nas krog marec - maj 2014

INTERVJUJI Saša ŠTRAUS Pan-nutri d. o. o.

Boris FILIPIĆ Panvita d. d. – PC Poljedelstvo

Anita ANTOLIN Panvita Prašičereja d. o. o.

Samo GUBENŠEK SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Tomaž KAVNIK SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

NAŠ KROG

19

11

16

17

19

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

AVE Grill

KAŠE in MAK iz lokalne pridelave

Za domovino z nami naprej!

Kaj je DMS?

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Tadej Ružič

Gradimo | SGP Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

AVE Grill

Novice | Skupina Panvita

Panvitine novosti | KAŠE in MAK iz lokalne pridelave

Poudarki iz kroga znanja | Za domovino z nami naprej!

Novice | Maximus

Informatika | Kaj je DMS?

Novice | SGP Pomgrad

Naši nasveti | Kolobar pomemben tudi na vrtu

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

03

18

17

07

22

04

19

11

23

06

20

15

24

16

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor

Dušan BanfiHelena ČiričDean DonkoBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišUrša KoplanPeter PolaničKristian RavničAlenka Samec RadonjićAleš Zver

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

[email protected]

kolofon

Ekshibicionisti, voayeurji in naše praviceEnkrat lani mi je ob koncu tedna mrknil telefon. Ja, in? Nič poseb-nega, pač nekaj klasičnih sočnih čez Stevea Jobsa (Bog mu daj zdravja, bi lahko rekli, če na žalost ne bi bil že pokojni.) in nekaj o tem, da pa se mi z Nokio to res, ampak res nikoli ni zgodilo ter ves ostali recital, ki ga ob takih priložnostih pač potegnemo nekje iz arzenala podobne navlake. Ampak ne, drage prijateljice in pri-jatelji, zgodilo se je nekaj neverjetnega; za ta vikend se je k nam domov naselil – mir. Če malo pretiravam, za mizo smo se celo po-govarjali. Neverjetno, njegovega veličanstva gospoda Miru so se nalezli tudi otroci, tako zelo, da so vsi fuzbalerji FIFE na PSP imeli prost vikend. Za dva dni smo uspeli pobegniti vsakodnevni IT nori-šnici – in preživeli. Še več, imeli smo se imenitno. Uspeli smo torej pobegniti tistemu stanju, ki že dolgo ni več definirano kot tehnični pripomoček, ampak se je tako zajedlo v vse pore našega poslov-nega in zasebnega življenja, da od njega postajamo dobesedno odvisni. Vsepovsod in vedno smo dosegljivi (logično, saj izgovoru »pozabil sem vzeti telefon« več nihče ne verjame), dnevno pre-jemamo več deset mailov, po možnosti vse z nekaj prilogami, za katere seveda pošiljatelj pričakuje, da smo jih v trenutku prejema tudi vse prebrali, procesirali in konzumirali, če pa slučajno izpusti-mo kakšen podatek, pa takoj dobimo očitajoč pogled v smislu »vej san ti pa po mejli poslo …«; imamo pa celo to razkošje, da nekomu prijazno odgovarjamo v monitor, razen če ne komuniciramo preko Skypa ali česa podobnega, pa se privoščljivo muzamo ali v najbolj ekstremnih primerih celo kažemo sredinec – česar seveda v kla-sični komunikaciji iz oči v oči ne bi mogli oz. bi lahko, vendar z do-ločenimi posledicami. Ta tehnologija nas je povsem prevzela tudi v zasebnem življenju. Več ali manj smo vsi na najbolj znanem so-cialnem omrežju. Mimogrede, vedno se sprašujem, kaj pa je tukaj socialnega, če smo socialni na ta način, da buljimo v monitorje in namesto besed iz ust ter obrazne mimike zmoremo le s prsti ska-kati po tipkovnici. Kakorkoli že, to konkretno »socialno« omrežje je tudi uspelo do skrajnosti zbanalizirati in sprostituirati stanje, ki je nekoč pomenilo najvišjo stopnjo socialne povezanosti – to-rej prijateljstvo. Kako za vraga lahko imaš v resničnem življenju nekaj sto ali tisoč prijateljev? Nemogoče. Po moje bi bilo bistveno bolj pošteno in primerno, da bi se vsi akterji na socialnih omrežjih namesto na prijatelje delili na ekshibicioniste, torej tiste, ki se že-limo na tak ali drugačen način razkazovati drugim v vseh možnih pojavnih oblikah (sami, preko otrok, lastnih ali družinskih stanj, razpoloženj, interesov, muzike, …) in na voayeurje, torej tiste, ki na tak način radovedno kukamo v nedrje drugih in odkrivamo tančice njihovih skrivnosti, seveda spet v vseh možnih pojavnih oblikah.

Ampak ok, ne glede na to smiljenje samih sebi smo ugotovili, da nas je informacijska tehnologija (IT) dobila v pest. Ugoto-vili smo tudi, da bi se ji bilo nesmiselno poskusiti izviti, ker nas s svojo asocialno socialnostjo pač trdno drži. Ostane nam torej, da poskušamo na čim bolj kompatibilen način z njo živeti in de-lati. Vendar se prav v tej zadnji besedi (delo) in iz nje izhajajočih pojmih, kot so delovno razmerje, delovno mesto, delovne naloge in podobne klasične opredelitve, kot jih še trenutno poznamo tisti malo manj asocialno socialni (mlajše generacije bi nas ver-jetno imenovale kot »preživete«), skrivata dve osnovni vprašanji. Kako v duhu te nove IT asocialne socialnosti opredeliti te pojme in kako s klasičnim dojemanjem teh pojmov uokviriti generacije, ki nedvomno prihajajo? Kako torej nekoga, ki je fizično povsem svoboden, neodvisen od lokacije in časa svojega dela, nekoga ki je preko IT zvezan v neko (recimo temu delovno) razmerje, uok-viriti v pojem delovnega mesta, delovnega časa in »bog ne daj« ga stlačiti v formulacije pojmov prihoda na delo ali malice med delovnim časom? Seveda nikakor, ker je nesmiselno. Da ne govo-rim o tem, da bi bilo še posebej smešno in deplasirano, da bi take-mu človeku npr. prepovedali dostop do interneta med delovnim časom, ki ga pa tako ali tako ne priznava. Moramo sicer priznati, da delodajalci, ki smo aktivni v dokaj klasičnih in konzervativnih panogah, kot gradbeništvo in kmetijstvo nedvomno sta, imamo neko prednost pred opisanim načinom dela, vendar po moje tudi vedno manj in ne za dolgo. Saj tisti, ki ste bili delovno aktivni v teh panogah že pred dvajset in več leti tudi opazite bistveno raz-liko v dojemanju delovnega procesa, ali? Ta vprašanja pa še zdaleč niso pomembna le za delodajalce, ampak predvsem za sindikate, saj bodo prihajajoče IT asocialno socialne generacije kmalu ugo-tovile, da jim branjenje njihovih nekoč povsem legitimno prido-bljenih pravic (potni stroški, malice, …) ali opredelitve okvirjev dela z nazivi delovno mesto, delovni čas ipd. v bistvu ne pomeni neke posebne prednosti, saj po njihovem načinu dela te kategorije sploh niso vsebinsko pomembne, ampak bodo želeli za svoje delo biti plačani po efektu. Zatorej v tem napol vizionarskem konteks-tu prihajajočih časov osebno absolutno ne razumem, da se v času ustvarjanja nekega novega družbenega (kolektivnega če hočete) dogovora med delodajalci in delojemalci na eni strani tako zelo oklepamo nekih kategorij, ki bodo v prihodnosti po vsej verjetnos-ti izginile oz. vsaj bistveno izgubile na pomenu, po drugi strani pa se dokaj na veliko želimo izogniti primerni nagradi glede stopnjo doseženega efekta svojega dela, ki ga glede na dejavnost lahko zaradi mene merimo tudi v oddelanih urah. Prav doseženi efekt našega dela namreč definira našo pravico do primernega plačila. Vsaka naša pravica pa je pogojena s predhodno izpolnitvijo neke obveznosti, mar ne?

Tadej Ružič

kolumna

03INTERNA REVIJA marec–maj 2014

gradimo


Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Selnica ob Dravi

Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Radlje

V podjetju Pomgrad skupaj s podjetjem RIKO (vodilni partner) gradimo v Občini Selnica ob Dravi čistilno napravo in kana-lizacijski sistem za komunalne odplake na širšem območju občine.

Predvidena dolžina kanalizacijskega sis-tema je cca. 8,8 km, ki bo odvajal odpa-dno vodo večinoma gravitacijsko, zaradi terenskih razmer pa tudi preko šestih čr-pališč po tlačnih vodih. V sklopu kanaliza-cijskega sistema je tudi predviden razbre-menilnik meteorne vode. Nova biološka čistilna naprava z mehanskim predčišče-njem je nazivne kapacitete 5.200 PE. Na območju novo zgrajene čistilne naprave so predvideni naslednji novi objekti: vho-dno črpališče, upravna zgradba, SBR re-aktor, prostor za sprejem gošč iz greznic, filter zraka in merilno mesto.

Gradnja se je začela novembra 2012 in bo predvidoma zaključena spomladi leta 2014. Trenutno je v izvedbi ureditev okolja čistilne naprave in izvedba primarne ka-nalizacije med črpališčem Č 1 in Č 2.

V podjetju Pomgrad skupaj s podjetjem RIKO (vodilni partner) gradimo v Občini Radlje čistilno napravo in kanalizacijski sistem za komunalne odplake na širšem območju občine. Predvidena dolžina kanalizacijskega sis-tema je cca. 8,6 km, ki bo odvajal odpadno vodo večinoma gravitacijsko, zaradi teren-skih razmer pa tudi preko šestih črpališč po tlačnih vodih. V sklopu kanalizacijskega sistema so tudi predvideni trije razbreme-nilniki meteorne vode. Nova biološka čistil-na naprava z mehanskim predčiščenjem je nazivne kapacitete 7.000 PE. Na območju novo zgrajene čistilne naprave so predvi-deni naslednji novi objekti: vhodno črpali-šče, upravna zgradba, SBR reaktor, prostor za sprejem gošč iz greznic, zalogovnik bla-ta, filter zraka in merilno mesto. Gradnja se je začela februarja 2013 in bo predvidoma zaključena jeseni leta 2014. Trenutno so v izvedbi obrtniška dela v upravni zgradbi čistilne naprave in izvedba primarne kanalizacije kanala K 1 in zadrže-valnikov ZB 1 in ZB 2.

Investitor: Občina RadljeVodja projekta: Bogdan ROJS, dipl. inž. grad.Vodja gradbišča: Damjan PRIKERŽNIK, inž. grad.Pomočnik vodje projekta: Damjan PRIKERŽNIK, inž. grad.Delovodja: Franjo ČANADI, grad. del.

objekt

objekt

Investitor: Občina Selnica ob DraviVodja projekta: Bogdan ROJS, dipl. inž. grad.Vodja gradbišča: Peter KOZJAK, inž. grad.Pomočnik vodje projekta: Matej BENKO, dipl. inž. grad.Delovodja: Peter ŽÖKŠ, grad. del.

Pričetek del: november 2012

Vrednost vseh del (neto): 7.549.171,75 Vrednost del (neto), ki jih izvaja SGP Pomgrad: 3.587.448,45

Pričetek del: februar 2013



Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Muta in Vuzenica

Izgradnja kanalizacije in v občini Dravograd

V podjetju Pomgrad skupaj s podjetjem RIKO (vodilni partner) gradimo v Občini Muta in Vuzenica čistilno napravo in ka-nalizacijski sistem za komunalne odplake na širšem območju obeh občin. Predvidena dolžina kanalizacijskega siste-ma je cca. 10,2 km, ki bo odvajal odpadno vodo večinoma gravitacijsko, zaradi teren-skih razmer pa tudi preko petih črpališč po tlačnih vodih. V sklopu kanalizacijskega sistema sta tudi predvidena dva razbre-menilnika meteorne vode. Nova biološka čistilna naprava z mehanskim predčišče-njem je nazivne kapacitete 6.400 PE. Na območju novo zgrajene čistilne naprave so predvideni naslednji novi objekti: vhodno črpališče, upravna zgradba, SBR reaktor, prostor za sprejem gošč iz greznic, zalo-govnik blata, filter zraka in merilno mesto. Gradnja se je začela novembra 2012 in bo predvidoma zaključena jeseni leta 2014. Trenutno so v izvedbi obrtniška dela v upravni zgradbi čistilne naprave in izved-ba primarne kanalizacije kanala 2.0 in po-vezovalnega kanala Muta–Vuzenica.

V podjetju Pomgrad skupaj s podjetjem RIKO (vodilni partner) gradimo v Občini Dravograd kanalizacijski sistem za komu-nalne odplake na širšem območju občine.

Predvidena dolžina kanalizacijskega sis-tema je cca. 5,8 km, ki bo odvajal odpadno vodo večinoma gravitacijsko, zaradi teren-skih razmer pa tudi preko sedmih črpališč po tlačnih vodih. V sklopu kanalizacijskega sistema so tudi predvideni štirje razbre-menilniki meteorne vode.

Gradnja se je začela aprila 2013 in bo pred-vidoma zaključena spomladi leta 2016. Trenutno so v izvedbi gradbena dela na zadrževalnikih ZBDV 1, ZBDV 2 in ZBDV 3.

objekt

objekt

Investitor: Občina Muta in Občina VuzenicaVodja projekta: Bogdan ROJS, dipl. inž. grad.Vodja gradbišča: Peter KOZJAK, inž. grad.Pomočnik vodje projekta: Matej BENKO, dipl. inž. grad.Delovodji: Ivan OVČAR, grad. del., Darko TONKOVIČ, grad. del.

Pričetek del: november 2012


Investitor: Občina DravogradVodja projekta: Bogdan ROJS, dipl. inž. grad.Vodja gradbišča: Damjan PRIKERŽNIK, inž. grad.Pomočnik vodje projekta: Damjan PRIKERŽNIK, inž. grad.Delovodja: ./.

Pričetek del: april 2013


gradimo

novice


NOVO V SORTIMENTU modna linija Sir OLIVER Ponudbi prodajalne Travel Free Gornja Radgona smo dodali novo ekskluzivno linijo modne znamke S. Oliver – S. Oliver Selection, ki se je letos preimenovala v Sir Oliver. Modna linija je namenjena mlajšim in trendnim zaposlenim ljudem, saj vključuje linijo poslovnih oblačil, ki so primerna kot dnevna oblačila za pisarno in so tako elegantna, da jih je mogoče nositi tudi kot večerna oblačila; zato olajšajo prehod iz pisarne na zabavo. Sir Oliver je torej linija za samozavestne ženske in moške, ki prisegajo na poslovno eleganco, kostime, obleke in ki so radi urejeni in čedni tudi v prostem času. Pridite in se prepričajte.

NOVA KOLEKCIJA DESIGUAL pomlad in poletje 2014Na policah prodajaln Travel Free že lahko raziščete novo kolek-cijo moderne znamke Desigual pomlad in poletje 2014, ki je zna-na po drznih potiskih in pestrem spektru barv. Zabava, svežina, avtentičnost in uporništvo, pomešano s smislom za humor, so namreč glavne vrednote te blagovne znamke, ki želi ponuditi zabavna in drugačna oblačila po dostopnih cenah.

Tekstilni izdelki z modnimi dodatki Desigual so vam na voljo v prodajalnah Travel Free v Gornji Radgoni, Petišovcih in Starodu, v prodajalnah v Gruškovju, Metliki, Rigoncah in na Viču pri Dra-vogradu, kjer pa najdete pestro izbiro modnih dodatkov.

ELEGANTNA LINIJA SIR OLIVER NA VOLJO V TRAVEL FREE SHOPU

GORNJA RADGONA.

NOVE KOLEKCIJE TORBIC PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMKVse že diši po pomladi, zato je tudi po-nudba v naših prodajalnah Travel Free osvežena z barvitimi in s privlačnimi bar-vami, primernimi za ta letni čas. Modra, bela, rumena, roza ... vse to so barve novih kolekcij torbic priznanih blagovnih znamk, ki jih lahko najdete v vseh prodajalnah Travel Free, razen v MP Radlje. Izbirate lahko med ponudbo znane francoske znamke s »krokodilčkom« Lacoste, ki je umirjena in hkrati živahna, klasična in modna. Po novem pa lahko raziščete tudi angleško znamko Fiorelli, katere slogan je »Najboljši dizajn, najboljša kakovost in najboljša cena«. V kratkem bomo ponudbo obogatili še z novimi kolekcijami drugih zvenečih znamk, kot sta Lancaster in Roccobarroco.

BREZPLAČNO LIČENJE V MESECU ŽENSKMarec ni le mesec začetka koledarske pomladi, temveč je hkrati tudi mesec žensk. V tem času praznujemo kar dva praznika žensk: 8. marec kot mednarodno priznan mesec žensk in 25. marec kot nefor-malni praznik vseh mater. Menimo, da je prav to mesec, ko morajo ženske še posebno zablesteti – zato smo v prodajalni Travel Free v Gornji Radgoni 8. in 15. marca organizirali brezplačno ličenje za vse drage dame, ki so se pravočasno prijavile.

ELEGA

NTN

A LIN

IJA SIR O

LIVER

NA VO

LJO V TRAVEL FREE SH

OPU

G

ORN

JA RA

DG

ON

A.


1. Kaj ste želeli postati kot otrok?Nisem imel posebnih želja, kaj bi naj postal.

2. Vaši začetki v Panviti?Prvi koraki, v takratnem KG Rakičanu, so bili v prašičereji. Preko študentskega servisa sem opravljal razna dela. V letu 2011 sem dobil priložnost v poljedel-stvu, kjer še sedaj opravljam naloge upravnika.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan?V našem kolektivu ni običajnih delovnih dni. Preveč smo odvisni od mnogih dejavnikov, kot so vreme, čas posameznih opravil (setev, obdelava, žetev, …), poja-vljanja bolezni in škodljivcev … Če povzamem, zjutraj imam raz-pored, nato sledi ogled posevkov in pregled opravljenega dela, naročilo rezervnih delov, pa tudi pisanje evidenc in poročil. Naza-dnje naredim plan za naslednji dan. Večkrat zaključim z delom pozno popoldne.

4. Nam lahko poveste kak- šno anekdota iz življenja oz. službe?Trenutno se ne spomnim.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?Ko lahko kak dan preživim brez telefona.

6. S čim se ukvarjate v prostem času? Prostega časa je vedno premalo. Rad preberem kakšno knjigo, ki

Boris FILIPIĆPanvita d. d. – PC Poljedelstvo

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?Učiteljica. Imela sem leseno tablo in učila sem svoje namišljene šolarčke. Pozneje sem ugotovila, da se najbolje počutim na njivi.

2. Vaši začetki na Pan-nu-triju?Skupini Panvita sem se pridružila v okviru programa Mladih razisko-valcev iz gospodarstva, saj sem pripravljala doktorat na tematiko razlik med kmetijskimi sistemi. S pripravo vloge me je zaneslo na področje pridobivanja sredstev na raznoraznih razpisih, kar je tudi moje delo v okviru Pan-nutrija.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan?Običajen delovni dan preživim za pisalno mizo, ujeta v papirjih. Spremljam nove razpise, pripra-vljam vloge, poročila, zahtevke ali pišem projekte. 4. Nam lahko poveste kak- šno anekdota iz življenja oz. službe?Zadnja, ki se je spomnim, je stara kakšen teden, ko bi se skoraj pri-javila na delavnico iz leta 2012.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?Ko gre vse po planu. Pa tudi son-čen dan, sprehod s psom, dobra kava, dobra družba, nasmejani ljudje, ..., ko mi ne zvoni telefon.

6. S čim se ukvarjate v pro-stem času? Z mojimi bližnjimi, psom, ekolo-škim kmetovanjem in branjem knjig.

7. Kako preživljate dopust? Nekje »in the middle of nowhere« z mojima in dobro knjigo.

8. Katere vrednote cenite?Znanje, razgledanost, iznajdlji-vost, tolerantnost in sprejemanje drugačnosti.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?Predvsem s tem, da me uboga moj 80 kg pes. Poleg tega pa še s tem, da sem uspešno zaključila šolanje na najvišji stopnji ter da uspem pridobiti sredstva na razpisih (upam, da bo tako tudi vnaprej).

10. Vaše sanje/cilji za pri-hodnost?Da na razpisih, predvsem v novem PRP-ju, pridobimo kar največ sredstev. Osebno pa si želim hiško na gričku, kjer bo rasla eko-loška zelenjava in bo naokoli letal kup srečnih živali.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?Ne zapravljajmo časa s pritoževa-njem, česa vsega nimamo, ampak bodimo raje hvaležni za to, kar imamo. Večina Zemljanov živi slabše od nas.

govori o zgodovini. Nekaj časa pa posvečam tudi filateliji.

7. Kako preživljate dopust? Nimam nekih destinacij, katere bi obiskoval v času dopusta. Spon-tano se odpravim nekam, kjer preživim nekaj dni.

8. Katere vrednote cenite?Vrednote oz. cilji h katerim strmi-mo so odvisni od posameznikove osebnosti. Cenim pa svobodo, ustvarjalnost, resnico in red.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?Nerad se hvalim.

10. Vaše sanje/cilji za pri-hodnost?Moje sanje, naj bodo le moje .

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Po navadi nasvete raje spreje-mam, kot pa jih delim. Če pa že moram kaj povedati, bi pa rad po-udaril, da sledite svojim sanjam.

Saša ŠTRAUSPan-nutri d. o. o.

“ Ne zapravljajmo časa s pritoževanjem, česa vsega nimamo, ampak bodimo raje hvaležni za to, kar imamo. Večina Zemljanov živi slabše od nas. ”

“ Vrednote oz. cilji h katerim strmimo so odvisni od posameznikove osebnosti. Cenim pa svobodo, ustvarjalnost, resnico in red. ”

intervju

intervju

08

4. Nam lahko poveste kak- šno anekdota iz življenja oz. službe?

Anekdot je veliko, a se trenutno nobene ne spomnim, ki bi bila primerna za objavo.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

Z možem naju dostikrat nasmeji triletna hčerka, v službi pa me v dobro voljo spravijo dobri proizvodni rezultati ali kak lep dogodek s sodelavci.

6. S čim se ukvarjate v pro-stem času? Prostega časa imam bolj malo, ko ga imam, pa preberem kakšno dobro knjigo ali rešujem kakuro in sudoku.

7. Kako preživljate dopust?

Dopust preživljam z družino, v poletnem času se najraje odpra-vimo na morju.

8. Katere vrednote cenite?Poštenost, zanesljivost, soču-tnost in redoljubnost.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?Poleg svoje družine sem ponosna na svoje sodelavce, s katerimi smo prebrodili kar nekaj težkih in napornih let.

10. Vaše sanje/cilji za pri-hodnost?Najpomembnejši cilji v življenju so tisti, ki mi omogočajo, da se počutim srečno. Nekaj zastavlje-nih ciljev sem že dosegla, nekaj pa jih ostaja še nedoseženih in upam, da jih bom v prihodnje dosegla.

Službeno pa si želim, da bi se stanje slovenske prašičereje izboljšalo in bi potrošnik začel ceniti slovenske proizvode.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Imam sodelavce, s katerimi dosegamo zelo dobre proizvodne rezultate in se obenem odlično razumemo, zato si želim, da bi tako ostalo še naprej.

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?Kot otrok sem želela biti kemik ali sociolog, vendar se je v času srednje šole izoblikovala želja za študij zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

2. Vaši začetki na Panviti?Na Panvito (prej KG Rakičan) sem prišla leta 2000 kot tehnolog, sedaj sem zaposlena kot vodja oddelka.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan?Običajno se začne z bujenjem ob 5.00 uri in s prihodom na delovno mesto ob 6.00 uri. Sledi sesta-nek z ožjimi sodelavci, kjer se dogovorimo o nalogah in stvareh pomembnih za proizvodnjo. Veliko časa mi vzamejo admini-strativne zadeve, pomembno je sodelovanje s tehnologi Panvite Kmetijstvo in veterinarji Panvite Veterine. V procesu, kjer poteka živa proizvodnja, je zelo pestro, zato se je potrebno ves čas prila-gajati. Vsak dan je drugačen.

Anita ANTOLINPanvita Prašičereja d. o. o. “

Imam sodelavce, s katerimi dosegamo zelo dobre proizvodne rezultate in se obenem odlično razumemo, zato si želim, da bi tako ostalo še naprej. ”

“ V procesu, kjer poteka živa proizvodnja, je zelo pestro, zato se je potrebno ves čas prilagajati. Vsak dan je drugačen. ”INTERNA REVIJA marec–maj 2014


projektanti, naročnikom, podizva-jalci in nadzorniki. Sedaj, ko gredo dela na objektih proti koncu, pa je še večja dinamika del in s tem po-vezanih usklajevanj in dogovar-janj glede pravočasnega zaključka del in primopredaje izvedenih del. Delovni dan pa se zaključi po opravljenih obveznostih, večkrat pozno popoldan ali zvečer. Nato pa zopet vožnja v Slovensko Bistrico, ki jo večinoma izkoristim za telefonske pogovore, ki jih čez dan nisem uspel realizirati.


Spomnim se, ko smo adaptirali vojašnico v Slovenski Bistrici. De-lali smo po 18 ur na dan. V sobi, kjer smo ravno položili parket in ga zbrusili, je delavec pomotoma z brusilko prerezal cev centralne kurjave tako, da je voda brizgala po parketu in bi hitro poplavila celo etažo. Naš delovodja, ki je bil v bližini, je s sekiro presekal cev od kompresorja in jo v hipu nata-knil na prerezano cev centralne kurjave ter tako preprečil poplavo etaže, kar je bilo takrat izrednega pomena, saj zaradi zelo kratkega roka ni bilo časa za zamenjavo parketa. To dejanje in idejo, ki se jo je domislil v tistem trenut-ku, zelo cenim in se je večkrat spominjam.


Dobra volja ljudi, ki so zraven mene, saj je z dobro voljo vse lažje.

6. S čim se ukvarjate v pro-stem času? Pozimi smučam, včasih igram tenis, poleti pa skrbim za urejanje okolice ob naši hiši in zelo rad imam oddih na morju. No, vsak večer pa greva z ženo na polurni sprehod z našo malo psičko Briksy.


Dopust je zame najlepši poleti, ki ga preživim v kampu v Biogradu, kjer imamo družinsko prikolico in se vsako leto radi vračamo tja. Poležavanje na plaži mi ni všeč, zato veliko kolesarim in veliko časa preživim na vodi na svojem majhnem čolnu, s katerim preplujem vsako leto kar nekaj morskih milj in odkrivam lepote Jadranskega morja. Zvečer pa si v okviru družine in prijateljev najra-je pripravimo hrano z žara.

8. Katere vrednote cenite?Delavnost, spoštovanje, pogum, športni duh, tekmovalnost, naj-bolj pa poštenost.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?

Ponosen sem na svojo družino, pohvalim pa se lahko z dobrimi in poštenimi sodelavci, s katerimi dosegamo zastavljene cilje.

10. Vaše sanje/cilji za pri-hodnost?Ponoči veliko sanjam, a kaj, ko se zjutraj ne spomnim vseh svojih sanj. Cilji pa so različni. Glede na delo pa mi je vedno cilj, da dose-žem tisto, za kar sem poklican.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Za mlajše, da naj izkoristijo izkušnje starejših, za starejše pa, da naj upoštevajo mlade kot sebi enake ali boljše, saj poznate rek »da na mladih svet stoji«.

podjetju, ki ga je lastniško delno obvladoval prav Pomgrad. Skupaj smo v preteklosti izvedli nekaj objektov (Baumax v Mb, Črpalko v Lipovcih, Hotel City v Mb, …). V drugi polovici leta 2012 pa sem začel delati na Pomgradovem gradbišču v Ljubljani, in sicer na izgradnji treh objektov Univerze v Ljubljani. Ker je gradbišče v Ljubljani, je moje delovno mesto daleč od sedeža našega podjetja, tako da trenutno nimam pogo-stih stikov s sodelavci s Pomgra-da, razen petih sodelavcev, ki so na gradbišču v Ljubljani.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan?Vstajanje ob 5.15, jutranja kavica doma, enourna vožnja do gradbi-šča na relaciji Slovenska Bistrica–Ljubljana, prihod na delo ob 7.00. Potem pa vsakodnevne obve-znosti, ki so potrebne, da delo na gradbišču poteka nemoteno. Veliko je sestankov, usklajevanj s

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?Ko sem bil otrok, sem imel raz-lične želje. Imel sem priložnost spoznati obrtniško življenje, saj sta bila mama in oče obrtnika. Doma smo imeli frizerski salon in elektro delavnico. Tudi najbližji sosedje so bili obrtniki, s svojimi obrtniškimi delavnicami doma. Tako smo morali otroci iz sosešči-ne veliko pomagati svojim star-šem. Mene pa je že kot majhnega otroka zanimala gradnja, saj sem na dvorišču in zelenici rojstne hiše kar naprej gradil ceste, parki-rišča in garaže za svoje avtomo-bilčke. Takrat še nisem vedel, kaj bi točno rad postal. Želje so se spreminjale glede na trenutno dogajanje okoli mene.

2. Vaši začetki na SGP Pomgradu?Pomgrad sem spoznal že kar ne-kaj let nazaj, saj sem bil pred za-poslitvijo v Pomgradu zaposlen v

Samo GUBENŠEKSGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

“ Mene pa je že kot majhnega otroka zanimala gradnja, saj sem na dvorišču in zelenici rojstne hiše kar naprej gradil ceste, parkirišča in garaže za svoje avtomobilčke. ”

intervju

intervju

Tomaž KAVNIKSGP Pomgrad – Gradnje d. o. o. Delovni dan običajno zaključim po

18.00 uri.


Zgodilo se je veliko, več o tem pa raje ob mrzlem pivcu ;).


Družina (ja, tudi žena ;)), dober »štos«, dobra družba, dobro opravljeno delo, …

6. S čim se ukvarjate v pro-stem času? Kar ostane od prostega časa, posvetim družini, prijateljem in športu.


Aktivno. Posedanje in poleža-vanje mi ni pisano na kožo, zato se vedno trudim, da z družino dopust preživimo, če se le da, v gibanju.

8. Katere vrednote cenite?Iskrenost, načelnost, poštenost, delavnost, olikanost, organizira-nost, …

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?

Rad se pohvalim z družino, na ka-tero sem tudi zelo ponosen. Prav tako so mi v ponos moji doseda-nji dosežki v poklicnem življenju, ki pa ne bi bili možni brez ožjih sodelavcev na projektih!

10. Vaše sanje/cilji za pri-hodnost?V privatnem življenju je cilj ustvariti okolje, v katerem bo več časa za družino, v poslovnem pa pogoje, ki bodo to omogočili.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Bodite to, kar ste, ostanite zvesti sami sebi, svojim ciljem in sanjam. Spoštujte in cenite svoje sodelavce!

takrat pa vse do danes delam na cestnih inženirskih objektih.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan?Prične se z najtežjim opravilom v dnevu … vstajanje iz postelje! Nato sledi kava in odhod. Vse kar pride po tem, se dnevno spremi-nja, saj imam gradbišča in obve-znosti razdeljene vse od Murske Sobote pa do Divače in Kopra.

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?Idej in želja ni bilo veliko … prav-zaprav sem, od kar pomnil, želel postati gradbenik.

2. Vaši začetki na Pomgra-du?Začetki segajo v leto 2009 z zaposlitvijo na Pomgrad GNG, kamor sem prišel iz podjetja CMC (Ceste mostovi Celje). Od


To je to! Letošnja zima nas je bolj ali manj pustila na cedilu, zaradi tega so vsi, ki so želeli svoj žar preizkusiti v snegu, ostali praznih rok. Kar pa ni najslabše, saj se bo nadelal preko poletne sezone. Skratka, vsi, ki ste imeli preko zime post, lahko z mirno vestjo pripravite vaš žar za prvo dirko, kot bi rekli v formula 1 žargonu.

Pa pojdimo od začetka. Osnova Ave Grilla so še vedno

klasični čevapčiči, pleskavica, žar klobasa in žar klobasa pikant. To je tisti železni repertoar, ki

mu sledimo že od samega začetka. Po tem so se poja-

vile še pleskavice s sirom in ražnjiči. Vsem tistim,

ki pristajate na čisto goveje meso, je namenjen tako

imenovani Sarajevski program, ki vključuje sarajevske čevapčiče in sarajevske pleskavice. Za vse tiste,

katerim so ti izdelki preveč light, smo naredili gurmans-

ki program z velikimi čevapčiči in velikimi pleska-vicami. Moč okusa pri le teh drži dodatna hamburška

slanina, ki je dodana tem izdelkom. Ko smo na trgu pred-

stavili leskovački program s čevapčiči, pleskavico,

uštipci, čevapčiči s kajmakom in zelooo pikantno

klobasico, so linije v proizvodnji začele pokati po šivih.

Kakovostna surovina, odlična receptura in konstantna

kakovost so elementi, ki so pri kupcih našli svoje zveste

privržence. Vsak kupec točno ve, kaj lahko pričakuje od

izdelkov v rdeči embalaži. In to tudi dobi. Leskovačkemu

programu je sledil »American«, ki vključuje najboljše

izdelke ameriškega žara. Klobasa, hot dog in krila nos-

ijo zastavo z zvezdicami. Vzporedno se je razvijala tudi

celotna paleta piščančjega žara, ki ima že dolgo

svoje zveste privržence. Sveži, začinjeni in marinirani

izdelki so nepogrešljiv del palete, ki nosi ime Ave Grill. Piščančja nabodala in piščančja nabodala s sirom pa so

čez vso leto dostopna na prodajnih policah.

Mi smo pripravljeni na Grill sezono,pripravite se tudi vi!

Mi smo pripravljeni na Grill sezono,pripravite se tudi vi!

Raznovrstnost na enem krožniku

Tako bo pravi »grill majster« znal izbrati izdelke za otroke, mame, strice in prijatelje. Vsakemu tisto kar najbolj želi.

In nikoli nas ne bo strah, da bi kdo manjkal na naslednjem pikniku. Vsi bodo vedeli, da jih čaka okusno presenečenje in neskončno število raznovrstnih jedi.

Marsikdo se sprašuje, čemu je namenjena tako široka paleta izdelkov. Naš cilj je, da nare-dimo druženje ob grillu čim bolj zabavno in raznovrstno.

Raznovrstnost naj se odraža tudi na krožniku. Širina palete izdelkov vam omogoča, da za vsak piknik izberete različno kombinacijo izdelkov oz. še več, da na vsakem krožniku, ki ga postrežete, sestavite kombinacijo, ki ni enaka prejšnji. To je vloga pravega žar mojstra, da vsakemu jedcu pripravi unikatno kombinacijo oz. unikatni piknik krožnik. Tako imenovane klasične izdelke v začetku sezone dodobra osvojimo, v nadaljevanju pa se lahko igramo in poizkušamo novosti in različnosti ostalih izdelkov.

Za vse generacije

Omake so zelo hvaležna in primerna

oblika za sprostitev lastne kuharske

domišljije. Priprava omak je hitra, eno-

stavna in zelo dobro popestri vsak piknik.

Vse omake lahko pripravimo na podoben način. Najenostavneje je, da vse sestavine post-avimo v mešalnik in jih zmešamo. Sestavine lahko tudi predhodno stremo v možnarju ali narežemo na manjše koščke. Rahlo solimo in popramo ter postavimo za nekaj časa v hladil-nik, da se sestavine spojijo. Na koncu še enkrat solimo po okusu. S soljo je potrebno biti pazljiv, saj v omaki šele s časom pokaže svoj pravi ob-raz. Bolje soliti večkrat manj kot enkrat preveč. V nadaljevanju nekaj predlogov za omake, ki

jih lahko ponudite na pikniku:

JOGURTOVA OMAKA S KURKUMO1 kozarec jogurta

1 žlička mlete kurkume, sol

ČESNOVA OMAKA1 dl oljčnega olja1 strok česnapoper, sol

1 žlica limoninega soka

OMAKA IZ MLETIH PEČENIH PAPRIK200 g pečenih paprik1 čili ali feferon

1dl oljčnega olja, sol

AVOKADOVA OMAKAmeso enega avokadapol kozarca jogurtamanjši paradižnikčesen, oljčno olje

limonin sok, sol, poper

1.

3.

2.

4.

Vsako dobro zabavo pa moramo »začiniti« še z nečim svojim, lastnim in unikatnim. Tukaj so na voljo priloge in omake, ki naredijo iz enega izdelka število različic. Pri tem je potrebno biti zelo drzen, saj je pestrost okusov v življenju vedno dobrodošla. Na na tem mestu spomnimo samo na neka-tere izdelke iz Panvite, ki lahko popestrijo druženje ob grillu. Paprika, šparglji, sladka koruza, lubenice, jagode in ostala paleta vrtnin, ki jih boste našli na stojnicah pred mesnimi centri, so namenjeni prav vam in vaši domišljiji. Poleg tega pa se z malo truda naredi paleta dobrih hlad-nih solat iz ajdove kaše, ki so na pikniku češnja na torti. V kombinaciji z različnimi omakami bo sezona vsekakor prekratka, da bi preizkusili vse, kar nam življenje nudi.

RAZPOLOŽLJIVOST PANVITINIH VRTNIN IN OSTALIH IZDELKOV

Izdelek / mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

SUHI PROGRAMAjdova kašaProsena kašaMak Ovseni kosmičiPšenični kosmičiBučno oljeSVEŽI PROGRAMHrenŠpargeljJagodeMladi česen PaprikeMini lubeniceSladka koruzaJajčevci

Nekatere omake, ki se podajo

k AVE GRILL izdelkom!

Priloge in omake

TO PA RES MORATE POIZKUSITI!

Tudi v letošnjem letu nismo pozabili na nove izdelke, ki dopolnjujejo aktualno Ave Grill ponudbo.

To so PIŠČANČJI ČEVAPČIČI in PLESKAVICE

To kar je za letošnjo pomlad in poletje zamešal majster Kustec je nekaj, na kar smo že sedaj vsi ponosni. Verjetno najboljši piščančji čevapčiči na svetu, v to smo sami prepričani. Tisti, ki ste skeptični do imena piščančji čevapčiči, jih lahko kličete tudi drugače, ko jih boste enkrat poizkusili, boste rekli, to so »kapo dol« piščančji čevapčiči in prav tako pleskavice. Pa še to. Vsi izdelki v programu Ave Grill so brez alergenov, razen izdelki s sirom, ki vsebuje laktozo.Če zaključimo v stilu formule 1. Grill sezona in sezona formule 1 sta podobno dolgi. Čas je, da na svojem žaru naredite testne vožnje, preden se resnična sezona začne, da boste dobro pripravljeni za tekmo ... in pozdrav Ave Grill.

NOVOSTI

Veseli nas, da lahko najavimo novo sezono naših TV kuharskih oddaj Kuhinja za najboljše. Tokrat bo gostitelj mladi kuharski mojster Mojmir Šiftar, za katerega je kuhanje tako eno-stavno, da ga opravi kar z levo roko in v njegovem primeru to drži tako v dobesednem kot prenesenem pomenu, saj je mladi mož levičar, levico pa krasi tudi tatu, ki odraža njegovo življenjsko odločitev. V oddaji preverite katero.

Vabljeni k ogledu vsako nedeljo ob 19.00 uri.

Mojmir bo gostil 15 gostov, ki na hrano gledajo iz različnih zornih kotov, vendar jim je vsem skupno to, da svoje znanje, strokovno ali laično, delijo z drugimi. V oddajah bomo izvedeli veliko novega in koristnega, saj bomo pripravljali dietni jedilnik, pripravili velikonočno pojedino, ki se bo odmaknila od dobro znane klasike, jedilnik za maratonce, se spoznavali z molekularno kuhinjo, z otroci kuhali za mamice in skočili v Severno Ameriko, Brazilijo, Nigerijo, Indijo, Japonsko in med Rome ter tako spoznavali tudi nacionalno kulinariko naših tujih gostov.

Prva oddaja je bila na sporedu v nede-ljo, 9. 3., Mojmir pa je gostil kulinarične navdušenke, ki so postale prave zvezde največjega kulinaričnega portala v Sloveniji, kjer svoje Večerje za 6 delijo z drugimi. Pripravile so jajčevce po iran-

sko, piščančji file ovit v tatarski biftek in pečen v listnatem testu, za sladico pa hruške v teranu z mini panna cotto.

In še nekaj besed o našem novem kuharskem mojstru: Mojmir Šiftar je kljub svoji mladosti pod svojo kuhar-sko kapo zbral že lepo bero uspehov, med drugim lahko omenimo, da je olimpijec, saj je z mladinsko ekipo osvojil dve bronasti kolajni, prav tako je kot kapetan mladinske reprezen-tance blestel na lanskem svetovnem kuharskem prvenstvu v Seulu, kjer so osvojili dve srebrni medalji. Mojmir je tudi predsednik Kluba mladih kuharjev in Član Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in Young chef Ambassador in World Association of Chefs Societies.

Pred malimi ekrani pa vas v Kuhinji za najboljše pričakuje vsako nedeljo na Planet TV. Pa dober tek!

novice

NOVA SEZONA KUHINJE

ZA NAJBOLJŠE ŽE NA PLANET TV


Naše dobrote z žara izjemno teknejo tudi pozimi. Si predstavljate, kakšen užitek se je po prijetnih športnih podvigih na smučeh, usesti na soncu in ugrizniti v sočen čevapčič? Vse to vam ponujamo letos na Rogli, kjer na Mašin žagi že celo sezono omamno diši po naših mesnih dobrotah AVE Grill. Pričakujemo vas v posebnem AVE jurčku, ki ga vsekakor ne morete zgrešiti.

Tako kot lani pa smo tudi letos na Rogli podprli naše uspešne športnike s sponzorstvom Svetov-nega prvenstva v deskanju na snegu. Tekmovanje je potekalo v soboto, 18.1., najbolj pa smo si seve-da zapomnili Žana Koširja, ki je z odličnim drugim mestom v paralelnem veleslalomu že napovedal svoj izjemen olimpijski uspeh.

Letos smo na Rogli iskali tudi Naj AVE smučarja. Gre za nagradno igro, pri kateri so se obiskovalci fotografirali z nalepkami AVE Čas za najboljše in se s tem potegovali za mamljive nagrade. Naj AVE smučar na Rogli bo znan vsak čas.

NA ROGLI DIŠI PO AVE GRILLU

Panvitine novosti

KAŠE in MAKIZ LOKALNE PRIDELAVE

Slovenski potrošniki bodo odslej na policah trgovcev lah-ko izbirali tudi med novimi Panvitinimi izdelki iz suhega programa, v katerem so vse kulture pridelane izključno na naših, Panvitinih poljih – ajdova in prosena kaša ter mak. Nove kaše so del Panvitinih usmeritev, da kot največji in vodilni slovenski poljedelec s svojim znanjem in izkušnja-mi kupcem zagotavljamo lokalno pridelano in kakovostno hrano.

Panvitini ajdova in prosena kaša

NE VSEBUJETA GLUTENA, zato sta primerni tudi

za brezglutensko dieto obolelih za celiakijo.

Ajdova kaša je značilna specialiteta slovenske kuhinje, posebno mesto in zgo-dovino pa ima v Prekmurju, kjer ji v narečju pravijo tudi »hajdina«. Kljub temu, da gre praktično za prepoznaven znak Prekmurja, ajda izvira iz Azije in se je od tam razširila v Evropo. Ajda je poznana kot rastlina, ki izboljšuje krvni obtok ter zmanjšuje tve-ganja za previsok holesterol in visok krvni pritisk. Ima izjemno harmonično aminoki-slinsko sestavo beljakovin, zato predstavlja pomemben del prehrane vegetarijancev. Zaradi vsebnosti flavonoidov ajda deluje kot antioksidant, hkrati pa tudi protivne-tno, ščiti pred boleznimi srca ter izboljšuje delovanje jeter.

Drugi izdelek Panvitinega suhega progra-ma je prosena kaša, katere prehranske

lastnosti blagodejno vplivajo na prebavo. Prosena kaša je bila nekdaj priljubljen, nasi-ten in okusen zajtrk, pogosto na mizah tudi v vrtcih in šolah. Z uživanjem prosene kaše pospešujemo odvajanje vode iz telesa in posledično tudi strupe. Ker vsebuje silicijevo kislino, je zaradi njenega uživanja naša koža lepša, lasje, zobje in nohti pa močnejši.

Zadnji izdelek suhega programa je mak – nepogrešljiva sestavina vsake prave sloven-ske kuhinje, ki jo večinoma žal uvažamo iz tujine. Ne nazadnje je mak obvezna sestavi-na značilne prekmurske sladice – gibanice. Mak vsebuje 40–60 % enkrat in dvakrat nenasičenih maščobnih kislin – tudi iz skupine Omega 3 maščob vključenih v smernice zdrave prehrane. Teh človeško telo samo od sebe ne more proizvajati, zato jih

je potrebno zaužiti s hrano. Panvitin mak je možno dobiti v celem zrnju, saj se z mletjem maka njegova kakovost zmanjša.

V Panviti smo ponovno pokazali, da naš ra-zvojni center Panonski vrt ne počiva. Zdravi in kakovostni slovenski izdelki dokazujejo, da imamo posluh za potrošnike in njihove želje. Ajdova in prosena kaša ter slovenski mak so tri novosti širšega Panvitinega pro-grama vrtnin, v katerem so že prisotni tudi drugi slovenski izdelki, kot so sladke jagode, šparglji, mladi česen in sladka koruza, s ka-terimi lepo dopolnjujejo mesni program AVE.

Nove Panvitine izdelke boste na policah prepoznali po inovativni pokončni embalaži iz okolju prijaznih materialov, ki je primerna za nadaljnjo uporabo.


Ajdova kaša z jurčki300 g kuhane ajdove kaše150 g čebule30 g suhih jurčkov100 ml nemastne smetane za kuhanje (10 % maščobe)peteršilj, česen, sol, olivno olje

Na olivnem olju prepražimo drobno narezano čebulo, dodamo strok sesekljanega česna. Praženi čebuli dodamo predhodno v vodi namočene jurčke, solimo. Tako pripravljenim jurčkom dodamo kuhano ajdovo kašo in smetano, premešamo in ponu-dimo kot samostojno jed s skledo zelene ali sestavljene solate.

Kašnato zelje500 g kislega zelja150 g prosene kaše25 g rastlinske maščobe (oljčno olje ali margarina)sol

Zelje do polovice skuhamo v vodi, dodamo z vročo vodo oprano in prebrano proseno kašo. Solimo in počasi kuhamo, če smo dodali nekoliko preveč vode, vodo odlijemo in jed zabelimo z oljčnim oljem (zaradi prijetne arome) ali margarino. Kašnato zelje postavimo na mizo kot samostojno jed ali kot prikuho.

poudarki iz kroga znanja


Žledolom je razen ogromne materialne škode, ki jo je pov-zročil v gozdovih ter na energetski in prometni infrastrukturi, ohromil tudi potek vsakodnevnega življenja ter povzročil veliko eksistenčno stisko ljudem, odrezanim od sveta, brez elektrike, vode in ogrevanja in to na obsežnem območju Slovenije. Pri odpravi težav je sodelovalo ogromno ljudi, ki jih vseh seveda ni možno imenovati in pohvaliti, zato to poosebimo z nekom, ki ga bomo simbolično poimenovali kar Neznani Gasilec. Hvala ti!

Poplave, ki so sledile žledolomu (in potrdile stari pregovor, ki pravi, da nesreča nikoli ne pride sama), prizadele pa so v primerjavi z njim manjši, vendar kljub temu obsežni del države, so ponovno izpostavile dejstvo, da državljani Slovenije v kriznih trenutkih znamo »stopiti skupaj«. Sosedska pomoč je bila ob tem neprecenljiva in bilo je je toliko, da tudi nje ni možno poimensko v celoti našteti. Pa jo poosebimo kar z Dobrim Sosedom.Bog plati!

Zimske olimpijske igre v Sočiju so za svetovno športno javnost predstavljale pravi šok. Neznatna in marsiko-mu neznana Slovenija je dosegla odmevne rezultate in pobirala medalje skorajda kot po tekočem traku. Bili smo vrhunski v skokih in ženskem smučanju, odlični v tekih, hokeju in deska-nju ter nadpovprečni v vseh ostalih disciplinah, v katerih smo sodelovali. Tudi za te naše športnike, ki jih sicer ni bilo pretirano dosti, sedaj ni dovolj prostora, da bi jih poimensko naštel – kljub temu, da bi si to zaslužili vsi –, zato tudi zanje simbolično ime: Tina Kopitar.Bravo!

Politika pa je take vrsta nesnaga, ki se ji tudi ob najboljših namenih ni možno izogniti, saj se je prištulila tudi tja, kjer re-snično nima kaj iskati. Tako so tudi na tem področju »naši« do-sežki izjemni, problem pa je v tem, da so poteze naših politikov po učinkih dolgoročno bolj katastrofalne od naravnih nesreč, po »genialni izvirnosti« pa odmevnejše od športnih dosežkov.

Ker ta članek ni enciklopedija in jih torej vseh ni možno našteti, simbolično izpostavimo in jih vse poosebimo v liku spoštovane-ga Ritnika Politnika, ki se je:• ponovno promoviral z javno obljubo, da bo za vsak doseženi gol naših hokejistov drsal eno uro (dvojni aksel predsednika Pahorja); • na novo oblekel z »ancugi«, plačanimi s službeno župansko kartico (kar pripada smetarju, pripada tudi županu Fištravcu);• javno ponudil za mednarodnega diplomatskega posrednika kot rešitelja krize v Ukrajini (diplomatska trilaterala Obama- Erjavec-Putin); • Imenoval “sebe”za nadzor “svojih” (Štefanec – iztrebljevalec korupcije).

Marš!

Iz naštetih dogodkov lahko potegnemo zelo zanimivo ugotovitev. Ne glede na to, ali gre za izredne okoliščine, torej naravne nesreče ali za vrhunske dosežke (športne ali poslovne, znanstvene ali humanitar-ne), pri nas najbolje funkcionirajo ljudje, ki jih nismo izbrali po tako imenovani demokratični poti, torej na volitvah. Včasih so to gasilci, drugič športniki, lahko tudi sosedje, pa znanstveniki, dobrodelni ano-nimneži, ... Skoraj vedno torej vztrajni, požrtvovalni, vendar skromni ljudje iz ozadja. Pri Ritnikih Politnikih, ki si jih – vsaj deklaratorno – izbiramo sami, pa se nam praviloma sfiži. Kdo ve, mogoče bi pa ta problem lahko rešil neznani Natančni Lovec; nekaj šiber v riti gospoda Ritnika Politnika bi lahko naredilo čudež.

Mirna roka in dober pogled!Dušan Banfi

Končno je tudi Slovenija doživela svojih pet minut slave z dogodki, ki so jo v mi-nulih tednih kar nekajkrat pripeljali vsaj na drugo, če že ne prvo stran svetovnih medijev. Nekaj od njih je bilo negativ-nih, nekaj pozitivnih, manjkali pa niso niti tragikomični. Uganili ste – gre za naravne nesreče, športne dosežke in politične kretenizme. Pa poglejmo ne-kaj od njih.

Za domovino z nami naprej!

Najboljši argument protidemokraciji je petminutnipogovor s povprečnim volivcem.Winston Churchill

Dragi Winston,za slovenskega volivcabi ti zadostovala že ena minuta.Počivaj v miru!Tvoj Dušan


novice

obiskale maškareMaximus Murska Sobota in Maximus Gornja Radgona so obiskale pisane, razigrane in ve-sele maškare.

Na pustnem mini discu so se predstavile princeske, vile, klovni, smrkci, gasilci, policisti, bojevniki in super junaki. Ker so bile vse male maškare zelo lepe, smo nagradili z manjšo nagrado čisto vse, Levček Max pa je postregel s sladkimi krofi.

Čarovnica Suzi je male maškare naučila še čarovnij in tako so pričarale veselo pustno zabavo, ter toplo pomlad.

PUST Če pogledamo v preteklost, je v bistvu PUST največji poljedelski praznik, saj so že v poganskih časih ob pustu počastili prednike in prosili za dobro letino. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi šegami, maske pa so predstavljale vesel značaj in odganjale zimo, kajti začetek pomladi je bil za tedanjega človeka, ki je bil močno povezan z naravo, zelo pomemben. Torej je glede na to, da je Skupina Panvita največji kmet v Sloveniji, logično, da je pustovanje pomemben praznik tudi v naši sredi. Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino. Kot je razvidno iz fotografije, se nam na Panviti letos ni treba ničesar bati.

KUPON za 5 % popustKUPON za 5 % popust na gostinske storitve

Kupon velja za zaposlene v skupini Intering Holding, za gostinske storitve za zaključene skupine

nad 35 oseb v baru Extra Max.Veljavnost kupona do 31. 09. 2014.

Informacije in rezervacije: [email protected], 041-303-181

Vljudno vabljeni.

Kratica DMS pomeni Document Management System oz. po slovensko Sistem za upra-vljanje z dokumenti. Po uradni razlagi je DMS "računalniški sistem (ali zbir računalniških programov) namenjen shranjevanju in sledenju dokumentov."1 Razčlenimo definicijo ne-koliko podrobneje. Ker gre za računalniški sistem, pomeni, da bodo dokumenti shranjeni v elektronski obliki. To pomeni, da je potrebno vsak dokument zajeti v elektronsko obliko.

Zajem dokumentov

Najpogostejše oblike dokumentov, katere poznamo, so Word dokumenti in PDF dokumenti. Slednji so tudi najbolj praktični za skenirane dokumente. Zraven teh oblik poznamo še druge oblike, kot je npr. XML dokument po standardu e-slog (v taki obliki prejemamo e-račune na banko oz. po e-pošti). DMS mora omogočati čim hitrejši in čim učinkovitejši zajem različnih vrst dokumentov.

Slika 1: Veliko DMS sistemov uporablja za razpoznavo dokumentov črtne kode

Druga komponenta sistema DMS so

Meta podatki

Meta podatki so podatki o dokumentu. Koristni so za to, da vidimo informacije o dokumentu, ne da bi ga odprli. Primer meta informacij za prejeti račun je znesek računa, pošiljatelj računa, datum opravljene storitve, rok plačila idr. S pomočjo meta podat-kov lahko hitreje brskamo po dokumentih, saj nam ni potrebno odpreti vsakega posebej. Navadno se meta podatki k dokumentu dodajo ob skeniranju. ORKA.dms omogoča razpoznavo različnih tipov dokumentov in tudi samodejno opremljanje z meta podatki.

1 http://en.wikipedia.org/wiki/Document_management_system

Slika 2: Orka DMS omogoča opremljanje dokumenta z meta podatki – samo-dejno ali ročno

Sistem ORKA.dms zraven klasičnih meta podatkov omogoča tudi hkratno razkontacijo DDV in postavk za prejete račune. Ko so dokumenti opremljeni z meta podatki, se shranijo. V DMS to predstavlja

Centralna shramba dokumentovPredstavljajmo si, da smo ravnokar skenirali 10 dokumentov ve-likosti 1/2 megabyta. Če želimo te dokumente poslati po elektronski pošti 5 osebam, to znaša 50 kopij dokumentov v prejemnikovih elektronskih predalih in še dodatnih 10 v pošiljateljevem "odpošlji" predalu. Skupaj torej 60 kopij dokumentov v velikosti 30 megabytov. DMS ta koncept obrne in pošlje dokumente na centralno shrambo. Nato se obvestijo ustrezni prejemniki. Prednosti takega načina so številne – enostavnejše brskanje ali iskanje, centralni nadzor nad dokumenti, dostopnost do dokumentov, sledljivost, možnost vodenja različnih potekov dela (npr. potrjevanje dokumentov) idr.

Slika 3: ORKA.dms Online

V sistemu ORKA.dms predstavlja centralno shrambo SharePoint, ki omogoča dostopnost, nadzor nad dokumenti, poteke dela in dodatne razširitve.

Boris GomiunikHakl IT, d. o. o.

Kaj je DMS?informatika


V sistemu družb Pomgrad prihajajo v kadrovsko službo večkrat vprašanja v zvezi s pravico do letnega dopusta in njegove izrabe po Zakonu o de-lovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).

V nadaljevanju skušamo odgovoriti

na nekatera postavljena vprašanja.

1. Kakšne novosti je prinesel ZDR-1 v razmerju do starega Zakona o delovnih razmerjih?

Odgovor: ZDR-1 določa, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta pod pogojem, da je pri delodajalcu v delovnem razmerju celo (koledarsko) leto. ZDR-1 izrecno določa, da delavec, ki sklene de-lovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu ob-dobja zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

2. Kako je s prenosom letnega dopusta?

Odgovor: Bistveno po ZDR-1 je, da je de-lodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Torej pravica delavca je, da v koledar-skem letu izrabi ves letni dopust, ki mu je bil odmerjen, istočasno pa je njegova

dolžnost, da v tem letu izrabi najmanj dva tedna letnega dopusta.

Ne samo delodajalec, tudi delavec je dolžan poskrbeti za izrabo letnega dopusta. V kolikor delodajalec predvidi možne termine za izrabo letnega dopus-ta, delavec pa v tekočem koledarskem letu ne zaprosi niti za dva tedna letnega dopusta, lahko v naslednje leto prenese le letni dopust, zmanjšan za dva tedna.

3. Kako je z izrabo in prenosom letnega dopusta v primeru bolniške odsotnosti ali dopusta za nego in varstvo otroka?

Odgovor: Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu do 30. junija nasledn-jega koledarskega leta oz. zaradi odsot-nosti zaradi bolezni ali dopusta za nego in varstvo otroka do 31. decembra nasledn-jega koledarskega leta.

4. Ali se delodajalec in delavec lahko dogovorita za prenos celotnega dopusta v naslednje koledarsko leto?

Odgovor: Četudi bi bilo to izrecno na prošnjo delavca, je po ZDR-1 ta možnost prepovedana. Namreč določeno je, da mora en del letnega dopusta trajati na-jmanj dva tedna, pri čemer je delavec dolžan dva tedna izrabiti do konca tekočega koledarskega leta.

Vir: Delodajalec 3/2014

Pripravila: Maja SkorupanSplošno-kadrovski sektor Pomgrad


Pravica do letnega dopusta in njegove izrabe po ZDR-1

novice

Ljudska univerza Murska Sobota je za zaposlene v družbi SGP Pomgrad organizirala osnovno šolo za odrasle, v katero smo vključili 10 zaposlenih iz družb SGP Pomgrad – Gradnje, SGP Pomgrad – ABI, Mura – VGP in CP M. Sobota.

SKUPINA POMGRAD PREDALA BON ZA 1.100 MALIC

Skupina Pomgrad je velik del sredstev, namenjenih za obdarovanje in voščilnice, donirala Kriznemu centru za mlade Mur-ska Sobota, ki že desetletje deluje pod okriljem centra za socialno delo. Pom-grad je namenil vrednostni bon za 1.100 toplih obrokov v vrednosti 5.000 evrov, vodji kriznega centra za mlade Simoni Neuvirt Bokan pa ga je izročil predsednik uprave Tadej Ružič.

Organizacija izobraževanja je bila prilagojena potrebam delovnega procesa in je za udeležence brezplačna, ker izobraževanje financira Ministrstvo za šolstvo in šport. Razredničarka ga. Mateja Rajh, zaposlena na Ljudski univerzi Murska Sobota, je izrekla pohvalo vsem udeležencev, ki so redno obiskovali predavanja v popoldan-skem času.Vsi so uspešno zaključili 9. razred in prejeli spričevala na podelitvi, ki je bila v mesecu februarju in si s tem odprli vrata za nadaljnje izobraževanje.Iskrene čestitke vsem.

V SGP Pomgrad Gradnje zaključili z vrednotenjem neformalno prido-bljenega znanja

V mesecu decembru 2013 je 20 zaposlenih v družbi Gradnje prejelo potrdilo o vključenosti v postopek za ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja.

V projektu, ki je bil izveden v sodelovanju z Ljudsko univerzo Murska Sobota, so bila ugotovljena znanja in veščine ter s posamezniki pripravljeni načrti izobraževanj, ki bodo prispevali k dodatni vrednosti posameznega delavca.

Udeležencem sta priznanja podelila direktor družbe SGP Pomgrad – Gradnje, g. Drago Kosednar in ga. Ludvika Gjerek, ki je bila zadolžena za izvedbo projekta s strani Ljudske univerze Murska Sobota.

OSNOVNA ŠOLA za odrasle


novice

Z njim ustvarjamo kar največjo racionalnost in optimalnost bioloških, organizacijskih in prostorskih vplivov na tla in rastlino. Dober kolobar oz. pravilno vrstenje rastlin je temelj za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal, preprečuje širjenje bole-zni, škodljivcev in plevelov, ... Uspešnega ekološkega pridelovanja zelenjave ni brez dobrega kolobarja, ki poleg zelenjadnic vključuje tudi poljščine in deteljno travne mešanice ter rastline za zeleno gnojenje, ki tla obogatijo in razplevelijo. Zato je prav, da že pozimi, najpozneje pa sedaj, ko je pust pregnal zimo, premislimo o tem, kako bomo v naslednji sezoni razporedili zelenjadnice. S pravilnim menjavanjem zelenjadnic po določenem vrstnem redu v določenem šte-vilu let se izognemo številnim težavam, ki jih lahko povzroča nepravilno kolobarjenje. Če prepogosto pridelujemo posamezne ze-lenjadnice na istem mestu, se zemlja eno-stransko izčrpa, utrudi, v njej se razmnožijo številni škodljivi organizmi (glive, bakterije, nematode in drugi škodljivci), posevki slabo uspevajo in pridelki so manj kakovostni. S pravilnim kolobarjenjem želimo kar najbolje izkoristiti rastni prostor in pridelati veliko kakovostne in zdrave zelenjave, zemlja pa se s pravilnim kolobarjenjem ohranja ali postaja celo rodovitnejša.

Rastline skozi korenine izločajo toksične snovi, ki jih sosednje ali naslednje rastline različno dobro prenašajo. Pri načrtovanju kolobarja moramo tako upoštevamo tudi to lastnost, zato rastline lahko delimo na strpljive in nestrpjlive. Strpljive rastline so

tiste, ki same sebe dobro prenašajo in jih lahko gojimo več let na isti površini. Sem spadajo: rž, koruza, proso, bob, por, zelena, kumare in paradižnik. Nestrpljive rastline so tiste, ki same sebe slabo prenašajo in pri katerih moramo strogo upoštevati zahteve po vrstenju. Sem spadajo: pšenica, ječmen, oves, detelja, lucerna, grah, grašica, pesa, lan, peteršilj, korenček, bučke, špinača in

sončnice. Deloma nestrpljive pa so tiste rastline, ki se ne prenašajo kadar si prehitro sledijo v kolobarju. Sem spadajo: zelje, ohrovt, cvetača, repica, ogrščica, krompir in fižol. Pri načrtovanju kolobarja moramo upoštevati, da se tudi rastline, ki so si v sorodu, praviloma ne marajo in jih lahko na isto površino, razen izjem, sadimo le vsakih nekaj let.

Kolobar (vrstenje, kolobarjenje, menjavanje) je sistem razvrščanja rastlin poljščin, krmnih rastlin, aromatskih rastlin in zelenjadnic, ki ga uporabljamo na njivah, vrtovih ali v pokritih prostorih.

Kolobar pomemben tudi na vrtu

naši nasveti

Saša Štraus, mlada raziskovalka iz gospodarstva, zaposlena na Panviti, d. d., je uspešno zagovarjala doktorat na FKBV, smer kmetijstvo, s tematiko indikatorjev trajnosti za oceno kmetijskih sistemov (konvencionalni, integrirani in ekološki), v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

Okvirni razpored zelenjadnic po poljinah

Na prvi poljini, ki smo jo obilno pognojili z organskimi gnojili, pridelujemo vse ka-pusnice: zelje, cvetačo, ohrovt, brstični ohrovt, listnati ohrovt in kolerabico; plodovke: paradižnik, papriko, jajčece, kumare, bučke, buče, melone in lubenice; med korenovkami zeleno in pastinak; od stročnic samo visok stročji fižol; zgodnji krompir in por, ki edini med čebulnicami prenese oz. zahteva gnojenje s hlevskim gnojem.

Na drugi poljini, kjer smo prejšnje leto pognojili z organskimi gnojili, pridelujemo zelenjadnice, ki ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Take so med korenovkami: korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa in redkev; špinačnici blitva in špinača; solatnice in čebulnice.

Na tretji poljini pridelujemo zlasti stročnice: bob, grah, fižol, lečo in čičeriko ter čebulo in česen.


vici

ZMEŠALO SE MU JE Dva kolega se zagledata na hodni-ku psihiatrične bolnišnice.“Kaj pa ti tukaj, Pero?” ga je vpra-šal Ivan.“Dolga zgodba!”“Pa bi jo vseeno rad slišal!”“No, na neki zabavi sem srečal ču-dovito dekle. Malo pod dozo sem bil že, ko sva plesala, nato pa mi je vsilila še nekaj kozarcev pijače. Odpeljala me je k sebi domov, sploh ne vem, kaj se je dogajalo v spalnici, ko je nenadoma zavpila:“Moj mož se je vrnil domov!”“Hitro sem se oblekel in stekel na balkon. Zavihtel sem se preko balkonske ograje in se le s prsti

držal za betonsko ploščo balkona, toda takoj ko je njen mož stopil na balkon, me je zagledal in mi s čevlji stopil na prste. Bolelo me je, da sem videl zvezde, toda vzdržal sem. Ko je krenil iz balkona, sem že mislil, da sem rešen, takrat pa se je vrnil in me po prstih začel tolči s kladivom. Mislim sem, da bom umrl od strašnih bolečin. Ta čas, ko je tolkel po mojih prstih, pa so sosedje že obvestili policijo in ko so se policisti pripeljali v soju žarometov, sem videl, da visim iz balkona v visokem pritličju, od tal sem bil pa oddaljen le slabih deset centimetrov. Takrat se mi je zmešalo!”

BUDILKA Mož in žena imata zaradi nepo-trebnega prepira tihi teden in se sporazumevata samo še s sporo-čili na lističih papirja. Zvečer žena možu izroči listek, na katerem je pisalo: “Zbudi me ob pol šestih!”Ko se je ob osmi uri zbudila, je na nočni omarici našla listek z napi-som: “Ura je pet trideset! Vstani!”

ŠMARNA GORANekega lepega sončnega popol-dneva se naš pomemben upokojeni politik XY odpravi na Šmarno goro. In kot se za takega spodobi ima s seboj tudi dva telesna stražarja.Nekje na tri četrt poti telesna

stražarja pohitita proti vrhu, pred pultom v gostilni umakneta vse ljudi in eden od stražarjev naroči natakarici:“Hitro zaboj piva na pult, XY pri-haja!”Natakarica to tudi stori in čez nekaj minut se pri vratih gostilne prikaže, ves rdeč v glavo, XY.Njegova telesna stražarja hitro pograbita zaboj piva in ga postavita pod pult, XY se približa pultu, stopi na zaboj piva in reče natakarici ves zadihan:“En čaj prosim!”

SUDOKU

V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:

• v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;

• v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;

• v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat.

Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU

39 2

8 4

2 7 5 1

4 1

8 2

7

1 9 3

8 2 4 5 6

4 6 5 3

2

8 5 6

4 7

9 7

9 5 1 8

1 8 3

2 4 7

9 6 8

8 7 3

8 2 4

2 3

7 1

4 8 5

5 3 8 9

2 5

3 6 5 9

6 1

23

zabava

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

jubilej

10 letMateja Hozjan Panvita MIR d. d.

Aleš Zver Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Herman Žohar Panvita Agromerkur d. o. o.

20 letKlemen Bizjak Panvita MIR d. d.

Simon Ferenčak Panvita MIR d. d.

Metka Hajdenkumer Panvita d. d.

Štefan Pozderec Panvita MIR d. d.

Dejan Rajter Panvita MIR d. d.

Janez Šaruga Panvita MIR d. d.

30 letMarija Balajc Panvita Agromerkur d. o. o.

10 letRosvita Drolc Režonja

Tadeja Grabnar

Igor Ocvirk

Jubilanti

10 letMatej Žlebič SGP Pomgrad – ABI d. o. o.

20 letMelita Gruškovnjak SGP Pomgrad d. d.

Mira Karba SGP Pomgrad d. d.

Marjan Kološa SGP Pomgrad – GRADNJE d. o. o.

Boris Lončar SGP Pomgrad – GRADNJE d. o. o.

Dragan Miličević SGP Pomgrad – GRADNJE d. o. o.

Marjan Rozmarič SGP Pomgrad – GM d. o. o.

30 letDavorin Cokan SGP Pomgrad – GRADNJE d. o. o.

Marija Režonja SGP Pomgrad d. d.

Objava za razpis za Baško

BAŠKA 2014Tudi letos se bodo naši otroci lahko udeležili letovanja v Baški, in sicer od 25. junija do 1. julija 2014.

Prijavnice za prijavo otrok na letovanje boste prejeli k plačilni listi v aprilu.


nas krog marec - maj 2014

Documents