gi investicioni grupi vo dràvava. Bi -

dej}i sme us pe{ni vo toa,postoe~kite makedonskidobavuva~i imaat mo`nostda se povrzat so global-nite sinxiri na ponuda iso toa da vlezat na stran-ski pazari na koi prethod-no ne moèle da vlezat-veli Xaveri.

cel da se olesni tr govijata i da im se po -mog ne na ekonomski te operatori. Stanuvazbor za poednosta vuvawe pri deklarira -

weto na stokata, pri {to }e se za{tedatpa ri i vreme, a no vi na e i voveduvaweto naov lasten is pra }a~ i prima~ vo tranzitna-ta postapka, {to zna~i deka istata moèda ja sprovede sa mata kompanija vo sop-stvenite prosto rii.

Direktorot na makedonskata Carinais takna deka vo Makedonija okolu 70 fir -mi ve}e podnele barawe za ovlasten eko -nom ski operator i oti se pravat napori dase dostignat evropskite standardi i lo -kal noto carinewe da stane dominantno. Vomomentov vo Makedonija dominira tra di -cionalnoto carinewe, odnosno terminal -skiot na~in na carinewe.

Sepak, kriteriumite koi treba firmi -te da gi ispolnat za da dobijat odobrenieza koristewe na ovie olesnuvawa, se mo{ -ne visoki, priznavaat od makedonskata ca -ri na.

- Se u{te ima premnogu rigorozni kri-te riumi vo regulativata, koja ja ispituva -me da vidime dali i kolku moème toa da

go oslobodime, a da ne ja zagubime kontro-la ta. Dosega mal broj kompanii gi ispolni -le kriteriumite za dobivawe odobrenie zavakov vid carinewe. So cel da se zgoleminivniot broj vo idnina, Carinskata uprava}e sprovede agresivna kampawa za promo-cija na poednostavenite carinski postap-ki, vo sorabotka so komorite i biznis za -ed nicata vo Makedonija, re~e direkto rot na Carinskata Uprava, Van~o Kargov.

Na konferencijata na Svetskata ca -rin ska organizacija, odràna na Eko nom -ski ot fakultet vo Skopje, be{e promovi-rano i voveduvaweto na Ovlasteniot eko -nom ski operator - OEO i uslovite za do -bi vawe na ovoj status, kako i ed no {al ter -skiot sistem na granicite.

Konferencijata be{e organizirana vosorabotka so Svetskata carinska organi-zacija, USAID - BEA Proektot za podobru-va we na delovnoto opkruùvawe i Eko -nom skiot fakultet od Skopje.

K.S.


-Zna~eweto i razvojot na malite isred ni pretprijatija (MSP) i napret pri emni{tvoto, vo makedonsko-

to sto pans tvo e priznaeno ne samo kakosred st vo za unapreduvawe i neguvawe napret pri e ma~ kiot duh, tuku i za razviva -we na sves ta za konzistentna potreba odpro me ni i re for mi na ekonomskata sce na,ka ko eden od glav nite prioriteti namakedon ska ta vla da. So ogled deka voMSP se an ga ̀ irani po ve}e od 70% odvkupniot broj na vra bo te ni vo dràvava,tie se va` ni u~es nici vo ekonomijatakako celina i se va` ni kre atori na op -{testveniot pro iz vod. MSP sestavaat na ~elno mesto vo ge ne -riraweto na vrabotenosta i eko -nomski ot rast vo dr ̀ a vava. So oviezborovi eks-mi nisterkata za eko -nomija Vera Ra faj lov ska go lo ci ra -{e mestoto na MSP vo dr ̀ a va va, napa nel diskusijata naslovena Vla di -ni po li tiki za poddr{ka na pret-priemni{tvoto i konkurentnosta, naEvropskiot den na pret priema~ot2008, {to na 9 maj se odr ̀ a vo Skopje.- Iako dosega se reali zi rani mno guaktivnosti za podobruvawe na po -vol ni uslovi koi go kreiraat razvo-jot na MSP, klu~nite predizvici na Vla -data vo bli ska idnina se razvivawe na po -litiki i pre zemawe na reformi koi }e vo -dat kon po dinami~en ekonomski razvoj -re ~e Ra faj lovska.

Начинот на надминување на проблемите - различен Iako spored vidot na problemi so koi

se sre}avaat MSP vo dràvava moè da sekon statira deka tie se sli~ni ili isti soonie so koi se soo~uvaat evropskite firmi(vi di ramka), razlikata pome|u nas i EU evo na~inot kako tie se nadminuvaat sovla dini politiki. Zna~i, dali kvalitetnoi brzo, ili ne, odnosno dali vladinite po -li tiki go trasiraat patot do celta - zgo -le muvawe na porastot. Spored JelisavetaGe orgievska, generalen sekretar na Sto -pan ska komora na Makedonija, - a vladini -te politiki da bidat vo funkcija na onie{to }e gi primenuvaat, potreben e, pred se,raz vien socijalno-ekonomski dijalog voop { testvoto, bidej}i preku nego se pre kr -{u vaat site pra{awa {to se od golemozna ~ewe za razvojot na ekonomskata poli-ti ka, razvojot na biznisite i politikatana vrabotuvaweto. Evropskiot socijalendi jalog e sostaven od razgovori, konsul ta -cii i pregovori koi{to obezbeduvaat

edin stvo vo postignuvawe na op{titevred nosti, zasnovan na razli~nosta na ba -ra wata. A op{tite vrednosti se kohezija,so lidarnost i zaemna doverba. Toa se ev -rop ski standardi koi{to na{eto op { tes t -vo treba da gi vospostavi vo komunikacijame |u biznisot i javniot sektor.

Od SKM, ~ie ~lenstvo go ~inat 98 otstoma li i sredni kompanii, ocenuvaat dekadob ra regulativa, kako instrument zaspro veduvawe na vladinite politiki, eonaa koja{to e vo polza na malite i sred-ni firmi, i koja{to podrazbira za dol ̀ i -tel ni konsultacii na Vladata so sto pan -st voto pred i po donesuvaweto na regula-ti vata i podgotvenost na Vladata brzo dare agira na inicijativite od stopanstvoto.Dob ra regulativa podrazbira i nejzino po -ed nostavuvawe vo odnos na primenata (voEU ovaa praktika se primenuva ve}e dve

go dini). Vo slu~ai kade {to e toa opravda -no i bi zna~elo poddr{ka na (MSP), od Ko -mo rata prepora~uvaat vo pravnite re {e -ni ja da se pravi distinkcija me|u malite isred ni i golemi pretprijatija; deregulaci-ja ta treba da se primeni sekade kade {tone ma da bide zagrozen sistemot, bidej}imno gu podzakonski akti ja poskapuvaatpri menata, a ~esto sozdavaat konfliktnisi tuacii.

Vo sozdavaweto na povolen ambient zaraz voj na MSP vo zemjava, sto pan st ve ni ci -te kako mnogu biten element go potencira -at voveduvaweto sistem na presmetka iis plata na bruto plati usoglasen so ev -rop skata praktika. Na toj na~in istiot }ebi de razbirliv za stranskite investitori,bi dej}i tro{ocite za rabotnata sila pret-sta vuvaat zna~ajna stavka vo nivnite biz-nis-planovi. Ova ne samo {to e potenci-rano i prifateno od strana na Sovetot nastranski investitori pri Komorata, tukuka ko obvrska za na{ata Vlada e sugeriranai od ekspertite na MMF. Socijalnite mo -men ti koi{to gi sodrì sistemot na bru -to -plata, Vladata treba da gi trgne odpret prijatijata i da gi regulira so svoimer ki i instrumenti.

^lenkite na SKM baraat i namaluvawena pridonesite, od pri~ina {to aktuelni -ot sistem na optovaruvawe na platite so

pri donesi e mnogu nepovolen za ekonom-skite operatori i e me|u najvisokite voEv ropa, {to e golem demotivira~ki faktorza privlekuvawe stranski investicii iod skoknuva od op{tite zalagawa na Vla -da ta za promovirawe na dobra biznis-kli ma.

Државата има обврска да гиподдржи МСПIsklu~itelnoto zna~ewe na privatni -

ot sektor vo kreiraweto na politikite zaeko nomskiot razvoj go potenciraat i voSo juzot na stopanskite komori na Ma ke do -ni ja. Bidej}i MSP imaat najgolem potenci-jal za porast i razvoj, a so toa i potencijalda bidat predvodnik vo razvojot na make-don skata ekonomija, od ovaa Komora smetaade ka dràvata ima obvrska da gi poddrì

i promovira ovie kompanii. - Vosite raz vi eni zemji ima intenziv-na komunikacija i pos toi uspe{naso ra bot ka pome|u biznis sek torotod ed na, i dràvnata uprava, oddru ga strana. Kaj golem broj us -pe{ ni zem ji so visok standard ibla go sos tojba na gra |a nite, tokmuso ra bot kata pome|u javniot i pri -vat ni ot sektor e klu~ot na nivna-ta raz vienost i nepre~en razvoj.Ova tre ba da se primeni i kaj nas- is tak nuva Mir~e ê k re xi, pot-pret se datel na SSK na Ma ke do ni -ja. - Ulo gata na Vladata e da

kreira tak va regulativa koja }e im po mog -ne na MSP da sta nat pokonkurentni na glo -bal niot pazar i so toa da pridonesuvaat vosoz davawe na po golemiot ekonomski rastvo idnina.

Me|u najva`nite oblasti kade bi tre-ba lo Vladata da go prodlabo~i svojot an -ga` man e borbata protiv korupcijata, oso -be no vo administracijata, carinata, ka -tas tarot, sudstvoto. Pokonkretno, od So ju -zot na komori smetaat deka e potrebno dase formira stru~en i efikasen katastar,vo funkcija na za{tita pred se na privat-na ta sopstvenost. - Efikasnosta vo sudst -vo to, vo smisla na skusuvawe na rokovite,mno gu bi pridonela za podobruvawe na na -pla tata, koja nie vo SSKM cenime deka eed na od rak-ranite na makedonskiot biz-nis - akcentira êkrexi.

МСП не се подготвени за конкурентски натпреварMalite i sredni pretprijatija vo dr -

à vava ne se podgotveni za konkurentskiotnat prevar na globalniot pazar, e ocenkatana Kasam Vendeli - potpretsedatel naKo mora na Severozapadna Makedonija. -Naj golemi problemi so koi se soo~uvaatovie kapaciteti se deficitot na kapital,ve{ tini i informacii, potrebni da pro iz -

VLADINI POLITIKI ZA PODDR[KA NA PRETPRIEMNI[TVOTO I KONKURENTNOSTA

ZA RAZVOJ NA MALITE I SREDNI Најголеми проблеми со кои се соочуваат овие капацитети се дефицитот на капитал, вештини и информации, потребни да

произведуваат организациони и технолошки измени за да ја зголемат продуктивноста на долг рок и конкурентноста

Во комбинација со ограничените технички, ме -на џерски и маркетиншки вештини на стопан -ст вениците на малите бизниси, водат до тоако мерцијалните банки да ги сметаат МСП ка кори зични


PRETPRIJATIJA - 29 MILIONI DENARIve duvaat organizacioni i tehnolo{ki iz -me ni za da ja zgolemat produktivnosta nadolg rok i konkurentnosta. Isto taka, MSPse soo~uvaat so nedostatok na ve{tini,tehnologija, so te{kotii pri zacvrstuvawena partnerskite odnosi so barawata nastranskite investitori i drugite klienti,is taknuva Vendeli. - Pove}eto makedons-ki pretprijatija operiraat na nisko nivona tehnolo{ka sofistikacija i imaataver zija kon rizikot, koj{to potencijalnobi ja zgolemil nivnata konkurentnost.Spo redeno so drugite zemji vo tranzicija,tie se okarakterizirani so skromni nivoana produktivnost i niska konkurentnost name |unarodnite pazari. Stapkata na inves-ti cii vo nova oprema e niska, voedno sle-de na so niska stapka na iskoristuvawe nais traùvaweto kako komercijalna mo` -nost - potencira Vendeli.

Poa|aj}i od faktot deka inovaciitepret stavuvaat klu~en faktor za rastot,kon kurentnosta i op{testvenatabla gosostoj ba vo 21 vek, pretpri e -ma ~ite od malite i sredni pretpri-ja tija ukaùvaat na pot re bata dr -à vata da pokrene i da ja pod dr ̀ i ini cijati vata za integrirawe natri te stra ni od t.n. triagolnik nazna e we to ili ums tven triagolnik -vi so koto obrazova nie, is tra ̀ u va~ -ki te centri i biznisot, in ven tiv -ni ot, so cel nacionalnata eko no mi -ja da mo ̀ e da se nosi so sovreme ni -te pre dizvici so koi istata se so o -~u va. - Trans formiraweto na obra-zov niot sistem i na komercijalnitere zultati vo komercijal ni mo` nos ti, }e iovoz moì na Re pub li ka Makedonija da gona mali jazot so zem ji te ~lenki na EU i Re -gi onot- objasnuva Ven deli. - Od r ̀ li va takon kurentnost leì vo tehnolo{kite ka -pa citeti, od nosno spo sob nosta istoto br zoda se uve zuva, asimi li ra, adaptira, odob -ru va i da bide difu zi ja na novata teh no -lo gija. No, tuka treba da se ima predvidde ka istata ne e ednostav no prenosliva.Pred se, doa|a vo pra{awe ap sorp ci o ni otka pa ci tet, koj odnapred ja na metnuva pot -re bata za tehni~ko znaewe, ve{ tini i iz -vo ri kade }e se u~i kako da se ko ristiefi kasno teh no logijata.

Ottamu, pri kreirawe na ekonomskatapo litika, strategii i programi, spored~len kite na Komorata na SeverozapadnaMa kedonija, Vladata treba pred se da sean gaìra na zajaknuvawe na instituciitena lokalno i centralno nivo za poddr{kana pretpriemni{tvoto i konkurentnosta naMSP, zgolemuvawe na poddr{kata i sozda -va we na novi delovni centri, kako i razvojna postoe~kata delovna infrastruktura.Pret priema~ite baraat i podobruvawe napris tapot do finansii, koj vsu{nost e naj-gor liv problem tokmu za MSP. Tie seu{teima at problemi vo pristapot do komerci-jal nite zaemi, {to e povrzano so posto e -we to na nedovolno razvien bankarski sis-

tem i nedovolnata aktiva, odnosno slaba-ta kapitalizacija, ograni~enite idei zaraz voj i ranlivosta od pazarnite dvi ̀ e -wa. Vo kombinacija so ograni~enite teh ni -~ ki, menaxerski i marketin{ki ve{tini nasto panstvenicite na malite biznisi, vodatdo toa komercijalnite banki da gi smetaatMSP kako rizi~ni. Nadminuvawe na ovojprob lem, kompaniite go gledaat vo an ga ̀ i -ra we na Vladata za formirawe na novifon dovi, pred se za stimulirawe na MSP ivo podobruvawe na operativnosta na ga -ran tniot fond, odnosno za sogleduvawe napri ~inite za neiskoristuvawe na Fondotod strana na MSP.

Првичните резултати - позитивниPrezentiraj}i ja vladinata programa

za poddr{ka na MSP, Sa{a [indilovskiod Sektorot za pretpriemni{tvo i kon ku -

ren tnost na MSP pri Ministerstvoto zaeko nomija, istakna deka taa e fokusiranana glavno ~etiri segmenti - instituci o -nal nata infrastruktura, delovnoto op -kru ̀ uvawe, finansiite i odano~uvaweto,i inovativnosta i konkurentnosta, kadeve }e se beleàt i prvi~nite rezultati.Ta ka, vo delot na delovnoto opkruùvawena praveni se mnogu olesnuvawa za MSP,ka ko {to e poednostavuvawe na registra -ci jata na firmite, namaluvawe na tro {o -ci te za dozvoli i licenci, a so regulator-

na ta gilotina mnogu zakoni i podzakonskiak ti se ukinati ili revidirani. Na pra ve -no e dosta i vo delot na elektronskata tr -go vija, odnosno ve}e funkcionira elek-tron sko pla}awe na danocite na golemipla }a~i, a sega se pravi softverot i zadru gite pretprijatija.

Vo delot finansii i odano~uvawe sebe leì podobruvawe na pristapot do fi -nan sii. [to se odnesuva do garantniotfond, negovoto nefunkcionirawe se dol -ì na odredbata od Zakonot za Makedonskaban ka za poddr{ka na razvojot, vo koja emno gu strogo limitiran delot kade {to sepod drùva so garancii, objasni [in di lov -ski, dodavaj}i deka sega se raboti natrans formirawe na ovoj fond, so cel da seda vaat ne samo garancii za krediti, tuku iga rancii za izvoz, koi navistina se pot -reb ni na MSP. Kako pozitiven rezultatbe {e navedeno i zgolemuvaweto na priho -di te vo UJP, {to se dolì na namaluvawe-

to na dano~nata stapka. - Sekoja go -di na od Bu xetot dobivame finan-siski sredstva na meneti za institu-cionalna pod dr{ ka, a del za pro ek -ti, za nefinan siska poddr{ka naMSP, {to zna ~i promocii, obuki,raz voj na mre ̀ ata - veli [in di lov -ski. - Go di na va se 29 milioni de -nari, od koi 10 se pre ku Mi nis ters -tvo za eko nomija, za zgo le mu va we nains ti tuciite i 19 milioni de naripre ku APPM. Vladinata prog ramaza raz voj na MSP, koja e re vidiranaso g las no Li sabonskata agen da i soEv rop ska ta po vel ba za MSP, vo

naredniot period }e se re alizira soprodolùvawe na pod dr { ka na lo kal ni tebiznis centri i in kubato ri, da vawe us lugiza voveduvawe stan dardi, vr {ewe pro -mocija na novite pro izvodi, so vo veduva wevau~erski sistem za kompen za cija na da -denite konsultan tski uslugi za ne vra bo -tenite koi sa ka at da osnovaat sop st venbiz nis, barawe al ternativni na ~i ni nafi nansirawe i na~ini na suzbiva we na si -va ta ekonomija.

V.M.

Европските и македонските претприемачи со исти проблемиVo zemjite vo EU ima okolu 23 milioni mali i sredni kompanii, koi, vo sporedba so

na {ite, rabotat vo nesporedlivo popovolna delovna klima. I pokraj toa, vo Brisel eoce neto deka e potrebno na ovie kompanii da im se ovozmoì celosno osloboduvawe napo tencijalot za porast, inovacii i kreirawe na novite rabotni mesta. Za taa cel, Ev -rop skata komisija predloì donesuvawe na dokumentot - Evropski akt za malite biz -ni si, vo koj{to }e bidat sodràni principite i konkretnite merki za unapreduvawe naev ropskite mali i sredni firmi, imaj}i ja celosno vo predvid nivnata raznovidnost.Za da se vidi so koi problemi se sre}avaat kompaniite, sprovedena e anketa me|u fir-mi te vo 25 zemji-~lenki na EU, ~ii rezultati se prezentirani na 22 april godinava.Nad 60 otsto od ispitanicite, na prvoto mesto gi poso~ile administrativnite i regu-la torni opteretuvawa; potoa, redosledno: pristapot kon finansiite; danocite; ne dos -ta tok na ve{tinite; pristap kon javnite nabavki; neobjektivna ili presilna konkuren-ci ja; trudovoto-pravo; pristap kon edinstveniot pazar; pristap kon programite na EU;doc newe na naplatata; pristap kon me|unarodnite pazari; pristap kon informaciite idos tapnost na sovet; nestabilna svetska ekonomija i energetski tro{oci; definicijana malite i sredni pretprijatija. Ovaa lista na problemi, so izvesni dopolnuvawa koise rezultat na lokalniot ambient, smetaat pretrpiema~ite, bi moèla da bide i na{a.

arko Kamev od Sojuzot na stopanskiko mori na Makedonija (SSK) e naz na -~en za pretstavnik vo Velika Bri ta -

ni ja, promotor koj treba da ja afirmira izgo lemi sorabotkata me|u makedonskite ibri tanskite kompanii. - Nazna~uvaweto naDar ko Kamev za na{ pretstavnik vo VelikaBri tanija e rezultat na na{ite zgolemeniza lo`bi za izvozot na na{ite proizvodina me|unarodniot pazar kako i priliv natu risti od Velika Britanija i turisti oddru gi porazvieni zemji od EU, izjavi VenkoGli gorov, pretsedatel na SSK. - Vo Ve li -ka Britanija postojat nekolku pogolemi turope ratori koi gi organiziraat turis ti~ ki -te aran`mani za balkanskite zemji, a Ma -ke donija ne se nao|a na nivnite turisti~kima pi - i ovaa sostojba sakame da ja iz me ni -me vo na{a polza.

Dar ko Kamev ìvee i raboti vo Londonpo ve}e od 15 godini i negova specijalnoste marketingot i vospostavuvawe na biznisre lacii. Toj ima {irok krug na delovnipri jateli vo Velika Britanija i ima is -kus tvo vo me|unarodnite biznis relacii.

Neodamna pretstavnici na firmite odno voformiranata Turisti~ko-ugostitel-ska komora (TUK) pri SSK bea vo poseta naVe lika Britanija i ostvarija kontakti sobri tanskite tur operatori. Isto taka tieimaa neformalna sredba i so makedonski -ot ambasador vo Velika Britanija - Ma ri -ja Efremova. TUK se zalaga za sozdavawena interes na poseta na preku 2000 britan-ski turisti vo edna godina.

- Makedonija raspolaga so prirodni ikul turno istoriski retkosti. ]e bidatpret staveni na{ite prirodni i ve{ta~kieze ra, planini, hoteli, crkvi, manastiri,xa mii kako i mo`nostite za alternativentu rizam, speleolo{kite i love~kitedru{ tva od Makedonija, izjavi Ogwan Ci -gov ski, pretsedatel na TUK.

SSK }e iskoristi del od finansiskatapo mo{ od Britanskata ambasada vo Skopjeza da gi donese najsilnite turoperatori odVe lika Britanija i da gi zapoznae so ~len -ki te na TUK i so mo`nostite {to gi nudiMa kedonija za turistite od Velika Bri ta -ni ja.

Spored sondaàta {to ja napravi TUKza posetata na britanskite turisti vo Bu -ga rija, britanskiot turist ima potreba odce losen turisti~ki paket po~nuvaj}i odavi onski let, hotelsko smestuvawe, trans-port od i do aerodromite, sportsko-re k -re ativni aktivnosti i zabava. Za niv emno gu va`no zemjata da ima direktni avi -on ski letovi od i do London kako i da bideis polneto celosno nivnoto vreme so bogatiso drìni. Na neodamne{nata sredba naSSK so vladiniot tim na ~elo so pretse-

datelot Nikola Gruevski, SSK pobaravla data da se zaloì za poddr{ka na ot -vo rawe na direktni letovi od Skopje zaLon don i nekolku drugi evropski met ro po -li. SSK ostvari kontakti i so British Bu si -

ness Group vo Makedonija i postoi na~elnasog lasnost za lobirawe i pregovori zavklu ~uvawe na niskobuxetnite evropskiavio kompanii vo Makedonija.

Privlekuvaweto na zgolemen broj nastran ski turisti vo Makedonija ima po ve -}e kratno zna~ewe i pridobivki. Pokraj za -si lenata ekonomska aktivnost na turis -ti~ ko-ugostitelskite kapaciteti, turis-tite se najserioznite kandidati za inves -ti rawe vo Makedonija. - Za da nekoj inves -ti ra vo Makedonija, potrebno e podobro daja zapoznae i da ja zasaka. Na stranskitebiz nismeni im treba lokalen partner sokoj moè da gi realiziraat svoite biznisidei i proekti, veli Venko Gligorov. - Tu -riz mot moè da bide prvata faza od pro-ce sot na zabrzani stranski investicii voran got od 100.000 evra do nekolku milioniev ra po biznis.

Pravata na intelektualnata sopst ve -nost vo Makedonija, vo delot na far-ma cevtskata industrija, glavno, se

po ~ituvaat i vo ovaa oblast ima najmalpro cent na zloupotrebi. Zakonskata regu-la tiva se ocenuva kako dobra, no ona {tose prepora~uva se pogolemi inspekciskikon troli, e zaklu~okot na u~esnicite naPr va konferencija za ekonomskite vred-nos ti i zna~eweto na pravata od industri -ska sopstvenost za farmacevtskata indus-trija vo RM. Konferencijata ja organiziraaFar macevtskiot fakultet vo sorabotka soPrav niot fakultet, Justinijan Prvi, priUni verzitetot - SV. Kiril i Metodij voSkop je. Fokusot na konferencijata se po -vr za so transferot na tehnologii, paten-tirawe, trgovski marki i za{tita na in -dus triskata sopstvenost vo farmacevt-skata industrija. Ovie oblasti se od gole-ma va`nost za razvoj na novi tehnologiikoi se osnoven preduslov za privlekuvawena stranski investicii.

- Strancite i ona {to nie go barame,stran ski direktni investicii, nikoga{ne ma da gi imame dokolku dovolno ne sepo ~ituvaat pravata za intelektualna sop-st venost. Kolku pove}e gi po~ituvame, tol -ku pove}e }e rezultiraat so stranski in -ves ticii. Nie imame dobro zakonodavstvo,no ona {to nedostiga e sproveduvaweto voprak tikata. Se u{te ima zloupotrebi napra vata na industriska sopstvenost, is -tak na profesor Jadranka Dabovi} Anas -ta sovska od Pravniot fakultet.

- Taa kako konkreten primer za kr {e -we na intelektualnite prava go poso~ipri merot so zloupotreba na popularniotlek za glavobolka kafetinot - prepoznat -liv brend na Alkalod.

Advokatot Valentin Pepequgoski re -~e deka vo oblasta na farmacijata ima naj-mal procent na piratirawe na trgovskitemar ki.

- Na{ite pirati nemaat tolkavi sred-st va da investiraat vo pravewe generi~ki

sups tanci koi ne se spored svetskite stan-dar di. Naj~esto vo praktika se falsifi -ku vaat pijaloci, tekstilnata industrija,koz metikata, koja donekade e povrzana sofar macevtskite ku}i, re~e toj.

Pepequgoski dodade deka ima slu~aina zloupotrebi koi se u{te nemaat pra vo -sil no re{enie i ne moè da zboruva za niv,no go navede spogodbenoto re{enie za le -kot fenobarbiton i fenobarbital.

- Za{titata na pravata na intelektu-al na sopstvenost vo na{ata zemja e na mno -gu nisko nivo. Napraven e eden pozitivenis ~ekor. Inspekciite po~naa da rabotatpo ve}e na teren taka {to imame odredenipo zitivni rezultati, no na poleto na le -ko vite nie pove}e imame nelegalen uvoz nale kovi, {to pak zna~i po avtomatizam pov -re da na pravata na intelektualna sopst -ve nost, re~e Pe pe qu goski.

Generalniot direktor na Alkaloid,@ivko Mukaetov oceni deka vo ovoj domenra botite odat mnogu podobro za razlika odmi natite godini, i od aspekt na intelektu-al nata sopstvenost i od aspekt na nele-galniot uvoz i izvoz na lekovi. - Toa segae svedeno na minimum, re~e Mukaetov.

Dekankata na Farmacevtskiot fakul-tet Qubica [uturkova izjavi deka vo Ma -ke donija malku se za{titeni generi~kitele kovi i oti niv gi proizveduvaat sitedoma{ni farmacevtski kompanii.


SSK SO SVOJ PRETSTAVNIK VO VELIKA BRITANIJA

PRVA ZADAÂ - I MAKEDONIJA NA ANGLISKATA TURISTI^KA MAPA

Во Велика Британија постојат неколку поголеми тур оператори кои ги организирааттуристичкита аранжмани за балканските земји, а Македонија не се наоѓа на нивнитетуристички мапи – и оваа состојба сакаме да ја измениме во наша полза

D

KONFERENCIJA ZA PRAVATA OD INDUSTRISKA SOPSTVENOST ZA FARMACEVTSKA INDUSTRIJA

POGOLEMI INSPEKCISKI KONTROLI - PODOBRA ZA[TITA NAINTELEKTUALNATA SOPSTVENOSTТрансферот и развојот на нови технологии, патентирање, трговски марки и заштита наиндустриската сопственост во фармацевтската индустрија се еден од основните преду-слови за привлекување на странски инвестиции


1. XONSON METI ]E PO^NE DA GRADI ZA DVE-TRI NEDELI (****)2. TU[ OTVORI SUPERMARKET VO [TIP (*****)

15.05.2008 g. ÊTVRTOK

Vleguvaweto na slovene~kiot trgovskila nec Tu{ na makedonskiot pazar, nesomnenoe top vest vo site dene{ni izdanija nape~atenite mediumi. Supermarketot vo[tip, izgraden spored najvisokite evropskistan dardi, e prv od planiraniot sinxir od20 supermarketi koi vo narednite pet godiniovaa slovene~ka kompanija planira da gi iz -gra di vo Makedonija. Spored prviot ~ovek nakom panijata, Aleksandar Svetel{ek, vo su -per marketot na raspolagawe na kupuva~iteim se nudi paleta od 14.000 proizvodi, me|ukoi ima proizvodi so ceni dostapni za lu|eso poplitok xeb, kako i za pobogatite sloevigra|ani. - Vo Makedonija e pametno da se in -ves tira bidej}i toa e zemja koja nudi mo` -nos ti i ima potreba od stranski investicii.Za interesirani sme za vloùvawe, no prob-lem e birokratijata - veli Svetel{ek. Slo -ve ne~kiot trgovski gigant planira godinavada go zavr{i supermarketot vo Kumanovo, a vgo dina }e bidat gotovi supermarketite voSkop je, Bitola, Gevgelija i vo Strumica.

Makedonija godinava okolu 60% od pot -re bite za p~enica }e gi zadovoli od doma{nopro izvodstvo, a ostatokot }e go uveze od Bu -ga rija, Romanija i od Ukraina, informiraatves nicite. Od Srbija }e nema uvoz poradi za -bra nata na tamo{nata vlada da ne izleze ni -tu zrno p~enica od granicite na ovaa zemja.Jag mata za lebnoto ìto }e prodolì i vona rednite godini poradi {to u{te otsega po -ve }eto zemji gi dogovaraat nabavkite za 2009i 2010 godina. Vo Ministerstvoto za zem jo -

del stvo smetaat deka zasega nema potreba odpa nika i deka p~enica }e ima, bidej}i re~isisi te dràvi od regionot se izvesteni za na -{i te potrebi. - Na{iot glaven problem e{to ne gi zadovoluvame potrebite so do ma{ -na p~enica. Dobro e {to godinava se zaseaniza 30% pove}e povr{ini so p~enica od pred -vi denite.

Vesnicite so interes go o~ekuvaat i po -~e tokot na izgradbata na fabrikata na Xon -son Meti, koja spored najavite na direktorotza starte{ko planirawe na ovaa britanskakom panija, Kolin Xefri, treba da se slu~iza dve do tri nedeli. Xefri pojasnuva dekase vo zavr{na faza pregovorite so Vladataza zemji{teto vo tehnolo{ko-industriskataraz vojna zona Bunarxik. Spored nego, objek-tite treba da bidat gotovi do oktomvri ilino emvri godinava, a proizvodstvoto na ka ta -li zatori da po~ne vo maj 2009 godina. De lo -vi te za avtomobilskata industrija {to }e gipro izveduva fabrikata vo Skopje, }e bidatna meneti isklu~ivo za evropskiot pazar.

Dene{nite vesnici ja najavuvaat aukcija-ta na no}nite vi{oci na struja za periodotod 19 do 25 maj godina. Kako {to soop{tuvaatod MEPSO, na proda`ba }e bidat ponudeni2.450 megavat-~asovi elektri~na energija popo ~etnata cena od 28,98 evra za megavat-~as.Ce nata ja utvrdena od strana na Re gu la tor -na ta komisija za energetika. Za ponudata mo -àt da apliciraat site zainteresirani kom-pa nii - trgovci, direktni potro{uva~i odzem java i prenosnite sistem operatori od

re gionov. Dnevnik informira deka Svetskata ban -

ka odobrila dva zaema za razvojni proekti voMa kedonija, vo vkupna vrednost od 135 mili -o ni dolari. Prviot kredit od 110 milionido lari e so rok na otplata od 20 godini, sogrejs period od pet godini i e namenet za iz -grad bata na regionalni i na lokalni pa ti{ -ta. Kreditot od 25 milioni dolari, koj imarok na otplata od 17 godini i pet godini bes -ka maten period, }e se koristi za poddr{kana Vladata za podobruvawe na biznis-kli-ma ta i na efikasnosta na javniot sektor.

Od sektorot bankarstvo se i vestite zapro {iruvaweto na delovnite mreì na dveban ki. Imeno, Ohridska banka otvori eks po -zi tura vo Kumanovo, a novata ekspozitura naIn vest banka e locira vo Gradskiot trgovskicen tar vo Skopje. Vo Komercijalna banka pak,pa letata na uslugi ja pro{iruvaat so vovedu-va we drajv-ap bankomat, {to e prv bankomatpris posoben za voza~ite na motorni vozilavo Makedonija.

Kejbltel startuva so digitalna televi -zija i tripl-plej paketi, najavuva Biznis. Votek e test- period na signalot na digitalna-ta televizija na teren, a od juni se o~ekuvaKejbltel i ofiicijalno da startuva so digi-talnata televizija. Drugata novina {to janajavena od ovaa kompanija e vo internet -uslugite, kade {to so najsovremenata oprema}e se dobie Internet so neograni~en brzina,so sto i pove}e megabita.


ДНЕВНИКs.4 XONSON METI IM DAVA PARI NA SITE PARTIIs.7 SE DOGOVORA UVOZ NA PÊNICA DO 2010s.7 EU PREPORAÂ BUDNO SLEDEWE NA CENITEs.7 DVE BANKI SO NOVI EKSPOZITURIs.7 TU[ OTVORI SUPERMARKET VO [TIPs.7 KREDIT OD SVETSKA BANKA ZA PATI[TA

БИЗНИСs.2 IDNINATA E VO VINSKIOT TURIZAM I ORGANSKOTO VI -

NOs.3 PROIZVODSTVO NA KATALIZATORI OD MAJ 2009 GODINAs.3 2.450 MEGAVATI OD NO]NITE VI[OCIs.3 DIGITALNA TELEVIZIJA OD JUNIs.11 ZAGUBA NA STARTOT NA GODINATAs.11 IZVR[ENA KONVERZIJA NA PRIORITETNI AKCIIs.13 MBI-10 ZGOLEMEN ZA 9,89 INDEKSNI POENIs.13 ISTRGUVANI 17,4 MILIONI DENARI OD 165 TRANSAKCIIs.14 STOPANSKA BANKA - BITOLA SO PRIHODI OD 217 MILI -

O NI DENARIs.14 OTKUP NA SOPSTVENI AKCIIs.14 NETRGOVSKI TRANSFERIs.16 CENATA NA NAFTATA REÎSI 127 DOLARI ZA BARELs.16 OTVORENA NOVA EKSPOZITURA VO KUMANOVOs.16 ZA PRV PAT VO MAKEDONIJA - BANKOMAT DRIVE UPs.16 OTVORENA NOVA EKSPOZITURA VO SKOPJE

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.9 MAKEDONIJA MORA DA GO UDVOI PROIZVODSTVOTO NA

PÊ NICAs.10 XONSON METI ]E PO^NE DA GRADI ZA DVE-TRI NEDELIs.10 NOVA EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA VO KUMANOVOs.10 SLOVENE^KI TU[ PREKU [TIP, KONE^NO, VLEZE VO MA -

KE DONIJAs.10 POSTAVEN PRVIOT DRAJV-AP BANKOMAT NA KOMERCI-

JAL NA BANKAВЕЧЕР

s.1 XONSON METI PO^NUVA SO IZGRADBA NA FABRIKATAs.6 PRODA@BA NA NO]NI VI[OCI NA STRUJAs.6 OHRIDSKA BANKA SO NOVA EKSPOZITURA

s.6 STUDENTSKI KREDITI DO 10.000 EVRAs.7 SUPERMARKET NA TU[ VO [TIPs.7 PRODOL@EN ROKOTs.7 BEZ STRUJA 22 JAVNI PRETPRIJATIJAs.7 VIP RABOTI SO ZAGUBA

ВРЕМЕs.1 ZEJTINOT NE BIL TOLKU UKRAINSKIs.5 SLOVENCITE ]E GRADAT 20 TRGOVSKI CENTRIs.5 UKRAINSKIOT ZEJTIN NE BIL TOLKU UKRAINSKIs.7 OHIS ]E JA ZEME CISTERNATA SO HLOR

ВЕСТs.3 EU:RIZICI ZA MAKEDONIJA OD NAMALEN IZVOZs.6 ZA SEKOJ SLUÂJ DAVAME DONACII NA SITE PARTIIs.7 SVETSKA BANKA ODOBRI 100 MILIONI DOLARI ZA OB -

NO VA NA PATI[TAs.8 SLOVENE^KI ENGROTU[ GO OTVORI PRVIOT SUPERMAR-

KETs.8 STOPANSKA BANKA AD SKOPJE VOVEDE NOV FINANSIS-

KI SOFTVERНОВА МАКЕДОНИЈА

s.2 INVESTITORITE BEZ KOMENTAR ZA BIZNIS-KLIMATASO GRCIJA

s.3 GRCIJA POVTORNO GO BLOKIRA @ELEZNI^KIOT SOO-BRA ]AJ

s.8 KEJBLTEL STARTUVA SO PAKET OD 44 DIGITALNI TV-KA -NA LI

s.8 BERZATA STABILNA, MBI 10 SO PORAST OD 0,17 PROCEN-TI

s.8 EU: MAKEDONIJA SO EVIDENTEN PROGRES VO EKONOMI-JA TA

s.8 NAJMALIOT TUNEL VO EVROPA ZAMINA VO ISTORIJATAs.8 EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA VO KUMANOVO

ШПИЦs.6 MINEKO KE GO TOPI ZDRAVJETO NA VELE[ANI?s.6 KEJBLTEL SO DIGITALNA TELEVIZIJAs.6 TU[ GO OTVORI PRVIOT MARKET VO [TIPs.7 XONSON METI PO^NUVA DA GRADI VO BUNARXIK




1. ERSTE BANKA VLEGUVA VO MAKEDONIJA (***)2. SLOVENE^KI VINSKI VITEZI VO MAKEDONIJA (***)

16.05.2008 g. PETOK


Posetata na vitezite od Evropskiot vin-ski red so konzulat vo Slovenija, koi deno-vi ve se gosti na vinarnicata Skovin, pre -dizvika najgolem interes kaj dene{nite iz -da nija na pe~atenite mediumi. Site vesnicija prenesuvaat ocenkata na slovene~kiotvin skiot vitez Karl Recer, po degustacijatana najrenomiranite vina na Skovin, deka - vopos lednive dvaesetina godini, makedonsko-to vino stana mnogu kvalitetno i so ni{to neza ostanuva zad vrvnite francuski vina.Ina ku, celta na vozvratnata poseta na vin-ski te vitezi e vospostavuvawe pogolema so -ra botka vo ovaa oblast pome|u Makedonija iSlo venija, kako i dostojna prezentacija iplas man na makedonskite vina na slo ve ne~ -ki ot pazar.

Kupuvaweto na gr~kiot operator OTE odstra na na telekomunikaciskiot gigant Doj~eTe lekom, i vo dene{nite vesnici e me|u topves tite. Ova od pri~ina {to so ovaa zdelka,Doj ~e Telekom }e dobie kontrola i na 92 ot -sto od pazarot na mobilnata telefonija vodr ̀ avava. Kako na ova }e reagira Komisijataza za{tita na konkurencijata, vo smisla naso drìnata na re{enieto so koe antimo no -pol cite treba da go spre~at vra}aweto nate lekomunikaciskiot monopol vo Ma ke do ni -ja, }e se znae narednata nedela, otkako vo

KZK }e bide dostavena informacijata odstrana na Doj~e Telekom. So ovaa kompanija epo vrzano i zavr{uvaweto na rebrendirawe-to na Makedonski telekomunikacii, za {topo op{irno moè da se doznae od intevrjutona Nikolaj Beker, glaven izvr{en direktorna Makedonski telekom, objaveno vo dene{enVe ~er.

Transferot na tehnologii, patentirawei za{tita na industriskata sopstvenost vofar macevtskiot sektor e osnoven uslov zapri vlekuvawe na stranski investicii vozem java. Vo ovoj sektor ima najmal procent napi ratirawe, no i pokraj toa za{titata na in -te lektualnata sopstvenost se u{te e na ni -sko nivo. Ova bea del od ukaùvawata naeks pertite na prvata konferencija za eko -nom ski vrednosti i zna~eweto na pravata odin dustriska sopstvenost za farmacevtskatain dustrija vo RM, koi gi prenesuvaat pe ~a te -ni te mediumi. Spored prviot ~ovek na Al ka -lo id, @ivko Mukaetov, rabotite odat na po -dob ro od aspekt na intelektualna sopst ve -nost i nelegalniot uvoz, za {to zboruva pri -me rot so zlatniot brend na Alkaloid, ka fe -ti not.

Makedonija e na 75. Mesto, od 178 dr ̀ a -vi, spored ekonomskata sloboda , se veli voiz ve{tajot na Svetskata banka - Doing

Business, koj e prenesen vo pove}eto vesnici.Spo red izve{tajot, Makedonija e vo desettezemji od Zapadna Evropa i Centralna Azija,ka de {to se realizirani reformite za slo-bo da vo biznisot. Od balkanskite dràvi,Slo venija se nao|a na 55. mesto, Srbija 86.,Hr vatska 97., Grcija 100., Bosna i Her ce go vi -na 105., a Albanija na 136. Mesto.

Ministrite za finansii na EU vo Briselgo sovetuvaat svojot makedonski kolega Traj -ko Slaveski budno da gi sledi globalniteri zici {to moè da proizlezat od eventual-ni ot natamo{en rast na cenite na surovinitei na energijata, prenesuva pe~atot. Ev ro mi -nis trite prepora~aa i sledewe na riziciteod mo`noto namaluvawe na pobaruva~kata zama kedonskiot izvoz od zemjite {to se zna -~ajni pazari za Makedonija.

Erste banka vleguva vo Makedonija, enas lovot so koj Dnevnik go odbeleùva za vr -{u vaweto na pregovorite me|u Investbanka iav striskata Staermarkise bank und sparkasen,vo koja Erste bank poseduva 25 otsto od ak -ci ite, za proda`ba na strategiskiot udel.Pred loènata cena za edna akcija e 151 ev -ro, dodeka za celiot paket Avstrijcite trebada platat 38,5 milioni evra.

ДНЕВНИКs.1 ERSTE BANKA VLEGUVA VO MAKEDONIJAs.10 VINSKITE VITEZI ODU[EVENI OD MAKEDONSKOTO

VINOs.11 BANKITE ]ARUVAAT I OD PARITE OD DIJASPORATAs.11 DOJÊ TELEKOM ]E POSEDUVA 25 OTSTO OD KOSMO-

FONs.11 HELENIK GO ZGOLEMI PRIHODOTs.11 KOMERCIJALNA POSTAVI BANKOMAT ZA VOZAÎ

БИЗНИСs.1 MAKEDONIJA NA 75. MESTO SPORED EKONO¬MSKA¬TA

SLOBODAs.1 INFLACIJATA DEMNEs.1 SKOVIN DOMA]IN NA 47 VINSKI VITEZIs.3 SKOVIN DOMA]IN NA 47 VINSKI VITEZIs.3 BO MART POVE]E TURISTI, POMALKU NO]EVAWAs.4 CO KULTURNI VREDNOSTI DO AFIRMACIJA NA KUL-

TURATAs.9 INFLACIJATA DEMNE I SE ZAKANUVA

s.12 RASPREDELBA NA LANSKATA DOBIVKA OD 16,5 MI-LIONI DENARI

s.12 TUTUNSKI KOMBINAT-PRILEP RABOTEL SO ZA¬GU¬BAs.13 UNI BANKA SO BANKARSKI PRIHODI OD 309,5 MI-

LIONI DENARIs.13 ZGOLEMENA DOBIVKATA ZA 108 PROCENTIs.14 PORAST NA TRITE BERZANSKI INDEKSIs.14 VREDNOSTA NA TRGUVAWETO SO AKCII 12,4 MILI-ONI

DENARIs.15 STEIERMARKISCHE BANK JA KUPUVA INVESTBANKAs.15 AKCIITE NA @ITO LUKS SO NAJGOLEM PORAST NA

CENATAs.16 CENATA NA NAFTATA OPADNA ZA SKORO DVA DO¬LA-RI

УТРИНСКИ ВЕСНИК

s.10 TEMELITE NA FABRIKATA NA XONSON METI NE STI-GNAA ZA IZBORITE

s.10 SLOVENE^KI VINSKI VITEZI VO MAKEDONIJAs.10 ODOBRENA PRODA@BATA NA OTE

ВЕЧЕРs.1 T-HOME ]E DONESE KOMUNIKACIJA, ZNAEWE I ZA-

BAVAs.1 BRENDOT ALKALOID LIDER VO REGIONOVs.2 BRENDOT ALKALOID - LIDER VO REGIONOVs.6 POSKAPUVAWETO NA PARNOTO PRED USTAVEN SUDs.6 CE OZNAKA POLESNA TRGOVIJAs.7 T-HOUM ]E DONESE KOMUNIKACIJA, ZNAEWE I ZABA-

VA VO DOMOVITEВРЕМЕ

s.7 MAKEDONIJA NA 75. MEPO PO SLOBODA NA EKONO-MIJATA

s.7 DOBIVKATA NA RVE NAMALENA ZA 48 PROCENTIs.7 EVROTO POSKAPE

ВЕСТs.5 DOJÊ TELEKOM GO KUPI I KOSMOFONs.6 IMATE NAJUBAVO VINO VO EVROPA

НОВА МАКЕДОНИЈАs.5 SITE BEGAAT OD PARITE NA XONSON METI s.8 PRODOL@I PORASTOT NA MBI10-INDEKSOTs.8 SDSM: VMRO-DPMNE GO UNI[TI TUTUNSKIOT KOMBI-

NAT s.8 DOJÊ TELEKOM ]E SE BRANI PRED KZKs.8 INVESTBANKA OTVORI EKSPOZITURA VO GTCs.9 NOV REKORD-127 DOLARI ZA BARELs.9 IZRAELSKI GIGANT GO KUPUVA DONKAFE VO MAKE-

DONIJAШПИЦ

s.5 NA POVIDOK MONOPOL I KAJ MOBILNITE OPERATORI


1. AVSTRISKA BANKA NUDI 38,5 MILIONI EVRA ZA INVEST BANKA (*****)2. ZA VLADATA 28 MILIONI EVRA DIVIDENDA OD TELEKOMOT (****)

17.05.2008 g. SABOTA


Vesta deka Invest banka se prodava idenes top tema vo pe~atenite mediumi. Ovaainformacija i oficijalno ja potvrdi menax-mentot na Bankata od kade velat deka se vointenzivni pregovori so avstriskata Ste ier -

markische. Avstrijcite se zainteresirani dakupat 100 otsto od Invest banka, no sporedoficijalnite informacii vo prviot paket }ebidat prodadeni najverojatno 80 otsto od ka -pitalot na Bankata. Akciite }e se prodavaatpo cena od 151 evro za edna hartija od vred-nost, a avstriskata banka e podgotvena dapla ti 38,5 milioni evra za da ja dobie stra -te{kata kontrola vrz Invest banka. Ste ier -

markische e osnovana vo 1825 so sedi{te voGrac, Avstrija. Taa e vtor najgolem ~len naAustrijan sejvings benks grup, upravuvana odErste bank AG. Erste bank AG poseduva 25otsto od Ste ier markische. Zaklu~no so 31dekemvri minatata godina, Ste ier markische

ima vkupen kapital od okolu 12,2 milijardievra, 170 ekspozituri i okolu 1.650 vra bo te -ni vo Avstrija. Makedonskata Investbanka eosnovana vo 1992 godina, a raspolaga so vku-pen kapital od okolu 105 milioni evra, 21ekspozitura niz zemjata i nad 150 vraboteni.

Dene{nite vesici ja prenesuvaat i od lu -ka ta na Odborot na direktori na Makedonskitelekom da mu predloì na Sobranieto naakcioneri isplata na dividenda za 2007 go -di na. Odborot predlaga da se isplatat 50pro centi od dobivkata za 2007 godina, kojaiz nesuva okolu 146 milioni evra. Za isplatana dividenda za minatata godina se predvi-deni okolu 80,6 milioni evra. Vrednosta naedna akcija e vo visina od 56,71 denari. Vla -da ta i Maxar telekom ke podelat 79.53 mil-

ioni evra dividenda. Soglasno procentot{to go poseduvaat vo Makedonski telekom, naVladata }e i pripadnat okolu 27 milionievra. Okolu 2,3 procenti od akciite se voslobodna proda`ba i se vo posed na privat-ni lica, a 1,9 otsto e vo racete na IFC,pi{uva dene{en Ve~er.

Utrinski venik prenesuva: Doj~e tele -kom, koj e gazda na na{iot T- mobile, kupi 25otsto od gr~ki OTE koj, pak, preku Kosmote esopstvenik na vtoriot mobilen operator vozemjava Kosmofon. Toa zna~i deka vo sopst -venost na Doj~e telekom bi moèle da dojdatdvata mobilni operatora koi dràt 92% odpazarot vo zemjava. Za toa kako Komisijata zaza{tita na konkurencijata bi moèla da gospre~i sozdavaweto monopol, direktorot,êdo Kralevski tvrdi: Moème da ja pro-glasime taa koncentracija za zabraneta,odnosno za nekompatibilna so zakonite voMakedonija, bidej}i so toa spojuvawe bi sesozdal nov monopol na pazarot.

Me|unarodnata finansiska korporacija(IFC) }e otkupi del od akcionerskiot kapi-tal na avstriskata kompanija Soravija i natoj na~in }e poddrì pove}e investicii vosektorot na komercijalni nedvi`nosti voMakedonija, Bugarija, Romanija i vo Srbija,prenesuva Dnevnik. IFC v~era informirade ka potpi{ale dogovor za sorabotka so So -ra vija za poddr{ka na izgradbata na delovenprostor na Balkanot so cel sozdavawe po -dob ri uslovi za rabota na firmite vo re gi -onot. Ova e prva investicija na IFC vo kom-panija od oblasta na nedvi`nostite {toraboti na Balkanot. Spored finansiskiotdi rektor na Soravija, Martin Oneberg, ovoj

dogovor pretstavuva po~etok na mo{ne va`nostrategisko partnerstvo so IFC, koja e~lenka na Svetskata banka.

Kompanijata Vardar - Kroacija, koja vr{iosiguruvawe na ìvot, se preimenuva voKroacija osiguruvawe - ìvot. Hrvatskataosi guritelna kompanija e dominanten ak ci o -ner na makedonskata firma. Kroacija osigu-ru vawe - ìvot najavi novi proizvodi, a prve detsko {tedno osiguruvawe. Vo kompanija-ta o~ekuvaat zna~itelen porast na osiguru-vaweto na ìvot vo Makedonija.

Vo dene{nite vesnici }e pro~itate zaus pehot {to go postigna makedonskiot vi nar -ski lider na ovogodine{niot agro saem voNovi Sad. Merlo spe{l selek{an, barik li -mi ted edi{n, kaberne soviwon, tga za jug iòlta rakija so 45 procenti alkohol na sae-mot bea nagradeni so zlatni medali, dodekatemjanika, kaberne spe{l selek{n, kra to {i -ja i novite proizvodi koi naskoro }e se naj-dat na pazarot, bela i crvena aleksandrijadobija srebreni medali. Tikve{ na 25 juni voBelgrad }e ja primi nagradata za najposaku-van partner vo regionot.

Po dvodnevniot posledovatelen porastna indeksot MBI-10, Berzata vo petokot, za -be leà pad, koj{to statisti~ki gledano sta -nuva nepi{ano pravilo. Vkupniot promet iz -ne suva{e 20,3 milioni denari, a prometotbe{e izvr{en preku 145 transakcii. MBI -10zagubi 1,05 procent, so pad od 61,5 indeksnipoeni, zavr{uvaj}i na 5.806 indeksni poeni.Najlikvidna be{e akcijata na Komercijalnabanka so 5,1 milioni denari promet, no sopad od 0,76 %, zavr{uvaj}i na 5.952 denari.

ДНЕВНИКs.7 ZA VLADATA 28 MILIONI EVRA DIVIDENDA OD TE-LE -

KO MOTs.7 VIP VO ZAGUBA OD 6,9 MILIONI EVRAs.7 SE PREIMENUVA VARDAR KROACIJAs.9 ERSTE I INVESTBANKA MNOGU BLISKU DO DOGOVOR ZA

[email protected] IFC PREKU SORAVIJA ]E POMAGA INVESTICII NA

BAL KANOTs.9 @ELEZNICATA OSTANUVA BLOKIRANA OD GRCIJA

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.1 VINATA NA VINARSKATA VIZBA TIKVE[ GO OSVOIJA

[AMPIONSKIOT PEHAR s.9 TIKVE[ GO OSVOI [AMPIONSKIOT PEHAR NA NO VO -

SADSKIOT SAEMs.9 KAKO ]E SE RE[AVA MONOPOLOT VO MOBILNATA TE -

LE FONIJA?s.10 AVSTRISKA BANKA NUDI 38,5 MILIONI EVRA ZA IN-

VEST BANKAs.10 NOVA PRIPEJD-PONUDA NA KORISNICITE NA VIP

ВЕЧЕРs.1 AVSTRIJCI JA KUPUVAAT INVEST BANKAs.6 AVSTRIJCI JA KUPIJA INVEST BANKAs.6 ZA VLADATA 27 MILIONI EVRA ZA DVE GODINI

s.6 USJE KUPI NO]NI VI[OCI NA STRUJAs.6 BLOKADATA NA @ELEZNICATA [email protected] SORAVIA CE [IRI VO REGIONOT

ВРЕМЕs.1 NIKOJ NE ZNAE DALI MASLOTO E OTROVNOs.6 I OD MAKEDONSKITE KRAVI MO@E DA SE MOLZE

ORGANSKO MLEKOs.6 INVEST BANKA VO RACETE NA AVSTRISKA BANKA?s.7 NIKOJ NE ZNAE DALI ZEJTINOT E TOKSIÊNs.7 LOZARSTVOTO SE VRA]A NA SCENATAs.7 TELEKOM ]E PODELI 73 MILIONI EVRA DIVIDENDA

ВЕСТs.9 AKCIJATA SKOKNA NA 657 DENARIs.9 TELEKOM VO JUNI ]E DELI DIVIDENDAs.9 AVSTRISKA BANKA JA KUPUVA INVESTBANKA

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 ERSTE BANK JA PREZEMA INVEST BANKAs.8 MAKEDONIJA IZVOZNIK NA SOFTVER

ШПИЦs.5 TELEKOM NE REKLAMIRA POLITI^KI PARTII

s.5 CRVENKOVSKI: NARODNA BANKA OSAMENA PROTIVINFLACIJATA


ГЛОБУС

s.28 BAGEROT VO REK-OT GO URIVA REJTINGOT NA VLASTANema somnenie deka Ahilovata petica na vlasta ima najmalku tri

se riozni punkta koga e vo pra{awe odbranata na postignuvawata vope riodot 2006-2008 godina - energetikata, inflacijata i zdravstvo-to. Barem vo ovie oblasti nezadovolstvoto, {to da ne i stravot na na -se lenieto, te{ko go menuva vidnoto pole na glasa~ot, {to portokalo-va ta kni{ka za „100 ~ekori” (sose nadgradbata) e nedovolna so svoja-ta „}e bide varijanta” da spre~at zamena na propagandisti~kite notiso seriozna ekonomska i socijalna analiza.

Gledano od bitolski rakurs, situacijata vo REK Bitola posebnosta nuva kriti~na to~ka vo koja }e se odbrani pozicijata na mo}notoener getsko lobi vo ramkite na VMROD-PMNE - toa lobi ili }e se ra -zot krie kako nesposobno da proizvede dovolno kilovati za zemjata, pataa se supstituira so se poskapa uvozna strategija na zavisnost, zna~ika ko dokaz za edna pristrasna i nedorasnata kadrovska politika ili,pak, }e se prikaè kako posofisticirana varijanta na iznudeno tro -{e we na parite na gra|anite od javniot sektor.

KAПИТАЛ

s.12 MAKEDONIJA DOBI VTOR FIKSEN OPERATOR - ONTELKone~no konkurencija i vo fiksnata telefonija. Pod brendot

Ontel od po~etokot na nedelava po~na da funkcionira dolgonajavu-va-niot vtor fiksen operator vo dràvava, pod kapata na Ontel, a vosopstvenost na grupacijata Telekom - Spovenija.

s.13 GR^KO EMBARGO ZA MAKEDONSKITE VOZOVI, KOMPANI-ITE TRPAT OGOMNI [TETI

@elezni~kiot soobra}aj kon Grcija ostanuva blokiran za make-donskite tovarni vozovi. Rakovodstvoto na gr~kata èleznica, iakominatata nedela pri posetata na Skopje uveruva{e deka nema poli-ti~ka zadnina na blokadata, razvojot na nastanite govori deka ne eba{ taka.

s.13 SO BIZNIS PONUDATA NA PROKREDIT BANKA I EU RO -IM PEKS DO NOVO PE@O

Prokredit banka vo sorabotka so Euroimpeks - generalniotuvoznik na Peò vo Makedonija ja pretstavija zaedni~kata ponuda zakreditirawe, specijalno kreirana po merka na biznisite nameneta zanabavka na vozila od programata na Peò.

s.30 PRETPRIEMAÔT E VLADETEL NA SVOJATA IDNINA Pretpriema~ot, dvigatel na razvojot, be{e mototo pod koe se

odrà godine{niov „Evropski den na pretpriema~ot” vo Makedonija.Nastanot se odrà na 9 maj, denot na Evropskata unija, kako centralendel od Me|unarodnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii iregionalen razvoj, koja godinava trae{e ~etiri dena, od osmi do 11 maji opfati tri gradovi - Prilep, Skopje i Ohrid.

s.34 INVESTIRAME NAD MILION EVRA VO NOV POGON! Skovin od neodamna celoto proizvodstvo go prefrli vo sosema

nov pogon. Kaète ni pove}e okolu ovaa investicija, od koga se pod-gotvuva, kolku e vloèno i koi bea motivite za investicijata?

s.42 ZLATOTO MAGNET ZA INVESTITITE VO SVETOT, NO NE IVO MAKEDONIJA

Kon sredinata na mart godinava zlatoto ja dostigna najvisokatace na vo istorijata - 1.000 dolari za unca (1 unca =31 gram). Za gri ̀ e -nos ta okolu recesijata vo SAD gi tera investitorite da se fokusira -at kon stoki kako {to e zlatoto, kako alternativa na kompaniski ak -cii i slabiot amerikanski dolar.

s.46 PRIHODITE OD PRODA@BA ZGOLEMENI ZA 47%Po prvoto trimese~je ovaa godina Mak petrol ostvari pozitiven

finansis ki rezultat. Profitot iznesuva 582 iljadi evra (okolu 35,7milioni denari), {go e sosem sprotivno od istiot period lani kogabe {e realizirana zaguba “te{ka” 261 iljadi evra (okolu 16 milionide nari).

s.50 PROFITOT NA BETON NAMALEN ZA 38,6%Profitot na grade`nata kompanija Beton vo prviot kvartal se

na mali za 38,6% i sega iznesuva 91 iljada evra (okolu 5,57 milionide nari), za razlika od istiot period lani koga iznesuva{e 148,4 ilja-di evra (9,09 milioni denari).

s.51 NLB TUTUNSKA BANKA IZDAVA OBVRZNICA VREDNA 12MILIONI EVRA!

Kone~no i makedonskiot pazar na kapital }e doìvee prvo iz da -va we na korporativna obvrznica po pat na javna ponuda. Otkako NLBTutunska banka minatata nedela dobi odobrenie od Komisijata za har-tii od vrednost, bankata stana prvata kompanija vo Makedonija {to }eizdade korporativna obvrznica preku javna ponuda.

s.57 INFLACIJATA SE VRA]AInflacijata povtorno se pojavuva kako zakana na ekonomskata

sta bilnost posle mnogu godini “miruvawe”, pa vladite na dràvite vosvetot moraat da stojat nastrana od politikite koi gi pottiknuvaatmaloproda`nite ceni, ukaùva Xon Lipski, prv zamenik na general-ni ot direktor na MMF.

s.57 NAFTATA MO@E DA STIGNE DO 200 DOLARI

ФОРУМ

s.26 POTREBNI SE POVE]E FISKALNI MERKI ZA SOPIRAWENA INFLACIJATA

MAJA STEVKOBA [TERIEVA, GLAVEN FINANSOV DIREKTOR NAKOMERCIJALNA BANKA

Apsolutno e neto~no deka na bankite im odgovara - povisokainflacija. Nam ni odgovara inflacija koja e kontrolira{ i kojagenerira rast. Toa sekako ne e inflacija koja }e pridonese da imamenegativni realni kamatni stapki Visokata inflacija ne moè da sere{i so vodewe samo edna politika, odnosno samo so merki na mone-tarnata vlast. Nedostasuvaat merki na fiskalnata politika

s.29 SUBVENCIITE ]E JA ZGOLEMAT CENATA NA HRANATAPREDRAG CVETKOVI], DIREKTOR NA IMB BITOLA]e gledame da bideme konkurentni so cenata na mlekoto. Ako doma

u{te ja zgolemime cenata, }e bideme izedeni od konkurencijata odnadvor. Vo momentov subvenciite za zemjodelstvoto nema da seodrazat na poka~uvaweto na cenata na zemjodelskite proizvodi, noponatamu - da, }e vlijaat vo toj pravec

s.33 VO ZNAKOT NA KOMERCIJALNA BANKAMinatata trgovska nedela, prva vo ovoj mesec, po~na i zavr{i

siroma{no. Vo ponedelnikot MBI-10 zatvori na vrednost od 5.866poeni i ostvari dneven porast vo odnos na posledniot trgovski den od0,15%, a vo petokot zatvori na 5.824,36 poeni i dneven porast od0,36%. Vkupniot ponedelni~ki promet iznesuva{e samo 12,9 milionidenari, a na posledniot den dnevniot promet be{e 17,2 milionidenari. Ne{to podobar promet se realizira{e vo drugite denovi nanedelata, no suma sumarum vkupniot promet na Makedonskata berzaminatata nedela dostigna 132,57 milioni denari, {to e pomalku za28,9% vo odnos na poslednata aprilska nedela, koga prometotdostigna 186,66 milioni denari.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE12.05.-19.05.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



NEDELAVA JA ODBELE@AA...

ИП и дигитална телевизија ификсна телефонијаИнтернет со брзина до 100 мегабита во секун-да, Интернет телевизија и фиксна телефонија,се новините што се најавуваат од фирматаКејбл тел. Тест периодот за т.н. трипл плејпакетот ќе трае до септември, од кога ќе започ-не и комерцијалната продажба

Makedonskata kompanija, kabelskiotope rator Kejbltel naskoro na makedonski -ot pazar }e ponudi digitalna televizija,IP (Internet protokol) televizija i fik-sna telefonija. Ova minatata nedela goob javi menaxerskiot tim na firmata, samone kolku dena otkako startuva{e noviotfik sen operator Ontel, firma - }erka naIn ternet provajderot Onnet. Pret s tav ni -ci te na Kejbltel, najavija deka vo momen-tov se testira signalot na digitalnata te -le vizija na teren, so cel da se nadminatonie detski bolesti kako {to se ja~ina na

sig nalot, instalacija i proverka na mre -à ta. Testot se odviva na pove}e celnito~ ki vo gradov, vrz slu~ajno izbrani ko -ris nici, koi voedno besplatno }e moàt daja koristat ovaa usluga. Od juni se o~ekuvaos novniot paket so 44 televiziski kanalii oficijalno da se najde vo proda`ba, do -de ka celokupniot proekt }e se zaokruì vosep temvri, koga }e startuvaat i ta ka na re -~e nite tripl paketi, koi vo sebe }e vklu -~u vaat brz Internet so protok na podatociod 100 megabita vo sekunda, Internet te -le vizija i Internet telefonija.

Zasega na{ata mreà gi pokriva Skop -

je, Kumanovo, Veles, Tetovo, a od naredniotme sec }e go pokrivame i [tip, re~e Stojan\or govski, generalen direktor na Kejbl -tel.

Cenata na tripl plej paketite }e ~ini1.200 denari, pri {to korisnicite pokrajIP televizijata i brziot Internet, vofiks nata telefonija me|usebno }e moàtbes platno i neograni~eno da razgovaraat.Vo tek se dogovori i formirawe ceni zapo vici kon mobilnite mreì, koi, kako {totv rdat od Kejbltel }e bidat povolni zako risnicite.

Za uslugite koi naskoro }e gi nudi ovaama kedonska firma e nabavena najsovreme-na oprema od svetski poznatiot Cisco, li -der vo proizvodstvo na opti~ki kabli imre ̀ i. Firmata Kejbltel vrabotuva nad300 lica, dosega vo Makedonija ima inves -ti rano 15,5 milioni evra, a kako {to iz ja -vi direktorot \orgovski, do krajot na go -di nava se planiraat investicii od dopol-ni telni 20 milioni evra.

KEJBLTEL SO NOV PAKET USLUGI NA IT PAZAROT

KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE

Прв DRIVE UP банкоматNa benziskata pumpa na Makpetrol (vo blizina na Vero - Taftalixe) Komercijalna

banka a.d. Skopje go postavi svojot stoti bankomat i prviot drive up bankomat voMakedonija. Drive up bankomatot e osvetlen so prilagoden pristap za voza~ite namotorni vozila koi voop{to ne mora da go napu{taat svoeto vozilo za da izvadatgotovina od bankomatot vo bilo koe vreme na denot i no}ta.

* * *

Нoва експозитура на банката во ШтипVo sklop na noviot trgovski centar Tu{ vo [tip, na 14.05.2008 godina zapo~na so

rabota novata ekspozitura na Komercijalna banka AD Skopje. Ekspoziturata }eizvr{uva aktivnosti od oblasta na rabota so naselenie, platen promet vo zemjata idrugi bankarski raboti.

MAKPETROL AD SKOPJE

Тројца членови -12 акцииMakpetrol a.d. Skopje gi objavi imi-

wata na ~lenovite na organite naupravuvawe, koi poseduvaat akcii voDru{tvoto. Taka, Drage Najdoski, ~lenna Nadzorniot odbor poseduva 10 akcii,{to pretstavuvaa 0,009% od vkupniotbroj na akcii na Makpetrol. Po ednaakcija ili po 0,001%, poseduvaat ZoranDonovski, ~len na Nadzorniot odbor, iGoran Sotirovski, ~len na Upravniotodbor. Ovie trojca ~lenovi na rakovod-nite organi na Makpetrol a.d. Skopjeposeduvaat vkupno 12 akcii, {to pret-stavuvaat 0,011% od vkupniot broj naakcii na ovaa kompanija - 112.382.

OHRIDSKA BANKA JA PRO[IRUVA DELOVNATA MRE@A

Нова експозитура во КумановоOhridska banka, ~lenka na Grupacijata Sosiete èneral, otvori nova ekspozitura

vo Kumanovo. So novootvoreniot objekt se pro{iruva delovnata mreà na bankata, kojabroi 17 ekspozituri, od koi pet vo Skopje, a ostanatite vo gradovite niz Republikata.Eks poziturata e otvorena so celosen bankarski servis za lokalnoto naselenie i zasto panstvenicite. Gra|anite na Kumanovo moàt da ja iskoristat promotivnata ponudavo ekspoziturata i do 10 juni 2008 da apliciraat za ke{ ekspres kredit i za stanbenkre dit bez administrativni tro{oci, dodeka novite korisnici na Masterkard kar ti~ -ka }e dobijat popust od 50% na ~lenarinata za prvata godina. - Otvoraweto na ekspo -zi turata vo Kumanovo e vo nasoka na strate{kata opredelba na Ohridska banka za eks -pan zija na makedonskiot pazar. Ova pretstavuva na{a zna~ajna investicija za pro {i ru -va we so novi ekspozituri niz zemjata. Organizirana e spored konceptot na li~en pris -tap kon klientite, {to zna~i na sekoj komitent na raspolagawe mu e li~en bankar zastru~ no sovetuvawe so celosna poddr{ka za finansisko rabotewe vo zemjata i sostranstvo - re~e Bernard Koenig, pretsedatelot na Upraven odbor na Ohridska banka.

VO GRADSKI TRGOVSKI CENTARSKOPJE

И Инвестбанка со својаекспозитура

Investbanka otvori nova ekspozitu-ra vo GTC - Skopje, so koja mreàta naBan kata ja pro{iri na 22 ekspozituri.Ban kata pristapuva kon pro{iruvawetona mreàta so cel da im se dobliì nakli entite i na nivnite potrebi. Is to -vre meno, napravena e i relokacija napos toe~kata ekspoziturata vo Strumicapre mestuvaj}i ja vo centarot na gradot.Vo novootvorenite ekspozituri se nudatus lugite od platniot promet vo zemjata iso stranstvo, menuva~koto rabotewe, de -nar sko i devizno rabotewe, plate`nikar ti~ki so brendot Masterkard i sitevi dovi krediti za fizi~ki i pravni li -ca. Strategijata na Bankata za pro {i ru -va we na delovnata mreà prodolùva ivo tekovnata godina kako i ponatamo{nopro {iruvawe na mreàta na bankomati iPOS terminali.

берзНИК broj 23 Data 19.05.200818 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z Aza period od 12.05. - 16.05.2008 godina

mkibn20080519-0023l

Documents