moj broker oktober 2009

Letnik 13, številka 1

Maj 2009

04 280 100001 300 6610

www.gbd.si

MOJBROKERTISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 4101 Kranj

GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d.

Oktober 2009

Komu so še mar mali delničarji?

Tematski večeri v Hotelu CreinaPrvič v četrtek, 19.11.2009 ob 17.00 uri

Slovenija:Aktualno na domačem trgu

5

Investicijske družbe (NF1N, KDIR, SNOG, ZVIR)

7

FINport:Finančni portalza aktivne vlagatelje

16

GBD izobražuje:Tehnična analizaII. del

19

SBI20 4.450 +0,80% Dax 5.716 +1,34% S&P500 1.065 +0,75% Nikkei 225 9.832 +0,34% EUR/USD 1,48 -0,06%

Aktivno

Osebni pristop

Preudarne

Neprecenljive

odločitve

izkušnje

Znanje

Bolj kot kdajkoli je v tem trenutku na mestu razmislek upravljati sam ali denar prepustiti upravljavcem. Negotovost, pomanjkanje informacij, zniževanje bančnih obrestnih mer, pomanjkanje najnovejšega znanja in izkušenj so razlogi, zaradi katerih vas vabimo, da zaupate prihranke v upravljanje nam. Z delom vašega portfelja na posredovanju, lahko s pomočjo te storitve, bolj aktivno vstopite na globalne kapitalske trge.

Dokazali bomo, da smo vredni vašega zaupanja.

Pokličite na tel. št. 04 280 1011 in se dogovorite za osebno predstavitev.

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA

upravljanje

informacije

VARNOST STROKOVNOST DONOSNOST

in

Poštenost dostopnost

in

Kako ocenjujete stanje na kapitalskih trgih v tujini?O kapitalskih trgih v tujini boste v tokratni številki lahko veliko prebrali. Razmere so posebne, časi nepredvidljivi, ravno za to pa za vse, ki si upajo malo bolj tvegati ponujajo mnogo priložnosti.Izkazalo se je, da dolgoročno nobena naložba ni varna. Tveganja so se močno povečala in število podjetij, za katera bi lahko z gotovostjo trdili, da bodo obstajala tudi čez 20 let je vedno manjše. Vedno bolj je opazna razlika med dobro in slabo vodenimi podjetji.

In doma?Na naših tleh smo ujetniki zgodb o tajkunih, vsak dan nam mediji postrežejo s kakšno novo afero, ki skoraj jemlje dih. Državnim predstavnikom več kot očitno ne uspe zaščititi državnega premoženja pred plenilci. Na naši borzi je težava nelikvidnost in pomanjkanje zanimivih produktov. Ustvarja se upanje, da se bo z ureditvijo razmer v svetu to odrazilo tudi pri nas. Mesečni rezultati podjetij, ki kotirajo na naši borzi bodo odličen pokazatelj, kako uspešno se posamezna podjetja spopadajo z zahtevnimi razmerami.Zato je smiselno naložbe prevetriti tudi iz tega zornega kota, v kolikor nimate sredstev na upravljanju in to za vas delajo upravljavci premoženja.

Je kakšna dobra stran krize?Nekaj jih najdemo. To, da sta Švica in Avstrija podpisali sporazum o izmenjavi davčnih podatkov in tako zadostili pogoju OECD. To je pomembno za boj proti davčnim utajam. Da prihajajo na dan nečednosti in da bodo mogoče končno dobile tudi sodni epilog, kar bo povrnilo zaupanje vlagateljev. Ne nazadnje je dobro tudi to, da stopimo korak nazaj in se vprašamo, kje smo, kaj smo naredili narobe in kaj je naš cilj.

V času krize se pokaže resnična kakovost, pa tudi etika menedžerjev. Kako je s tem pri nas?Odgovor na to vprašanje ni enoznačen, predvsem je odvisen od odgovornosti lastnikov oz. nadzornih svetov. Če so razmerja med lastniki, nadzorniki in menedžerji ustrezna in se vsak zaveda svojih odgovornosti, večjih težav ni. Sicer nastanejo težave, ki imajo različne vzroke in posledice. Naj to ponazorim s primerom iz zadnje skupščine Elektra Celje, na kateri sem bila tudi sama prisotna. G. Tanjšek je primer direktorja, ki obvlada svoj posel. Lani so prihodke povečali za skoraj 13 %, dobiček za 4-krat, za 27 % so povečali investicijska vlaganja, med elektri so najbolj stroškovno učinkoviti, uspeli so pridobiti nepovratna sredstva EU za izboljšanje sistema daljinskega odčitavanja. Država mu je na skupščini z večino glasov dala nezaupnico.Tako se ne dela, zlasti pa ne v času, ko je več kot očitno, da imamo hudo krizo vodenja in nadzora. Pa to ni osamljen primer. V drugih zgodbah gledamo direktorje

Uredniški intervju z direktoricoAni Klemenčič

SLOVENSKI FINANČNI TRG

ID (NF1N, KDIR, SNOG, ZVIR)

DIVIDENDE

KAM INVESTIRATI?

IZOBRAŽEVANJE

FINport

GBD NEPREMIČNINE

5 AAAAktualno na domačem trgu

7 AAAInvesticijske družbe - naložbena košarica s nalapopustom

10 aPregled dividend na slovenskem in balkanskem gtrgu

11 aNaložbene priložnosti

13 aStanje na svetovnih trgih in pričakovanja: gVrnitev bikov ter vprašanje inflacije ali

fgfgagadeflacije

19iTehnična analiza delnic - II. del

16iDnevno sveže naložbene priložnosti

23iVarna naložba, popolno udobje

Aktivno upravljanje

dostopnost

MOJBROKER3

www.gbdonline.si

MOJBROKER 4

tudi do nedavna državnih podjetij, ki so jih poslovno povsem zavozili, pa se jim je dovoljeno pogajati o tem ali bodo odstopili ali ne, s kakšno odpravnino in s kakšnimi bonitetami (svetovalnimi pogodbami) jih bodo nagradili.

Ima mali delničar sploh kaj možnosti, da vpliva na ta dogajanja, da izrazi svoje nestrinjanje?Organizacije malih delničarjev skušajo državi preprečiti popolno samovoljo in če ne drugega, dogovorili primerno izstopno ceno, po kateri bi delnice (brez oškodovanja)lahko prodali. Mali delničarji npr. elektro podjetij, ki se povezujejo, da bi bili bolj upoštevani, so tu odigrali pomembno vlogo. Sicer pa je večinoma bitka prepuščena bolj ali manj zagnanim posameznikom, ki bijejo hud boj s sodnimi mlini. Letos je mali delničar družbe BTC uspel doseči ničnost skupščine, ki je bila pred devetimi leti. Seveda je nemogoče zavrteti čas nazaj in razveljaviti sklepe skupščin in takšna zmaga kaj več od moralnega zadoščenja ne bo pomenila. Ali se ni nekaj takšnega malim delničarjem pripetilo v primeru Infonda Holdinga, Maksime Holding?To, kar so si privoščili direktorji tega in podobnih holdingov, je naša posebnost, kjer so odpovedale nadzorne institucije, pravosodje in organi pregona. Kako je lahko nekdo zastavil celotno družbo v korist enega človeka ali skupine ljudi in povsem mogoče, zapravil premoženje več kot 100.000 malih delničarjev, ki si kaj drugega kot počasno rast do knjigovodske vrednosti teh delnic niso niti v sanjah nadejali.

Kaj so delali predstavniki v nadzornih svetih? Kako so zastopali interese družbe in delničarjev? Samo vprašanje časa je, kdaj bo kakšna takšna tožba tudi vložena. Bojim pa se, da denarja, ne bo več in izgub, ki so jih utrpeli delničarji, nihče ne bo mogel povrniti! Lahkomiselnost uprav in nadzornih svetov ob hkratni toleranci politike in institucionalnih nadzornikov sta krizo še poglobili.Podoben primer je Perutnina Ptuj. Tam ste se vsa leta doslej prizadevali, da bi delnice uvrstili na borzo. Neuspešno, saj se je uprava temu upirala. Lani maja je bila prevzemna ponudba, ko so prevzemniki po 18 EUR za delnico uspeli pokupiti več kot polovico podjetja. Kakšna je situacija tam?Perutnina Ptuj je bila eno najbolj perspektivnih podjetij v tej panogi, uspešno so se širili na tuje trge, prevzeli Agrokomibnat Maribor, Jato in mnogo drugih podjetij ter ob tem redno izplačevali dividende.Letos pa nič več. Podjetje je vodstvo močno zadolžilo, kazalci uspešnosti so se v večini primerov kar prepolovili in čeprav so jim prihodki na nivoju skupine zrasli za več kot 20 %, je bil dobiček samo petino lanskega. Pobrale so ga obresti. Tu pa nastopi problem. Uprava pričakuje, da bomo ostali delničarji sponzorirali njihov managerski prevzem in se odrekli dividendam, zahtevali bomo umik lastnih delnic.Je kaj optimističnega po tem, ko smo izvedeli, da znaša državni dolg na prebivalca že 5.000 EUR?Moramo biti optimisti, iskati pozitivno, tisto krepiti in skrbeti, da se širi. Energijo moramo usmerjati v

ustvarjalnost in inovacije. Čeprav je pri nas težko najti koga, da podpre raziskave, napadati je treba velika tržišča. Če ne moremo tega storiti sami, pa z vzpostavitvijo različnih partnerstev. Mogoče nas bo ravno kriza prisilila v to. Kar se tiče dolga je pa tako: nekoč ga bo treba vrniti. Običajno je to z višjimi davki (kjer, glede na to, da smo v svetovni špici, ni veliko prostora) ali pa tako, da ga razvrednoti inflacija. In veste kaj je najboljša naložba v inflacijskih časih? Delnice.

IZOBRAŽUJMO SE!

Nenehno izobraževanje je izjemnega pomena za dolgoročno uspešnost tudi na področju vlaganja in trgovanja z vrednostnimi papirji. Za vas smo pripravili različne izobraževalne programe, ki se razlikujejo po zahtevnosti in segajo na različna področja:Kako uspešno trgovati z uporabo FINporta?28.10., 10.11. in 26.11.2009

Online trgovanje na domačem trgu z uporabo trgovalnega sistema GBD On-Line5.11. in 1.12.2009

Online trgovanje na tujih borzah preko E*Trade27.10.2009

Prvi koraki v svet borze22.10. in 19.11.2009

Osnove trgovanja in tehnične analize 12.11.2009

Kam investirati v letu 201010.12.2009

Predstavitev individualnega upravljanja premoženja20.10.2009

Izobraževalni programi so večinoma brezplačni, vendar pa je število sedežev omejeno. Obvezna je rezervacija po telefonu 04 280 1070 ali na e-naslov [email protected].

Več na www.finport.si

GBD seminarji

MOJBROKER5

A K T U A L N Ona domačem trgu

AKTUALNO NA DOMAČEM TRGUMinilo je leto dni od propada ene največjih investicijskih bank, Lehman Brothers, ki predstavlja simbolični začetek globalne finančne krize.

Vemo, da je obseg krize presenetil vse in da se je vsaka država s problemom spopadala na svoj način. Recesija je uradno že končana v Franciji, Nemčiji, na Japonskem in na Švedskem, a ker je pametno najprej pomesti pred domačim pragom, poglejmo kakšno je stanje doma.

V drugem kvartalu letošnjega leta se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z istim obdobjem lani realno zmanjšal za 9,3 %. Po poročanju Statističnega urada RS je to tretje zaporedno zmanjšanje gospodarske aktivnosti in največje v sedanji krizi. Izvoz je od lanskega drugega kvartala nižji za dobro petino in uvoz za skoraj četrtino. Prav tako se je prekinilo daljše obdobje pozitivne rasti zaposlenosti. Zaposlenost je bila za 1,6 % manjša kot pred letom dni. Očitno je prekipelo tudi delavcem, ki sicer imajo zaposlitev, a so za svoje delo premalo plačani. »Upor« delavstva se je začel najprej v velenjskem Gorenju, sledila je Mura, kjer delavcem zaposlitev že dalj časa »visi v zraku« (višine plač tukaj ne bom izpostavljal). Bolj ali manj je jasno, da v prihodnosti dela ne bo za vse.

Med druge aktualne dogodke lahko uvrstimo dogajanja okrog slovenskih finančnih holdingov, ki se »podirajo kot domine«. Trenutno najaktualnejši NFD Holding je že začel odprodajati svoje naložbe, saj mu konzorcij bank, kjer je imela družba najete kredite, ni podaljšal roka za vrnitev posojila. Proti podaljšanju se bori gospodarski minister Lahovnik, češ, da omenjena družba sodi v krog tajkunskih družb, ki jih zaradi prevzema Istrabenza preiskuje Agencija za trg vrednostnih papirjev. Poleg Istrabenza je tu še prepletanje lastništva s kranjsko Savo. Prav tako se krepko maje naložba v Muro (NFD Holding ima v Muri 18,57 % lastniški delež). Poudariti je potrebno, da Holdinga ne smemo zamenjevati za investicijski slad NFD1. Omenjeni družbi nista

kapitalsko povezani in težave Holdinga ne vplivajo na delovanje investicijskega sklada. Težave z likvidnostjo imata tudi Infond holding in Center naložbe, ki sta odigrala ključno vlogo pri prevzemu Pivovarne Laško. Obe družbi imata blokiranih večino transakcijskih računov in onemogočeno razpolaganje z delnicami, ki so v njune portfelje prišle preko verižnih poslov, ki so zakrivali dejanske namene Boška Šrota. Bavčar in Šrot sta pod drobnogledom kriminalistične policije, njune družbe pa pod drobnogledom dacarjev. Preiskave so sprožile velik medijski odziv, a se z napovedovanjem izida ne bomo prenaglili. Izkušnje nas učijo, da je v naši deželi mogoče čisto vse.

Kot vlagatelje nas seveda najbolj zanima, kaj se dogaja na borzi. V drugem kvartalu smo bili priča porastu osrednjega borznega indeksa SBI20, ki je trajal vse do sredine junija. Ob začetku turistične sezone se je vrednost nekoliko znižala in skozi poletje gibala okrog vrednosti 4.130 točk. Začetek šolskega leta je povzročil večjo aktivnost na trgu in s tem porast indeksa na nivoje okrog 4.300 točk. Še vedno pa trg zaostaja za rastjo tujih trgov in predvsem tukaj vidimo rezerve.

Ker smo preživeli umirjeno poletje, se bomo osredotočili na polletne rezultate najboljših slovenskih družb (blue chipov), ki sicer niso bistveno vplivali na gibanje tečajev na borzi. Iz rezultatov je razvidno, da se krizi povsem ni uspela izogniti nobena slovenska družba.

Graf 1: Gibanje tečaja Krke in SOS2E ter indeksa SBI-20

Vir: www.finport.si

Rok Mubi

SBI-20 (INDEX)

MOJBROKER 6

Paradni konj našega gospodarstva, Krka, je upravičila svoj sloves najstabilnejšega in najuglednejšega podjetja. S krizo se spopada solidno in je v polletnem obdobju povečala prodajo za 2 % (v primerjavi z enakim obdobjem lani). Dobiček jim je uspelo povečati za 6 %. Skupščina družbe je začetek julija potrdila izplačilo dividend v višini 1,05 EUR, ki jih je družba izplačala 31.8.2009. Ostajajo optimistični in zazrti v prihodnost. V polletnem poročilu so navedli 12 % rast prodaje, kot enega najpomembnejših ciljev skupine za leto 2009.

Poslovni sistem Mercator je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril za skoraj polovico manjši čisti dobiček kot v primerljivem obdobju lani. Prihodki so ostali na lanskoletnih ravneh, na kar so vplivale predvsem negativne tečajne razlike. V poročilu so zapisali, da zaradi pričakovanih razmer v drugi polovici leta poslovni načrt za letošnje leto ne bo v celoti uresničen.

Skupina Gorenje poroča o znižanju prihodkov za 8 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največ prihodkov so ustvarili s prodajo gospodinjskih aparatov, kjer se je prodaja glede na prvo polletje lani zmanjšala za tretjino. Obdobje so zaključili s skoraj 18 milijonov evrov izgube, medtem ko so v enakem obdobju lani ustvarili za več kot 8 milijonov evrov dobička. Uprava je napovedala ukrepe racionalizacije na področju materiala, storitev in dela. Slednje bo ob glasnih zahtevah zaposlenih po višjih plačah težko realizirati.

Skupina Telekom je v prvi polovici leta ustvarila 2 % nižje prihodke od prodaje kot v primerljivem obdobju v letu 2008. Čisti dobiček je nižji za 46 %, predvsem na račun zmanjšanja števila uporabnikov v odvisni družbi Mobitel in nižjih cen storitev, kar je posledica regulatornih ukrepov EU. Poslovanje bi bilo boljše, če bi T-2 in Amis plačevala obveznosti, ki izhajajo iz najema optičnega omrežja.

V Intereuropi so poudarili, da je logistična panoga v drugem kvartalu še močneje občutila učinke

gospodarske krize kot v prvem. V prvem polletju so ustvarili za slabih 97 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in za letnim planom zaostajajo za 28 %. Čisti poslovni izid koncerna – izguba, je znašala 3,1 milijona evrov.

V drugem domačem logističnem podjetju Luki Koper so v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarili za 14 % nižje poslovne prihodke, čisti dobiček pa se je znižal za 76 %. Kot razlog za znižanje dobička so poleg znižanega obsega poslovnih aktivnosti (padec pretovora) navedli še rast stroškov dela in amortizacije in odhodke iz naslova obresti.

Skupina Petrol je v prvem polletju realizirala prihodke v višini 1,1 mrd. evrov in so za 20 % nižji kot v primerljivem obdobju lani. Prodali so 4 % manj proizvodov iz nafte kot v enakem obdobju lani, a še vedno presegli načrte za 3 %. Čisti dobiček obdobja je znašal 8,7 milijona evrov.

Zavarovalnico Triglav je poleg negativnih gospodarskih trendov udarila še toča. Neurja konec pomladi so povzročila za 25 milijonov evrov škodnih dogodkov. Skupina je iztržila 12 milijonov čistega dobička, ki je za 58 % nižji od doseženega dobička v istem obdobju lani. Pozitivna stran je, da so z upravljanjem drugih naložb dosegli 51 milijonov dobička, medtem ko so imeli lani iz tega naslova 21 milijonov evrov izgube.

Zaključimo lahko, da podjetja na drugo polovico leta ne gledajo ravno optimistično. Večina jih je prilagodila (znižala) poslovne načrte, da bi lastnikom in vlagateljem prihranili še kakšno neprijetno presenečenje. Veliko pomeni že, da se uprave družb spopadajo s krizo proaktivno in je ne izkoriščajo kot izgovor za slabo poslovanje, nižanje plač in odpuščanje delavcev.

Delnice slovenskih družb pa so trenutno zaradi nizkih tečajev še vedno zanimiva naložba, ki bo ob večji likvidnosti trga in izboljšanih gospodarskih razmerah nedvomno ponovno prinašala dobre donose.

Za posvet z borznim posrednikom pokličite telefonsko številko 04 / 280 1000 vsak delovni dan med 8. in 18. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro in se dogovorite za termin.

Skupaj bomo našli optimalno rešitev za vaše premoženje!

GBD ON-LINE Z GLOBINO TRGA

04 280 1025

Postanite sam svoj brokerin trgujte preko interneta

www.gbdonline.si

MOJBROKER7

O investicijskih družbah (ID) smo v Mojem brokerju že kar nekajkrat pisali, vendar menimo, da ne bo nič narobe, če jih predstavimo še enkrat, saj so zelo dobra alternativa vzajemnim skladom. So celo boljša naložba, ne samo alternativa. Poglejmo zakaj.

Tabela 1: Kazalci investicijskih družb (na dan 29.9.2009)

VP BORZNI PROMET BREZ APLIKACIJ IN SVEŽNJEV

(v T EUR)

TRŽNA CENA

KNJIGOVODSKA VREDNOST

% KV DONOSNOST V PRIMERU

PREOBLIKOVANJA

TRŽNA KAPITALIZACIJA

(V T EUR)

KDIR 27,50 4,82 7,34 65,67 % 52,28 % 44.255,03

NF1N 107,70 0,97 1,49 65,10 % 53,61 % 155.762,89

SNOG 28,50 6,37 8,96 71,09 % 40,66 % 46.609,56

ZVIR 3,70 6,3 10,21 61,70 % 62,06 % 14.348,74

Vir: www.gbdonline.si

Premoženje oziroma naložbe so razpršene zelo podobno kot pri vzajemnih skladih. Glavna razlika je, da so investicijske družbe zaprti skladi, torej upravljajo s premoženjem ob ustanovitvi, le-to pa je razdeljeno na število enot (delnic), ki se ne spreminja.

Z njihovimi delnicami se trguje na borzi, cena pa se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje. Dnevno se izračunava še čista vrednost sredstev (ČVS) oziroma knjigovodska vrednost (pove, koliko so dejansko vredne naložbe investicijske družbe), ki je bistveno višja od tržne cene. To je tudi največja prednost v primerjavi z vzajemnimi skladi, saj kupite »košarico« različnih vrednostnih papirjev s popustom (diskont), ki pa ga unovčite ob preoblikovanju investicijske družbe v vzajemni sklad. Pri vzajemnih skladih tega popusta (diskonta) ni.

Investicijske družbe so v preteklih letih izplačevale nadpovprečno visoke dividende (celo več kot 20 % dividendni donos), saj Zakon o davku od dohodov pravnih oseb (ZDDPO-1) predpisuje posebno davčno stopnjo za investicijske sklade. Če do 30. novembra tekočega leta razdelijo najmanj 90 % poslovnega dobička prejšnjega davčnega obdobja, so oproščeni plačila davka na dobiček. Glede na to, da imajo omenjene družbe še vedno nerazdeljene dobičke preteklih let, bodo le te tudi v letošnjem letu svoje delničarje bogato nagradile.

Nižji pa so tudi stroški samega nakupa investicijskih družb v primerjavi z nakupom točk vzajemnega sklada, saj najvišja posredniška provizija pri nakupu in prodaji delnic na borzi zanaša 2 % (1 % pri nakupu in 1 % pri prodaji), medtem ko pri vzajemnih skladih vstopna in izstopna običajno znašata 3 %.

Najceneje lahko nakup opravite prek GBD On-Line, kjer znaša minimalna provizija samo 2 EUR na izvršen nalog.

PREOBLIKOVANJE INVESTICIJSKIH DRUŽBPo Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1) se morajo vse investicijske družbe preoblikovati v vzajemni sklad (VS) najkasneje v štirih letih od prejetja odločbe ATVP o usklajenosti ID z ZISDU-1, kar pomeni najkasneje do konca leta 2011. S preoblikovanjem se delnice ID zamenjajo za točke VS, vrednotiti pa se začnejo po knjigovodski vrednosti, ki je trenutno v povprečju za skoraj 54 % višja od tržne cene. To pomeni, da bi bili ob nespremenjenih tečajih vrednostnih papirjev, ki jih imajo v svojih portfeljih, do konca leta 2011, delničarji deležni 54 % donosa, kar pomeni več kot 20 % letni donos. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da lahko pri preoblikovanju družba za upravljanje vsem imetnikom točk, ki želijo biti izplačani še dve leti, obračuna (kazensko) izstopno provizijo. Njen namen je omejiti hiter odliv sredstev iz sklada. Ta lahko znaša v prvem letu od preoblikovanja največ 20 odstotkov in v drugem letu največ 10 odstotkov vrednosti enote vzajemnega sklada. Družbe, ki so se preoblikovale do danes, so prvo leto po preoblikovanju zaračunale 12 % oziroma 10 % provizijo, drugo leto pa 6 % oziroma 5 %. Po preteku dveh let od preoblikovanja

Investicijske družbe -naložbena

košarica s popustom

Alenka Eržen, Barbara Verlic, Boštjan Višnar

NF1N

KDIR ZVIRSNOG

MOJBROKER 8

NE NASEDAJTE »SVETOVALCEM«!

V zadnjih tednih nas je veliko komitentov opozorilo, da jih po telefonu kličejo »svetovalci« in prepričujejo, naj

prodajo delnice SNOG in KDIR. Pred odločitvijo o prodaji nas pokličite in brezplačno vam bomo svetovali.

Prepričani smo, da vas prepričujejo zaradi svojih visokih provizij, verjetno pa imajo tudi svojega kupca, ki te

delnice poceni kupuje.

»kazenske« provizije ni več. Omenjena provizija povečuje vrednost sklada in s tem nagradi imetnike, ki točk niso prodali. Marsikomu se pojavi vprašanje, kdaj potem realizirati dobiček iz naslova preoblikovanja. To je odvisno od razlike med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo tik pred preoblikovanjem, dejanske višine kazenske izstopne provizije in trenutne situacije na kapitalskem trgu.

Pred nekaj meseci je na dan prišla novica v vnovičnem predlogu o podaljšanju roka za preoblikovanje. Glavna razloga naj bi bila težavnost znižanja deleža netržnih ter tržnih naložb pod 10 % sklada. Zagovorniki predloga trdijo, da bi prišlo do oškodovanja malih delničarjev, saj bi bilo v teh časih težko prodati velike količine delnic, s tem pa bi sprožili znižanje tečajev slovenskih delnic, saj je trenutno slovenski kapitalski trg zelo nelikviden (malo prometa), tečaji pa že tako nizki.

Temu so takoj ostro nasprotovali iz VZMD (Vseslovensko združenje malih delničarjev) in podali tudi edini še sprejemljiv predlog, to je podaljšanje roka za uskladitev netržnih naložb na 3 leta. Situacija tudi ni tako kritična, kot so jo opisali predlagatelji. Prvič, časa za preoblikovanje portfelja so imeli upravljavci ID dovolj, ko so bili tečaji visoki. Drugič, namesto, da bi iz portfelja prodajali netržne naložbe, so jih nekateri dodatno kupovali. Tretjič, glede na to, koliko je še časa do preoblikovanja in kolikšni so ti presežni deleži netržnih in tržnih naložb ter ob trenutni likvidnosti, bi se tudi to lahko izpeljalo. Do znatnega preseganja 10 % omejitve namreč prihaja le pri delnicah Krke, ki pa je najbolj likvidna delnica na Ljubljanski borzi, poleg tega pa je uprava družbe Krka d.d. na letošnji skupščini dobila pooblastilo za nakup lastnih delnic.

Tako da lahko zaključimo, da so razlogi za podaljšanje roka za preoblikovanje ID v VS popolnoma neutemeljeni in da se upravljavci skladov bolj kot za male delničarje bojijo za odliv sredstev iz skladov. Postopek spremembe veljavne zakonodaje je zaenkrat ustavljen, rok za preoblikovanje ostaja enak, Ministrstvo za finance pa bo še enkrat temeljito premlelo vse argumente.

Zaradi omenjenega predloga so se povečali tudi diskonti ID, saj so se delničarji ustrašili, da bodo morali na preoblikovanje čakati še dodatna 3 leta. Ko bo zadeva dokončno rešena, in pri GBD-ju upamo in verjamemo, da v dobro vseh malih delničarjev, se bodo diskonti najverjetneje znižali. Trenutno negotovo situacijo lahko izkoristite za ugoden nakup.

Od dvanajstih ID se morajo preoblikovati le še štirje: NFD 1 delniški investicijski sklad, Krona senior, KD ID in Zvon ena ID. Delnice omenjenih družb kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pod trgovalnimi oznakami: NF1N, SNOG, KDIR in ZVIR.

NFD 1 DELNIŠKI INVESTICIJSKI SKLAD d.d. (NF1N)Sklad NFD1 je največja investicijska družba v Sloveniji. Tržna cena je dne 29.9.2009 znašala 0,97 EUR, knjigovodska vrednost delnice pa 1,49 EUR. Če bi se ID danes preoblikovala v VS in če ne upoštevamo kazenske provizije, bi vlagatelj svoja sredstva oplemenitil za 53,6 %. Družba bo letos izplačala 0,07 EUR dividend, sklicana pa je že tudi izredna skupščina, na kateri je predlagana dodatna dividenda v znesku 0,14 EUR. Skupaj torej letos kar 21 centov dividende, kar pomeni približno 20 % dividendni donos.

V zadnjem času je veliko govora o povezavi Nacionalne finančne družbe z Istrabenzom. Vlagatelje opozarjamo, da v tem primeru ne gre za isto družbo, ampak za NFD holding, ki ima borzno oznako NF2R. Holdingi imajo povsem drugačne naložbene politike, poleg tega pa njihovo delovanje ureja druga zakonodaja, ki je veliko bolj ohlapna kot zakonodaja pri investicijskih družbah. V primeru, da imate v svojem portfelju še vedno delnice NF2R, se nam zdi smiselno razmisliti o zmanjšanju tveganja. Priporočamo nakup ene od investicijskih družb, ki so omenjene v tem prispevku.

Tabela 2: Deset največjih naložb NF1N

KRKA, d.d. 16,32 %

TELEKOM SLOVENIJE d.d. 9,94 %

NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. 8,51 %

PETROL d.d. 8,23 %

POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. 7,79 %

SAVA, d.d. 7,02 %

PIVOVARNA LAŠKO, d.d. 5,08 %

ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. 4,08 %

BANKA CELJE d.d. 3,23 %

CINKARNA, d.d. 3,01 %

Vir: KDD, poročilo sklada, lastni izračun

Graf 2: Gibanje tečaja NF1N od 1.1.2005 do 29.9.2009

Vir: www.finport.si

MOJBROKER9

KRONA SENIOR d.d. (SNOG)Krona senior (SNOG) je investicijska družba, ki se je s konzervativno sestavo naložb izognila izgubam v kriznih časih. V denarnih sredstvih in obveznicah imajo nekaj manj kot polovico sredstev. Zaradi tega to delnico priporočamo za nakup vlagateljem, ki si želijo bolj konzervativne in razpršene naložbe, ki kljub temu še vedno dopušča dokaj visok donos ob preoblikovanju v vzajemni sklad. Cena delnice SNOG je dne 29.9.2009 na borzi znašala 6,37 EUR, knjigovodska vrednost pa je kar za 40,6 % višja, in sicer 8,96 EUR.

Družba je lani zplačala 1,39 EUR dividend. Letos o dividendah še niso odločali, zaradi zakonodaje pa lahko predvidevamo, da bodo tudi tokrat razdelili precejšen del dobička iz preteklih let.

Tabela 3: Deset največjih naložb SNOG

KRKA d.d. 16,38 %

GORENJE d.d. 3,65 %

KRONA SENIOR d.d. 2,87 %

PROBANKA d.d. 2,60 %

ALLIANZ 2,02 %

SIEMENS 1,88 %

NFD 1 DELNIŠKI INVESTICIJSKI SKLAD, d.d. 1,85 %

HIT HOTELI, IGRALNICE, TURIZEM d.d. 1,73 %

SAVA, d.d. 1,72 %

REPUBLIKA SLOVENIJA - obveznice 1,56 %


Graf 3: Gibanje tečaja SNOG od 1.1.2005 do 29.9.2009

Vir: www.finport.si

KD ID d.d. (KDIR)Investicijska družba KD ID že nekaj let slovi po tem, da izplačuje »visoke« dividende. Lani je dividenda na delnico znašala 2,90 EUR (preko 20 % takratne tržne cene), o letošnji pa še niso odločali. Upravljavci sklada so v tujino investirali preko 31 % premoženja, tako da vlagatelji lahko zaradi večje razpršenosti portfelja lažje dihajo.

Cena na borzi je dne 29.9.2009 znašala 4,82 EUR, razlika do knjigovodske vrednosti 7,34 EUR, pa znaša kar 52,28 %.

Če razpolagate z viškom denarnih sredstev, je naložba v KDIR vsekakor ena od tistih, ki jo priporočamo.

Tabela 4: Deset največjih naložb KDIR

KRKA d.d. 9,79 %

PETROL d.d. 9,56 %

POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. 7,82 %

GORENJE d.d. 5,76 %

LUKA KOPER, d.d. 5,28 %


NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d. 3,20 %

ŽITO d.d. 2,76 %

UNIOR Kovaška industrija d.d. 3,32 %

LJUBLJANSKE MLEKARNE d.d. 3,73 %


Graf 4: Gibanje tečaja KDIR od 1.1.2005 do 29.9.2009

Vir: www.finport.si

ZVON ENA ID d.d. (ZVIR)Zvon ena ID je po kvaliteti portfelja na zadnjem mestu med investicijskimi družbami. V tujini se nahaja okoli 12 % portfelja, delež slovenskih netržnih naložb (delnice, ki ne kotirajo na borzi) je preko 17 %. Letošnja dividenda na delnico znaša 0,61 EUR, to je skoraj 10 % tržne cene. Tečaj na borzi je dne 29.9.2009 znašal 6,30 EUR, razlika do knjigovodske vrednosti pa kar 62 %.Tabela 5: Deset največjih naložb ZVIR

KRKA d.d. 9,53 %

ŽITO d.d. 9,25 %

ETOL TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ d.d. 9,15 %


SAVA d.d. 5,25 %

ZVON DVA HOLDING, FINANČNA DRUŽBA, d.d. 4,69 %

NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d. 3,03 %

POZAVAROVALNICA SAVA, d.d. 2,89 %

NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. 5,61 %

PROINVESTMENTS AD BEOGRAD 4,63 %


Graf 5: Gibanje tečaja (ZVIR) od 1.1.2005 do 29.9.2009

Vir: www.finport.si

MOJBROKER 10

Pregled dividendna slovenskem

in balkanskem trgu

Miha Lavrinšek in Marko Pavlović

Pri odločanju za vlaganje v vrednostne papirje, poleg primernih donosov pričakujemo tudi pošteno dividendo (delež dobička v podjetju, katerega delničar smo). Sklep o višini in datumu izplačila dividende sprejmejo delničarji na skupščini glede na uspešno poslovanje podjetja v preteklem letu. V kolikor dobiček ostane nerazporejen, pa smo za nagrado v obliki dividende prikrajšani.

Kot vemo, razmere v gospodarstvu niso ugodne, dobički v podjetjih manjši in s tem nižja višina izplačanih dividend. Nekatera podjetja so se odločila, da ves dobiček iz poslovnega leta 2008 ostane nerazporejen. S tem pomagajo nadaljnjemu poslovanju podjetja v času neugodnih gospodarskih razmer.

V spodnjih tabelah lahko vidite pregled dividend, izplačanih v letu 2009 za pomembnejše slovenske delnice in delnice na Balkanu.

Tabela 6: Dividende za pomembnejše slovenske delnice

BRUTO DIVIDENDA

PRESEČNI DAN

GORENJE ni dividend -

INTEREUROPA 0,17 EUR ni določen

NKBM 0,20 EUR 10.7.2009

KRKA 1,05 EUR 7.7.2009

LUKA KOPER 0,17 EUR ni določen*

MERCATOR 4,50 EUR 23.7.2009

PETROL 5,90 EUR 7.5.2009

TELEKOM SLOVENIJE 6,00 EUR 2.7.2009

ABANKA VIPA 1,01 EUR 28.5.2009

AERODROM LJUBLJANA 0,43 EUR 13.7.2009

ŽITO 3,05 EUR 7.7.2009

ZAVAROVALNICA TRIGLAV 0,10 EUR 26.8.2009

NFD 1 ID 0,07 EUR 0,14 EUR

18.08.2009 03.11.2009

Tabela 7: Dividende za pomembnejše hrvaške delnice

BRUTO DIVIDENDA

PRESEČNI DAN

HRVATSKE TELEKOMUNIKACIJE 29,99 HRK 21.4.2009

ADRIS GRUPA 7,00 HRK 11.9.2009

Tabela 8: Dividende za pomembnejše bosanske delnice

BRUTO DIVIDENDA

PRESEČNI DAN

TELEKOM REPUBLIKE SRPSKE 0,33 BAM 24.4.2009

BH TELECOM 1,73 BAM 11.5.2009

JP ELEKTROPRIVREDA BIH 0,76 BAM 24.6.2009

JP ELEKTROPRIVREDA HZHB 0,44 BAM 26.6.2009

FABRIKA DUHANA SARAJEVO 4,00 BAM 4.8.2009

BOSNALIJEK 0,28 BAM 20.6.2009

Tabela 9: Dividende za pomembnejše srbske delnice

BRUTO DIVIDENDA

PRESEČNI DAN

JUBMES BANKA 3.600,00 RSD 23.3.2009

GALENIKA FITOFARMACIJA 145,00 RSD 20.6.2009

METALAC 100,19 RSD 3.3.2009

TIGAR 5,28 RSD 19.6.2009

Tabela 10: Dividende za pomembnejše makedonske delnice

BRUTO DIVIDENDA

PRESEČNI DAN

NLB TUTUNSKA BANKA 240,00 MKD 11.6.2009

MAKPETROL 1.000,00 MKD 5.8.2009

GRANIT SKOPJE 23,00 MKD 12.5.2009

ALKALOID 136,66 MKD 30.4.2009

Popolnejši pregled dividend na www.gbd.si

* Izpodbojna tožba, višina dividende še ni potrjena

MOJBROKER11

KAJ JE NOVEGA?Razmere na trgu so se v zadnjih mesecih precej spremenile. Mnoge naložbene ideje, predstavljene v prejšnjih številkah Mojega Brokerja, so dosegle svoj cilj - oziroma so razlogi, zaradi katerih smo jih označili za zanimive, minili.

Najbolj očiten primer so podjetniške obveznice. Če ste kupovali obveznice Gazproma ali Freseniusa, je morda čas, da razmislite o njihovi prodaji s krepkim (neobdavčenim) kapitalskim dobičkom. V zadnjih nekaj mesecih so se premije za podjetniško kreditno tveganje močno zmanjšale, kar za vas pomeni kapitalski dobiček, za nove vlagatelje pa bistveno nižje donose do dospetja. Tudi če želite imeti del portfelja v obveznicah, je vprašanje, ali trenutne razlike v donosih med manj in bolj varnimi obveznicami upravičujejo nakup bolj tveganih.

Po vrhuncu avtomobilskih subvencij je za razmisliti tudi o prodaji avtomobilskih delnic, če ste jih kupovali zaradi pričakovanih kratkoročnih učinkov subvencij. Kitajski in indijski avtomobilisti so morda kot dolgoročne naložbe še vedno zanimivi.

Med bolj špekulativnimi idejami so bile še naložbe, povezane s prašičjo gripo. Tudi te so morda že pretirano porasle, saj se lahko pozimi izkaže, da je bila panika okoli te gripe pretirana.

Ob višjih tečajih delnic, obveznic in surovin, je vlaganje bolj tvegano, saj je »manj potenciala« za rast navzgor in »več prostora« za padec navzdol.

WINDOWS 7Konec oktobra bo izšel nov Microsoftov operacijski sitem Windows 7. Čeprav se ne zdi, da prinaša revolucionarne spremembe glede na Windows Visto, pa so odzivi testnih uporabnikov pozitivni (v nasprotju z odzivi na Visto). Marsikdo je morda v zadnjih mesecih preložil nakup računalnika, da bi ga dobil z novim operacijskim sistemom, saj je kljub morebitni brezplačni nadgradnji lahko le-ta neprijetna. To še posebej velja za uporabnike v EU, katerim bo na voljo le »čista« nadgradnja. To pomeni, da bodo morali pobrisati celoten disk in na novo

namestiti vse aplikacije. Nekateri bodo morda zaradi preteklih izkušenj čakali celo do prvih popravkov.

To v naslednjih dveh četrtletjih obeta boljšo prodajo računalniške opreme. Podjetja, ki ponujajo računalniške storitve, bi znala občutiti posledice še nekoliko daljše obdobje. Če menite, da bo učinek izida Windows 7 nad pričakovanji, je čas za naložbe v IT sektor, katerega dobra lastnost je tudi nezadolženost.

Tabela 11: Nekaj čakajočih na Windows 7

Podjetje / Naložba Koda Dejavnost

Microsoft MSFT Softver

Hewlett Packard HPQ Računalniki

IBM IBM IT storitve

ANDROIDVsi morda le ne čakajo na nova Okna, saj ima operacijski sistem Windows v nekaterih nišnih segmentih vedno večjo konkurenco.

Na področju mobilnih telefonov je to med drugim Googlov brezplačni Android, ki je z izdajo 1.5 (Cupcake) in z dodelavami posameznih proizvajalcev mobilnih telefonov, dejansko postal uporaben in prijazen do uporabnikov.

Applov iPhone ima že sedaj nekaj resnih konkurentov po prijaznosti in funkcionalnosti. Za konec letošnjega leta so napovedani modeli mobilnih telefonov z Androidom (ki bo verjetno že vsaj verzije 1.6) z novejšim Qualcommovim procesorjem Snapdragon. Ti modeli morda pomenijo prvi preboj Androida v množično uporabljen operacijski sistem v mobilnih telefonih.

Tabela 12: Najpogostejša androidna konfiguracija


Google GOOG Spletne storitve

HTC HTJ Mobilni telefoni

Qualcomm QCOM Integrirana vezja

Tako dobičkonosen in hitro rastoč segment, kot so »pametni telefoni«, še posebej v krizi pritegne mnogo zanimanja. Kitajci so tako nedavno sporočili, da Lenovo

Naložbene priložnostimag. Sašo Pukšič

razvija lasten »oPhone«, ki bi naj na Kitajskem trgu hitro zavzel večinski tržni delež.

Tabela 13: Kitajska naveza


Lenovo LHL Računalniki

China Mobile CHL Mobilni operater

ZEMELJSKI PLIN PROTI NAFTIMed bolj »razvpitimi« naložbami je zadnje čase zemeljski plin. Zaradi povečanega povpraševanja strank, smo na portalu FINport (www.finport.si) na to temo objavili več člankov. Tako smo pojasnili podrobnosti o možnostih vlaganja v zemeljski plin in razložili dogajanja na trgu plina. Pod rubriko Blog lahko najdete obsežen članek o nekaterih pasteh, v katere so mnogi prehitro padli.

V letošnjem letu gibanje cen zemeljskega plina v ZDA nenavadno celo rahlo negativno korelira z gibanjem cen nafte. Celo po fizikalnih kazalnikih (energetska vrednost na USD) je plin zelo poceni glede na nafto. Vendar ni videti razlogov, da bi bilo takšno razmerje dolgoročno vzdržno.

Opozoriti velja na možnost daljšega trajanja »neravnovesja« in da pri naložbah v zemeljski plin lahko ta počasi »uhaja« iz vašega portfelja, kakor je razloženo v člankih na FINportu. Možno je, da se ravnovesje vzpostavi s padcem cen nafte, namesto z rastjo cen plina.

Tabela 14: Rast cen plina ali padec cen nafte?

Podjetje / Naložba Koda

ETF sklad US Natural Gas Fund (zem. plin) UNG

ETFS Short Crude Oil* SOIL

* Naložbe »na kratko« (short) so primerne le za izkušene vlagatelje. ETFS Short Crude Oil kljub namigovanju v imenu ni ETF sklad, ampak dolžniški izveden finančni instrument.

NALOŽBE S POPUSTOMŠe vedno so aktualne »naložbe s popustom«. Pred kratkim je vlagatelje prestrašila napoved spremembe zakonodaje, ki bi bistveno zmanjšala anualiziran letni donos iz popusta investicijskih družb (»ID-ov«).

Sprememba ob hitrem odzivu zainteresirane javnosti ni bila sprejeta, vendar je strah pred ponovnim poskusom podaljšanja preoblikovanja ostal – z njim pa visoki popusti, ki jih je vredno izkoristiti. Več o ID-ih pišemo na straneh 7, 8 in 9.

NEKAJ ZA OPTIMISTE IN NEKAJ ZA PESIMISTEMnenja o tem, ali smo zares že čez najhujše obdobje gospodarske krize, so deljena.

Naložba, ki bo všeč optimistom, bi lahko bil Aerodrom Ljubljana. Podjetje je nezadolženo, kar pomeni, da ne tvegajo zgodb raznih prezadolženih holdingov, ki zadnje mesece polnijo naslovnice časopisov. Namesto tega se z lastnim premoženjem »neopazno« pripravljajo na povečanje poslovanja v boljših časih.

Tabela 15: Naložba za optimiste


Aerodrom Ljubljana AELG Letališče

Pesimisti pa si lahko zopet začnejo ogledovati “short” naložbe, naložbe »na kratko«.

Tabela 16: Nekaj naložb »na kratko«

Podjetje / Naložba Koda

ProShares Short S&P500 (sklad ETF) SH

ProShares Short Financials (sklad ETF) SEF

ShortDAX Daily ETF (sklad ETF) DBX1DS

DODATNE INFORMACIJENaj opozorimo, da so našteto le naložbene ideje in ne priporočila za nakup ali prodajo. Za nasvet o tem, katere naložbe so primerne za vas, se obrnite na naše svetovalce**. Na portalu FINport vsak dan sproti dodajamo naložbene ideje in podrobnejše opise.

Stanje na svetovnih trgih in pričakovanja

MOJBROKER 12

Ne odlašajte na jutri......kar lahko storite danes!

Pokličite nas......veseli smo vašega klica!

Info04 280 1000

** Miha Lavrinšek, 04 280 1016 Rok Mubi, 04 280 1029Marko Pavlović, 04 280 1025

MOJBROKER13

Stanje na svetovnih trgih in pričakovanja

VRNITEV BIKOV IN VPRAŠANJE IN-FLACIJE ALI DEFLACIJE

PREOBRAT ZDRŽAL, PRODAJALCEV NIRast tečajev na svetovnih delniških trgih od marca naprej je vzdržala tudi čez poletje. Zataknilo se je le na Kitajskem, kjer se tečaji zvišujejo že vse od lanskega novembra.

Graf 6: Gibanje nekaterih borznih indeksov od 31.12.2008 do 28.9.2009 (v lokalnih valutah)

Vir: Bloomberg

Zadnje četrtletje je, za razliko od prejšnjih, ko smo lahko govorili o tektonskih premikih na trgih, minilo v znamenju umirjanja razmer.

Če preverimo pričakovanja iz zadnje številke Mojega Brokerja, so se skoraj vsa uresničila:

velikega pritiska prodajalcev, ki bi vsaj ob slabših novicah prodajali, na trgu ni bilo zaznati,industrijska proizvodnja je okrevala, na rast cen delnic na razvitih trgih so se v zadnjih mesecih vendarle odzvali tudi »trgi z zamikom«.

Ob nadaljnji rasti tečajev velja poudariti, da ni jasno, ali v zadnjih četrtletjih pri izboljšanju makroekonomskih podatkov ne gre le za začasen nihaj navzgor po poprejšnjih strmih padcih.

Iz »tehničnih« razlogov bi se lahko prodajalci ponovno

pojavili, ko bi tečaji dosegli nivoje pred lanskimi padci. Med prodajalce bi namreč prestopili tisti, ki so kupovali v zadnjih mesecih in bi želeli vnovčiti dobičke, kot tudi tisti, ki bi po lanski jeseni dobili novo priložnost, da preoblikujejo svoj portfelj v bolj konzervativnega, ne da bi se jim zdelo nesmiselno prodajati delniški portfelj po tržnih cenah.

Graf 7: Primerjava gibanja borznih indeksov na razvitih trgih in »trgih z zamikom« od 31.12.2008 do 28.9.2009 (v lokalnih valutah)

Vir: Bloomberg

V zadnjih mesecih trg ni negativno reagiral na stečaj General Motorsa, na sto propadlih bank v ZDA v letošnjem letu in na vedno jasneje nevzdržne zadolžitve nekaterih pomembnejših držav.

AVTOMOBILSKI KATALIZATORK izboljšanju nekaterih makroekonomskih kazalcev in izboljšanju vzdušja med potrošniki, proizvajalci in vlagatelji, so veliko pripomogle državne subvencije. Med njimi po vidnosti, obsegu in hitrosti delovanja izstopajo subvencije za nakup novih avtomobilov v večjih državah proizvajalkah.

mag. Sašo Pukšič

120 %

90 %60 %

30 %0 %

-30 %

dec.

08

jan.

09

feb.

09

mar

. 09

apr.

09

maj

09

jun.

09

jul.

09

avg.

09

sep.

09

SBI20 S&P 500 Eurostoxx 50 CSI 100 - Shanghai

Eurostoxx 50 Belex 15 SBI 20 BIRS

40 %

20 %

0 %

20 %

40 %

60 %

dec.

08

jan.

09

feb.

09

mar

. 09

apr.

09

maj

09

jun.

09

jul.

09

avg.

09

sep.

09

Te subvencije niso zastonj in ne morejo trajati neskončno dolgo. Na vzdušje so vplivale pozitivno, videli pa bomo, ali bo to dovolj, da potrošnja in investicije v naslednjih četrtletjih ne bodo upadale tako hitro, da bi bil nihaj gospodarske aktivnosti navzdol tako pretiran, kakor je bil pred tem navzgor.

Nemčija je za avtomobilske subvencije namenila 5 milijard EUR, potrošene pa so bile do septembra, malo pred volitvami (27.9.). ZDA je 3 milijarde dolarjev, namenjenih subvencijam, potrošila julija in avgusta.

Tudi Francija (ki je s tem začela), Japonska in Kitajska spodbujajo nakupe avtomobilov. Slednja bo letos verjetno celo prehitela ZDA v številu prodanih avtomobilov.

Graf 8: Gibanje tečajev delnic nekaterih kitajskih avtomobilistov od 31.12.2008 do 28.9.2009 (v HKD)

Vir: Bloomberg

KITAJSKI VLAČILECRavno kitajska domača potrošnja in investicije sta tisti sili, na kateri mnogi računajo, da bosta izvlekli svetovno gospodarstvo iz upada.

Graf 9: Uvoz in izvoz Kitajske (v mrd. USD)

Vir: Bloomberg

Če smo se lani v tem obdobju veselili, da mnoga zahodna podjetja rešuje povpraševanje iz držav BRIC, smo se letos veselili povečanega povpraševanja

Kitajcev. Upajmo, da se bomo tudi naslednje leto imeli česa veseliti.

Kitajski uvoz je tudi med glavnimi krivci za višanje globalnih cen surovin. Težko je oceniti, v kakšni meri lahko Kitajska manjšo gospodarsko aktivnost v vzhodnem obmorskem področju (razvitem in izvozno usmerjenem) na hitro nadomesti z vključitvijo notranjih (bolj ruralnih) regij v gospodarstvo z gradbenimi investicijami in spodbujanjem potrošnje.

DOLŽNIŠKI KAMENGlavna fundamentalna skrb vlagateljev so še vedno upniško-dolžniška razmerja, ki tudi ob stabilizaciji razmer ne morejo več iti v smeri vedno večje relativne zadolženosti zadnjih treh desetletij. Dolg držav in gospodinjstev v primerjavi z BDP, povprečnimi prihodki ipd. enostavno ne more neomejeno rasti (ob pozitivnih obrestih). Glede zadolženosti so še najmanj problematična podjetja (če izvzamemo finančni sektor) - zadolženost gospodinjstev je rekordna, a počasi začenja upadati; zadolženost podjetij je primerljiva s slabšimi leti v preteklosti, vendar z razdolževanjem in bankroti upada; dolg držav zaenkrat ni kritičen, vendar pa hitro narašča.

Tudi v primeru okrevanja lahko pričakujemo nadaljnje razdolževanje in s tem zmanjšano potrošnjo in hitrost kroženja denarja. Monetarne posledice centralne banke zaenkrat rešujejo s »tiskanjem denarja«, posledice na obseg potrošnje pa države nadomeščajo s trošenjem na podlagi zadolževanja. Slednje vsekakor ni pametno, če se s tem ustvarja nov nevzdržen balon državnih dolgov, hkrati z upočasnjevanjem razdolževanja drugih sektorjev.

DAVČNA STROGOST IN POŽREŠNOSTDržave v takšnih razmerah zlahka pridejo v skušnjavo, da gospodarstva ne bi stimulirale s trošenjem na podlagi zadolževanja, ampak z višjimi davčnimi prihodki. To pa seveda ne more delovati, saj je vprašljivo že stimuliranje z zadolževanjem. Nekatere raziskave namreč kažejo, da je t.i. multiplikator trošenja države manjši od 1.

Pri nas je prišla na dan celo ideja, da bi še bolj obdavčili delavske prihodke, ki so po raziskavi KPMG v Sloveniji že tako najbolj obdavčeni na svetu. In to pri nivojih, ki nudijo komaj kaj več kot dostojno preživetje (če ne štejemo za luksuz tega, da si dokaj produktiven delavec lahko privošči zdravo hrano, varen lasten prevoz, morda celo otroke in z večdesetletnimi prihranki ustrezno streho nad glavo).

Davčni prihodki se lahko nekoliko povečajo tudi z zmanjšanjem deleža črnega oz. sivega gospodarstva, kar zmanjšuje neenake pogoje in nelojalno konkurenco na trgu. V zadnjem času smo priča vse večjim pritiskom na davčne oaze, med »padlimi« pa je tudi opevana švicarska bančna tajnost – švicarska banka UBS je v

MOJBROKER 14

Presežek Uvoz Izvoz

0

20

40

60

80

100

120

140

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Geely Dongfeng Brilliance

dec.

08

jan.

09

mar

. 09

feb.

09

apr.

09

maj

09

jun.

09

jul.

09

avg.

09

sep.

09

50 %

0 %

50 %

100 %

150 %

200 %

250 %

300 %

MOJBROKER15

izogib pregonu v ZDA pristala na to, da ameriškim oblastem preda seznam 4.500 Američanov, ki morda v Švici utajujejo davke.

INFLACIJA ALI DEFLACIJA?Eno najpomembnejših vprašanj za ustrezno načrtovanje alokacije premoženja v naslednjih letih je:

ali se nam v naslednjih nekaj letih obeta desetletje deflacije po japonskem vzoru, hiperinflacija zaradi »tiskanja denarja« ali stabilizacija z zmerno nizko inflacijo?

Zaenkrat lahko rečemo le, da so mnenja o posledicah razdolževanja na eni strani in hitrega nekajkratnega povečanja bilančne vsote glavnih centralnih bank na drugi strani, zelo različna.

Nekateri so mnenja, da je neizbežen japonski scenarij z desetletji deflacije.

Drugi so mnenja, da se zna zgoditi nemški scenarij po I. svetovni vojni. Takrat je v Nemčiji po globalni deflaciji sledila hiperinflacija, potem ko se je po začetnem »uspešnem« tiskanju mark začela povečevati tudi hitrost kroženja denarja zaradi nezaupanja v valuto. Mnoge druge valute, kot npr. dolar, so bile takrat še vezane na zlato, države pa niso bile tako obremenjene z odplačevanjem dolga kot Nemčija.

Tretji pa so mnenja, da bodo centralne banke znale ukrepati proti previsoki inflaciji, če bi le-ta grozila.

Nekateri za namige o dejansko pričakovani prihodnji inflaciji opozarjajo na trg zlata. Menijo namreč, da rast cene zlata pomeni visoka inflacijska pričakovanja, medtem ko drugi menijo, da gre za selitev denarja na varno.

Graf 10: Cena unče zlata v USD in EUR od 31.12.2002 do 28.9.2009

Vir: Bloomberg

Trg obveznic ne potrjuje hipoteze o visokih inflacijskih pričakovanjih, vendar se zopet da najti protiargument, da je manipulacija dolgoročnih obrestnih mer trenutno eno od pomembnih uporabljenih orodij centralnih

bank, tako da trg ne kaže prave slike.

V tem trenutku sta možna oba ekstremna scenarija, zato je najboljši nasvet skrbno spremljanje situacije in načrtovanje tako deflacijske naložbe (v tem primeru je najboljši denar s čim več manj tveganih obresti), kot inflacijske naložbe (delnice, nepremičnine, na inflacijo vezane obveznice...).

Graf 11: Donosnost do dospetja po ročnosti - za ameriške, nemške in slovenske državne obveznice

Vir: Bloomberg

KAJ NAS ČAKA DO KONCA LETA?Do konca leta bomo spremljali predvsem:

brezposelnost v ZDA, ki zna še pred koncem leta narasti nad 10 %;rasti BDP v 3. četrtletju, ki znajo biti z zadnjimi spodbudami v 3. kvartalu zopet večinoma pozitivne;objave rezultatov podjetij za 3. četrtletje v drugi polovici oktobra;potrošnjo v glavni potrošniški sezoni novembra in decembra (Miklavž, Božiček, Dedek Mraz…);dogajanja na Kitajskem in s tem povezanim trgom surovin;prodajo računalnikov po izidu Windows 7.

Makroekonomski podatek z največjim vplivom na delniške trge v zadnjih mesecih je stopnja brezposelnosti v ZDA, ki je s pozitivnim presenečenjem (vsaj po večinskem tolmačenju) poskrbela za pozitiven avgust in september.

V drugi polovici oktobra se začne sezona objav poslovnih rezultatov, novembra in decembra pa bodo v ospredju podatki o prodaji na drobno v glavni potrošniški sezoni.

Kot smo že omenili, zna na potrošnjo za računalnike in na investicije v računalniško opremo imeti znaten vpliv izid operacijskega sistema Windows 7.

Na nekatera farmacevtska in nekatera druga specializirana podjetja pa zna imeti znaten vpliv dinamika epidemije gripe.

Nadaljevanje na strani 21

USD EUR

200

400

600

800

1000

1200

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Nemčija ZDA Slovenija

0 %

1 %

2 %

3 %

4 %

5 %

0 let 10 let 20 let 30 let

MOJBROKER 16

Za aktivne vlagatelje

FINport

mag. Goran Dolenc

BODITE OBVEŠČENI!Naš novi finančni portal FINport je septembra dočakal novo različico in je sedaj na voljo v polni funkcionalnosti. Zadnja nadgradnja prinaša številne novosti, na katere ste uporabniki težko čakali in danes vam predstavljamo dve od njih.

Vsi naročniki finančnega koledarja boste zagotovo veseli ponovne možnosti, da po elektronski pošti prejemate pregled prihajajočih dogodkov (kvartalnih rezultatov podjetij, makroekonomskih objav, itd.). Na voljo so tudi druge vrste e-obvestil: kratkoročne ali dolgoročne naložbene ideje analitični članki in prispevki dnevni in tedenski pregled borznega dogajanja informacije splošnega značaja, vezane na kakšne posebne akcije in ugodnosti izobraževanja, …

BREZ PRIJAVE NE GRE

Večina naših e-obvestil je brezplačnih in se nanje lahko zelo preprosto prijavite, tako da se registrirate kot uporabnik FINporta. Na ta način boste prejeli tudi trimesečno brezplačno geslo za testiranje vseh naročniških modulov.

Vsi, ki se boste v oktobru naročili na vsaj eno izmed naših E-obvestil, pa boste sodelovali tudi v nagradnem žrebanju. Srečni izžrebanec bo prejel brezplačno letno naročnino na FINport.

Slika 1: Sami izberite, katera e-obvestila želite prejemati

TOP NALOŽBENE PRILOŽNOSTI ZA DOLGOROČNE VLAGATELJE! Druge novosti boste veseli predvsem dolgoročni vlagatelji, ki izbirate naložbe na podlagi poglobljene temeljne analize vrednostnih papirjev. Če ste se že kdaj sami lotili analize kakšnega podjetja, veste, da je to precej zahtevno opravilo. Pregledati bilance, preveriti vodstvo, primerjati s konkurenco, predvideti bodoče dogajanje v panogi,… Vseskozi se nam pri tovrstnih analizah zastavlja vprašanje, ali nam bo resnično uspelo v analizi ugotoviti in izkoristiti nekaj, kar ni uspelo številnim analitikom po vsem svetu. Zavedati se morate, da večje globalne banke, borzne družbe ter analitične hiše, kot so Citigroup, Deutsche Bank, UBS, idr., zaposlujejo na stotine analitikov, ki se profesionalno ukvarjajo s spremljanjem peščice borznih podjetij v izbrani panogi. Profesionalno spremljanje pomeni, da ti analitiki dihajo s temi podjetji, poznajo tako rekoč vsako njihovo podrobnost, prihodnje poteze in le malo je situacij, ki jih ne morejo predvideti. Verjamete, da ste lahko uspešnejši od njih?

Slika 2: Lestvica Top analitikov, merjeno po treh kriterijih (smer, doseg, cilj)

Če niste prepričani v uspešnost lastnih analiz, vam ponujamo alternativni pristop k izbiranju naložb. Namesto analiziranja podjetij smo se lotili analiziranja analitikov, kar je v tujini že zelo uveljavljen pristop. Zelo poenostavljeno si lahko vse skupaj predstavljate takole: 10 profesionalnih analitikov iz različnih borznih družb po svetu je pripravilo analizo delnice Krke. Pri

MOJBROKER17

svoji analizi je vsak prišel do lastnih zaključkov, ki se bolj ali manj razlikujejo od zaključkov drugih analitikov. Vsak od njih je kot rezultat svoje analize objavil ciljno ceno delnice Krke čez eno leto. Prvi napoveduje, da bo tržna vrednost delnice čez 12 mesecev 80 EUR, drugi 110 EUR, tretji je pesimist in jo vrednoti na 55 EUR, itd. Ko čez eno leto preverimo, kakšna je bila dejanska cena delnice Krke na borzi, lahko kaj hitro ugotovimo, kateri analitik se je najbolj približal borzni vrednosti s svojo napovedjo. Na ta način pridemo do lestvice uspešnosti analitikov.

V praksi je model vrednotenja analitikov nekoliko bolj kompleksen, vsebuje več spremenljivk in upošteva več analiz posameznega analitika.

Na koncu pa je vse stvar zaupanja. Tistim, ki so se dokazali kot dobri analitiki, bolj zaupamo pri njihovih sedanjih analizah in napovedih. Če poleg tega upoštevamo še ažurnost analiz, pri čemer ima npr. novejša analiza, narejena danes na podlagi trenutno znanih dejstev, večjo težo kot analiza, ki je bila narejena

pred pol leta, potem lahko ob še nekaterih smiselnih filtrih sestavimo lestvico TOP naložbenih priložnosti.

Odslej lahko tečaje slovenskih, balkanskih in svetovnih vrednostnih papirjev iz vašega portfelja in grafikone preverite na FINportu: www.FINport.si«

Top priložnosti lahko izberemo glede na različne kriterije, npr. samo nakupne priložnosti, ali pa najbolj zanimive priložnosti v panogi farmacije, … Vsak zapis

Več o obeh in drugih modulih FINporta bomo predstavili na jesenskih predstavitvenih seminarjih z naslovom: “Kako uspešno trgovati z uporabo FINporta?”. Več o

programu seminarja, razpisanih terminih in prostih mestih si lahko ogledate na www.FINport.si, kjer boste našli tudi vse potrebne podatke za prijavo.

Slika 3: Top priložnosti po temeljni analizi – primerno za dolgoročne vlagatelje

Slika 4: Podrobnosti Top priložnosti

v lestvici Top priložnosti sestavljajo analize različnih analitikov. Njihovo utež v skupni oceni in ostale parametre si lahko ogledate v podrobnostih.

MOJBROKER 18

Tehnična analiza, II. delJani Javornik

V prejšnji številki Mojega Brokerja smo se spoznali z osnovnimi predpostavkami tehnične analize, z različnimi tipi grafov, ki jih uporabljamo in pomenom »prometa«, ki ima lahko pomembno informacijo o tem ali je signal pravi ali pa gre za lažni preboj.

V tokratni številki bomo podrobneje spoznali koncept trenda ter »podporne« in »odbojne« nivoje. Koncept trenda je ključni faktor v tehničnem pristopu k analizi trga. Vsa orodja in kazalci, ki se jih poslužujejo »tehničarji« - kot npr. podporni, odbojni nivoji, vzorci, drseče sredine, trendne črte imajo temeljni namen ugotoviti kakšen je trend na trgu, ter posledično biti del tega trenda. Pogostokrat slišimo stavke :« vedno trguj v smeri trenda«, »trend je tvoj prijatelj« in podobno…

Na splošno je trend smer gibanja trga. Trg se ponavadi ne giblje v ravni črti v določeni smeri, ampak gre za serijo »cikcakastega« gibanja. Ti »cikcaki« predstavljajo serijo valov, ki se končajo z določenim vrhom oz dnom. Smeri teh vrhov oz dnov pa dejansko »ustvarjajo« trend.

Rastoči trend tako predstavlja serijo višjih vrhov in višjih dnov, padajoči trend pa ravno obratno – serijo nižjih vrhov in dnov. Obstaja tudi tretja smer – tako imenovani stranski trend, kjer tečaji nihajo okoli

določenih nivojev in ne prebijejo prejšnega vrha oz. dna. Tako stanje se imenuje tudi stanje brez trenda, saj so takrat kupci in prodajalci uravnoteženi in tečaj nihajo okoli določene vrednosti. Glede na smer gibanja

trenda, se investitor srečuje s tremi možnimi scenariji. Če gre za rastoči trend, gre v tako imenovano »long« pozicijo (kupovanje), če je trend padajoči pa v tako imenovano »short« pozicijo (prodaja). V primeru stranskega trenda pa je še najprimernejša situacija – opazuj in ostani izven trga.

Vsak trend lahko razdelimo na tri podtrende, gledano s časovnega vidika. Glavni oz. primarni trend je trend, ki traja več kot eno leto. Sekundarni trend ponavadi traja od nekaj tednov pa do nekaj mesecev, tako imenovani kratkoročni trend pa definiramo kot vsako spremembo na trgu, ki traja dva do tri tedne. Seveda se vsi trendi med sabo prepletajo. Sekundarni trend tako predstavlja spremembo smeri v primarnem trendu in nadalje kratkoročni trend predstavlja popravek smeri sekundarnega trenda. Tako lahko govorimo, da je dolgoročni trend še vedno rastoči, med tem ko gledano srednjeročno, doživljamo negativno korekcijo.

V nadaljevanju bomo še malo bolj konkretno pogledali »cikcake« oz. vrhove in dna. Dno je po definiciji cenovni nivo, kjer nakupni pritisk »premaga« prodajno stran. V tej točki se padanje tečajev ustavi in odbije navzgor. Pri naraščajočem trendu točki 2 in 4 tako predstavljata podporo. Odpor je ravno obratna situacija od podpore – gre pa za cenovni nivo, kjer prodajni pritisk »premaga« nakupno stran. V tej točki se rast tečaja ustavi in odbije navzdol. To situacijo predstavljata točki 1 in 3. V rastočem trendu je odpor »premor« v smeri navzgor in ponavadi sledi tudi preboj na višje ravni.

MOJBROKER19

Stranski trend

Graf 12: Vrste trendov

Vir: FINportOdpor 1

Podpora2

Odpor 3

5

Podpora4

5

Graf 13

Vir: FINport

Pri padajočem trendu je situacija podobna – točki 1 in 3 predstavljata podporo, točki 2 in 4 pa odpor.

Za potrditev naraščajočega trenda tako potrebujemo val, kjer je vrh višji od prejšnjega vrha in dno višje od prejšnjega dna. Če v naraščajočem trendu nov vrh ne uspe prebiti prejšnjega vrha (točka 5), je to lahko zgodnje opozorilo, da se naraščajoči trend končuje in da smo priča stranskemu trendu oz. obratu, če prejšnje dno novi val prebije (točka 6). Tak vzorec poimenujemo tudi dvojni vrh.

Pri pojmu podpore in odpore je potrebno upoštevati tudi pomembna kvantitavna dejstva: več kot je prometa v območjih podpore/odpore, večji pomen ima ta nivo. Prav tako je pomembno tudi časovo obdobje »trgovanja« v teh nivojih. Dlje, kot se posli sklepajo v nivojih podpore/odpore, večji pomen moramo dati tem nivojem.

Pri pojmu podpore/odpore pridemo tudi do zanimive lastnosti – tako imenovane »zamenjave« vlog – odpor postane podpora in obratno. V grafu spodaj, točka 1 predstavlja odporni nivo, ki ga naslednji val prebije. V točki 3 pride do korekcijskega vala in velikokrat se novo dno oblikuje v točki 4 – nivo, ki je bil v točki 1 odporni nivo, je v tej situaciji podporni nivo.

Podobna situacija je v padajočem trendu. Točka 1 predstavlja podporni nivo. Le ta je prebit in v točki 3 se ustvari novo dno. Sledi korekcijski val navzgor, ki se velikorat konča v točki 4, ki predstavlja odporni

nivo. Tudi v tej situaciji so vloge zamenjane – nekdanji podporni nivo ima sedaj vlogo odpornega nivoja.

MOJBROKER 20

1

2 Odpor 4 Odpor Podpora

3

5

Podpora

Graf 14

Vir: FINport

1

2

3 Odpor

Podpora4

5Graf 15

Vir: FINport

Odporna raven

5

Podporna raven

Graf 16

Vir: FINport

1

2

3

4

5

Odporna raven

5

Podporna raven

Graf 17

Vir: FINport

1

2

3

4

5

1

2

3

4

5

6

7

8

9

5Graf 18

Vir: FINport

Graf 19

Vir: FINport

1

2

3

4

Končajmo poglavje o trendu še s klasično trendno črto. V naraščajočem trendu narišemo trendno črto kot navzgor in v desno usmerjeno črto, ki povezuje dna korekcijskih valov. Padajoč trend predstavlja navzdol in v desno obrnjeno črto, ki povezuje vrhove korekcijskih valov. Za »pravi« trend potrebujemo vsaj tri točke, da lahko trdimo, da gre za trend – se pravi točke 1, 3, 5. Če smo v začetku članka pisali - »trend je tvoj prijatelj«, lahko tukaj vidimo uporabno vrednost trendne črte. Trendna črta nam pomaga ugotavljati nove »korekcijske« vale in (še pomembneje) nam pove, kdaj se je trend obrnil – ob dejstvu, da je korekcijski val prebil trendno črto (točka 9). Pomebnost trendne črte naraste, čim večkrat je bila trenda črta testirana (to pomeni da ni bila prebita) in čim dalj časa je trajalo tako obdobje.

Ko tečaj v naraščajočem trendu iz točke 4 npr. pade na točko 5 in se tam odbije, je to lahko kratkoročno primeren nakupni signal.

Tudi pri trendni črti velja zakonitost o zamenjavi vlog. Ko je enkrat trendna črta prebita (točka 3), njena podporna vloga, postane odporna vloga (točka 4).

Zelo uporabna tehnika trendne črte pa je tudi tako imenovana kanalna linija. Velikokrat namreč tečaji nihajo v določenem kanalu – med trendno črto na eni strani in kanalno črto na drugi strani. Dejstvo, da

MOJBROKER21

Nadaljevanje s strani 15

Tabela 17: spremembe nekaterih borznih indeksov v letu 2009 – od 31.12.2008 do 28.9.2009

Indeks Trg/Država Sprememba v letu 2009

SBI20 Slovenija +15,4 %

DJ Eurostoxx 50 Evropa +21,6 %

S&P 500 ZDA +17,7 %

Nikkei 225 Japonska +13,0 %

Hang Seng Hong Kong +43,1 %

Crobex Hrvaška +25,5 %

SASX-10 BiH - Sarajevo -10,1 %

BIRS BiH - Banjaluka +0,7 %

Belex15 Srbija +47,1 %

MBI10 Makedonija +45,3 %

DAX Nemčija +19,3 %

Bovespa Brazlija +63,3 %

RTS$ Rusija +97,6 %

CASE 30 Egipt +47,1 %

BSE Sensex Indija +73,0 %

Vir: Bloomberg

Tabela 18: Kazalnika vrednotenja P/E (cena delnice v primerjavi s preteklim dobičkom na delnico) in P/B (cena delnice v primerjavi z njeno knjigovodsko vrednostjo) za nekatere trge (29.9.2009)

Indeks Trg/Država Kazalnik P/E

Kazalnik P/B

SBI20 Slovenija neg. 1,0

DJ Eurostoxx 50 Evropa 19,5 1,5

S&P 500 ZDA 20,0 2,2

Nikkei 225 Japonska neg. 1,3

Hang Seng Hong Kong 22,5 2,0

Crobex Hrvaška 11,5 n.p.

BIRS BiH - Banjaluka 2,5 n.p.

Belex15 Srbija 10,1 0,94

DAX Nemčija 46 1,5

Bovespa Brazlija 21,3 2,0

RTS$ Rusija 14,4 6,2

CASE 30 Egipt 13,3 2,2

BSE Sensex Indija 20,1 3,5

CASE 30 Egipt 13,3 2,2

BSE Sensex Indija 20,1 3,5

Vir: Bloomberg in spletne strani Beograjske borze

1

2

4

3

5

Graf 20

Vir: FINport

NE POZABITE!

Vsi imetniki GBD kartice zaupanja, lahko do 2 uri BREZPLAČNO parkirate na parkiriščupred Hotelom Creina ob obisku in koriščenju storitev GBD in Hotela Creina.

KOLOFONFinančni časopis Moj Broker je bilten družbe GBD d.d., Koroška cesta 19, 4000 Kranj, tel. 04 280 1050, e-naslov: [email protected]. Namenjen je informiranju investitorjev. Brezplačno ga prejmejo vsi naši komitenti, dostopen pa je tudi na spletni strani www.gbd.si.Vsebinska in idejna zasnova ter grafična priprava: GBD d.d. Glavna urednica in oblikovna zasnova: Teja Lapanja Uredniški odbor: Ani Klemenčič, Joži Vavpotič Srakar, Jani Javornik, Teja Lapanja Fotografije: iStockphoto in arhiv družb GBD BPD d.d. in GBD d.d.Omejitev odgovornosti: V publikaciji izražena mnenja ne pomenijo ponudbe za nakup ali prodajo določenih vrednostnih papirjev ali skupin vrednostnih papirjev, temveč so podana izključno za boljše razumevanje vrednostnih papirjev in delovanja trga kapitala. GBD BPD d.d. in povezane osebe so imetniki večine finančnih instrumentov, ki so omenjeni v tem glasilu. Informacije so bile pridobljene iz virov, za katere avtorji verjamejo, da so verodostojni, vendar ne zagotavljajo njihove natančnosti in popolnosti. GBD BPD d.d., GBD d.d. in avtorji ne prevzemajo nobene odgovornosti za posledice odločitev, ki bi bile sprejete na podlagi mnenj in informacij, podanih v tej publikaciji.Tisk: Typografika Naklada: 15.000 izvodov

S prenovo spletne strani, smo v GBD hoteli zadovoljiti še tako zahtevne uporabnike, povečati kvaliteto in moč informacij. Prijavili smo se na razpis Netko 2009, nagrado za najboljšo poslovno in upravno spletno stran v Sloveniji. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran www.gbd.si in glasujete za nas, mi pa bomo še naprej izboljševali storitve, namenjene VAM!

Parkirni listek pred odhodom predložite našemu sodelavcu v pritličju naše nove poslovne stavbe.

ugotovimo, da gre za kanal, lahko koristno uporabimo za trgovalno stretegijo. Spodnja črta predstvalja tako imenovano trendno črto, zgornja črta pa kanalno linijo. Formacija tvori kanal, kjer se tečej odbija od obeh linij. Tako lahko kratkoročno točki 3 in 5 koristno uporabimo za kratkoročni vstop v pozicijo, točki 4 in 6 pa za izstop in realizacijo dobička. Dalj časa, kot se tečaji gibajo v kanalu, večjo težo ima tak vzorec. V naraščajočem trendu je lahko preboj kanala navzdol signal za obrat trenda, preboj izven kanala navzgor pa kaže ravno obratno – tečaj bo rasel še hitreje kot je v kanalu, kar predstavlja točko, kjer lahko dokupimo našo pozicijo. Velja pa tudi nenapisano pravilo, kjer ob preboju kanala tečaj doseže nivoje, za višino kanala zraste/pade izven kanala.

MOJBROKER 22

MOS 2009 - Mednarodni obrtni sejem v CeljuZ optimizmom in delavnostjo nad gospodarsko krizo

Letošnji 42. sejem MOS, 9.-16.9.2009, si je v osmih sejemskih dneh ogledalo dobrih 168.000 obiskovalcev, kar je več kot lani.

Gre za največji sejemski dogodek pri nas, zato se je letošnjim razstavljavcem pridružil tudi GBD. Predstavili smo našo ponudbo: borzno posredovanje, upravljanje premoženja, spletni portal FINport in GBD On-Line spletno trgovanje. Za pomoč se zahvaljujemo našemu odvisnemu borznoposredniškemu zastopniku iz Celja, CBH, d.o.o. in podjetju Gomon Solar d.o.o. iz Naklega.

Ob sejmu so potekale številne prireditve in predavanja, ki so jih obiskali številni predstavniki tujih gospodarskih delegacij.

Za vse, ki vas do lastništva stanovanja ali hiše čaka še kos poti do potrebnih privarčevanih sredstev, smo na voljo mi v GBD, da vam pomagamo sredstva oplemenititi. Vsekakor izkoristite možnost brezplačnega investicijskega svetovanja!

Jožica Vavpotič Srakar, izvršna direktorica GBD BPD d.d.

GBD BPD d.d. med finalisti za nagrado Naj e-podjetje 2009

Poslovna učinkovitost in uspešnost podjetja se lahko povečuje le z učinkovitejšimi, inovativnejšimi in uporabnikom zanimivejšimi e-projekti.

Že lani je bila GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d. na tretjem mestu s svojim spletnim trgovalnim sistemom GBD On-Line, letos pa je bila ponovno med finalisti v skupini malih storitvenih podjetij s projektom FINport. Vlaganja v izboljševanje informacijskih procesov bodo še naprej stalnica našega poslovanja.

Zlata nit 09Leto 2009 je bilo in je v marsičem prelomno. Povečini so se v gospodarstvih doma in po svetu zgodili padci in iz tega izhajajoče spremembe, ki so vplivale tudi

na zaposlene. Res je, da nas spremembe običajno doletijo nepripravljene, saj si želimo, da bi stanje mirnega in urejenega poslovnega (in domačega) življenja ostalo nespremenjeno na dolgi rok.

Vsi pa tečemo tudi kratke proge. Vsak dan, vsak teden, vsak mesec in vsako leto si postavljamo cilje, nove izzive in si želimo, da bi postali boljši, drugačni in morda celo, da bi bili opaženi. Da, prav to je tisto gonilo, vzvod, ki potegne vse za seboj. Izstopiti iz neke sredine.

Zavedamo se, da ni vedno vse idealno, kljub vsemu pa se mnogo spremeni – na boljše. Želimo, da tekmovanje ni samo

Na kratko

rezultat, temveč odsev vsega, kar zmoremo tudi sami prispevati k skupnosti zaposlenih v družini GBD. Z vsako pozitivno mislijo in nasmehom, ki ga naklonimo drug drugemu ali našim strankam smo na strani zmagovalcev.

Prav to nas je vodilo, da tudi letos vztrajamo – ponovno smo se prijavili za tekmovanje ZLATA NIT, ki izbira najboljše zaposlovalce v državi. Verjamemo, da bo naše ime tudi tokrat med 101 najboljših zaposlovalcev.

Petra Bandelj

PRODAMO DVE HIŠI NA ČUDOVITI LOKACIJI: METNAJ NAD STIČNO Hiši se nahajata na obrobju dolenjskih gričev, zgrajeni leta 2009, v prijetni vasici Metnaj nad Stično. Na SZ strani hiši povezuje skupna cesta, medtem, ko imata na JV popolno zasebnost in prečudovit razgled na naravo. Infrastruktura je urejena, hiši pa zgrajeni kvalitetno in strokovno.

Notranjost še ni dokončana, saj so želje kupcev različne.

NADSTANDARDNA STANOVANJA V NASELJU KOSTANJEVI CVETOVIJeseni bomo začeli s prodajo nadstandardnih stanovanj v naselju Kostanjevi cvetovi na izjemni lokaciji v deželi Jurija Vege - Dolu pri Ljubljani. Prijetno in intimno naselje bo sestavljalo 13 arhitekturno minimalistično zasnovanih vila blokov. Objekti bodo zgrajeni s kvalitetnimi materiali in vsebovali pritličje, prvo nadstropje in mansardna, ‘’penthouse’’ stanovanja. Objekti bodo povezani s kletnimi garažami, zaradi katerih bo okolica naselja ostala v naravnem okolju z izjemnimi arhitekturnimi in krajinskimi rešitvami. V naselju bodo otroška igrišča, stanovanja pa bodo zaradi lastniških zelenih in prostornih atrijev primerna za vse hišne ljubljenčke.

220 m2 bivalne površine in 500 m2

pripadajočega zemljišča;CENA: 233.275 EUR

200 m2 bivalne površine in 500 m2

pripadajočega zemljišča;CENA: 211.575 EUR

Naročite se na brezplačne nepremičninske e-novičke! Pošljite elektronsko sporočilo na:[email protected] ali izpolnite prijavo na spletnem portalu www.gbd-nepremicnine.si Kontakt: Sabina Gregorin, nepremičninska posrednica št. licence: 01617 E: [email protected] M: 040 458 000 T: 01 230 3000

GBDNepremičnine

Sabina Gregorin

Hiša A Hiša B

ODDAMO POSLOVNE PROSTORE V CENTRU KRANJAV centru Kranja, na Cesti Staneta Žagarja, oddamo poslovne prostore v velikosti 86 m2. Poslovne prostore, ki se nahajajo v pritličju poslovno stanovanjske hiše sestavljata dve pisarni v izmeri 8m x 4m, ena pisarna v izmeri 3m x 4m in ločene sanitarije. Prostori so popolnoma prenovljeni, vključno z inštalacijo in so zelo prijetni ter svetli.

Cena najema je 11 EUR / m2 mesečno oz. 946 EUR na mesec + stroški. Prostori so primerni za mirno dejavnost.

PRODAMO ZAZIDLJIVO INDUSTRIJSKO ZEMLJIŠČE V KRANJUV industrijski coni ob cesti Savska loka prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 2.301 m2 z obstoječim objektom, ki ga je potrebno porušiti. Zemljišče je namenjeno proizvodni dejavnosti (delavnice, hale, skladišča,...) in se nahaja v morfološki enoti z oznako Sa-P4.

Cena: 120 EUR / m2

MOJBROKER23

Na kratko

Niz večerov s posebnimi gosti

Letošnjo jesen bomo v restavraciji Hotela Creina pričeli s tematskimi večeri v Hotelu Creina, na katerih želimo predstavljati aktualne teme tako na gospodarskem, političnem, kulturnem, kot tudi športnem področju. Naš prvi večer je na sporedu že

v četrtek, 19.11.2009 ob 17. uri v restavraciji Hotela Creina na temo

Komu so še mar mali delničarji?

Pridružite se nam! Udeležba je brezplačna, vendar pa je število sedežev omejeno.

Obvezna je rezervacija po telefonu 04 280 1000 ali na e-naslov [email protected].

TEMATSKIv e č e r iv Hotelu Creina

je nepredvidljiv.

Poznamo odgovore,

ki jih potrebujete.

www.gbd-nepremicnine.si

www.gbd-nepremicnine.si | info

@

gbd-nepremicnine.si | 01 230 3000@

Hotel Creina d.o.o., Koroška cesta 5, 4000 Kranj

Prenovljene: kavarna

restavracijasobe

PRVOVRSTNA KULINARIKAKONKURENČNE CENE

BREZPLAČNO PARKIRANJE

HOTEL CREINA

Ne zamudite enkratne priložnosti in izkoristite GBD kartico zaupanja na že tako ugodne cene malic in

kosil ter ostalih dobrot v kavarni.

www.hotelcreina.si [email protected] 04 280 7500

www.gbd-nepremicnine.si

Iščete poslovni prostor za opravljanje svoje poslovne dejavnosti?

Za vas imamo rezervirane najboljše

pritlične poslovne prostore v stavbi

Hotela Creina.

IZKORISTITE:

lokacijo v centrudostop z avtomparkirni prostor

restavracijo kavarno

prenočišča

Oddamo dva poslovna prostora v izmeri 36,6 m2 in 107 m2.

Pokličite na 04 280 1060 ali pišite na [email protected]

moj broker oktober 2009

Documents