www.gorenjskiglas.si

Naš cilj so zadovoljne strankeV GBD je sedemindvajset zaposlenih, pretežno mladih, ki so najbolj zadovoljni, ko so zadovoljne njihove stranke.

DEJAVNOSTI DONOSI EKONOMIJA NALOŽBE

Osebno upravljanjepremoženjaŠtevilo investitorjev, ki GBDzaupajo osebno upravljanjepremoženja, narašča. Lani jeGBD upravljala že 24,2 mili-jona evrov sredstev, ki jih jeoplemenitila povprečno za66 odstotkov.

Donosi na Ljubljanskiborzi v letu 2006Lansko dogajanje na Ljub-ljanski borzi najbolje odražagibanje borznih indeksov.Indeks SBI TOP je lani pora-sel za skoraj 57 odstotkov,indeks SBI 20 za 38 in indeksPIX za 30 odstotkov.

Naložbe na tujih kapitalskih trgih Leto 2006 je bilo za vlagate-lje na tujih trgih izjemnouspešno, na razvijajočih setrgih so v povprečju dosegli30-odstotni donos. In kajlahko pričakujemo letos?

stran 3 stran 4 stran 10

Deset let GBD Gorenjske borznoposredniške družbe

Premiki med največjimi podjetjiPogled na vrstni red naj-uspešnejših svetovnih pod-jetij pokaže trende v globalniekonomiji. Največji premikso dosegla podjetja, ki seukvarjajo z izkoriščanjemnaravnih bogastev.

Moj broker je izredna priloga časopisa Gorenjski glas ob 10. obletnici GBD gorenjske borznoposredniške družbe d.d.

Radi bi čimveč ljudinaučili varčevati za lastno prihodnost"Stranke prihajajo in ostajajo, še več, priporočajonas svojim prijateljem, znancem, poslovnim partnerjem ... To pomeni, da so zadovoljne in danam zaupajo," pravi Ani Klemenčič, predsednicauprave GBD.

stran 5

stran 8, 9stran 6, 7

DAVKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Novosti zakona o dohodniniKonec leta 2006 je državnizbor sprejel paket novihdavčnih zakonov, med kate-rimi je za fizične osebe naj-pomembnejši Zakon o do-hodnini (ZDOH-2), ki je za-čel veljati 1. januarja 2007.

Izkušnje malega delničarja Rajko Simič iz Kranja je prvedelnice kupil že leta 1992 invelja za enega prvih malihdelničarjev na Gorenjskem.Njegove izkušnje so zanimi-ve in koristne.

stran 12, 13 stran 14

moj brokerČasopis ob 10. obletnici GBD, 13. februarja 2007 04 280 10 00

01 300 66 10

Foto

: Tin

a D

okl

2 Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Mejniki

19965. april imenovanje prve uprave in nadzornega sveta

družbe22. november registracija družbe pri Okrožnem sodišču v Kranju

27. november sprejem v članstvo na Ljubljanski borzi d. d.

19976. januar prvi sklenjen posel z vrednostnimi papirji

na Ljubljanski borzi d. d.15. september izide prva številka glasila Moj broker

199818. november sklep o povečanju osnovnega kapitala

na 150 mio SIT

199931. december bilančna vsota doseže 1 mrd SIT

20001. april najem poslovnih prostorov na Koroški 31, v Kranju4. oktober prvi sklenjen posel z vrednostnimi papirji v tujini31. december bilančna vsota presega 15 mrd SIT31. december družba posluje z več kot 2.200 komitenti

200129. junij sklep o povečanju osnovnega kapitala

na 450 mio SIT31. december družba posluje z več kot 4.000 komitenti31. december sodelovanje z več kot 40 pogodbenimi poslovnimi

enotami

200228. avgust nakup lastnih poslovnih prostorov v Ljubljani20. november sklenitev prvega posla prek internet sistema

trgovanja GBD On-line3. december otovoritev lastne poslovalnice v palači

Eurocenter Ljubljani GBD Discount Broker6. december donacija 1 milijon tolarjev Zavodu Korak

(za rehabilitacijo mladih s poškodbami glave)27. december rekordno število izvršenih naročil na LJSE

v enem dnevu 2.28131. december bilančna vsota GBD Gorenjske borznoposredniške

družbe preseže 35 mrd SIT

200331. maj število strank na posredovanju (brez enkratnih

strank) 5651, na gospodarjenju pa 124 31. december bilančna vsota presega 58 mrd SIT

31. december družba posluje z več kot 6.300 komitenti

200425. marec prvo oddano naročilo preko e-poslovalnice31. december bilančna vsota GBD d. d. znaša 86 mrd SIT

31. december družba posluje z več kot 8.577 komitenti

200530. junij bilančna vsota znaša 88 mrd SIT30. junij družba posluje (posredovanje in/oz. gospodarjenje

s premoženjem) z več kot 9.280 komitenti december število aktivnih uporabnikov GBD On-line sistema

preseglo število 1.000

200626. februar obisk partnerja E*Trade v Berlinu - izobraževanje

na temo izvedenih finančnih instrumentov30. julij bilančna vsota znaša 91,34 mrd SIT14. oktober izdaja obveznic - GBD1 oktober 3. mesto po opravljenem prometu na Ljubljanski

borzi vrednostnih papirjev 22. november GBD praznuje 10-letnico poslovanja31. december 1.550 aktivnih uporabnikov internetnega

trgovalnega sistema GBD On-line31. december družba posluje (posredovanje in/oz. gospodarjenje

s premoženjem) z več kot 9.743 komitentidecember z nami je doslej poslovalo že več kot 110.000

strankdecember v letu 2006 beležimo 60 odstotkov oddanih

naročil preko GBD On-line sistema 31. december uspešen prehod na evro

GBD GORENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA D. D.

1996 - 2006

Ob sprejemu GBD-ja v članstvo na Ljubljanski borzi(27. november 1996)

Prvi štirje sodelavci GBD-ja (april 1997)

Ob izidu prve številke glasila Moj Broker (15. september 1997)

Ob peti obletnici GBD-ja (22. november 2001)

GBD je Zavodu Korak podaril milijon tolarjev in računalnik (6. december 2002)

GBD na Slovenskih finančnih dnevih v Cankarjevemdomu v Ljubljani (22. - 24. april 2003)

GBD-jevci na enem od številnih izobraževanj, tokratna Brdu

Predstavniki GBD-ja z vodilnimi E*trade na finančnemsejmu v Stuttgartu (1. april 2006)

Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Dejavnost

3

Moj broker je priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNIK PRILOGE Cveto Zaplotnik

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Moj broker je priloga časopisa Gorenjski glas št. 13, ki je izšla 13. februarja 2007 v nakladi 46.400 izvodov. Tisk: Set, d. d., Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj/ Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem naavtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, iz-haja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d. d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,21 EUR/290 SIT, let-na naročnina: 127,05 EUR/30.446,25 SIT; Cene v SIT so preračunane po tečaju zamenjave 1 EUR je 239, 640 SIT. Redniplačniki imajo 20 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskegaobdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

moj broker

Goran Dolenc

Na kakšen način vstopajoslovenski vlagatelji na tujetrge? Skladi, delnice, certifi-kati?Zelo različno in odvisno odtrgov. Na razvitih trgih Za-hodne Evrope, ZDA, Japon-ske idr. so bili v začetku zelopopularni vzajemni skladi,te so nato po priljubljenostizamenjali ETF skladi, kiimajo bistveno nižje uprav-ljavske provizije in pogostodosegajo tudi boljše rezulta-te. Danes so najbolj aktualninaložbeni certifikati, njiho-va bistvena prednost je vtem, da gre za izvedene fi-nančne instrumente, ki ponaši davčni zakonodaji nisoobdavčeni.Nekoliko drugače je na raz-vijajočih se kapitalskih tr-gih, kot npr. na trgih nekda-nje Jugoslavije. Tam še dopred časom nismo imelidruge možnosti naložbe ne-posredno v delnice, od lan-skega leta dalje pa se lahkovlagatelji izpostavijo tej re-giji tudi preko vzajemnihskladov.

Kateri trgi so naložbeno naj-bolj zanimivi za slovenskevlagatelje?Naložbeno zanimive regijese seveda skozi čas spremi-njajo in skladno s tem se se-lijo tudi naložbe naših vlaga-teljev. Tako smo bili prednekaj leti zelo močno izpo-stavljeni trgom nekdanje Ju-goslavije, danes pa večinosvežih naložb opravimo znakupi naložbenih certifika-tov na Stuttgartski borzi,preko katerih dosežemo iz-postavljenost do najrazlič-nejših naložbenih regij (Ev-ropa, ZDA, Kitajska, Indija,Slovenija), panog (farmaci-ja, bančništvo, telekomuni-kacije, ...), surovin, valutnihrazmerij, idr.

Ali smo Slovenci bolj dolgo-ročni vlagatelji ali smo na-gnjeni k aktivnejšemu trgo-vanju?Večina Slovencev danes vla-ga prosta sredstva z name-nom dolgoročno oplemenit-ve. To je logično, saj nalož-be na borzo zaradi svoje vo-latilnosti veljajo kot dolgo-ročne naložbe, se pravi za

pet let ali več. V zadnjemčasu opažam, da se kljubvsemu na trgu pojavlja vseveč investitorjev, ki so pre-cej aktivni pri trgovanju,predvsem s certifikati. Edenod razlogov zato je prav go-tovo tudi v tem, da pri certi-fikatih nismo obremenjeniz davčnim vidikom in setako hitreje odločimo zaprodajo. Poleg tega certifi-kati s finančnim vzvodomomogočajo izjemno visokezaslužke v kratkih obdobjih,česar nismo navajeni inzato se pogosto hitro umi-kamo iz donosnih naložb. Kaktivnosti vlagatelje spod-bujajo tudi sodobni, on-linetrgovalni sistemi, ki ponuja-jo obilico informacij in le znekaj kliki na miško lahkoopravimo nakup ali prodajona borzi, stroški pa so sko-raj zanemarljivi.

Kaj pa stroški? Je v tujini bi-stveno dražje trgovati z vred-nostnimi papirji kot doma?Zelo odvisno od trga. Med-tem ko so trgi nekdanje Ju-goslavije stroškovno nekoli-ko dražji kot posredovanje

na domači borzi, je npr. on-line trgovanje preko E*Tra-da lahko tudi bistveno cenej-še, saj provizije segajo vsedo 0,15 odstotka za posel.

Kako poteka postopek naku-pa na tujih trgih?Stranka mora v GBD podpi-sati pogodbo o borznem po-sredovanju ali upravljanjupremoženja na tujih trgih.Za odprtje se mora osebnozglasiti v GBD d. d. v Kranjuali GBD Discount Broker vLjubljani, lahko pa tudi v ka-terikoli naši pogodbeni po-slovni enoti, ki jih je več kotpetinštirideset po vsej Slove-niji. Za sklenitev pogodbepotrebujemo osebni doku-ment ali potni list, davčnoštevilko in bančni račun. Če stranka želi samostojnotrgovati preko on-line siste-ma, poskrbimo tudi za od-prtje računa pri naših tujihpartnerjih. Stranka ob od-prtju računa dobi tudi vseostale potrebne informacijeo samih postopkih pa tudi znaložbenimi namigi ne sko-parimo, kljub temu da smoGorenjci.

Prek GBD na tuje trgeGBD je slovenskim vlagateljem med prvimi omogočila trgovanje na tujih borzah. Z le nekaj strankamiin naročili v letu 2000 smo do danes zrasli do meje, ko promet s tujimi vrednostnimi papirji predstavlja že tretjino celotnega letnega prometa, pri čemur je v preteklem letu narasel z 22 na 68 milijonov evrov.

Alenka Eržen

Velika izbira produktov, ne-stabilnost trgov, premajhenslovenski kapitalski trg, ne-poznavanje tujih trgov, po-manjkanje časa in znanja sonajpogostejši razlogi zaupravljanje premoženja.

Komu je osebno upravljanjepremoženja namenjeno?

Namenjeno je investitorjem:

● ki niso zadovoljni z vsenižjimi donosi bančnihdepozitov in tujih valut,

● nimajo časa in/ali znanjaza samostojno plemenite-nje prihrankov,

● imajo stalne presežke, kibi jih želeli oplemeniti znamenom večjih investi-cij v prihodnosti,

● razpolagajo z denarnimpresežkom vsaj 15.000evrov.

Kakšne so prednosti osebne-ga upravljanja premoženja?

● Za vaše naložbe skrbijonaši strokovnjaki z dolgo-

letnimi izkušnjami na fi-nančnem trgu.

● Upravljavec je nagrajentudi od donosa, ki ga do-seže na portfelju strankein je tako stimuliran k do-seganju čim višjih dono-sov.

● Neposredno dostopamodo vseh pomembnih sve-tovnih trgov in optimizi-ramo portfelj (regijsko,panožno, valutno in gledena tveganje).

● Vaš osebni portfelj skuša-mo tudi davčno optimizi-rati (nakup certifikatov, kiso po trenutni davčni za-konodaji neobdavčeni).

● Napoved za odmero dav-ka od kapitalskih dobič-kov, če je potrebna, za vasv celoti pripravimo mi.

● Smo "neodvisni finančnisvetovalec" in se respotrudimo za vas.

Kakšen je postopek izročitvesredstev v upravljanje?

Oglasite se pri nas, kjer vamosebno upravljanje premo-ženja podrobneje predstavi-

mo. Sklenemo pogodbo, vkateri glede na pričakovanjain želje izberemo tip uprav-ljanja.

Za sklenitev pogodbe potre-bujemo za fizične osebe:

● osebno izkaznico ali po-tni list,

● davčno številko, ● transakcijski račun.

Za pravne osebe pa:

● sklep o registraciji - izpisiz sodnega registra pod-jetja, ki ni starejši od trehmesecev,

● davčno številko, ● transakcijski račun,● fotokopijo osebnega do-

kumenta zakonitega za-stopnika in njegovo davč-no številko.

Po podpisu pogodbe prej-mete položnico za nakazilodenarnih sredstev na TRRza stranke št.: 0150-2000-7250-097. Od tu dalje je vsev naših rokah. Oblikujemoportfelj, ki ustreza vašim že-

ljam oz. vašim finančnim ci-ljem ob upoštevanju vašenaklonjenosti do tveganja.Investicijska politika ni fiks-na tako kot pri vzajemnihskladih, temveč naložbespreminjamo glede na tre-nutno aktualnost. Dnevnospremljamo portfelj, analizi-ramo posamezne naložbe intrge. O stanju vašega pre-moženja in vseh spremem-bah vas obveščamo trime-sečno, vsak dan smo za vasdosegljivi po telefonu alielektronski pošti, veseli pasmo tudi vašega osebnegaobiska.

Za vse navedeno vam zara-čunamo upravljavsko provi-zijo v višini 0,25 odstotka odpovprečne vrednosti portfe-lja mesečno, konec leta panaredimo izračun dobička,od katerega 90 odstotkovpripada vam, 10 odstotkovpa upravljavcu za čim boljšeupravljanje. Posredniškihprovizij pri posameznihtransakcijah ne zaračunava-mo. Drugih vstopnih in iz-stopnih stroškov ni.

Osebno upravljanje premoženja - gospodarjenjeKlasične oblike varčevanja (bančni depoziti, tuje valute) ne prinašajo več zadovoljivih donosov in vseveč ljudi svoje prihranke (pre) usmerja na trg kapitala.

Donos (povprečni donos naupravljanju)

V zadnjih treh letih je pov-prečni donos na gospodarje-

nju znašal kar 118 odstotkov,preračunano na letno ravensmo tako strankam vpovprečju prigospodarili kar29,75 odstotka na leto.

Sredstva na upravljanju:

Število strank na upravljanju:

8,25 8,27

12,57

24,20

0,00

5,00

10,00

15, 00

20,00

25,00

30,00

2003 2004 2005 2006

Sredstva na upravljanju (v mio EUR)

127

181

232

295

0

50

100

15 0

200

250

300

350

2003 2004 2005 2006

Število strank

Tolarji pred Nebeškimi vrati

Pridejo vsi tolarski kovanci in bankovci pred Nebeškavrata.Sveti Peter jih povpraša: "Kaj pa vi tu gori?""Naš čas se je iztekel, v Sloveniji so uvedli evre.""No, prav, potem pa kar naprej."Odpre jim vrata in vsi kovanci ter bankovci za 10, 20,50, 100, 200 in 500 tolarjev odskakljajo naprej,bankovcem za 1.000, 5.000 in 10.000 tolarjev pa za-loputne vrata in pribije: "Vi pa žal ne morete v nebesa.""Zakaj pa ne, če smo pa največ vredni?" se začudijo "jurčki"."Ker vas nisem nikoli videl v cerkvi ..."

4 Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Donosi

INDEKSIOZNAKA IME VP 01.01.2006 27.12.2006 DONOSSBITOP INDEKS SBI TOP 940,16 1.473,33 56,71%SBI20 INDEKS SBI 20 4.608,73 6.382,92 38,50%PIX INDEKS PROSTEGA TRGA 3.910,11 5.084,12 30,02%

BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJAOZNAKA IME VP 01.01.2006 27.12.2006 DONOSKRKG KRKA 427,47 784,75 83,58%PETG PETROL 296,68 493,91 66,48%LKPG LUKA KOPER 29,17 47,29 62,12%DRKR DROGA KOLINSKA 11,86 17,6 48,40%MELR MERCATOR 153,19 212,86 38,95%MER MERKUR 149,39 205,63 37,65%GRVG GORENJE 22,63 26,65 17,76%IEKG INTEREUROPA 21,89 25,51 16,54%*VP ni bil v Prvi kotaciji

BORZNA KOTACIJA - DELNICEOZNAKA IME VP 01.01.2006 27.12.2006 DONOSLKPG LUKA KOPER 29,17 47,29 62,12%AELG AERODROM LJUBLJANA 41,78 57,49 37,60%ZTOG ŽITO 123,55 167,78 35,80%TCRG TERME ČATEŽ 135,14 181,79 34,52%ITBG ISTRABENZ 33,81 44,79 32,48%SAVA SAVA 176,56 231,62 31,18%PILR PIVOVARNA LAŠKO 30,87 40,19 30,19%MAJG MLINOTEST 5,93 7,51 26,64%SALR SALUS, LJUBLJANA 500,93 630,11 25,79%MTSG KOMPAS MTS 3,76 4,58 21,81%IALG ISKRA AVTOELEKTRIKA 37,78 42,56 12,65%PRBP PROBANKA 25,04 27,48 9,74%NIKN NIKA 14,47 15,44 6,70%ETOG ETOL 196,18 204,47 4,23%GZRG GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE 9,18 9,18 0,00%DELR DELO 118,96 112,67 -5,29%CHZG COMET 10,44 9,51 -8,91%DPRG DELO PRODAJA 22,71 18,36 -19,15%EOKG EMONA OBALA 3,51 2,30 -34,47%

PROSTI TRG - DELNICEOZNAKA IME VP 01.01.2006 27.12.2006 DONOSMR0R MERCATA 1,79 5,63 214,53%MKTG MKT PRINT 10,94 25,04 128,88%TUBG SWATY 16,74 35,47 111,89%GTKG GORENJSKI TISK 6,26 12,94 106,71%SIHG SIJAJ HRASTNIK 8,97 17,28 92,64%ST1R HRAM HOLDING 1,74 2,96 70,11%NKPG NIKO 112,75 187,78 66,55%VZPG VIZIJA HOLDING ENA 2,09 3,34 59,81%MKIR MAKSIMA INVEST 1,47 2,28 55,10%VIHR VIZIJA HOLDING 2,30 3,55 54,35%MKOG MELAMIN 19,62 30,05 53,16%LLBG LIP BLED 5,01 7,51 49,90%KRHR KRONA HOLDING 1,67 2,50 49,70%ZMDG ŽELEZARNA RAVNE 5,47 8,05 47,17%

- MONTER DRAVOGRADNF2R NFD HOLDING 2,89 4,10 41,87%MAPG MARINA PORTOROŽ 35,48 50,08 41,15%IELG ELMO 2,71 3,76 38,75%KDHP KD HOLDING 23,39 32,13 37,37%MILG LESNINA 1101,95 1490,93 35,30%

JPIG JAVOR PIVKA 2,35 3,17 34,89%MHLG FOND INVEST 4,59 6,18 34,64%POPG PLAMA - PUR 9,39 12,56 33,76%TSOR TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ 12,52 16,70 33,39%TR1R TRDNJAVA I HOLDING 1,17 1,55 32,48%MPLR MEDVEŠEK PUŠNIK 73,46 96,39 31,21%GGBG GOZDNO GOSPODARSTVO BLED 7,10 9,18 29,30%MR1R M1 1,58 2,00 26,58%BELG BELINKA 15,44 19,20 24,35%APAG ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA 11,03 13,69 24,12%RGS ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA 0,51 0,63 23,96%TR0R TRDNJAVA HOLDING 1,04 1,28 23,08%MAHR MAKSIMA HOLDING 3,46 4,25 22,83%ZV2R ZVON DVA HOLDING 1,51 1,84 21,85%ZM2R ZLATA MONETA II 1,75 2,13 21,71%TODG TOSAMA 42,99 51,33 19,40%ZVHR ZVON ENA HOLDING 7,93 9,23 16,39%TRSG TRIGLAV NALOŽBE 1,59 1,84 15,72%HDOG HELIOS, DOMŽALE 843,20 961,49 14,03%DZS DZS 21,71 24,62 13,40%MISG MITOL SEŽANA 16,70 18,78 12,46%CICG CINKARNA CELJE 101,15 112,67 11,39%VHDR VIPA HOLDING 3,84 4,17 8,59%TKMG KOŠAKI TMI 62,61 66,77 6,64%IFFR INFOND HOLDING 3,75 3,99 6,40%ETRG ETRA 33 413,23 430,12 4,09%LIZG LIZ INŽENIRING 6,09 6,26 2,79%RKRG RTC KRVAVEC 4,13 4,17 0,97%JASG JADRAN 19,20 19,24 0,21%TEAG TEKSTINA 0,84 0,83 -0,12%ATPG AKTIVA NALOŽBE 3,97 3,96 -0,25%SKDR KD GROUP 467,49 461,11 -1,36%MIPG MIP 6,37 6,22 -2,35%MLHR MODRA LINIJA HOLDING 3,76 3,63 -3,46%ZDDG TERME DOBRNA 5,84 5,63 -3,60%IHPG INLES 2,50 2,38 -4,80JAMR JATA EMONA 4,22 3,97 -5,92%KDHR KD HOLDING 50,30 47,15 -6,26%SLLG SLOVENIJALES 45,91 42,98 -6,38%JTKG JUTEKS 116,87 108,94 -6,79%GHUG GRAND HOTEL UNION 12,52 11,27 -9,98%LSBG LESNINA EMMI 2,09 1,73 -17,22%IFHR CENTER NALOŽBE 2,02 1,66 -17,82%VLJG VELANA 2,50 1,92 -23,20%GSBG GEA 3,25 2,44 -24,92%VHLG HIDROTEHNIK 12,52 8,35 -33,31%CETG CETIS 104,77 64,47 -38,47%GEAL GEA COLLEGE 5,09 2,50 -50,88%PPDG PRVA POKOJNINSKA DRUŽBA 83,48 39,65 -52,50%RGP ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA 6,05 1,25 -79,34%

PROSTI TRG - INVESTICIJSKE DRUŽBEOZNAKA IME VP 03.01.2006 27.12.2006 DONOSNF1N NFD 1 DELNIŠKI INVESTICIJSKI SKLAD 1,25 1,86 48,80%ZVIR ZVON ENA ID 10,21 14,42 41,23%SN0N KRONA SENIOR** 6,26 8,52 36,10%ZM1N* (PBGS) ZLATA MONETA I, ID 0,53 0,714 34,72%MAIR MAKSIMA ID 9,44 12,46 31,99%KDIR KD ID 7,98 9,63 20,68%IFIR INFOND ID 9,05 10,81 19,45%IFDR INFOND ID 1 4,63 5,38 16,20%* V letu 2006 preoblikvan VP v vzajemni sklad

Donosi na Ljubljanski borzi v letu 2006

EVROPA

-40,00%

-20,00%

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

140,00%

160,00%

180,00%

jan.98

jan.99

jan.0

0

jan.0

1

jan.0

2

jan.0

3

jan.0

4

jan.0

5

jan.0

6

MSCI World DAX FTSE

AZIJA, OCEANIJA

-100,00%

-50,00%

0,00%

50,00%

100,00%

150,00%

jan.98

jan.99

jan.0

0

jan.0

1

jan.0

2

jan.0

3

jan.0

4

jan.0

5

jan.0

6

MSCI World ASX NIKKEI HANG SENG

SUROVINE

-100,00%

-50,00%

0,00%

50,00%

100,00%

150,00%

200,00%

250,00%

jan.98

jan.99

jan.0

0

jan.0

1

jan.0

2

jan.0

3

jan.0

4

jan.0

5

jan.0

6

MSCI World ZLATO SREBRO NAFTA

AMERIKA

-50,00%

0,00%

50,00%

100,00%

150,00%

200,00%

250,00%

300,00%

jan.

97

jan.

98

jan.

99

jan.

00

jan.

01

jan.

02

jan.

03

jan.

04

jan.

05

jan.

06

MSCI World DJIA NASDAQ S&P

Gibanje indeksov na svetovnihborzah v zadnjih desetih letih

Na grafu, ki nam prikazuje gibanje surovin v zadnjih 10letih, vidimo, da je največjo rast, 177-odstotno, imelo srebro.Nafta se je podražila za 146 odstotkov, približno 77odstotkov je pridobilo zlato. Svetovni delniški indeks - MSCIWorld, ki sestoji iz indeksov 23 razvitih trgov: Avstralije,Avstrije, Belgije, Kanade, Danske, Finske, Francije, Nemčije,Grčije, Hong Konga, Irske, Italije, Japonske, Nizozemske,Nove Zelandije, Norveške, Portugalske, Singapurja, Španije,Švedske, Švice, Velike Britanije in ZDA, je porasel za slabih80 odstotkov. V enakem obdobju sta vodilna Evropska in-deksa močno pridobila na vrednosti in sicer nemški DAX120 odstotkov in angleški FTSE 48 odstotkov. Na grafu val-ut lepo vidimo, kako in kdaj se je krepil evro glede na dolar.Na azijskih trgih se je nadpovprečno odrezal avstralski in-deks in s tem trg, ki je pridobil 127 odstotkov, podpovprečnopa kitajski Hang Seng, s skromnih 42 odstotki rasti inNikkei, ki je v zadnjih 10 letih končal celo v rdečem ob-močju. Ameriški indeksi so skoraj vsi zaključili enako kotsvetovni borzni indeks MSCI World, ki smo ga vzeli zabanchmark (primerjavo). Na tem grafu se lepo vidi tudiborzni balon (napihnjeni tečaji) zlasti tehnoloških delnic vletu 2000, kateremu je sledil borzni zlom.

Zoran Klemenčič

Naftna podjetja so poglavjezase, saj so zasedla kar polovi-co mest med prvimi deseti-mi najuspešnejšimi podjet-ji. Na novo sta se med prvihdeset uvrstili dve naftni pod-jetji (Chevron in ConocoP-hillips), izpadlo pa je - prvičpo letu 1997 - podjetje Ge-neral Electrics. Slednji pri-mer nazorno nakazuje, če seozremo na desetletni trend,da se na sceno znova vračajotradicionalne industrije (ru-darstvo, predelava surovin,...) in izpodrivajo industrijos področja "visokih tehnolo-gij", zdravstvene oskrbe,medijev, maloprodaje itd.,ki so kraljevale zadnjih deset let ali nekaj več.Razlogi za to so različni, vse-kakor pa je prevladujoč raz-log povezan z izjemno hitrorastjo globalnega povpraše-vanja, ki ga diktirajo hitrorastoča gospodarstva na Ki-tajskem, v Indiji, v Ruski Fe-deraciji, Mehiki, Braziliji.Njihovo povpraševanje poenergiji in drugih surovinahje na svetovnih borzah pov-zročilo tudi povečanje centeh proizvodov.Največje svetovno podjetje ev-ropskega porekla je, saj ne morebiti drugače - znova s področjanaftne industrije - Royal DutchShell, ki je prehitela tekmecaBritish Petroleum.Avtomobilska industrija imamed prvimi desetimi kar štiripredstavnike (General Mo-tors, DaimlerChrysler, Toyo-ta Motor, Ford Motor). Če-prav je General Motors v pre-teklem obdobju zabeležil veli-kansko izgubo (10,6 mrd dolar-jev), je po prihodkih uvrščen navisoko peto mesto. Tisto, karlahko pričakujemo v sektorjuavtomobilske industrije je, da bilahko Toyota zaradi izredno hi-trega in učinkovitega razvoja,predvsem na področju alterna-tivnih pogonskih rešitev, ki sože danes vzrok njene izrednerasti, prehitela svoje konkurentein prevzela vodilno vlogo v glo-balnem avtomobilskem sektor-ju.Bančni sektor je tradicionalnozelo dobro zastopan med glo-balno petsto največjimi podjetji,saj vsako deveto podjetje spadav ta sektor. Bruto prihodki banč-nega sektorja so dosegli 24-odstotno rast. Posebno impre-sivna je bila rast evropskih fi-nančnih institucij. Credit Agri-cole je izkazal povečanje dobič-ka za 88 odstotkov, največja ev-ropska finančna hiša UBS (Švi-ca) pa 73 odstotkov. Tradicional-no močna Deutsche Bank je do-segla 37-odstotno rast.Po vrednosti doseženega do-bička je največja svetovna fi-nančna skupina Citigroupdosegla tretje mesto. V prete-klem letu je ta hiša odprla večkot sto poslovalnic v državah,

kjer se pričakuje največja go-spodarska rast (Brazilija, Ru-ska Federacija, Mehika, ...). Največje povečanje dobička jebilo (znova) doseženo v manj-ših, toda poslovno bolj elastič-nih, finančnih institucijah.Manj poznana belgijska ban-ka Dexia je skočila z 236. me-sta (2005) na 55. mesto(2006) na seznamu 500 naj-

večjih svetovnih podjetij.Zanimivo je, da se je na sez-namu največjih 500 podjetijznašlo že dvajset kitajskihpodjetij, štiri od teh prvič.Naslednje leto jih bo še več.In še nekaj o poražencih. Sseznama je izpadlo 11 japon-skih podjetij. Izpadli so tuditako poznani, kot so TexasInstruments in Heineken.

Na seznam se je po dolgihdevetih letih ponovno uvr-stil Apple Computers, ki jepovečal prihodek za 384 od-stotkov. Ne nazadnje, naseznam se je uvrstilo, čepravna 500. mesto, tudi global-no znano podjetje Nike.

Vir: Fortune Global 500 (25. julij 2005; 24. julij 2006)

Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Svetovna ekonomija

5

Pregled števila podjetij glede na kraj (mesto) - FORTUNE Global 500

Uvrstitev Mesto Država Število podjetij Prihodki v mio $1 Tokio Japonska 52 1,662,4962 Pariz Francija 27 1,188,8193 New York ZDA 24 1,040,9594 London Velika Britanija 23 1,054,7345 Peking Kitajska 15 520,4906 Seul Južna Koreja 9 344,8947 Toronto Kanada 8 154,8368 Madrid Španija 7 232,7148 Zürich Švica 7 308,4669 Houston ZDA 6 326,7009 Osaka Japonska 6 180,5889 München ZR Nemčija 6 375,8609 Atlanta ZDA 6 202,70610 Rim Italija 5 210,30310 Düsseldorf ZR Nemčija 5 225,803

Prvih dvajset podjetij na listi FORTUNE Global 500 (po višini dobička)

Uvrstitev Dobiček (v mio $) Rast dobička 2006 2005 PODJETJE 2005 2004 2005/2004

1 1 Exxon Mobil 36,130.0 25,330.0 42.62 2 Royal Dutch Shell 25,311.0 18,183.0 39.23 3 Citigroup 24,589.0 17,046.0 44.34 5 British Petroleum 22,341.0 15,371.0 45.35 6 Bank of America Corp. 16,465.0 14,143.0 16.46 4 General Electrics 16,353.0 16,819.0 -2.87 9 HSBC Holdings 15,873.0 11,840.0 34.18 8 Total 15,250.0 11,955.0 27.69 30 Gazprom 14,865.2 6,967.4 113.410 7 Chevron 14,099.0 13,328.0 5.811 23 ConocoPhilips 13,529.0 8,129.0 66.412 18 China National Petroleum 12,950.0 8,757.1 47.913 22 Microsoft 12,254.0 8,168.0 50.014 11 Toyota Motor 12,119.6 10,898.2 11.215 16 Petronas 11,565.4 9,356.9 23.616 32 UBS 11,257.5 6,509.5 72.917 12 Wal-mart Stores 11,231.0 10,267.0 9.418 17 ENI 10,919.7 9,047.1 20.719 13 American Intl. Group 10,477.0 9,731.0 7.720 15 Altria Group 10,435.0 9,416.0 10.8

Premiki med največjimi Že bežen pogled na vrstni red najuspešnejših svetovnih podjetij, ki ga objavlja ameriška revijaFortune, pokaže prevladujoče trende v globalni ekonomiji. Največji premik so dosegla podjetja, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem naravnih bogastev.

Prvih dvajset podjetij na listi FORTUNE Global 500 (po višini prihodka in dobička)

Uvrstitev Prihodek (v mio $) Dobiček (v mio $)2006 2005 PODJETJE 2006 2005 2006 2005

1 3 Exxon Mobil 339,983.0 270,772.0 36,130.0 25,330.02 1 Wal-Mart Stores 315,654.0 287,989.0 11,231.0 10,267.03 4 Royal Dutch Shell 306,731.0 268,690.0 25,311.0 18,183.04 2 British Petroleum 267,600.0 285,059.0 22,341.0 15,371.05 5 General Motors 192,604.0 193,517.0 -10,567.0 2,805.06 111 Chevron 189,481.0 147,967.0 14,099.0 13,328.07 6 DaimlerChrysler 186,106.0 176,687.5 3,536.3 3,067.18 7 Toyota Motor 185,805.0 172,616.3 12,119.6 10,898.29 8 Ford Motor 177,210.0 172,233.0 2,024.0 3,487.010 12 ConocoPhilips 166,683.0 121,663.0 13,529.0 8,129.011 9 General Electrics 157,153.0 152,866.0 16,353.0 16,819.012 10 Total 152,360.0 152,609.5 15,250.0 11,955.013 17 ING Group 138,235.3 105,886.4 8,958.9 7,422.814 16 Citigroup 131,045.0 108,276.0 24,589.0 17,076.015 13 AXA 129,839.2 121,606.3 5,186.5 3,133.016 14 Allianz 121,406.0 118,937.2 5,442.4 2,735.017 15 Volkswagen 118,376.6 110,648.7 1,391.7 842.018 30 Fortis 112,351.4 75,518.1 4,896.3 4,177.219 60 Credit Agricole 110,764.6 59,053.8 7,434.3 4,936.520 19 American Intl. Group 108,905.0 97,987.0 10,477.0 9,731 .0

1 V pregledu za leto 2005: ChevronTexaco

Jani Javornik

Domača strokovna literaturarazpolaga z nekaterimi pu-blikacijami, ki zadevajo ana-lizo delnic, vendar so te naj-večkrat usmerjene na te-meljno oz. fundamentalnoanalizo, ki se usmerja boljna analizo bilanc ter ugotav-ljanje notranje vrednosti do-ločene delnice. Za optimal-no izbiro finančne naložbepa je seveda treba poznatitudi osnove tehnične anali-ze, ki na podlagi preteklihtečajev in "psihologije mno-žic" poskuša napovedati,kam se bodoobrnili tečaji vp r i h o d n j e .Omenjeno knji-go močno pripo-ročam vsem ti-stim, ki trgujejona razvitih tr-gih, šep o s e -

bej špekulantom. V knjigiposkuša avtor na razumljivnačin predstaviti, kako napodlagi sprememb v gibanjucene predvideti trend oz. pre-lome trenda in posledičnonadaljnje gibanje cene izbra-nega produkta. Predstavljenaso vsa pomembnejša orodjatehnične analize: grafikoni,značilni vzorci, drseče sredi-ne, indikatorji, oscilatorji, in-deksi ... Seveda pa avtor"opozori", da je podlaga teh-nični analizi psihologija lju-di, kar pomeni, da lahko le zdoločeno verjetnostjo napo-vemo, da se bo neki dogodek

zgodil, ne moremo patega trditi zanesljivo -torej gre bolj kot ne zasubjektivno analizo.Koristna je zato boljkot dodatno orodje priinvestiranju, samostoj-

na uporaba pa lah-ko da zavajajo-

če podatke

Priporočamo za branjeTechnical analysis ot the financial markets; John J. Murphy; New york institute of finance, 1999

6 Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Pogovor

Cveto Zaplotnik

Začetek GBD-ja sega v konecleta 1996. V kakšnih gospo-darskih in finančnih razme-rah je nastal? Kakšni so bilimotivi za ustanovitev borzno-posredniške "hiše"? Je bil raz-log tudi ta, da se nekatere ve-like banke na Gorenjskem te-daj niso kaj dosti ukvarjale zborznim posredovanjem?Ani Klemenčič: "GBD Go-

renjska borznoposredniškadružba je bila ustanovljenana temelju pogumne odlo-čitve njenih ustanovnih čla-nov in z jasno vizijo, da po-stane ena od najuspešnejšihborznoposredniških družb vSloveniji. Proces privatizaci-je v Sloveniji, ko smo vsi dr-žavljani prejeli t.i. lastnin-ske certifikate, torej postalilastniki do tedaj družbenegapremoženja, je povzročiltektonske premike na po-dročju finančnih naložb.Ocenili smo, da bo števil-nim ljudem potrebno sveto-vati, kako naložiti lastninskecertifikate in tudi druge pri-hranke, da bo njihovo pre-moženje varno naloženo inda bodo imeli od tega tudidonos, ki bo presegal dono-se, ki so jih tedaj nudilibančni depoziti. Ker na Go-renjskem v tistem obdobjuni bilo specializirane borz-noposredniške družbe, po-tencialnih strank pa veliko,smo se odločili, da sprejme-mo izziv in priložnost."

Letos praznuje GBD desetoobletnico obstoja in delova-nja. Kako bi na kratko opisa-li njen razvoj in dosežke?Kaj je glavni dosežek dese-tih let let: porast bilančnevsote, porast števila strank,zadovoljstvo komitentov ...?Ani Klemenčič: "Strankeprihajajo in ostajajo, še več,priporočajo nas svojim pri-jateljem, znancem, poslov-nim partnerjem. Slednjekaže na visoko stopnjo zado-voljstva strank in tudi za-upanja. To nas posebej vese-li in na to smo tudi ponosni.Bilančna vsota se veča iz letav leto, število strank tudi.Strankam zagotavljamo pra-vočasne, verodostojne in ce-lovite informacije o dogaja-nju na finančnih trgih injim svetujemo o različnihmožnostih in priložnostnih.Zelo pomembno je, da smov vseh teh letih pridobili slo-ves finančnega posrednika,ki mu lahko zaupate vse pri-hranke. Poskrbimo zaustrezno razpršitev, donos-nost in varnost naložb. Po-membno je vedeti, da smoneodvisni finančni svetova-

lec, kar pomeni, da nismoobremenjeni s svojimi pro-dukti, ampak strankam nu-dimo pestro izbiro vseh mo-gočih naložb: delnice, ob-veznice, blagajniške zapise,certifikate in ostale izvedenefinančne instrumente, vza-jemne sklade, ETF-je ipd.Velik dosežek so visoko stro-kovni in poslu predani zapo-sleni, za kar skrbimo odustanovitve družbe. Z izob-raževanji, seminarji, glasi-lom Moj broker smo uspeliseznaniti velik del javnosti,ki se bolj zaveda, kako po-membna je skrb za preu-darno investiranje prihran-kov."

V GBD ste razvili on-line tr-govalni sistem, ki je pomnenju nekaterih najboljšiv Sloveniji. Kakšne so njego-ve prednosti?Ani Klemenčič: "Sistem jeenostaven, uporabniku pri-jazen in omogoča prosteroke investitorjem, da se vokviru svojih finančnihmožnosti pojavijo na "borz-nem parketu", torej kupuje-jo in prodajajo vrednostnepapirje prek interneta. Polegprednosti, da si neposrednona trgu, je pomembno tudi,da je provizija pri teh trans-akcijah 10 odstotkov nižja inda znaša minimalna provizi-ja le en evro."

GBD ni več samo gorenjskaborznoposredniška družba,ampak ima pogodbene po-slovalnice tudi v drugih po-krajinah. Kako široka je vašaprodajna mreža?Ani Klemenčič: "GBD je ko-nec leta 2002 odprla lastnoposlovno enoto v Ljubljani,ki se imenuje GBD Disco-unt Broker. GBD DiscountBroker se primarno ukvarjaz naložbami v tuje vrednost-ne papirje in trgovanjem natujih borzah, seveda pa tuditam lahko stranke oddajonaročila za nakup ali proda-jo domačih delnic, obveznicin vzajemnih skladov zapreknjižbe v KDD ipd. Ima-mo 47 pogodbenih posloval-nic v 27 krajih v Sloveniji,od Murske Sobote do Izole,od Jesenic do Brežic."

Kdo so predvsem vaši komi-tenti? Je to (pri posamezni-kih) predvsem mlajša insrednja generacija? So sta-rejši še vedno bolj naklonje-ni klasičnim oblikam varče-vanja, predvsem bančnimdepozitom?Blaž Pipp: "Težko bi komi-tente razdelili po starosti.Prihajajo vseh starosti in izvseh koncev Slovenije. Res

pa je, da so mlajše generaci-je bolj odprte za nove stvari(kamor spadajo tudi borzain vrednostni papirji), starej-ši ljudje se odločajo za na-kup vrednostnih papirjevponavadi po kakšnem pripo-ročilu in se odločajo za manjtvegane naložbe (npr. obvez-nice in delnice z manjšiminihanji). Po vrednosti inve-stiranih sredstev pa imajopodjetja in fizične osebe vsa-ka polovico."

Vaši komitenti so z Gorenj-skega, a tudi z drugih obmo-čij. Kakšni so gorenjski vla-gatelji? So drzni, previdniali skrajno previdni, (ni)sopripravljeni tvegati, se težkoodločajo ...?Ani Klemenčič: "Naše stra-nke so iz cele Slovenije intudi iz tujine. Gorenjce ve-lja, da smo "šparovni". Dane rečem tisto, kar o naspravijo drugi, češ da smo"škrti". Vendar se vlagateljibistveno ne razlikujejo medseboj glede na regijo, iz ka-tere prihajajo. Vsaj v GBDtega ne opažamo, mogočezato ne, ker od vsega začetkaposvečamo posebno pozor-nost individualni obravnavivsake stranke. Torej strankaje tista, ki izbere tveganostnaložbe. Na splošno pa ve-lja, da smo Gorenjci pre-udarni vlagatelji, da smo po-zorni na stroške in ne želi-mo, da se ve, koliko prihran-kov imamo."

Za marsikaterega vlagateljaje slovenski kapitalski trgpremajhen, preko GBD-jalahko vstopa tudi na tujeborzne trge. Za katere trgeje največ zanimanja? Kolikš-no je zanimanje za nakupevrednostnih papirjev na trgihnekdanje Jugoslavije?Blaž Pipp: "V preteklih letihje bilo zanimanje naših ko-mitentov najbolj usmerjenona območje bivše Jugoslavije,v zadnjem letu, dveh pa poprometu izrazito pridobivajorazviti zahodni trgi in pa t.i.BRIC (Brazilija, Rusija, Indi-ja in Kitajska). Mislim, da botakšen trend obveljal še nekajčasa, čeprav tudi balkanskitrgi niso neperspektivni, na-sprotno, kapital ne poznameja in političnih ureditev,kar prav v tem obdobju lahkoopazimo npr. v Bosni, Srbijiomogočamo neposredenvstop na tuje trge prek E-trade trgovalne platforme..."

Kakšno je bilo minulo letoza vlagatelje na Ljubljanskiborzi in drugih večjih bor-zah na svetu?Blaž Pipp: "Če bi na vaše

vprašanje odgovoril z eno be-sedo, bi rekel: odlično. Bikov-ski trend se nadaljuje tudi vtem letu, tako da prevladujočioptimizem na trgih ostaja. Kotpokazatelj naj navedem, dasmo v GBD, kjer tudi upravlja-mo s premoženjem našihstrank, dosegli v letu 2006 vpovprečju več kot 66-odstotnidonos na vloženi kapital. Samoželimo si lahko še kakšne pono-vitve tako uspešnega leta."

Vsi trije glavni indeksi Ljub-ljanske borze so lani krepkoporasli. Kakšna so vaša letoš-nja pričakovanja? Se bo rasttečajev delnic nadaljevala?Blaž Pipp: "Kot rečeno, se vprvih dneh leta 2007 rast te-čajev nadaljuje. V GBD oce-njujemo, da se tako strmarast skozi vse leto ne bo na-daljevala in da bo verjetnoprišlo do korekcije, sevedapa z gotovostjo ne moremonapovedati, kdaj in v kakšni

meri se bo to zgodilo."So naložbe v investicijskedružbe, ki se bodo moralepreoblikovati v vzajemnesklade, še vedno dobra na-kupna priložnost?Ani Klemenčič: "Vsekakor.ID-i predstavljajo odlično pri-ložnost za tiste, ki želijo inve-stirati predvsem na daljši rok,tri do pet let. Tveganja pri ID-ih so relativno manjša zaradiobičajno močno razpršenegaportfelja. Stranke, ki želijo in-vestirati globalno, pa lahko iz-berejo ID - e, ki svoja sredstvainvestirajo tudi v tujino. Pri-čakovani donosi so v tem seg-mentu nad 10 odstotkov let-no."

Kaj bi svetovali občanu, ki jezdaj star 45 let in bi rad zavarno preživljanje starostipametno naložil 20 tisoč ev-rov prihrankov?Blaž Pipp: "Svetovali bi mu

relativno varno dolgoročno

naložbo, mogoče v obvezni-ce, ki prinašajo višje obrestiod bančnih (okoli 4,8 od-stotka na evro letno). V pri-meru, da je pripravljen spre-jeti višje tveganje pri nalož-bi, pa nakup ID-ov ali nakupdelnic svetovno znanega iz-dajatelja z jasno poslovno vi-zijo, stabilnim poslovanjemin donosi."Minulo leto so zaznamovaletudi nekatere spremembe vzakonodaji, ki urejajo delo-vanje kapitalskega trga. Ka-tere so najpomembnejše?Blaž Pipp: "Omeniti je po-trebno tri najpomembnejšespremembe. Prva je noviZakon o prevzemih, ki nanovo, a po našem mnenjuše vedno neustrezno, urejapodročje prevzemov inkoncentracije družb. Spre-jet je bil tudi nov Zakon onematerializiranih vred-nostnih papirjih, pravo re-volucijo v načinu razmišlja-

Radi bi čimveč ljudi naučilivarčevati za lastno prihodnost"Stranke prihajajo in ostajajo, še več, priporočajo nas svojim prijateljem, znancem, poslovnim partnerjem ... To pomeni, da so zadovoljne in da nam zaupajo," pravi predsednica uprave GBD Ani Klemenčič, član uprave Blaž Pipp pa dodaja: "Lansko leto je bilo za vlagatelje odlično. Bikovski trend se nadaljuje tudi letos."

Ani Klemenčič, predsednica uprave I Foto: Tina Dokl

Število strank GBD d.d.

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Pogovor

7

V hudem konkurenčnem oko-lju podjetjem dandanes ni lah-ko izoblikovati želene, prepo-znavne podobe. Celostna grafič-na podoba je del simbolnegaidentitetnega sistema podjetja,ki pomembno vpliva na obliko-vanje realne identitete in imidžapodjetja. Je komunikacija, kinam govori o podjetju, zato jepomembno, da se podjetje za-veda priložnosti, ki jim jih obli-kovanje in s tem tudi prenovacelostne grafične podobe pod-jetja ponuja. Pomena grafične podobe se za-vedajo tudi v Gorenjski borz-noposredniški družbi. Po razpi-sanem natečaju za prenovitevcelostne grafične podobe so semed petimi agencijami odločiliza agencijo za tržne komunika-cije Grey Ljubljana, ki ima več-letne izkušnje na področju sno-vanja in izvedbe tržno komuni-kacijskih akcij. Z izzivom se jespopadla mlada oblikovalkaMartina Kokovnik, s katerosmo se pogovarjali o procesunastajanja in izvedbe tovrstnegaprojekta.

Kako se vse začne? "V prvi fazi je zelo pomembno,da se ustvari dobro sodelovanjemed naročnikom in oblikoval-cem celostne grafične podobe.Oblikovalec mora v tej fazi dobi-ti čim več informacij o podjetju,za katerega pripravlja novo po-dobo. Pomembne so informa-cije iz preteklosti, vse od nastan-ka podjetja, kajti njegova zgodo-

vina in razvoj dobro pojasnjuje-ta kompetentnost te organizaci-je, njeno vizijo, filozofijo inorganizacijsko kulturo. Mnogokoristnih podatkov lahko obli-kovalec dobi tudi v letnih poro-čilih, internih časopisih, pred-stavitvenih mapah in podobno.Tako kot je potrebno, da se obli-kovalec seznani že z obstoječi-mi komunikacijskimi sporočilipodjetja, je pomembno, da te-meljito pregleda oziroma razi-šče celotno panogo in pregledavsa komunikacijska sporočilakonkurenčnih podjetij na slo-venskem in tujem trgu."

Kako na zasnovo torej vplivakonkurenca?"GBD Gorenjska borznopos-redniška družba je eno izmedštevilnih podjetij na sloven-skem trgu, ki se ukvarja z borz-noposredniškimi posli. Z anali-zo trga in pregledom komuni-kacijskih sporočil konkurenč-nih podjetij, delujočih pred-vsem na slovenskem tržišču,smo si skupaj z naročnikom,Gorenjsko borznoposredniškodružbo zastavili cilje in ugotovi-li, kako želimo grafično pozicio-nirati podjetje. GBD je želela sprenovo celostne grafične podo-be poudariti svojo nekompleks-nost, svojim strankam želijo bitisimpatični in razumljivi. Med-sebojno želijo povezati vsa ko-munikacijska sredstva, ki bi de-lovala kot celota in kot taka za-gotovila čim lažje prepoznava-nje podjetja in njegovih storitev.

GBD je s prenovo celostne gra-fične podobe želela izstopati inse razlikovati na trgu, tako s svo-jo ponudbo kot tudi z novo celo-tno grafično podobo."

Zakaj ste se odločili za kraticoGBD?"Pri oblikovanju nove celostnegrafične podobe, bolj natančnopri oblikovanju logotipa, sem iz-hajala iz že prikazanih oziromaupodobljenih elementov obsto-ječega logotipa. Izhajala sem izkratice Gorenjske borznopos-redniške družbe (GBD), kipredstavlja tudi verbalno/vokal-ni simbol podjetja. Kratica GBDje postala ključni element logo-tipa. Inovativna tipografija jebila zasnovana posebej za pre-novo celostne grafične podobeGorenjske borznoposredniškedružbe. Zdi se mi pomembno,da posamezne črke v logotipubralcu oziroma opazovalcu spo-ročajo pomembne in enkratneinformacije ter določajo razpol-oženje, držo in ton, obenem patudi čitljivost in prepoznavnost.Tako logotip, ki je tipografskarešitev, dobi svojo značilno po-javnost, črke, ki tvorijo kratico inhkrati glavno podobo komuni-kacijskih sredstev, pa dajejo vtisnačrtovane, urejene in po svojipodobi različne od komunika-cijskih elementov drugih podje-tij. Enostavnost, prefinjeno eno-stavnost, sem v samem obliko-vanju logotipa želela poudariti vtipografiji, kjer prevladuje for-ma kroga, ki se pojavlja v modi-

ficiranih oblikah in se začutipredvsem pri zaobljenih za-ključkih posameznih črk."

Dodali ste tudi dodaten element..."Tipografija oziroma kratice soupodobljene v malih tiskanihčrkah, ker sem želela tako šebolj poudariti gibanje oziromarast, ki se zaključi s simbolom,ki izraža prav to - rast. Simbolpredstavlja stilizirano puščico vobliki treh krogov, ki tudi s svo-jo postavitvijo simbolizirajo rast.Tipografsko rešitev in simbolsem povezala v celoto, ki pred-stavlja logotip. Tako pri opazo-vanju zaznavamo ustaljenost

ponavljanja in zrcaljenja oblik,ki nakazujejo dinamično linijonaravnano navzgor. Logotipustvarja tok gibanja, ki opazo-valca pelje od levega začetka dodesnega navzgor. Simboličenzaključek v obliki stiliziranepuščice poudari prej nakazanosmer."

Pri oblikovanju celostne grafič-ne podobe pa je pomembnatudi izbira barv. Katere barve steizbrali?"Splošno znano je, da barvevzbujajo različne asociacije inobčutke, lahko bi rekli, daimajo svojo osebnost in jezik.Ker barve povzročijo emocio-

nalne in psihološke učinke,sem tudi na podlagi tega iz-brala barve, ki prevladujejo vprenovljeni celostni grafičnipodobi, predvsem pa v logoti-pu. Osnovna barva, ki prevla-duje v logotipu, je siva, svetlosiva. Siva barva tipografije,kratic GBD predstavlja dosto-janstvo in varnost. Zelenabarva v simbolu - kot zaklju-ček logotipa - pa izraža sveži-no in spokojnost."

GBD z novo grafično podoboMlada oblikovalka Martina Kokovnik iz agencije za tržne komunikacije Grey je pripravila prenovo celostne grafične podobe GBD Gorenjskeborznoposredniške družbe.

Martina Kokovnik, oblikovalka novega logotipa GBD

BILANČNA VSOTA ŠTEVILO AKTIVNIH STRANKLeto Skupaj Leto Skupaj

31.12.1999 13.139.000.000 31.12.1999 1.81331.12.2000 17.939.000.000 31.12.2000 3.15731.12.2001 18.849.000.000 31.12.2001 4.17631.12.2002 34.138.000.000 31.12.2002 6.20731.12.2003 58.000.000.000 31.12.2003 6.30031.12.2004 86.203.000.000 31.12.2004 8.58031.12.2005 82.271.310.640 31.12.2005 9.08931.12.2006 119.549.476.463 31.12.2006 9.743

Bilančna vsota GBD d.d. (v SIT)

0

20.000.000.000

40.000.000.000

60.000.000.000

80.000.000.000

100.000.000.000

120.000.000.000

140.000.000.000

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

nja na kapitalskem trgu panaj bi prinesel novi Zakono trgu finančnih instru-mentov, ki bo korenito po-

segel v poslovanje subjek-tov na trgu, BPD-jem paomogočil širši spekter po-slovanja. Sprejem tega za-

kona so napovedovali že vzačetku meseca, naša skep-sa pa se je potrdila, ko jevlada osnutek zakona uma-knila iz zakonodajnega po-stopka."

Z novim letom je začela velja-ti nova davčna reforma. Je zaimetnike vrednostnih papirjevprijaznejša od prejšnje?Blaž Pipp: "Za same imetni-ke vrednostnih papirjev spre-memba davčne reformenima posebnega vpliva. Vsi,ki jih zanima to področje, pasi lahko na dvanajsti stranipreberejo članek avtoriceHermine Borak, naše notra-nje revizorke, ki zelo podro-bno obravnava to tematiko.Tam bodo lahko našli odgo-vore na vprašanja s področjaspremembe davčne zakono-daje."

Ustanovili ste tudi družboGBD Nepremičnine. Zakaj?S čim se ukvarja? Ani Klemenčič: "Na nepre-mičninskem trgu smo opazi-li velike razlike v kakovostiponudbe in delovanja nepre-mičninskih agencij. Naš ciljje bil zapolniti vrzel, kjer bi zzaupanja vrednim odnosomlahko nudili prvovrstno stori-tev s tega področja vsem, kijih to zanima oz. potrebujejotovrsten servis. Družba GBD Nepremičninese ukvarja z vsemi klasični-

mi nepremičninskimi posli.Posreduje pri prodaji in na-kupu nepremičnin (zem-ljišč, poslovnih prostorov,stanovanj, hiš ipd.). Oprav-lja vse vrste svetovanja prinepremičninskih poslih, skaterimi se tudi Slovenci vseveč srečujemo."

Kakšni so GBD-jevi letošnjinačrti?Ani Klemenčič: "Uspeh in za-dovoljstvo naših strank je našuspeh. Skrb in trud za to, dabi stranke, ki nam zaupajosvoja sredstva, izbrale donos-ne in hkrati varne naložbe.To pa zahteva strokovnost za-poslenih, ki temelji na izkuš-njah, stalnem izobraževanjuin dobrem poznavanju raz-mer v gospodarstvu doma inv tujini. Načrtujemo tudi, dase bomo ob koncu letošnjegaleta preselili v nove poslovneprostore. Tako kot vsa leta doslej sebomo trudili za boljšo kako-vost življenja v okolju, kjerbivamo in delujemo. Verja-memo, da je to naša dolž-nost in moralna obveznost.Sredstva z darovanjem inpokroviteljstvom namenja-mo za razvoj in pomoč lju-dem in ustanovam v širši lo-kalni skupnosti in podpira-mo organizacije, katerih po-slanstvo je reševanje člove-kovih težav. Pomagamo go-renjskim kulturnikom inšportnikom."

Blaž Pipp, član uprave I Foto: Tina Dokl

8 Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Zaposleni

1. Andreja Bertalanič

2. Hermina Borak

3. Urša Božič

4. Goran Dolenc

5. Alenka Eržen

6. Marjana Eržen

7. Ermina Hunjak

8. Jani Javornik

9. Ani Klemenčič

10. Mojca Knaus

11. Sandi Kozina

12. Veronika Kožuh

1. Andreja Bertalanič, vodja spremljevalne pisarnetujih vrednostnih papirjevna tujih trgih v oddelkuGBD Discount Broker: "Vtej enoti sem zaposlena dveleti. Ukvarjam se tudi s takš-nimi nalogami, kot je avto-matizacija sistema dela namojem delovnem področju.Izziv mi je tudi to, da se po-vezujemo z delom na svetov-nem nivoju, kjer smo raz-peti med zahodom, vzho-dom in Balkanom. Celotnoposlovanje imamo na dlani,na on-line sistemu, in tovsak trenutek, ki ga preživi-mo z našimi strankami."

2. Hermina Borak, notranja revizija: "V GBD-jusem zaposlena od leta 2001.Vstop v kolektiv GBD-ja mije pomenil pridobitev nove-ga znanja, predelati je bilotreba kar precej novih pred-pisov. Kot notranja revizor-ka moram biti vedno sprotiseznanjena z zakonodajo,zato mi družba omogoča iz-obraževanje tako s področjanotranjega revidiranja kottrga vrednostnih papirjev,računovodstva in davkov. Vporočilih notranje revizije inna internih izobraževanjihsvoje znanje in ugotovitve izpostopkov notranjega revidi-ranja podajam tudi ostalimzaposlenim."

3. Urša Božič, vodja projektov: "V GBDGorenjski borznoposredni-ški družbi sem zaposlena odleta 1998. V tem času semopravljala različna dela innaloge in si pridobila drago-cene izkušnje. Zakaj sem iz-brala GBD? Moja želja je de-lati v podjetju, kjer ima po-sameznik možnost osebne-ga razvoja, stalnega napred-ka, soodločanja in samopo-trjevanja. Mlad in ambicio-zen kolektiv, v znanje narav-nana organizacija ter za-htevno področje borzništvami omogočajo, da vsak danznova najdem nov izziv. Po-

hvale naših strank so mi na-grada za uspešno opravljenodelo. Za nami je desetuspešnih let in vesela sem,da smo jih devet prehodiliskupaj."

4. Goran Dolenc, vodja oddelka za trgovanje stujimi vrednostnimi papirji:"V GBD-ju sem zaposlenšest let, od leta 2003 daljekot vodja oddelka. Delo vGBD-ju mi je resnično velikizziv, saj tako rekoč za no-ben dan ne veš, kakšno pre-senečenje te čaka na različ-nih svetovnih trgih. Največjiizziv mi predstavlja prodorna nove, razvijajoče se trgein prenos novih finančnihproduktov slovenskim vla-gateljem. V zadnjem času sevse bolj posvečam on-line tr-govanju in storitvam na tempodročju. Pri delu me nič nezadovolji bolj kot zadovolj-stvo stranke in priporočilonovim, potencialnim stran-kam. To namreč potrjujekvaliteto mojega dela in delacelotne GBD ekipe."

5. Alenka Eržen, upravljavka premoženja: "Ta-ko za GBD kot zame osebnoje na prvem mestu zadovolj-stvo strank. To pa je lahkozelo različno. Pogosto k nampridejo tudi vlagatelji, ki sovajeni varčevanja v bankah alicelo doma v nogavicah in ovrednostnih papirjih vedozelo malo, nekateri tudi pravničesar. Zadovoljni so že zminimalnimi obrestmi vbankah. Najprej jih povpraša-mo po željah, pričakovanjihin zmožnostih in se skupajodločimo za najboljši možninačin oplemenitenja njihove-ga premoženja. Ko po določe-nem obdobju ugotovijo, ko-likšen je njihov donos, zlasti vprimerjavi s prejšnjim, sonadvse zadovoljni in hvalež-ni."

6. Marjana Eržen, referentka v zaledni službi:"V GBD-ju sem zaposlenadve leti in delam v zalednislužbi tujih vrednostnih pa-pirjev. Moje delo obsega pri-pravo obračunov za tujevrednostne papirje in pri-pravo obvestil ter obračunovdavčnega odtegljaja za divi-dende. Najbolj me veseli do-bro opravljeno delo in zado-voljstvo strank, s katerimikomuniciram predvsem pr-eko telefona. Zanimivo jebiti del mladega in uspešne-ga kolektiva, kar mi pred-stavlja poseben izziv. Pridelu se naučiš, da denar lah-

ko dela za nas, najslabše gaje imeti doma v nogavici."

7. Ermina Hunjak, računovodkinja: "V GBD-judelam že skoraj šest let. Na-učila sem se veliko novega ovrednostnih papirjih in o ra-čunovodstvu. Rada delam vuspešnem podjetju, kot jeGBD, in verjamem, da botako tudi v prihodnje."

8. Jani Javornik, pooblaščeni borzni posred-nik: "Pred svetovanjem sinajprej poizkušam ustvaritiprofil potencialnega vlagate-lja. Zanima me, kako jestranka doslej investirala oz.varčevala, kakšne donosepričakuje, koliko je priprav-ljena tvegati, kakšen znesekželi nameniti za investicijoin predvsem, koliko časaželi investirati. Na podlagiodgovorov si ustvarim profilvlagatelja in temu primernotudi oblikujem naložbenipredlog. Vedno zasledujemnačelo, da je varnost nalož-be pred tveganjem oz. predvečjim "potencialnim dono-som". Poudarim, da je tomoj predlog, končno odloči-tev in posledice pa nosi insprejme stranka sama."

9. Ani Klemenčič, predsednica uprave: "V GBD-ju sem od samega začetka, odprvega nakupa, ko so bile del-nice Save še po 1.500 tolarjevin Krke po 4.000 tolarjev. Za-čeli smo skromno, a velikoobetali. V teh desetih letihsmo veliko naporov vložili vpridobitev zaupanja strank,organizirali smo veliko izob-raževalnih seminarjev, imelisvetovalne oddaje po radiu inteleviziji. V našem glasiluMoj broker smo stranke indruge bralce učili borzne abecede, jih seznanjali z novostmi, za njih analiziraliin priporočali, kam vložiti pri-hranke. Našo ponudbo smoširili iz leta v leto in postalipomemben neodvisen fi-nančni svetovalec in posred-nik, ki lahko zadovolji še takozahtevno stranko. Delo, ki gaopravljam, mi je v veliko za-dovoljstvo. Vesela sem, čelahko ljudem pomagam z na-svetom in če so zadovoljnenaše stranke, zaposleni inlastniki."

10. Mojca Knaus, referentka za trgovanje s tuji-mi vrednostnimi papirji: "Zadelo v Gorenjski borznoposred-niški družbi zelo težko re-čem, da je sploh lahko neza-

nimivo. Vsak, sploh tisti, ki seprvič pridruži tovrstni dejav-nosti, mora v dokaj kratkemčasu pridobiti precej znanja opravilih borze, borznem po-sredovanju in različnih zako-nih kot tudi spretnosti komu-niciranja s strankami, ki nivedno lahko delo. Večkratkakšen problem povzroči pra-vi izziv, kar je dobrodošlo, sajbi se ob monotonem delavni-ku hitro začela dolgočasiti inbi izgubila pravo motivacijoza delo."

11. Sandi Kozina,borzni posrednik: "Moji za-četki segajo v leto 2003, kosem se ekipi GBD-ja pridru-žil kot študent na praksi. Leta2005 sem se po končanemštudiju ekonomije redno za-poslil. Trenutno delam na od-delku GBD Discount Brokerv Ljubljani, ki je specializiranza tuje trge. Opravil sem tudiizpit za borznega posrednika.Ukvarjam se s posredova-njem naročil na različne trge.Največ jih posredujem natrge bivše Jugoslavije, v zadnjem času je zelo popula-rnen trg Nemčija, predvsemnakupi naložbenih certifika-tov. Ukvarjam se tudi s sveto-vanjem strankam o naložbe-nih možnostih in sklepanjemrazličnih pogodb."

12. Veronika Kožuh, zaledna služba: "V Gorenj-ski borznoposredniški druž-bi sem zaposlena od 12. ok-tobra 2005. Začela sem dela-ti na odkupnem mestu, kjersem imela zelo veliko stika sstrankami. Pogosto jih je za-nimalo, koliko so vredne del-nice. Sedaj nadomeščam so-delavko v zaledni službi.Moje naloge so odpiranje tr-govalnih računov, preknjiže-vanje delnic iz KDD, pre-knjižbe vrednostnih papir-jev. Poleg tega delam izven-borzne obračune, vpise in iz-brise zastavnih pravic. Delov GBD-ju ni nikoli dolgočas-no, ker se vsak dan kaj nove-ga dogaja."

13. Maja Krek, referentka v oddelku trgova-nja: "Moje delo je povezanos trgovanjem z vrednostni-mi papirji in z upravljanjemosebnega premoženja. Pri-pravljam različne pogodbe,poročila za gospodarjenje,skrbim za baze podatkov ostrankah na gospodarjenju,vnašam naročila za tujevrednostne papirje, pregle-dujem denarna stanja na ra-čunih strank ... V ponos mije, da lahko delam v eni iz-13. Maja Krek

Naš cilj so zadovoljnestrankeV GBD Gorenjski borznoposredniški družbi je sedemindvajset zaposlenih, pretežno mladih, ki so najbolj zadovoljni, ko so zadovoljne njihove stranke.

med najboljših borznopos-redniških hiš v Sloveniji inda sem del odličnega kolek-tiva. Delo mi pomeni izziv,saj se dnevno srečujem znovimi zanimivostmi, ki jihponujajo tako domač kottuji borzni trgi. V zadovolj-stvo mi je srečavanje in ko-municiranje z novimi in žeobstoječimi strankami."

14. Robert Majc, namestnik vodje trgovanja stujimi vrednostnimi papirji:"Ker v službah preživimo nadan precej več od deklarira-nih osem ur, mora biti delozanimivo, ustvarjalno in na-sploh polno izzivov, saj bi sesicer hitro začel dolgočasiti.Pri delu v GBD-ju mi ustre-za to, da so problemi, s kate-rimi se srečujem in za kate-re je treba poiskati rešitve,večinoma unikatni, kar za-hteva precejšnjo širino vrazmišljanju in sposobnostprilagajanja. Izziv pa je seve-da to brez napake in v zado-voljstvo vseh vpletenih izpe-ljati tudi v praksi."

15. Rok Mubi, pooblaščeni borzni posrednik:"V GBD-ju sem zaposlen sed-mo leto. Večino časa delam namestu borznega posrednika.Delo obsega trgovanje naLjubljanski borzi, svetovanjestrankam, v zadnjih letih skr-bim tudi za sistem internetne-ga trgovanja GBD On-line.Delo je izredno razgibano inmi omogoča, da sem vedno vstiku z aktualnimi dogodki vslovenskem gospodarstvu.Predvsem me veseli, da smose od leta 2004, ko smo kotena izmed prvih borznopos-redniških hiš ponudili našimstrankam možnost trgovanjapreko interneta, razvili v naj-boljšega ponudnika on-line tr-govanja v Sloveniji. Tudi pri si-stemu GBD On-line se trudi-mo, da strankam lahko ponu-dimo več kot konkurenca."

16. Blaž Markun, delo s strankami: "Naše naj-večje bogastvo so zadovoljnestranke, zato s sodelavci vsasvoja prizadevanja in aktivno-sti usmerjamo v kar najboljšein najhitrejše prepoznavanjenjihovih potreb, želja in priča-kovanj. Zavedamo se, da brezzadovoljnih zaposlenih, ki ssvojim osebnim stikom, pri-jaznostjo in nasmehom skrbi-mo za zadovoljstvo našihstrank, ne bi nikoli doseglitakšnega uspeha. V podjetjuvelja načelo, da je vsak zapo-sleni pomemben del skupine.Vse to se odraža v visoki pri-padnosti in predanosti zapo-slenih podjetju. Verjamem, dabomo svoje poslanstvo uspeš-no izpolnjevali tudi v prihod-nje, saj vem, da znamo, zmo-remo in hočemo."

17. Martina Odar, vodja zaledne službe in plačil-nega prometa: "V podjetjusem zaposlena sedem let inpol. Svet vrednostnih papirjevse mi je od nekdaj zdel zani-miv, zato sem si poiskala delona tem področju. Skrbim za fi-

nančni del poslovanja. Mojaskrb so denarne poravnave ob-veznosti do KDD, nakazilakupnin v tujino za nakupe tu-jih vrednostnih papirjev, raz-porejanje prilivov iz tujine,kontrola denarnih stanjstrank, skrb za likvidnost, pla-čilo računov, posojila in poso-jilne pogodbe ... Delo je zelodinamično, zahtevno, potreb-na je natančnost in hitra časov-na odzivnost."

18. Irma Panjan, zaledna služba: "V Gorenjskiborznoposredniški družbi semzaposlena od oktobra 2006.Opravljam naloge v oddelkuzaledne službe. Večino delo-vnega časa posvečam pripraviobračunov opravljenih poslovv tujini in vnosu novih strankter preverjanju prelivov instanj denarnih sredstev. Deloje dinamično, zahteva natanč-nost in hitre odzive, kar mipredstavlja tudi velik izziv. Neglede na obseg in dinamikodela pa je vzdušje v kolektivuprijetno. Podjetju tudi v pri-hodnje želim veliko poslovnihuspehov."

19. Marko Pavlović, delo s strankami: "V GBD-jusem zaposlen tri leta. Spo-znati kolektiv zaposlenih jebilo zanimivo doživetje, ri-tem, ki ga ustvarjamo, je po-stal del mojega vsakdana.Večinoma imam kontakt sstrankami in prav zato jevsak dan nekaj posebnega,novega. Velik izziv mi po-meni, da vsaki stranki nudi-mo kvalitetno in strokovnostoritev, ter da se čimboljprilagodimo potrebam posa-meznika, tudi v smislu na-ložb. Pri mojem delu menajbolj razveselijo zadovolj-ne stranke, ki znova pridejopo nasvete ali celo s sebojpripeljejo še sorodnike, pri-jatelje, poslovne partnerje."

20. Petra Peternel, računovodstvo: "V GBD-jusem zaposlena dve leti. Mojedelovno mesto je v računo-vodstvu. Prvi dan sem ugoto-vila, da so na prvem mestu vborzni hiši zadovoljne stran-ke. Za zadovoljstvo strank palahko poskrbijo le zadovoljniin motivirani zaposleni. Že-lim si, da bi bili zaposleni šenaprej deležni dodatnega izobraževanja, dobre, pozitiv-ne delovne klime in uspešne-ga načrtovanja kariere. GBD-ju želim ob desetletnici še ve-liko tako uspešnih desetletijter čim boljše prilagajanjespremembam in trendom natrgu."

21. Blaž Pipp, član uprave: "V GBD-ju semzaposlen sedmo leto in oprav-ljam dela in naloge člana upra-ve. Delo mi predvsem pred-stavlja poklicni izziv in mož-nost za poklicno in osebno na-predovanje. Najbolj sem zado-voljen, ko vidim, da so zado-voljne naše stranke in naši za-posleni, seveda pa mi velikopomenijo tudi dobri poslovnirezultati družbe. GBD precejpozornosti posveča izobraže-

vanju in usposabljanju svojihdelavcev, saj menimo, da je toena od naših komparativnihprednosti pred konkurenco.Imamo redna interna izobra-ževanja, zaposleni pa se rednoudeležujejo tudi izobraževanjin usposabljanj, ki jih organi-zirajo zunanje institucije. Pridelu s strankami se držimmaksime GBD: varnost, stro-kovnost, donosnost. Tudi samvarčujem v vrednostnih papir-jih in imam s tem dobre iz-kušnje."

22. Darja Roblek, zaledna služba: "Letos mine-va osmo leto, odkar sem za-poslena v GBD-ju. Delam voddelku zaledne službe, kjerpripravljam dnevne obračunenakupov in prodaj vrednost-nih papirjev, skrbim za pra-vilno stanje portfeljev, naka-zujem denarna sredstvastrankam ter pripravljam po-godbe o prodaji in nakupudelnic. Delo zahteva velikomero natančnosti, strokovno-sti in včasih tudi potrpežljivo-sti. Največji izziv pri delu je,da se vsak dan srečujem z no-vimi problemi, ki jih posku-šam s pomočjo ostalega ko-lektiva rešiti v najkrajšemmožnem času. Trudim se, daz mojim delom pripomoremk večjemu zadovoljstvu našihstrank in ohranjanju dobregaslovesa podjetja."

23. Barbara Verlic, poslovna sekretarka: "Delo vGBD-ju mi pomeni veselje,zadovoljstvo in uspeh. Po-nosna sem na to, da sem delzgodbe o uspehu, ki ga GBDustvarja na domačih in tujihtrgih. Delo ni nikoli dolgo-časno, vedno se kaj novegadogaja. S sodelavci se dobrorazumemo in si medseboj-no pomagamo. Želim si, dabi GBD še naprej razvijal tozgodbo o uspehu in da bibilo čim več komitentov za-dovoljnih z našim delom.Ob tej priložnosti čestitamGBD-ju za deset let delova-nja ter predvsem predsedni-ci uprave Ani Klemenčič, kiima vse zasluge, moč in vo-ljo, da ima GBD tak ugled."

24. Boštjan Višnar, vodja poslovanja s strankami,pooblaščeni borzni posrednik:"V GBD-ju sem zaposlen petlet in vsakodnevni stiki s stran-kami so mi v veliko veselje. Spozitivno energijo in dobro vo-ljo skušam preseči pričakova-nja strank, sodelavcem pa po-pestriti ure, ki jih preživijo vslužbi. Največ časa porabim zadodatno izobraževanje na

vseh področjih: od računovod-stva, financ, tujih jezikov inpodobno, saj menim, da člove-ku v današnjem času lahko levisoka stopnja znanja zagotovisvetlejšo prihodnost. Ob 10.obletnici želim GBD-ju še več-ji ugled, kot ga že ima, polegtega pa še lepo, svetlo, novostavbo s prijetnimi prostori inprijaznimi sodelavci."

25. Rok Vehovec, referent za delo s strankami:"V GBD-ju sem zaposlen šeletri mesece. V tem času semspoznal izjemne in sposobnesodelavce, ki se v vsakem tre-nutku trudijo za zadovoljstvostrank. Od zaposlitve si obe-tam obilo novih praktičnih iz-kušenj in uporabnega znanjas finančnega področja. Polegdela mi kot prednostna nalogaostaja dokončanje študija napravni fakulteti in športnoudejstvovanje."

26. Andrej Zakotnik, referent za delo s strankami:"Kot največji izziv pri svojemdelu bi izpostavil zadovoljstvonaših strank. Vsak si želi bitizadovoljen. Velikokrat to niodvisno od nas samih, ampaktudi od okolice, v kateri živi-mo, in predvsem od ljudi, kinas obdajajo. Področje investi-ranja je še toliko bolj zahtevno,ker smo ljudje do tega zelo ob-čutljivi. Zato je tudi naše vese-lje toliko večje, kolikor bolj sozadovoljne naše stranke. Za-dovoljstvo naših strank je bo-gastvo za prihodnost. Pravzato se pri svojem delu posku-šam vživeti v stranko in začuti-ti njene želje, ker ji le tako lah-ko tudi najbolje svetujem. Naj-višji cilj pa je seveda napisanže v našem sloganu: presečipričakovanja naših strank."

27. Robert Žnidar, vodja trgovanja in upravljavecpremoženja: "GBD se ukvarjatudi z upravljanjem premože-nja. Lani smo za vaše prihrankeskrbeli Robert, Alenka in Maja.Z naložbami smo zelo zadovolj-ni, saj je bilo preteklo leto kar"rodovitno". Povprečni donosna gospodarjenju je znašal kar66 odstotkov. V zadnjih treh le-tih je povprečni donos dosegel118 odstotkov, preračunano naletni ravni smo tako strankamprigospodarili kar 29,75 odstot-ka na leto. Da se vedno več Slo-vencev odloča za upravljanjepremoženja, je razvidno iz po-datka, da so sredstva na uprav-ljanju na zadnji dan lanskegaleta znašala 24,2 milijona evrov,kar pomeni v primerjavi z le-tom prej 92-odstotno poveča-nje."

Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Zaposleni

9

16. Blaž Markun

17. Martina Odar

18. Irma Panjan

19. Marko Pavlović

20. Petra Peternel

21. Blaž Pipp15. Rok Mubi14. Robert Majc

22. Darja Roblek

23. Barbara Verlic

24. Boštjan Višnar

25. Rok Vehovec

26. Andrej Zakotnik

27. Robert Žnidar

10 Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Naložbene priložnosti

Goran Dolenc

Večina finančnih analitikovpo svetu predvideva nekoli-ko počasnejšo gospodarskorast, kot smo ji bili priča vletu 2006. Upočasnitev sepredvideva predvsem narazvitih trgih, še posebej vZDA, to pa bo imelo posred-ni vpliv tudi na razvijajočetrge (ti bodo še vedno rasli zizjemno visokimi stopnja-mi, vendar počasneje kotleta 2006). Glavno tveganjeostaja recesija v ZDA, ki bijo lahko povzročil nepremič-ninski trg, ki se po nekaterihkazalnikih ohlaja.

Za lažjo identifikacijo po-tencialno zanimivih nalož-benih regij se analitiki pogo-sto opirajo na matriko pri-vlačnosti trgov, ki jo sestav-ljata dva pomembna kazal-nika: - Kazalnik relativnega vred-notenja: pričakovan 12-me-sečni P/E (angl. Price/ Ear-nings, tečaj delnice glede nadobiček na delnico) za razvi-te trge in P/E za zadnjih 12mesecev za razvijajoče trge.- Kazalnik kratkoročnega po-tenciala rasti: meri se kot 3-mesečna povprečna sredina

"Upgradow" (zvišanje pri-poročila) in "Downgradow"(znižanje priporočila) nalož-benih priporočil finančnihanalitikov. Ta kazalnik ima vprimeru razvijajočih trgovmanjši pomen zaradi slabšepokritosti analitkov.

Razviti trgi- Evropski trgi so glede nakazalnik relativnega vredno-tenja zelo privlačni, upošte-vaje še potencial kratkoroč-nega donosa pa so v primer-javi z največjimi kapitalskimitrgi v Evropi (Nemčija, Fran-cija, Italija, Anglija in Belgi-

ja) bolj privlačni obrobni ev-ropski trgi, kot so Irska, Fin-ska, Grčija in Nizozemska.- ZDA in Japonska sta vkombinaciji neprivlačnegarelativnega vrednotenja inkratkoročnega potenciala,kar glede na ohlajanje glo-balne gospodarske rasti tudini posebno presenečenje.Potrebno je omeniti, da sena obeh trgih že zgodovin-sko trguje pri nekoliko višjihkazalnikih relativnega vred-notenja v primerjavi z drugi-mi trgi in da ta efekt v matri-ki ni izločen.

- Za blok surovinskih držav(Avstralija, Nova Zelandijain Kanada) velja, da so moč-no povezane s surovinskimciklom in trenutno so v fazineprivlačnega relativnegavrednotenja in kratkoročne-ga potenciala.

Razvijajoči se trgi- Ugodna relativna vrednote-nja imajo npr. Tajska, Ma-džarska in Brazilija, a nimajovisokega kratkoročnega poten-ciala, zato so zanimive pred-vsem kot dolgoročne naložbe.- Na drugi strani imajo šte-vilni vzhodno evropski trgivisok kratkoročni potencial,kot npr. Rusija, Poljska inČeška, a so relativna vredno-tenja tu dokaj neugodna inse zato štejejo kot kratkoroč-ne naložbe.- Kot uspešna trgovalna stra-tegija bi se lahko obnesla po-večana izpostavljenost Brazi-liji in zmanjšana izpostavlje-nost Indiji, kjer se pojavljazaskrbljenost glede ohlajanja

gospodarske rasti zaradi boljrestriktivne monetarne poli-tike (dvigovanje obrestnemere) in poslabšanje tekoče-ga računa plačilne bilance.- Tudi povečana izpostavlje-nost Mehiki in Južni Afrikiin zmanjšana izpostavlje-

Kako kaže z naložbami na tujihkapitalskih trgih v letu 2007Leto 2006 je bilo za vlagatelje na tujih trgih izjemno uspešno. Kljub napetostim na Bližnjem vzhodu, strahovom pred rastočo inflacijo in ohlajanjemgospodarske rasti so bile predvsem delniške naložbe v preteklem letu zelo donosne. Leto pa si bomo zapomnili predvsem po razvijajočih se trgih, ki so vpovprečju dosegli 30-odstotni donos. In kaj lahko pričakujemo v tem letu?

Tabela 1: Pretekla, ocenjena in predvidena gospodarska rast po ključnih svetovnih regijah

Gospodarska rast 2005 2006o 2007p 2008p

Velika Britanija 1,9 % 2,6 % 2,6 % 2,8 %ZDA 3,2 % 3,3 % 2,4 % 2,7 %EU 1,5 % 2,6 % 2,2 % 2,3 %Japonska 2,7 % 2,8 % 2,0 % 2,0 %OECD skupaj 2,7 % 3,2 % 2,5 % 2,7 %Kitajska 10,2 % 10,6 % 10,3 % 10,7 %Indija 8,5 % 8,0 % 7,5 % 7,0 %Rusija 6,4 % 6,8 % 6,0 % 5,5 %Brazilija 2,3 % 3,1 % 3,8 % 4,0 %

Vir: OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development

Matrika privlačnosti razvitih trgov

Matrika privlačnosti razvijajočih trgov

Vir: IBES, DataStream, HIS

Vir: IBES, DataStream, HIS

Kaj torej pravi investicijski kompas glede regionalne razpršitve naložb?

Na razvitih trgih je privlač-na predvsem kontinentalnaEvropa, večji kratkoročnipotencial pa imajo boljobrobni trgi, kot so Irska,

trgi. Bo leto 2007 podo-bno? Predvidevamo, da sebo globalna rast nekolikoupočasnila, razvijajoči setrgi pa bodo še vedno go-nilo rasti, bo pa tudi na tehtrgih zaznati upočasnitev,ki bo posledica ohladitvenepremičninskega trga vZDA in restriktivne denar-

ne politike posameznih dr-žav (npr. Indija). Pozitivenefekt nekoliko upočasnjeneglobalne gospodarske rastije umiritev inflacije, zaradičesar ključnim centralnimbankam po svetu ne bo po-trebno bistveno, če sploh,dvigovati ključne obrestnemere.

nost Turčiji bi lahko prines-la želen rezultat. Tako Me-hika kot Južna Afrika imataugodno kombinacijo rela-tivnega vrednotenja in krat-koročnega potenciala, med-tem ko za Turčijo veljaobratno. Pri Južni Afriki jepotrebno biti pozoren naveliko odvisnost od suro-vinskega cikla.

sta privlačna Brazilija inMehika, zmanjšati pa veljaizpostavljenost Indiji inTurčiji.

ZaključekLeto 2006 je bilo za delni-ške naložbe izjemno leto,gonilo globalne rasti pa sobili predvsem razvijajoči

Nizozemska, Belgija, Fin-ska, Grčija, Španija, Italijain Avstrija v primerjavi zNemčijo in Francijo. Suro-vinski trgi, kot so Kanada,Avstralija in Nova Zelandi-ja, so trenutno manj pri-vlačni. Na razvijajočih trgih

Goran Dolenc I Foto: Tina Dokl

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Kapitalski trg

11

Simon Šubic

Med gorenjske izdajateljedelnic, ki kotirajo na Ljub-ljanski borzi, sodijo Merkur,Sava, Niko, Aerodrom Ljub-ljana, Gorenjski tisk, RTCKrvavec, LIP Bled in Gozd-no gospodarstvo Bled. Sled-njega je lani kupila Metro-politana, ki je v lasti ljub-ljanske nadškofije. Na zad-nji skupščini delničarjev(Metropolitana ima v lasti96 odstotkov družbe) sosprejeli sklep o umiku del-nic s prostega trga, zato sona borzi začasno zaustavilitrgovanje z njihovimi delni-cami, v končni fazi pa bodotorej delnice GG Bled umak-njene z Ljubljanske borze.Medtem ko je bilo lani trgo-vanje z delnicami večineomenjenih družb bolj alimanj živahno, pa z delnica-mi podjetja RTC Krvavecskorajda niso trgovali. Mor-da je tudi v tem razlog, danam edino iz GG Bled inRTC Krvavca tudi niso odgo-vorili na naša vprašanja onjihovem pogledu na delo-vanje slovenskega borznegatrga in napovedi o gibanjuvrednosti njihovih delnic vprihodnjem obdobju, med-tem ko se nam je predsedni-ca uprave Gorenjskega tiskaKristina Kobal zaradi preza-sedenosti opravičila.

Janez Bohorič: povezovanjez drugimi borzamiPredsednik uprave kranjskedružbe Sava Janez Bohoričtako ocenjuje, da je bilo de-lovanje slovenskega borzne-ga trga v preteklosti zelo ži-vahno, saj se promet naLjubljanski borzi in tržnakapitalizacija borznih čla-nov nenehno povečujeta,samo lani pa sta se prometin tržna kapitalizacija pove-čala za približno 72 odstot-kov. "Prehod na evro inugodna makroekonomskasituacija kažeta, da sloven-ski borzni trg postaja vsebolj zanimiv tudi za tuje vla-gatelje. Nadaljnji razvoj slo-venskega borznega trga bo vprihodnje temeljil na pove-zovanju slovenske borze zdrugimi evropskimi borza-mi, saj bo tako strateškopartnerstvo dodatno pripo-moglo k razvoju domačegaborznega trga," dodaja Bo-horič, ki načrtuje, da bodo vprihodnosti vse bolj zanimi-ve tudi Savine delnice. "V letu 2007 začenjamo zuresničevanjem v decembrusprejete strategije za nasled-nje petletno obdobje. Strate-gija je usmerjena v poveče-vanje premoženja Poslovneskupine Sava, kar se bo ponaših pričakovanjih odraža-lo v rasti vrednosti delniceSava. Povečevali bomo rastvrednosti finančnih naložbin ob več kot 50-odstotnem

povečevanju vrednosti pro-daje ter obsežnih vlaganjih vrazvoj naših dejavnosti (310milijonov evrov) do koncaleta 2011 ustvarili najmanj15-odstotno donosnost kapi-tala odvisnih družb Poslov-ne skupine Sava," napove-duje prvi mož kranjskedružbe, kjer imajo ambici-ozne načrte tudi za leto2007. Prihodke od prodajePoslovne skupine Sava želi-jo povečati za 12 odstotkov,operativni dobiček več kotpodvojiti in tako ustvaritiskupni čisti dobiček v višini30 milijonov evrov. "Knjigo-vodska vrednost delniceSava se bo ob 6-odstotni ra-sti povzpela na 224 evrov,kakšna pa bo njena tržnavrednost, pa bo pokazalo do-gajanje na borzi. V preteklo-sti se je vrednost delniceSava gibala v okvirih gibanjaslovenskega borznega in-deksa SBI 20, kar pomeni,da je vrednost delnice Savarasla. Tudi v prihodnje sibomo v družbi Sava, d. d.,prizadevali, da s presega-njem pričakovanj v poslova-nju celotne poslovne skupi-ne zagotovimo, da bododelnice Save še pridobivalena vrednosti," je še napove-dal Bohorič.

Bine Kordež: majhen trgin še manjša podjetjaTudi prvi mož MerkurjaBine Kordež delovanje slo-venskega borznega trga oce-njuje pozitivno. "Moramopa se zavedati, da gre za re-lativno majhen trg ter pred-vsem za relativno majhnapodjetja. V tujini je večinatako velikih podjetij, kot jihimamo v Sloveniji, organizi-rana kot družbe z omejenoodgovornostjo v lasti manj-šega števila lastnikov ali po-sameznih družin in ne na-stopajo na borzi. Na borzi sopredvsem velika podjetja,podjetja z milijardami kapi-tala in tudi milijoni drobnihdelničarjev. Borza je pravilo-ma trg za tako velika podjet-ja, kjer posamezni delničarali nekaj transakcij ne morevplivati na ceno delnice. Ta-kih podjetij imamo v Slove-niji zelo malo, mogoče po-tencialno pet, ostala pa se

bodo postopno preoblikova-la v d. o. o. ali pristala v ro-kah večjih tujih sistemov aliožjega kroga lastnikov," na-poveduje predsednik upravenakelskega Merkurja. Kordež je poslovanje Skupi-ne Merkur v letu 2006 oce-nil za dokaj uspešno, za le-tos pa si želi še boljših po-slovnih rezultatov. Kot pra-vi, je konjunktura tako v Slo-veniji kot tudi širše v okoljudobra, tako da verjamejo, dabomo z dobrim delom lan-ske rezultate lahko presegli.In kako se bo v prihodnjeobnašala Merkurjeva delni-ca? "Konec leta je Tuš na li-citaciji odkupil 24 odstotkovdelnic Merkurja od državnihskladov. Nakupna cena jeznašala blizu 300 evrov in jeza okoli 70 odstotkov prese-gala ceno, ki jo je Merkurje-va delnica dosegala preddražbo. Ta cena je bila torejpredvsem rezultat borbe zadelež in je trenutni rezultatiposlovanja ne opravičujejo.Zato se v zadnjem času tudigiblje na višini okoli 230 ev-rov, kar je še vedno okoli 30odstotkov več kot pred dve-ma mesecema. Ocenjuje-mo, da je ta višina v temčasu ustrezna, vsaka napo-vedovanja pa so seveda tve-gana," Kordež iz previdnostini želel postreči z bolj kon-kretnimi napovedmi.

Vinko Može: kapitalskitrg mlad in neizkušenPredsednik uprave Aerodro-ma Ljubljana Vinko Možepravi, da se slovenskemu ka-pitalskemu trgu še vednopoznata mladost in neizku-šenost. "Po moji oceni trg nidovolj pregleden in vse pre-večkrat se dogaja, da gibanjecen vrednostnih papirjev neodraža dejanskih poslovnihrezultatov podjetij. Trg bopostal bolj pregleden in raz-vit, ko bodo na njem ne levzpostavljena, temveč tudispoštovana jasnejša pravilaigre. Menim tudi, da potre-buje več tujih vlaganj in po-spešeno povezovanje z dru-gimi evropskimi kapitalski-mi trgi," razmišlja. Može zagotavlja, da je na-kup delnic Aerodroma Ljub-ljana varna naložba: "Število

potnikov in obseg tovora sebosta v prihodnjih letih po-večevala, posodabljali in širi-li bomo tudi letališko infra-strukturo. Ob letališču bozrasla poslovno-ekonomskacona, v prihodnjih nekaj le-tih pa bomo postali največjein najsodobnejše letališče vregiji. Glede na napovedanobo vrednost delnice AELGrasla. Naša delnica je zatotrdna in varna naložba, ki sebo vlagateljem obrestovala."Na brniškem letališču sicerletos načrtujejo skupaj 1,4milijona potnikov, kar po-meni 7-odstotno stopnjo ra-sti, 45.774 premikov letal,kar predstavlja povečanje za14 odstotkov, in 16.829 tontovora, kar izkazuje načrto-vano 16-odstotno rast v pri-merjavi z letom 2006. Načr-tujejo, da bodo ustvarili 9,6milijona evrov čistega dobič-ka, kar je za 9 odstotkov nadoceno za leto 2006. Nadalje-vali bodo tudi z naložbami,ki so opredeljene v strategijirazvoja družbe. "Letos načr-tujemo investicije v skupnivišini 28,4 milijona evrov.Največjo investicijo pred-

stavlja dokončanje gradnjeprve faze novega potniškegaterminala, med večjimi in-vesticijami v objekte pa staše razširitev glavne letališkeploščadi in podaljšek voznesteze," napoveduje Može.

Ivanka Gaber Zupančič: delnice so podcenjeneDirektorica delniške družbeAlpetour Potovalna agencijaiz Kranja Ivanka Gaber Zu-pančič ocenjuje, da se je poobdobju relativnega mrtvilaborzno dogajanje v zadnjihtreh do štirih mesecih rela-tivno okrepilo, kar dokazujetudi rast borznega indeksa."Majhnost trga izkazujetudi izrazito velik vpliv ne-katerih delnic na borzno do-gajanje - npr. delnice Krked. d. - ter predvsem delnic izprve kotacije. Vesela bi bila,če bi se trgovanje okrepilotudi na prostem trgu, čepravs pomočjo vzdrževalcev lik-vidnosti, saj so nekatere del-nice na prostem trgu še ved-no podcenjene, kar dokazu-jejo tudi izračuni nekaterih

kazalnikov - P/E, P/BV,EV/EBITDA ... Borzni trg si-cer deluje pregledno, nad-zor s strani Agencije za trg zvrednostnimi papirji pa semi zdi ustrezen," meni Zu-pančičeva. Če se bo evforija z vzhodnihtrgov (Bosna, Hrvaška) pre-nesla tudi k nam, Ivanka G.Zupančič pričakuje okrep-ljeno trgovanje in rast ve-čine tečajev. "Sicer menim,da so ugodna gibanja iz borzvzhodnih sosedov v precejš-nji meri odraz nerealnih pri-čakovanj, izrazitega vplivamedijev na tečaje delnic oz.nedelujočega trga, kjer teča-ji določenih delnic odražajoneke vrste teorijo sledenja.Ali bodo rezultati poslovanjaslovenskih družb v resnicitako dobri, da bodo upravi-čevali morebitno korekcijoborznega indeksa navzgor,pa bo pokazalo daljše časov-no obdobje," pravi. Gibanjetečaja delnic Potovalneagencije Alpetour je po nje-nem odraz razmer na po-dročju dejavnosti javnegaprevoza potnikov, kar je tudirazlog, da delnica ne sodi

med bolj likvidne. "Izrazitihsprememb tečaja ne priča-kujem, razen v primeru iz-jemnih dogodkov, ki bi vpli-vali na njeno večjo tržnost,"je še dejala.

Alojz Burja: ključni problem je majhnostPredsednik uprave Lesne in-dustrije Bled Alojz Burja jemnenja, da slovenski borznitrg ne deluje dobro zaradiveč bistvenih razlogov. Prvirazlog je majhnost trga. Kotdrugo opozarja, da se je ve-lik del poslov naredil mimoborze. In tretjič: v več pri-merih so bili izvedeni večin-ski nakupi podjetij, vendarbrez javne prevzemne po-nudbe (parkirišča), kar staomogočili slabi zakonodajain kontrola. "Situacija se bosicer v prihodnosti izboljša-la zaradi boljše zakonodaje,še naprej pa bo pešala trans-parentnost poslov. Ključniproblem, torej majhnost, boostal, zato je edina realnaopcija pripojitev k eni večjihevropskih borz. Nenazadnje

Slovenci bolj spoštujemotujo kontrolo delovanja kotlastno," pravi Burja, ki na-poveduje, da se bo vrednostLipovih delnic dvignila."Osnova za to je bistvenoboljše poslovanje in nizkatržna vrednost delnic na-pram knjigovodski vredno-sti," ne pušča dvomov.

Tina Nastran: na borzi trguje premalo podjetijTina Nastran, predsednica

uprave družbe Niko iz Že-leznikov, delovanje sloven-

skega borznega trga sicerocenjuje kot sprejemljivo,vendar opozarja, da je trgo-vanja na njem razmeromamalo, saj trguje le nekajpodjetij. Po njenem mnenjutrenutna slika ne ustrezaravno realni situaciji, saj obstaja še precej velikihpodjetij, ki še niso prisotnana borznem trgu, pa bi mo-rala biti. "Kar se tiče Nikovih delnic,pričakujemo realno rast nji-hove vrednosti, predvsemglede na zadnja dva meseca,ko je šla njihova vrednoststrmo navzgor v odnosu napričakovano rast. V vsakemprimeru ne pričakujemotako hitre rasti vrednostidelnic, kot smo ji bili pričaod lanskega poletja do kon-ca leta 2006," je napoveda-la. Na podlagi napovedi gi-banj na trgu, povpraševanja,polne zasedenosti kapacitetNastranova pričakuje, da botudi leto 2007 za družboNiko odlično oziroma naravni lanskega leta, ki je bilozelo uspešno.

Slovenski borzni trg je majhen Naši sogovorniki, predsedniki uprav oziroma direktorji gorenjskih družb, ki kotirajo na borzi, menijo, da je borzni trg majhen, zato potrebuje povezovanjez drugimi evropskimi borzami.

Janez Bohorič Bine Kordež

Vinko Može

Alojz Burja

Tina NastranIvanka Gaber Zupančič

12 Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Davki

Hermina Borak

Novosti tega zakona so trijedohodninski razredi s stop-njami 16, 27 in 41 odstotkovin ne več pet, kar bo veljaloše za odmero za leto 2006,višja bo tudi splošna olajša-va, manj pa bo posebniholajšav. Črtane so tudi olaj-šave za različne namene,tako da odpade tudi olajšavaza nakup vrednostnih papir-jev, katerih izdajatelj je RS,in za rešitev stanovanjskegavprašanja. Za leto 2007 vamne bo več treba zbirati raču-nov, na podlagi katerih stelahko doslej uveljavljali olaj-šavo. Zadnjič boste torej 2-odstotno olajšavo za različ-ne namene uveljavljali samoše za leto 2006.Zavezanci boste na dom do-bili tudi že delno izpolnjenedohodninske napovedi zaleto 2006, na katere bostevpisovali morebitne drugač-ne podatke in olajšave terpodpisane napovedi vrnilido 30. aprila 2007. Če neboste prejeli izpolnjene do-hodninske napovedi, mora-te napoved sami vložiti do30. aprila 2007. V nasled-njih letih bo davčni organna podlagi posredovanih po-datkov izplačevalcev do 31.maja izdal zavezancem in-formativni izračun, ki v pri-meru, da v roku 15 dni nepodate pripomb, postaneodločba o odmeri dohodni-ne. V primeru, da informa-tivnega izračuna ne bosteprejeli, morate napoved do30. junija vložiti sami.Z dohodnino so obdavčenivsi dohodki fizičnih oseb,razen tistih, ki so izrecnoopredeljeni kot oproščeniplačila dohodnine. Že z no-velo iz decembra 2005 veljaizhodišče, da se obresti, divi-dende in dobiček iz kapitalaobdavčujejo z dohodnino poproporcionalni stopnji inbrez upoštevanja davčnih

olajšav. Dohodkov iz obre-sti, dividend in dobičkov izkapitala tako že za leto 2006ne bo treba vključiti v do-hodninsko napoved.V nadaljevanju bomo po-drobneje opisali obdavčitevdohodka iz kapitala. V pri-merjavi z zakonom, ki je ve-ljal za leto 2006, se po no-vem zakonu kot dohodki izkapitala poleg dobička iz ka-pitala obdavčujejo še obrestiin dividende. Že za leto2006 velja, da morate napo-vedi za dobičke iz kapitalain obresti, ki ste jih prejelina podlagi denarnih depozi-tov pri bankah in hranilni-cah v Republiki Sloveniji indrugih državah članicah Ev-ropske unije, oddati do kon-ca februarja 2007. Plačiloomenjenega davka za vaspredstavlja končni davek inprejemkov ni potrebno vpi-sovati v napoved za dohod-nino.

ObrestiOpredelitev oprostitev ostajanespremenjena. Obdavčeneso obresti od depozitov pribankah in hranilnicah ter oddrugih podobnih finančnihterjatev, posojil, dolžniškihvrednostnih papirjev (obvez-nic), dohodek iz življenjske-ga zavarovanja in dohodekiz delitve prihodkov vzajem-nega sklada v obliki obrestiin dohodek iz oddajanja v fi-nančni najem. Posebej jepotrebno izpostaviti, da jepri denacionalizacijskih ob-veznicah obdavčena le po-lovica prejetih obresti. Če prejete obresti na podlagidenarnih depozitov pri ban-kah in hranilnicah v letu2006 niso presegle zneska300.000 tolarjev (za leto2007 bo neobdavčeni zne-sek znašal 1.000 evrov),vam napovedi za odmerodohodnine od obresti ni po-trebno vložiti.

Obresti za leti 2006 in 2007se obdavčujejo po stopnji 15odstotkov, od leta 2008 da-lje pa po stopnji 20 odstot-kov.

Dobiček iz kapitalaDobički iz kapitala se obdav-čujejo ne glede na rok imet-ništva kapitala, pri čemer sestopnja davka, ki je določenav višini 20 odstotkov, vsakihdopolnjenih pet let imetniš-tva kapitala zmanjša za petindeksnih točk (po petih le-tih je stopnja 15-odstotna, podesetih letih 10-odstotna, popetnajstih letih 5-odstotna).Po preteku 20 let prodaja niveč obdavčena.Dobiček iz kapitala, ki ga za-vezanci dosegajo z odsvojit-vijo dolžniških vrednostnihpapirjev, je oproščen dohod-nine. Napoved za odmero dohod-nine od dobička iz kapitalaod odsvojitve vrednostnihpapirjev ter drugih deleževv kapitalu in popisnih listovmorate oddati do 28. febru-arja tekočega leta za prete-klo leto. Prijaviti morate vseprodaje vrednostnih papir-jev, razen če gre za neob-davčeno odsvojitev vred-nostnih papirjev. V tako na-povedan dohodek se všteva-jo v davčnem letu doseženidobički iz kapitala ali reali-zirane izgube iz kapitala,pri čemer se zavezancu neprizna izguba pri odsvojitvikapitala, če je zavezanec vroku 30 dni pred odsvojitvi-jo ali po njej pridobil vse-binsko istovrstni nadomest-ni kapital. Izguba se ne pri-zna tudi v primeru, da jetako odsvojen kapital prido-bila zavezančeva povezanaoseba.Obdavčena je vsaka odsvoji-tev vrednostnih papirjev, ra-zen izrecno izvzetih, kot so:dedovanje, prenosi v okviruposojila ali zastave, prenosi

v postopkih prisilne izterja-ve obveznih dajatev, zame-njava z istovrstnimi vred-nostnimi papirji brez de-narnega toka, zamenjavadelnic investicijskih družbza investicijske kupone vza-jemnega sklada v postopkuobveznega preoblikovanjainvesticijske družbe v vza-jemni sklad po posebnihpredpisih in prva odsvojitevdelnic, ki ste jih pridobili vzameno za lastninske certi-fikate ali investicijskih ku-ponov, pridobljenih z zame-njavo delnic pridobljenih vpostopku lastninskega pre-oblikovanja. Eno leto po

uveljavitvi zakona, ki bo do-puščal ustanovitev krovnihvzajemnih skladov, se bolahko ugotavljanje davčneobveznosti odložilo tudi priprehajanju v okviru pod-skladov istega krovnega vza-jemnega sklada. Davčna osnova je razlikamed nakupno vrednostjo alivrednostjo ob pridobitvi inprodajno vrednostjo alivrednostjo ob odsvojitvi. Zaleto 2006 boste svojo na-bavno ceno še lahko valori-zirali, kot strošek nakupa inprodaje pa se bodo upošte-vali dejanski stroški, vendarnajveč do višine 1 odstotka.

Valorizacija nabavne vred-nosti kapitala se opravi začas od koledarskega leta pri-dobitve kapitala do koledar-skega leta odsvojitve kapita-la, če je bila odsvojitev kapi-tala izvršena po pretekuenega leta od leta pridobit-ve.S 1. januarjem 2007 se valo-rizacija nabavne vrednostikapitala odpravlja, za stro-ške nakupa in prodaje pa sebodo upoštevali normiranistroški v višini 1 odstotka odvrednosti nabave in 1 odstot-ka od vrednosti prodaje. Vsem, ki ste vrednostne pa-pirje kupili pred letom2003, se kot vrednost ob pri-dobitvi upošteva tržna vred-nost na dan 1. januarja2006. Če ste vrednostne pa-pirje pridobili pred uvedboevra, prodali pa po 1. januar-ju 2007, se vrednost ob pri-dobitvi preračuna z uporabosrednjega tečaja Banke Slo-venije, ki je veljal na dan pri-dobitve vrednostnega papir-ja oziroma 1. januarja 2006,kadar se za nabavno vred-nost šteje vrednost na tadan. Če ste v preteklem letu vred-nostne papirje pred potekom20 let podarili zakoncu aliotroku, lahko s posebnim ob-razcem, ki ga oddate pristoj-nemu davčnemu uradu do28. februarja tekočega leta,uveljavljate odlog ugotavlja-nja davčne obveznosti. V pri-meru dovolitve odloga s stra-ni davčnega organa, ne bosteplačali davka od odsvojitvevrednostnih papirjev. Čevam odloga davčne obvezno-sti davčni organ ne dovoli,morate v 10 dneh po preje-mu take odločbe vložiti na-poved. Če pa bo obdarjenecprodal tako pridobljene vred-nostne papirje pred potekom20 let od pridobitve, se mubo kot nabavna vrednost pri-dobitve upoštevala vrednost,po kateri je vrednostni papirpridobil darovalec. Naložbe v tuje vrednostnepapirje so davčno enako ob-ravnavane kot v domače.

DividendeZavezanec za davek od do-hodkov doseženih z udelež-bo pri dobičku (dividende)je fizična oseba, s stalnimprebivališčem v RepublikiSloveniji, ki je v državi ali tu-jini prejela dividende.Z novim zakonom se bistve-no spreminja opredelitevdohodka, ki se po veljavnemzakonu obdavčuje kot divi-dende. Ne bo se več obdav-čevalo dohodkov iz naslovanominalnega povečanjaosnovnega kapitala družbein nekaterih drugih dividen-dam podobnih dohodkov.Kot dividenda se bo po no-vem od 1. januarja 2007 ob-davčevalo prikrito izplačilo

Novosti zakona o dohodniniKonec leta 2006 je državni zbor sprejel paket novih davčnih zakonov, med katerimi je za fizične osebe najpomembnejši Zakon o dohodnini (ZDOH-2), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 117 dne 16. novembra 2006 in je začel veljati 1. januarja 2007.

Kako vam lahko pomagamo pri napovedi davka oddobička iz kapitala?1. Lahko se oglasite na sedežu GBD d. d., Koroška

33, Kranj in vam zaposleni proti plačilu (minimalno 15 evrov, odvisno od števila transakcij) pripravijo napoved.

2. Napovedi in navodila za izpolnjevanje dohodkov iz kapitala si lahko izpišete tudi sami, dobite jih na spletnistrani davčne uprave: http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/dohodnina_za_fizicne_osebe_obrazci/dohodek_iz_kapitala/, kjer lahko izberete posameznonapoved.

3. Napovedi lahko tudi kupite v knjigarnah in papirnicah(cena napovedi dobička iz kapitala se giblje okoli 0,55 evra; napoved za odmero dohodnine od obrestina denarne depozite pa bo stala okoli 0,10 do 0,20 evra za kos).

Hermina Borak I Foto: Tina Dokl

Izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala I Foto: Tina Dokl

Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Davki

13

PREJEMEK OSNOVA AKONTACIJA POSEBNA NAPOVED informativni (stopnja) (ali morate oddati posebno napoved in kdaj) izračun

MED LETOM KONEC LETA ROK PREJEMA1

IZ ZAPOSLITVE- Iz delovnega razmerja dohodek zmanjšan za prispevke lestvica DA, če izplačevalec ni plačnik davka 31. 5.

v RS do 10 dne v mesecu

- bonitete posebna pravila vrednotenja; lestvica DA, če izplačevalec ni plačnik davka zaposleni, če ne presega 13 EUR, otrok v RS in sicer v 7 dneh zaposlenega do 15 let, če ne presega 42 EUR 31. 5.

- drugi dohodki (nagrade, nagradne igre, če nagrada ne presega 42 EUR; 25 % DA, če izplačevalec ni plačnik davka 31. 5. darila, štipendije ...) darilo, če ne presega 42 EUR posamično, v RS v 7 dneh od prejema dohodka

oz. skupaj letno 84 EUR;štipendija nad minimalno plačo (januarja 2007 znaša 521,83 EUR)

- študentsko delo dohodek - normirani str. 10 %; 25 % 31. 5.dohodek nad 400 EUR

- pogodbeno razmerje dohodek zmanjšan za normirane stroške 25 % DA, če izplačevalec ni plačnik davka 31. 5. v višini 10 % (lahko se uveljavlja dejanske v RS do 10. v mesecustroške prevoza in nočitve2)

PREMOŽENJSKE PRAVICE dohodek zmanjšan za normirane stroške 25 % DA, če izplačevalec ni plačnik davka 31. 5.v višini 10 % v RS v 15 dneh po prejemu dohodka,

ODDAJANJE PREMOŽENJA dohoden zmanjšan za normirane stroške 25 % DA, če izplačevalec ni plačnik davka 15. 1. 31. 5. V NAJEM v višini 40% (lahko se uveljavljajo dejanski stroški v RS v 15 dneh po prejemu dohodka,

vzdrževanja premoženja2)

OBRESTI 20 % DA, če izplačevalec ni plačnik davka- na podlagi posojila dosežene obresti; (v letu 2007 15 %) v RS do 15 dne po preteku trimesečja - obveznice dosežene obresti;- obveznice kot odškodnina 50 % zneska neobdavčeno za obveznice

prejete kot odškodnina (denacionalizacija)

- depoziti pri bankah in Seštevek osnov se zniža za 1.000 EUR 28. 2., če prejemki hranilnicah presegajo 1.000 EUR

- delitev prihodkov vzajemnega dosežene obresti 20 % DA, če izplačevalec ni plačnik davka sklada v obliki obresti v RS do 15. dne po preteku trimesečja

DIVIDENDE dosežena dividenda 20 % DA, če izplačevalec ni plačnik davka v RS do 15. dne po preteku trimesečja

DOBIČEK IZ KAPITALA razlika med vrednostjo ob odsvojitvi in 20 % DA, v 15 dneh od dneva odsvojitve- nepremičnina vrednostjo ob pridobitvi zmanjšana za stroške

(investicije, plačanega davka, cenitev - do 188 EUR)

- vrednostni papirji razlika med vrednostjo ob odsvojitvi in 20 % 28. 2. - investicijski kuponi vrednostjo ob pridobitvi; vsakih 5 let

ob nakupu in prodaji se upošteva normirana se zniža za 5 točkprovizija v višini 1 %;

1 Za leto 2006 nam bo DURS poslal predizpolnjene obrazce do 31. marca 2007, vrniti jih moramo 30. aprila 2007. Za naslednja leta pa nam bo poslal informativni izračun, ki po preteku roka za ugovor in v primeru, da ne ugovarjate, postane odločba o odmeri dohodnine. Ugovor z ustreznimi dokazili glede davčne obveznosti lahko podate v 15 dneh po prejemu informativnega izračuna. Če informativnega izračuna ne prejmete, morate napoved vložiti sami do 30. junija. Če vaši dohodki ne dosežejo 2.800 EUR, ne oddajate napovedi.

2 Dejanske stroške lahko uveljavljate v ugovoru zoper informativni izračun. Če sami oddajate napoved v 15 dneh po prejemu dohodka, dejanske stroške uveljavljate v napovedi.

PREGLED OBDAVČITVE POSAMEZNIH PREJEMKOV PO ZAKONU O DOHODNINI (ZDOH-2)

dobička, kot ga opredeljujeZakon o davku od dohod-kov pravnih oseb, in sicer jeto vsako nadomestilo, ki gazagotovi izplačevalec osebi,ki ima posredno ali nepo-sredno v lasti najmanj 25odstotkov delnic ali deleža vkapitalu. Vsa druga nado-mestila/ugodnosti, ki jihprejmete kot imetnik dele-ža v družbi, pa se bodo ob-davčevala kot drugi dohod-ki. Razlika je ta, da v prime-ru, ko se bodo prejemki šte-li kot dividende, znesekprejemka ne bo povečevalletne davčne osnove (ob-davčitev bo dokončna); čepa se bo upošteval kot dru-gi dohodek, bo povečevalletno davčno osnovo (pre-jemke bo davčna upravaupoštevala v odmeri za do-hodnino). Dividende se obdavčujejopo stopnji 20 odstotkov.Če prejmete dohodke iz tu-jine, se obračunani znesekdavka pri nas zmanjša zadavek, plačan od tega do-hodka v tujini. Plačilo dav-

ka v tujini morate dokazo-vati s predložitvijo listin, iz-danih s strani davčnegaorgana države, v kateri je zaprejeti dohodek plačan da-vek, ki ga sedaj uveljavljatepri nas. Zakon o davčnempostopku dovoljuje tudipredložitev drugega doku-menta, iz katerega je raz-vidna obveznost za plačilodavka in plačilo davka (npr.potrdilo borznega posred-nika). Vrsta dokazila nipredpisana.V primeru sklenjene Med-narodne pogodbe o izogiba-nju dvojnega obdavčevanjadohodka se za davek, pla-čan v tujini, šteje obračuna-ni in plačani davek v skladuz veljavno pogodbo in sicernajveč do višine, ki bi jo za-vezanec za omenjeni doho-dek plačal doma. V prime-ru, da je bil davek v tujiniplačan v nižjem znesku odugotovljenega po stopnji vsporazumu ali od zneska,ki bi ga bil zavezanec dol-žan plačati po naših predpi-sih, se upošteva plačani da-

vek. Če pa je v tujini plačanvišji davek od ugotovljene-ga po stopnji iz sporazumaali po višji stopnji, kot jopredvideva naš predpis,davčni organ upošteva zne-sek po sporazumu oziromanašo stopnjo. Napoved za odmero davkaod dohodkov, doseženih zudeležbo pri dobičku v tuji-ni, vloži zavezanec pri davč-nem uradu, kjer je vpisan vregister davčnih zavezan-cev in sicer v roku 15 dni poprejemu dohodka. Od 1. ja-nuarja 2007 dalje moratenapoved oddati v 15 dnehpo preteku trimesečja, v ka-terem ste prejeli dividendo,kar pomeni kvartalno odda-janje napovedi.Če vam je že plačnik davka(borzno posredniška druž-ba ali banka) odtegnil davekod prejete dividende v tuji-ni, vam posebej napovedidavčni upravi ni potrebnovlagati, saj je namesto vasto opravil že plačnik davkain vas o višini odtegnjenegadavka tudi obvestil.

Bilten Moj Broker izdaja GBD Gorenjska borznoposredniška družba, d. d. in je namenjen informiranju investitorjev.Brezplačno ga prejmejo komitenti GBD Gorenjske borznoposredniške družbe, d. d.

Omejitev odgovornosti: V publikaciji izražena mnenja ne pomenijo ponudbe zanakup ali prodajo določenih vrednostnih papirjev ali skupin vrednostnih papirjev,temveč so podana izključno za boljše razumevanje vrednostnih papirjev in delo-vanja trga kapitala. Informacije so bile pridobljene iz virov, za katere avtorji ver-jamejo, da so verodostojni, vendar ne zagotavljajo njihove natančnosti in popol-nosti. GBD, d. d. in avtorji ne prevzemajo nobene odgovornosti za posledice od-ločitev, ki bi bile sprejete na podlagi mnenj in informacij, podanih v tej publikaciji.

GBD Gorenjska borznoposredniškadružba, d. d., Koroška cesta 33,4000 Kranj, 04 280 10 0001 300 66 10www.gbd.siMŠ: 5943086, DŠ: 46365877TRR za nakup vrednostnih papirjev:01502-0007250097, referenca 00in vaša davčna številka.

150 razstavljavcev, 200 predavanj in predsta-vitev, koristnih informacij in naložbenih na-migov v času od 16. do 18. marca 2007. Nekaj aktualnih tem: Obogateti s certifikati,Naložbe skladov v letu 2007 pri rastočih go-spodarstvih in svetovnopolitičnih tveganjih,Novi trendi pri On line brokerjih, Aktivnoali pasivno trgovanje?Kako poskrbeti za udobno starost? Surovine. Lani smo bili eni od 14.000 obiskovalcev inpozitivno presenečeni nad kvaliteto preda-vanj in potekom sejma. Zato letos obisk pri-poročamo tudi vam. Še zlasti vsem, ki samitrgujete prek E*trade, ki vas zanimajo novifinančni instrumenti (npr. certifikati), in že-lite izvedeti, kaj je oz. bo letos najbolj "in".Več informacij: info@messe-stuttgart.de Informativne prijave sprejemamo do 23.

februarja 2007 prek interneta info@gbd.siin po telefonu 04/280 10 00, da bomo orga-nizirali prevoz in rezervirali prenočišča. Odhod: v petek, 16. marca 2007, zjutraj, vrnitev: v soboto, 17. marca 2007, poznozvečer. Poleg obiska sejma si bomo v polovi-ci dneva ogledali tudi mesto Stuttgart.

Z GBD v Stuttgart na finančni sejem!

Sejem za institucionalne in

zasebne investitorje

Sejem Stuttgart I od 16. do 18. marca 2007

NAJBOLJŠI REZULTATI Z NALOŽBENIM SEJMOM št. 1

14 Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Vrednostni papirji

Izkušnje malega delničarjaRajko Simič iz Kranja je prve delnice kupil že leta 1992 in velja za enega prvih malih delničarjev naGorenjskem. Njegove izkušnje so zanimive in koristne. Prisega na zdrav razum in prvi občutek, ki jepraviloma tudi najboljši.

Cveto Zaplotnik

Kranj - Vprašanje, kako rav-nati s svojimi prihranki, po-staja vse bolj aktualno. Med-tem ko bo starejšim delav-cem pokojnina iz obveznegapokojninskega zavarovanjaše nekako zadoščala za do-stojno preživljanje starosti,bo srednja in predvsemmlajša generacija moraladel pokojnine "zaslužiti" zrazličnimi oblikami varčeva-nja. Možnosti za to je veliko,od bančnega varčevanja,vključitve v prostovoljno do-datno pokojninsko zavaro-vanja, vlaganj v vrednostnepapirje (delnice, obveznice)in v "točke" vzajemnih skla-dov do sklenitve naložbene-ga življenjskega zavarova-nje, vlaganj v nepremičnine... Veliko možnosti za varče-vanje oz. vlaganje prinašatudi veliko drobnih pasti, vkatere se finančno strokov-no premalo usposobljenivlagatelji lahko hitro ujame-jo. Vse se suče okrog vpraša-nja, kako zagotavljati hkrativarnost in donosnost. Boljvarna naložba je pravilomamanj donosna in obratno.Le za bančne depozite ban-ke medsebojno jamčijo dozneska 22 tisoč evrov, vseostale oblike so povezane zvečjim ali manjšim tvega-njem.

Od teorije k praksiMorda bodo komu pri odlo-čitvi o naložbi svojih pri-hrankov koristile izkušnjeRajka Simiča iz Kranja, ene-ga prvih malih vlagateljev vvrednostne papirje na Go-renjskem. Po izobrazbidružboslovec in zaposlen vdržavni službi se je že kma-lu po spremembi družbene-ga in gospodarskega siste-ma v Sloveniji začel zanima-ti za vrednostne papirje intrgovanje na borzi. Prvoznanje, ki ga je pridobil iztakrat dosegljive literaturein iz časopisa za bančno, fi-nančno in davčno svetova-nje Kapital, je kmalu "preve-ril" tudi v praksi. Že leta1992 je vpisal nekaj delnicHranilnice Lon, kupil ob-veznice Občine Zagorje terštirideset delnic Mladinskeknjige - založbe, ki so bilenominirane v avstrijskih ši-lingih. Na začetku je trgovalpreko borznoposredniškedružbe Poteza, nato prekoFactor banke, od ustanovitveGBD Gorenjske borznopos-redniške družbe pa je njenkomitent. V Rajkovi zajetnizbirki časopisov, dokumen-tov in drugih "papirjev" jetudi GBD-jev račun številka13 iz 13. aprila 1997, ko somu "knjižili" tri delniceKrke. "Krkina delnica je bilaproti koncu tistega leta vred-na 19.000 tolarjev, približ-no toliko tudi delnica Petro-

la," se spominja Rajko, nje-govim spominom pa dodaj-mo, da enotni tečaj Krke do-brih devet let kasneje (v za-četku februarja 2007) znašaveč kot 900 evrov (216 tisočtolarjev), tečaj Petrolove del-nice pa 575 evrov (138 tisočtolarjev).

S Heliosom občutil globalni trgV petnajstih letih si je pri tr-govanju z vrednostnimi pa-pirji pridobil veliko izku-šenj, za razliko od mnogihjih ne skriva, ampak jih jepripravljen tudi povedati. Zadelničarstvo je navdušil karnekaj svojih prijateljev inznancev, vseh pa ne. Kotpravi, nekateri delajo z de-narjem tako kot v času hi-perinflacije in vsega takojzapravijo, drugi se ubadajopredvsem z vprašanjem, vkateri banki so višje obresti.In kakšne so Rajkove izkuš-nje? "Mali vlagatelji, ki želi-jo denar naložiti v delnice,naj tako varčujejo vsaj odpet do deset let, saj bodo obmorebitnih kratkoročnih ni-hanjih tečajev šele v daljšemobdobju občutili donosnostnaložbe. Vsega denarja najne vložijo le v eno delnico,ampak naj imajo poleg para-dnega "konja" še nekaj re-zervnih. Za začetek naj vlo-

žijo v vrednostne papirje leod pet do deset odstotkovsvojih prihrankov in naj sepotem za nadaljnje naložbeodločijo na podlagi lastnihizkušenj. V delnice naj vlo-žijo denar, ki ga ne načrtuje-jo za nakup pomembnih do-brin v relativno kratkem ob-dobju in je namenjen dolgo-ročnim prihrankom," praviRajko in dodaja, da je šelepotlej, ko je imel "v žepu" ženekaj delnic, občutil, kaj jeglobalni trg. "Tečaj Helioso-vih delnic je ob ruski kriziob koncu devetdesetih letobčutno padel in se na ne-kdanjo raven dvignil šele popribližno dveh letih. Febru-arja 2001 so bile vredne 37tisoč tolarjev, v sredini letoš-njega januarja je njihov te-čaj že presegel 260 tisoč to-larjev (1.088 evrov)," praviRajko, ki se dobro spominjatudi požara v Gorenju. "Ta-krat je vrednost njihovihdelnic padla več kot za desetodstotkov, a žal še nisemimel dovolj izkušenj, da bijih takoj kupil. Čez dva dnise je tečaj že povzpel naprejšnjo raven," pravi indoda novo izkušnjo: "Vlaga-telj nikoli ne sme žalovati zazamujenimi priložnostmi,ampak se mora vedno ozira-ti naprej in iskati nove izzi-ve, ki jih je vedno dovolj."

Po dežju vedno pridesonce

Rajko je doživel 18-mesečnodeževje, to je obdobje nepre-kinjenega padanja delniškihtečajev na Ljubljanski borzi,dogajanje je lahko le opazo-val. "Mali delničarji imamopremalo znanja, da bi ujelipravi trenutek, ko tečaji za-čnejo padati ali se zviševati.Tisti, ki se poklicno ukvarja-jo z upravljanjem kapitala,to znajo in zaslužijo ob na-raščanju ali padanju teča-jev," pravi in odkrito prizna-va, da je lastninske certifika-te slabo unovčil, da se jeopekel z delnicami Dadaso-vega Primofina, da je pre-zgodaj prodal Savine delnice... Kupil jih je za 3.000 tolar-jev, prodal sicer še enkratdražje, a v začetku februarjaletos so bile vredne že 239evrov (57 tisoč tolarjev).

Večji donosi kot v bankah"Čeprav so bili tudi težkičasi in sem se z nekateriminaložbami "opekel", sem zvlaganji v delnice zaslužilveč, kot bi z varčevanjem vbankah. Veliko pričakujemod delnic Telekoma Sloveni-je, prve sem kupil leta 1997,takrat so bile vredne okrog12.000 tolarjev, sredi letoš-njega januarja je njihovenotni tečaj na Ljubljanskiborzi znašal že 353 evrov oz.več kot 84 tisoč tolarjev." Navprašanje, ali kupuje delni-ce ob padanju ali narašča-nju tečajev, je odgovoril:"Več kot desetletno ukvarja-nje z borzo še ni dovolj, dabi lahko sebe prepričal in dabi jih kupoval takrat, kozgubljajo na vrednosti. Obi-čajno si takrat "nataknem"črna očala in vidim vse pesi-mistično, češ - saj se bo pa-danje tečajev še nadaljeva-lo." In kaj bi svetoval vlaga-teljem, ki šele vstopajo nadelniški trg? Na kratek rokbi jim svetoval nakup delnicinvesticijskih družb, ki sebodo preoblikovale v vza-jemne sklade, za daljše ob-dobje pa nakup delnic kate-rega od slovenskih podjetijiz borzne kotacije.

Večja izbira, več podatkovRajku njegov "konjiček"

vzame tudi precej časa. Vsakvečer sede k računalniku inna spletu pogleda tečajnicoLjubljanske borze in še ne-katerih tujih borz. "V časuinterneta je bistveno lažjepriti do podatkov, kot je bilopred desetimi leti," pravi inpoudarja, da se je v tem ob-dobju veliko spremenilo.Vlagatelji imajo večjo izbiromed delnicami z različnihobmočij in gospodarskih pa-nog, poleg delnic domačihdružb lahko kupujejo tudituje, stroški za borzno po-sredovanje so nižji ...

Rajko Simič je od vsega začetka GBD-ja njihovkomitent. "Čeprav se je število zaposlenih vdružbi povečalo, so še vedno prijazni, kot so bilina začetku," pravi.

Prva številka GBD-jevega časopisa Moj Broker, maj 1997

Delnica Mladinske knjige - založbe, nominirana v avstrijskih šilingih, iz leta 1992

Tečajnica Jugoslovanske borze vrednostnih papirjev d. d.,Ljubljana, 9. maj 1991

Rajko Simič I Foto: Gorazd Kavčič

Moj broker, torek, 13. februarja 2007

Nagradna križanka

15

Nagrade: 1. nagrada: spominski evrski kovanci innahrbtnik GBD2. nagrada: spominski evrski kovanci indežnik GBD3. nagrada: spominski evrski kovanci inmajica GBD 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavlje-no iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v ku-pon iz križanke) pošljite na dopisnicah dosrede, 21. februarja 2007, na Gorenjski glas,Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnicelahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskegaglasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.

Ker imamo izkušnje na kapitalskih trgih,

smo strokovni, izkušeni in verodostojni,imamo neodvisne finančne svetovalce,

oseben pristop do strank, smo vam

vedno na voljo, znamo vrhunskoupravljati z vašim premoženjem in imamo

vodilni internetni trgovalni

sistem GBD On - line.

Naš cilj je in bo preseči vaša pričakovanja.

Tako bodo izgledali novi prostori GBD na Koroški 5 v Kranju

Veselje na borzi

Moj Broker - zanimivo in poučno branje

GBD Discount BrokerEUROCENTER, Tivolska 48, Ljubljana

Vlagate v vrednostne papirje?Naključno izbrane Kranjčane smo povprašali, ali svoje prihranke kdaj namenijo za nakup vrednostnih papirjev. Jih sploh zanima dogajanje na borzi in kajso storili z delnicami, ki so jih kupili za certifikat?

Bojan Belehar: "V vrednostne papirjevlagam že približno pet let,največkrat pa borzno doga-janje spremljam preko inter-neta. Poleg slovenskespremljam predvsem borze vBosni in Hercegovini, Srbijiin Makedoniji, ker so tamvrednosti delnic precej nizke,čeprav so se tečaji v zadnjihtreh letih že precej popravili.A še vedno se da kar dobrozaslužiti, prav zaradi tega patudi vlagam v vrednostne pa-pirje. Donosi so namreč pre-cej boljši kot v bankah."

Doroteja Fojkar: "Borza, delnice, vrednostnipapirji, obveznice, vse to jezame španska vas, pa tudi,če bi mi bilo vse dobroznano, mi ne bi nič koristi-lo, ko pa nimam denarja zanjihov nakup. Tudi delniceod certifikata sem prav hitroprodala in si z izkupičkomuredila centralno ogrevanje,medtem ko je mož čakalnekaj dlje, a nazadnje je tudisam vse prodal. Verjetno sebodo mladi v prihodnostibolj ukvarjali s temi stvarmi,kot se naša generacija."

Matjaž Juvan: "Borza, delnice in ostalepodobne stvari me prav nične zanimajo, saj za kajtakega potrebuješ denar,sam pa nisem podedovalnobene nepremičnine, ki sodanes najbolj vredne. Sicerpa poznam kar nekaj ljudi,ki se zanimajo za vrednos-tne papirje, vendar vsi sodi-jo med premožnejše ljudi.Za vrednost delnic sem sezanimal le, ko sem prodajalsvoje delnice, ki sem jih do-bil za certifikat. Prodal semjih zelo ugodno."

Ludvik Mrzlikar: "Poročila z borze in borznetečajnice sicer ne sprem-ljam redno, vsake toliko časajih pa že preletim, saj imamnekaj delnic in me zanimanjihova vrednost. Nekateresem dobil za certifikat,nekaj denarja pa sem šesam vložil. Zaenkrat sem znjihovo vrednostjo zadovo-ljen. Če bi vedel, da bo nji-hova vrednost v teh letih to-liko poskočila, bi jih takratkupil še več. V vsakemprimeru so te delnice boljšanaložba kot denar v banki."

Saša Šipic:"Dogajanja na borzi oziro-ma gibanja vrednosti delnicsama prav nič ne sprem-ljam, zato pa moj oče tolikobolj redno in vneto, saj vred-nostne papirje tudi kupuje.Ali se bom tudi sama kdajodločila za nakup delnic, neznam povedati. Delnice, kisem jih kupila za certifikatin jih ni bilo veliko, sem žeprodala. V vsakem primerupa se strinjam, da je denartreba obračati."

David Grubar:"Delnice in drugi vrednost-ni papirji me prav nič nezanimajo, enako velja tudiza ostale v naši družini.Zame osebno so borznaporočila in tečajnice prevečzapletene stvari, da bi se znjimi sploh želel ukvarjati.Vrednostnih papirjev nekupujem in jih tudi nimam.Tudi delnice, ki sem jih do-bil za certifikat, sem žezdavnaj prodal, mislim, daže pred desetimi leti."

Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič

moj brokerMoj broker, torek, 13. februarja 200716