naš poročevalec – številka 1-2, januar-februar 2016

Pevski zbor Obrtnik 1946–2016

PORO^EVALECNA[

Tisk

ovin

a / P

o{tn

ina

pla~

ana

pri p

o{ti

2102

Mar

ibor

[t.: 1–2, januar–februar 2016

INFORMATOR OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR

Informator Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice MariborIZ OOZ MARIBOR

2

ê se ob pri~etku leta ozremo nazaj vleto 2015, je zagotovo treba re~i, da jeOOZ Maribor v letu 2015 za vzpostavi-tev prijaznej{ega poslovnega okoljaspremenila na~in in koncept pomo~i inpodpore svojim ~lanom. OOZ Mariborse je oprla zlasti na bli`nje trge biv{eJugoslavije – Hrva{ko in Srbijo. Naobmo~ju Zagorja na Hrva{kem so seobrtniki z obeh strani pano`no poveza-li, med OOZ Maribor in Gospodarskozbornico Beograda pa je bil podpisanSporazum o poslovno tehni~nem sode-lovanju, na podlagi katerega bosta zbor-nici intenzivirali sodelovanje inzdruìli mo~i pri iskanju potencialnihskupnih projektov in ~rpanju evropskihsredstev za mala podjetja. Na uradnemobisku na OOZ Maribor se je konec letamudil Gorazd @mauc, minister zapodro~je odnosov med RS in avtohtonoSlovensko narodno skupnostjo v sosed-njih dràvah ter med RS in Slovenci posvetu. Pogovarjali smo se o mo`nostihtesnej{ega sodelovanja, pri ~emer naj bise letos pri~elo koristiti mreò urada vdràvah po svetu, kjer ìvijo Slovenci.Novembra je sledila tudi predstavitevSABA, Slovensko ameri{kega poslov-nega zdruènja iz ZDA, katere predsed-nik je Maribor~an, Jur~ek @mauc.Namen SABA je gospodarsko povezo-vanje malih in srednje velikih sloven-skih in ameri{kih podjetij. Na koopera-cijskem sre~anju Meet4Business –

Podravje se predstavi na Bavarskem vNem~iji, so bili vzpostavljeni osnovnikoraki za poslovno sodelovanje spotencialnimi poslovnimi partnerji zBavarske.

Kot partner v projektu smo uspe{nozaklju~ili projekt CMC (Povezovanjepodjetni{kih grozdov in kulture), pove-zovanje kulture in podjetni{tva v noveturisti~ne produkte, v okviru kateregaso bili oblikovani {tirje novi turisti~niprodukti, ki povezujejo gospodarskesubjekte z lokalno kulinariko, kulturoin turizmom. To je bil prvi ve~ji med-narodni razvojni projekt, v katerega jebila vklju~ena OOZ Maribor. Zbornicasi bo tudi v prihodnje prizadevala, dase v poslovno podporo svojim ~lanomvklju~uje v mednarodne razvojne pro-jekte, da svojim ~lanom pomaga prilokalnem in regionalnem povezovanju.

Na lokalnem nivoju se je è lanivzpostavilo dobro sodelovanje zmestno ob~ino Maribor, kjer je OOZMaribor aktivno vklju~ena in je inicia-tivni partner v aktivnostih mestneob~ine na podro~ju gospodarske dejav-nosti. Zbornica je vklju~ena v projektInvest in Maribor, Maribor kot poslo-vna prilo`nost, v okviru katerega smose predstavili in sodelovali na dvehmednarodnih poslovnih konferencah spodjetniki iz Belorusije in s Kitajske.Tako tudi mestna ob~ina Maribor odpi-ra nove poslovne prilo`nosti za investi-torje in predstavnike gospodarstva.

Med odmevnej{imi dogodki OOZMaribor ne gre pozabiti na Mariborskidan na MOS 2015 in na pomembenpredstavitveni dogodek na{ih ~lanov,poimenovan Tradicija obrti in podje-tni{tva, Podjetni{ki boom, ki je bil izve-den v sredi{~u Maribora. Dogodkov, kiso zaznamovali leto 2015 je bilo {e veli-ko, kot je bilo pestro in intenzivnopovezovanje z drugimi in{titucijami vlokalnem okolju, regiji, {olami, organi-zacijami, sekcijami…

Glavna usmeritev zbornice v letu2016 bo {e naprej pove~evanje poslo-vne podpore ~lanstvu, pomo~ pri inter-nacionalizaciji poslovanja na obmo~judràv biv{e Jugoslavije, pa tudi na zah-

tevnej{ih trgih, v Avstriji in na obmo~juNem~ije, ve~ji poudarek bo na promo-ciji ~lanstva na sejmih, med katerimi botudi Beograjski sejem. Izkoristili bomoponujeno pomo~ ministrstva zaSlovence po svetu in njihove urade posvetu pri iskanju potencialnih poslov-nih partnerjev za svoje ~lane. Skrbelibomo za ~im bolj{e lokalno okolje ter setrudili, da zagotovimo enako dobrepogoje poslovanja v vseh ob~inah, kijih pokriva OOZ Maribor. Okrepilibomo è tradicionalno dobro sodelova-nje s {olami, zavodi, razli~nimi lokalni-mi organizacijami, se regijsko povezo-vali in sodelovali na treh velikih sejem-skih prireditvah: na Pomladnem sejmuv Gornji Radgoni, Energetiki v Celju,kjer poleg tega, da smo razstavljavci inudeleènci, tudi pripravljamo stroko-vne vsebine, ter na MOS, kjer bomoorganizirali poslovna sre~anja na{ih~lanov s podjetniki in obrtniki bli`njihdràv (Avstrija, Hrva{ka in Srbija).Lokalno bomo organizirali predstavitveobrtnih poklicev, lokalno ponudbo inposamezne ~lane OOZ Maribor. Na -daljevalo se bo odli~no sodelovanje zZavodom za Turizem Maribor –Pohorje ter Zavodom za zaposlovanje, skaterim bomo pripravili karierni zapo-slitveni sejem (sejem poklicev). Zbor -nica bo tudi v letu 2016 krepila tr`nodejavnost. Kot edini iz Slovenije smouspe{no kandidirali v pomembnemmednarodnem projektu {estih dràv(Italije, Avstrije, Nem~ije, Francije,[vice in Slovenije), ki se bo pri~elfebruarja, vsebina katerega so aktivno-sti v zvezi s prenosom dejavnosti sta-rej{ih obratovalnic na mikro in maleobrtne delavnice, torej na mlaj{eobrtnike in iskanje poslovnih partner-jev preko meja.

Zbornica deluje v smeri vzpostavitvebolj prijaznega in bolj konkuren~negaokolja za svoje ~lane v vseh ob~inah, kijih pokriva. Razvija se v sodobno zbor-nico obrti in podjetni{tva, osrednjoinstitucijo znanja in izobraèvanja tersvetovalnih in podjetni{kih storitev zaobrtnike in male podjetnike. Na{a mo~so na{i ~lani.

Ale{ Pulko, predsednik OOZ Maribor

Sre~no in uspe{no leto 2016!Veliko je govora o okrevanju slovenskega gospodarstva, obrtniki inmali podjetniki pa tega ne ~utimo. Zaradi tega in slabih pogojevposlovanja doma je Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Mariborè v letu 2015 svoje aktivnosti prioritetno usmerila vinternacionalizacijo poslovanja svojih ~lanov na tujih trgih, s ~imerbomo intenzivno in prioritetno nadaljevali v letu 2016.

Informator Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor IZ OOZ MARIBOR

3

Obrtnike in goste je uvodoma pozdravil Ale{ Pulko, pred-sednik OOZ Maribor. Poudaril je, da gre vsa ~ast in prizna-nje jubilantom, ki so kljub za obrt in malo gospodarstvo neu-godnim ~asom uspe{no vztrajali na dolgoletni obrtni{ki pot.Zbrane sta pozdravila tudi Branko Meh, predsednik OZS inMelita Petelin, podùpanja Mestne ob~ine Maribor. Letos jebilo v OOZ Maribor skupno 114 jubilantov. Na prireditvi sopodelili priznanja za 20 let uspe{nega opravljanja obrti, 7obrtnikov je prejelo jubilejna priznanja za 30 let uspe{negaopravljanja obrtne dejavnosti, 8 jubilantov je prejelo prizna-nje za 35 let uspe{nega delovanja v obrti in podjetni{tvu, 5obrtnikov, ~lanov OOZ Maribor pa je slavilo 45 letuspe{nega opravljanja obrtne dejavnosti. Priznanja za 35 in45 let uspe{nega opravljanja obrti sta jubilantom podelilaAle{ Pulko, predsednik OOZ Maribor in Branko Meh, pred-sednik OZS. Za 45 let uspe{nega opravljanja obrtne dejavno-sti so jubilejno priznanje prejeli Irena Cebe, Frizerski salonIrena, Ivan Gorjanc, Bar pri Boru, gostinstvo in avtoprevo-zni{tvo, Viktorija Jarc, Brivnica in ~esalnica Vikica, TatjanaJelu{i~, Foto Tatjana in Kristjan Nikl, Mesarstvo Nikl.Posebno priznanje za kakovost gostinske ponudbe in zaizredne zasluge za delo sekcije je OOZ Maribor na predlogSekcije za gostinstvo in turizem podelila Petru Raj{ku, last-niku Restavracije Villa Rustica. Restavracija Villa Rustica se

nahaja pod obronki Pohorja na obrobju mesta, naarheolo{kem najdi{~u rimskih ostankov iz 3 stoletja.Zanimiva in bogata je ponudba jedi restavracije, ki se spogle-duje z italijansko kuhinjo, z dodanimi lokalnimi pridihi indoma~imi sestavinami. Dopolnjujejo jo s sezonskimi jedmiin dnevno ponudbo. Zaradi svoje pestre ponudbe jeRestavracija Villa Rustica zanimiva za druìnske obiske intudi za poslovna kosila. Peter Raj{ek, lastnik RestavracijeVilla Rustica, je aktiven ~lan zbornice, è leta se rednoudeleùje vsega, kar je povezano z razvojem gostinskegapoklica, izobraèvalnimi programi strokovne {ole v sodelo-vanju s CPI in v sosvetu zavoda mariborske gostinske {ole.Nepogre{ljive so njegove pobude na podro~ju strokovnegaizpopolnjevanja ~lanov sekcije gostincev mariborske regije.

Za pester program na prireditvi OOZ Maribor ob zaklju~kuleta s podelitvijo jubilejnih priznanj so poskrbeli Pevski zborObrtnik, ki prihodnje leto praznuje ~astitljiv jubilej, 70-letni-co uspe{nega delovanja, stand up komi~arka Martina Ip{a,Nu{a Deti~ek in Eva Mlakar s twirling nastopom in glasbenaskupina @uta osa.

?Breda Malen{ek

Í Breda Malen{ek, Natalija Jelu{i~-Babi}

Podelili jubilejna priznanja 2015

Obmo~na obrtno podjetni{ka zbornica Maribor je 10. decembra v dvorani Hotela Arena pod Pohorjempriredila sve~an zaklju~ek leta s podelitvijo jubilejnih priznanj za leto 2015. Prireditve se je udeleìlookrog 240 obrtnikov.

1 2

3 4

5 6

7 8

9 10

11 12

13 14

15

Slavnostna otvoritev podelitve jubilejnihpriznanj ~lanom OOZ Maribor za leto 2015

Pozdravni nagovori predsednika OOZ Maribor in gostov1: Uvodni pozdravni nagovor Ale{a Pulka, predsednika

OOZ Maribor2: V imenu Mestne ob~ine Maribor je goste pozdravila

podžupanja Melita Petelin3: Pozdravni nagovor Branka Meha, predsednika OZS

Kulturno zabavni program prireditve4: V uvodu je Pevski zbor Obrtnik zapel pesem Slovenec

sem5: Za veselo vzdu{je gostov je poskrbela standup komi~arka

Martina Ip{a6: Za glasbeni program je poskrbel ansambel Žuta osa7: Plesni nastop Eve Mlakar in Nu{e Deti~ek , ~lanici

Twirling in mažoretskega kluba Pet elementov

Leto{nja podelitev jubilejnih priznanj ~lanom OOZMaribor

8: Prejemniki priznanj za 10. jubilej9: Prejemniki priznanj za 20. jubilej10: Prejemniki priznanj za 30. jubilej11: Prejemniki priznanj za 35. jubilej12: Prejemniki priznanj za 45. jubilej

Prejemnike smo poimensko navedli v decembrski(2015) {tevilki te revije, prav tako pa njihove kratkepredstavitve z nadaljevanjem predstavitev v tej {tevilki.

13: Na predlog sekcije gostincev OOZ Maribor je biloposebno priznanje podeljeno Petru Raj{ku (RestavracijaVilla Rustica) za izredne zasluge za delo v sekciji,predvsem na podro~ju izobraževanja.

14: Sponzor prireditve Marko Cesar s.p. je gostom postregelpenino iz medu.

15: Prireditve se je udeležilo ve~ kot 240 ~lanov zbornice ingostov.

WWW.OOZ-MARIBOR.SI

POI{~ITE OBMO~NO OBRTNO-PODJETNI{KO ZBORNICO MARIBOR NA FACEBOOKU

5

Viktorija Jarc, Brivnica in ~esalnica Vikica

Viktorija Jarc, svojim strankam bolj znana kot Vikica, {e po45 letih dela v frizerstvu zagotavlja, da je to najlep{i poklic.Ko se je izu~ila za frizerko, se je najprej zaposlila v salonu naPobre`ju in kasneje v salonu na Betnavski cesti. Marca leta1970 je odprla svoj frizerski salon na Radvanjski cesti 27,kjer je {e danes. Uredila ga je v moderen frizerski salon inzaposlila dve pomo~nici in {tiri vajenke. Do strank je èlelabiti druga~na, prva v Mariboru je uvedla popust za upoko-jence. S tem, blagovno znamko Vikica, kvalitetnim delom in

vljudnostjo si je pridobila veliko stalnih strank in z njimivzpostavila pristen odnos, v prijateljskih odnosih pa je tudiz zaposlenimi, saj ni nikoli èlela izstopati kot {efica. Kar sepa dela ti~e, zahteva v svojem frizerskem salonu kvaliteto,red in disciplino. Leta 1974 je naredila mojstrski izpit.Viktorija Jarc pravi, da je bila vedno zadovoljna s strankami,da je imela sre~o z dobrimi pomo~nicami in delom, ki gatako rada opravlja. Seveda se je v teh letih veliko spremeni-lo, v~asih je bilo vse enostavnej{e, kljub vsemu pa upa, da jibo zakonodaja tudi v prihodnje {e dopu{~ala, da ostane akti-vna v svojem poklicu, v frizerskem salonu Vikica naRadvanjski cesti v Mariboru.


6

Ivan Gorjanc, Bar pri Boru, gostinstvo in avto-prevozni{tvo

Ivan Gorjanc je svojo obrt pri~el z avtopralnico na Meljskicesti. Leta 1972 je presedlal na avtoprevozni{tvo. Vseh 45-letih opravljanja samostojne dejavnosti ni imel zaposlenih inje obrt opravljal sam. S svojim tovornjakom – kiperjem jeprevaàl izklju~no gradbeni material za gradbene firme poJugoslaviji, po osamosvojitvi pa prevoze po Sloveniji. Iztistih ~asov so mu najbolj ostale v spominu hude zime,makadamske ceste, da ni bilo tehtnic za tehtanje tovora. Jebilo pa pestro in se je vedno kaj dogajalo, pa znajti se je bilo

treba, pravi Ivan Gorjanc. V svoji poklicni karieri je menjal{tiri kamione, kiperje. Vedno je delal z veseljem in nikoli muni bilo te`ko sesti za volan. Danes ga mu~ijo poklicne bole-zni, teàve ima s hrbtenico. Ivan Gorjanc je è upokojenec,vendar {e nosilec obrti, njegovo obrtno dejavnost opravljasin Janez. Zadnja leta se Ivan posve~a oldtajmerstvu, gobar-stvu ter s stre`bo v lastnem lokalu Bar pri Boru. [e posebejje ponosen na svoj starodobnik Mercedes 170 S letnik 1950,njegov prvi osebni avtomobil, ki ga je sam restavriral. Poleg~astitljivega jubileja 45-letnice uspe{nega opravljanja obrtnedejavnosti, slavi Ivan letos {e en pomemben jubilej, z ènoMarjano praznujeta zlato poroko. êstitke k obema jubileje-ma.

Jubilanti – 45 let OOZ Maribor 2015

Ivan Gorjanc je prejemnik jubilejnega priznanja za 45 let obrtni{tva Ivan Gorjanc je {e posebej ponosen na svoj starodobnik Mercedes 170 S letnik1950, njegov prvi osebni avtomobil, ki ga je sam restavrira

Viktorija Jarc {e po 45 letih dela v frizerstvu in pravi, da je to najlep{i poklic Svoj Frizerski salon Vikica je Viktorija Jarc odprla marca leta 1970 naRadvanjski cesti 27, kjer je {e danes


7

Kristjan Nikl, Mesarstvo Nikl

Mesarstvo Nikl je druìnsko podjetje s sedeèm naBetnavski cesti, ki zaposlujejo 18 ljudi.

Kristjan Nikl, njegova èna Erika in h~era Klavdija sovsi mo~no vpeti v delo v mesnici, postre~i znajo {e tako zah-tevne stranke. Neradi govorijo o sebi, saj pravijo, da rajedobro opravljajo svoje delo in skrbijo za razvoj in kvalitetnoponudbo. Klju~ uspeha jim je zadovoljstvo strank, kar jim

glede na velik promet odli~no uspeva. Ponudba v mesnici jezgolj meso slovenskega porekla, tak{ni so tudi vsi izdelki,mesne dobrote z njihovih prodajnih polic. So dale~ naokrogznana mesarija, ki è peto generacijo prehaja iz roda v rod.Za~etki Mesarstva Nikl segajo dale~ nazaj, v leto 1900. Danesse soo~ajo s problemom pomanjkanja mesarjev, ki bi jihèleli zaposliti, saj jih ni, ta poklic je bil v~asih zelo cenjen,danes pa ni~ ve~. Zato si v druìnskem podjetju Nikl zlastièlijo, da bi se na tem podro~ju kaj spremenilo, saj si svojemesnice ne znajo predstavljati brez dobrih mesarjev.

Mirko Kri{tofi~, KTS, proizvodnja, trgovina,storitve, Maribor

KTS d.o.o, podjetje Mirka Kri{tofi~a je podjetje s podro~ijklju~avni~arstva iz Maribora, ki se ukvarja s kovinarstvom,klju~avni~arstvom, varjenjem kovin in ostalimi kovino-stru-garskimi storitvami. Je druìnsko podjetje, v katerem sopri~eli s skromno obrtjo, ki se je kasneje raz{irila in razvilater prerasla v delovno organizacijo. Za~eli so s proizvodnjoelementov za cisterne za olje, danes pa je njihova proizvod-nja vezana predvsem na bazensko tehniko, naprave za javnorazsvetljave in prometno signalizacijo ter ~istine naprave.Med referen~nimi objekti iz proizvodnje so njihovi elementiza ~istilno napravo @abljak v Durmitorju v ^rni gori. Sicer sos proizvodnjo elementov vezani prete`no na Slovenijo, kjerpa je v zadnjem ~asu velika kriza zaradi pomanjkanja ve~jihinvesticij. Kljub velikim nihanjem, slabim in dobrim ~asomv obrti, ki so si sledili v teh 35 letih, bi Mirko Kri{tofi~, ~e bi

se ponovno odlo~al, znova odlo~il za samostojno obrtni{kopodjetni{ko pot.

Darinka Kutnjak, Kozmeti~ni salonBiokozmetika in trgovina, Maribor

Darinka Kutnjak è 35 let skrbi za lep in negovan videzobiskovalcev kozmeti~nega salona Biokozmetika v Jur~i~evipasaì v Mariboru. Salon v Jur~i~evi pasaì je tretja lokacijakozmeti~nega salona Darinke Kutnjak. Z obrtni{ko potjo jepri~ela na Gregor~i~evi ulici v Mariboru, kjer je komaj 23letna izu ~ena kozmeti~arka odprla svoj salon. Za~etek je bilskromen, privatnikov je bilo malo, {e posebej v njeni strokiin med mlaj{imi. V Mariboru so bili takrat le trije kozmeti~nisaloni. @e leta 1981 se je Darinka Kutnjak odlo~ila za smerbio kozmetike z naravnimi postopki in preparati. Uporabljale naravne, zdravju koristne in po~utju prijazne kozmeti~ne

Jubilanti – 35 let

Erika Nikl je v imenu podjetja Mesarstvo Nikl d.o.o. prevzela jubilejno prizna-nje za 45 let obrtni{kega staà

Mirko Kri{tofi~ Darinka Kutnjak

^lani delovnega kolektiva podjetja Mesarstvo Nikl d.o.o.


8

storitve in preparate. Svojemu delu je {e po tolikih letihenako predana kot prvega dne. Ne razmi{lja o upokojitvi.Preprosto je to njeno ìvljenje. Darinka je s svojim mlados-tnim in urejenim videzom prava reklama za svoj kozmeti~nisalon. Z ob~utkom za estetiko ter visokimi eti~nimi in stro-kovnimi kriteriji pri svojem delu z naravnimi preparati paprepri~a {e tako zahtevnega uporabnika.

Lamot Zdravko, Prevozi, posredovanje,storitve in trgovina, Lamotexpres s.p., Miklav`na Dravskem polju

Zdravko Lamot je svojo delovno pot za~el takoj poodsluènem voja{kem roku, ko se je zaposlil kot voznik vmednarodnem transportu. Opravljal je prevoze na bli`njivzhod, v Irak, Kuvajt, Sirijo, Jordanijo, Rusijo in zahodnoEvropo. âsi so bili neugodni in nevarni, saj je bil zaradi spo-rov med Turki in Kurdi onemogo~en prehod skozi Tur~ijo,zato so se iz Gr~ije v Sirijo vozili s trajekti. Slu`bena pot jelahko trajala mesec dni, domov pa pogosto ni pri{el tudi potri mesece. Po dolo~enem obdobju tak{nega dela se jeZdravko odlo~il za samostojno obrtni{ko pot. Obrt je za~elleta 1980, ko je kupil tovorno vozilo in za~el opravljati pre-voze razsutega tovora. Na tem podro~ju dela je bil novinec inker dela v zimskem ~asu ni bilo, je ~ez zimo smu~al naPohorju. Seveda se tak{na ra~unica poslovno ni iz{la, zato jebila nujna preusmeritev. Za~el je s prevozi v doma~em inmednarodnem prometu, kar opravlja {e danes, seveda z nad-gradnjo dejavnosti. Karierna pot 35 letnega podjetni{tva,pravi Zdravko Lamot, je bila polna vzponov in padcev, vese-lja in jeze, pa vendar ni nikoli obàloval, da si je kot mladfant za~rtal tak{no pot svojega delovnega ìvljenja.

Jo{ko Obrovnik, TAO trgovsko in storitvenopodjetje d.o.o., Maribor

Jo{ko Obrovnik je lastnik servisno-trgovskega podjetjaTAO d.o.o., Trgovina avtoservis Obrovnik, specializiranegaza popravila in vzdrèvanje avtobusov in tovornjakov, vkaterem je zaposlena vsa njegova druìna. Svojo delovno potje Jo{ko Obrovnik pri~el kot avtoli~ar pri gradbenem podje-tju, leta 1980 pa je odprl avto-elektri~arsko obrt v skromnidelavnici ob druìnski hi{i na Taboru. V ~asu po osamosvo-jitvi Slovenije je svojo tr`no ni{o na{el v popravilih invzdrèvanju avtobusov in tovornih vozil in v industrijskiconi v Melju kupil skladi{~e nekdanje mariborske tovarneMTT. Jo{ko Obrovnik je imel vsako leto vsaj pet vajencev,marsikateri je pri njem tudi ostal. Z dobro ekipo lahko veli-ko napravi{, poudarja in kakovost storitev ostaja ena od

prvih odlik kolektiva Obrovnik. Jo{ko Obrovnik je druìnskoobrt prepustil h~erki in sinu in se posvetil svojemu konji~ku,restavriranju starih avtomobilov. ê bi bil mlaj{i, pravi, biodprl delavnico za restavriranje starodobnih vozil, ki je vSloveniji ni. Sicer pa svoj restavriran starodobni avtobus izleta 1939 uspe{no uporablja v reklamne namene in se z njimvedno odzove ob prireditvah obrtne zbornice. S svojoobrtni{ko potjo in kolektivom je pravi primer slovenskegaobrtnika, ki je s svojo pridnostjo in vztrajnostjo v 35 letih izskromne obrtne delavnice ustvaril spo{tovanja vrednodruìnsko podjetje.

Bojan Podlesnik, Tlakovci Podlesnik d.o.o.,Maribor

Podjetje Tlakovci Podlesnik je v 35 letih razvilo {irokopaleto proizvodov betonskih izdelkov iz dravskih prodov,{tevilne stile in programe izdelkov za ureditev okolja, kiestetsko, funkcionalno in prakti~no prispevajo k vi{ji kako-vosti bivanja in so za vsak okus. Razvoj in visoka kakovostbetonskih izdelkov ter zadovoljstvo kupcev ostajajo osnovnovodilo druìnskega podjetja Tlakovci Podlesnik, ki se je raz-vilo iz majhnega obrtnega obrata, ustanovljenega leta 1979.Izku{en gradbenik Bojan Podlesnik je tedaj zaslutil podje-tni{ko prilo`nost in pri~el izdelovati betonske plo{~e. Skozileta poslovanja se je podjetje razvijalo in raslo, menjalo jelokacijo in se iz najemni{kih prostorov preselilo v lastneproizvodno poslovne prostore na Duple{ki cesti v Mariboru.Vzpostavili so proizvodnjo razli~nih mark betona, nabaviligramoznico, postavili predelovalne linije za agregate terposodobili proizvodnjo z najmodernej{o linijo za izdelavo inobdelavo razli~nih betonskih izdelkov. Danes v druìnskempodjetju Tlakovci Podlesnik poleg ustanovitelja podjetjaBojana Podlesnika delajo {e njegov sin Rok ter h~erki Anja inAga.

Bojan Podlesnik

Lamot Zdravko

Jo{ko Obrovnik


9

V popoldanskem delu dogodka so bile predstavljene dobre prakse s podro~jainternacionalizacije. Danilo Senega~nik, Vodovodne, plinske in sanitarnein{talacije s.p., je predstavil uspe{en prodor svojega podjetja na tuje trge

Predstavile so se tudi ènske v podjetni{tvu

Na sre~anju predstavnikov, vodij in referentov Vem to~k Podravske regije jezbrane najprej pozdravil Ale{ Pulko, predsednik OOZ Maribor

Priznanje to~kam Vem ob 10-letnici sta iz OOZ Maribor prejeli ViktorijaVodu{ek in Majda Horvat

Ale{ Pulko je predstavil delo OOZMaribor, pri ~emer je izpostavil poslo-vno podporo, spodbujanje internacio-nalizacije prek dveh portalov in drugepodporne funkcije, ki jih mariborskazbornica nudi podjetnikom in obrtni-kom. Maja Tomani~ Vidovi~, direktori-ca Slovenskega podjetni{kega sklada jezbrane pozdravila v imenu ministra zagospodarski razvoj in tehnologijo ter vsvojem imenu in imenu SPS. V svojemnagovoru je izpostavila, da je projekt e-Vem pomemben za dràvo, in se zahva-lila zaposlenim na to~kah Vem zau~inkovito in uspe{no delo. »Portal e-Vem nudi celostne informacije o vstop-nih pogojih poslovanja v Sloveniji in38 elektronsko podprtih postopkov, kiso povezani z ustanovitvijo podjetja inz za~etkom poslovanja. Prav tako nudiklju~ne vsebinske informacije po posa-

meznih podro~jih, kot so na primerfinan~ne spodbude, intelektualna las-tnina, standardi, informacije o davkihin zaposlovanju, varnosti pri delu intako dalje, ki so izredno pomembne zauspe{no in konkuren~no poslovanje.Vse storitve prek e-Vem so brezpla~ne,zato imajo poslovni subjekti na letniravni milijon {esto tiso~ evrov prihran-ka,« je povedala Tomani~ Vidovi~.Izpostavila je {e pomen sistema to~kVem in portala e-Vem tudi za izvajalskeinstitucije, kot je na primer Slovenskipodjetni{ki sklad. Skupni cilj vseh jetorej – prave informacije, med njimitudi informacije o finan~nih spodbu-dah - ob pravem ~asu in na pravem,enotnem, mestu tako za tiste, ki èposlujejo, kot za potencialne podjetnicein podjetnike.

Sledila je podelitev priznanj to~kame-Vem ob 10 letnici in Zahval ènskam,ki so sodelovale v projektu Women inSME (kompetence ènsk v MSP).Priznanje ob 10-letnici e-Vem to~kamsta iz OOZ Maribor prejeli MajdaHorvat in Viktorija Vodu{ek.

V popoldanskem delu dogodka jepotekalo informiranje in svetovanjaobstoje~im in potencialnim podjetni-cam in podjetnikom. Predstavljene sobile tudi dobre prakse s podro~jasocialnega podjetni{tva, predstavile sose ènske v podjetni{tvu in internacio-nalizacija oziroma podjetniki in obrtni-ki, ki so predstavili uspe{en prodor natuje trge in kako si lahko pri tem poma-gajo s portalom e-VEM Obiskovalci soimeli tako mo`nost in prilo`nost, da sov enem dnevu na enem mestu dobiliodgovore predstavnikov vseh klju~nihjavnih podpornih institucij za podje-tni{tvo.

?Í ǀ Breda Malen{ek

Dan dràvnega poslovnega portala – e-VemOb 10. obletnici delovanja dràvnega poslovnega portala e-Vem,dràvnega podpornega okolja za poslovne subjekte, je 3. novembra2015 v prostorih Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Mariborpotekal eden od desetih dogodkov ob tej obletnici. Na sre~anjupredstavnikov, vodij in referentov Vem to~k Podravske regije stazbrane pozdravila Ale{ Pulko, predsednik OOZ Maribor in MajaTomani~ Vidovi~, direktorica Slovenskega podjetni{kega sklada.

Slovensko-kitajskega poslovnega fo -ruma se je udeleìla 60-~lanska kitajskadelegacija, ki so jo sestavljali gospodar-ski in politi~ni predstavniki mest:Shanghai, Huai’an, Hangzhou, Nancha -ng, Chongqing in province Fuzhou terprovince Shangdong, prav tako papredstavniki Kitajske razvojne banke(CDB) in Invest in Shanghai. Ti so se vokviru poslovnega foruma tudi poslo-vno mreìli in sestali s slovenskimipodjetniki.

Forum je potekal dva dni. Prvi dan jebil predvsem predstavitveni. Goste jenajprej pozdravil ùpan mesta MariborAndrej Fi{travec. Po pozdravu ùpanaje svetovalec ùpana Marko Kova~i~izpostavil, da je slovensko-kitajski

forum v okviru projekta Invest inMaribor – Welcome to Slovenija plat-forma za zaklju~ek poslov medMariborom in Kitajsko, ki se bodo zgo-dili do konca leta oziroma v prihod-njem letu. Poudaril pa je tudi pomenspodbujanja in povezovanja kitajskihdelegatov na konferenci s slovenskimiv okviru dvodnevnih direktnih poslov-nih razgovorov. Le ti so namre~ edenosrednjih namena projekta Invest inMaribor. Ob~inski predstavniki sonapovedali {tiri posle. Med ve~jimiinvesticijami je zgraditev 29 poslovnostanovanjskih stolpi~ev na Studencih,proizvodnja majhnih elektri~nih tovor-nih vozil podjetja BLK, ki naj bi pri naszgradila tovarno, o tem poslu so pred-

stavniki ob~ine podpisali memoran-dum ob obisku v Nanchangu. Tretjiposel naj bi se obetal iz trgovskega spo-razuma med Nigradovim h~erinskimpodjetjem Nipa in kitajsko dru`boFusheng na podro~ju prodaje prehram-benih izdelkov. S {estmilijonskimWuxijem pa so se dogovorili za sodelo-vanje na podro~ju nogometnega izo bra -èvanja. Mariborski trenerji naj biizobraèvali kitajske in tudi prevzelitreninge na petih tamka{njih {olah,kitjski nogometa{i pa naj bi se è poletiudeleìli nogometnih {ol v Mariboru.

Drugega dne Slovensko-kitajskegaposlovnega foruma je Leonida Polajnar,sekretarka OOZ Maribor gostom sKitajske predstavila slovenski obrtnopodjetni{ki sistem in mariborskoobrtno-podjetni{ko zbornico. Sledili soposlovni pogovori med kitajskimi inslovenskimi podjetniki, ki so se jihudeleìli tudi ~lani OOZ Maribor.



10

OOZ Maribor na Slovensko – kitajskem forumu

Na uradnem obisku na OOZ Mariborse je 26. novembra mudil Gorazd@mauc, minister za podro~je odnosovmed RS in avtohtono Slovensko narod-no skupnostjo v sosednjih dràvah termed RS in Slovenci po svetu. Ministra@mauca, ki prihaja iz vrst strankeDeSUS, je v spremstvu Dejana Pod gor -{ka, svetovalca ministra, so sprejeliAle{ Pulko, predsednik OOZ Maribor,Du{an Knehtl, ~lan upravnega odborazbornice in Leonida Polajnar, sekretar-ka zbornice. Pogovarjali so se omo`nostih tesnej{ega sodelovanja medministrstvom in OOZ Maribor nagospodarskem podro~ju.


Po uspe{ni Slovensko-beloruski poslovni konferenci v Mariboru, ki jebila septembra, je mestna ob~ina Maribor skupaj s partnerji, mednjimi tudi OOZ Maribor 9. in 10. novembra 2015 organizirala v HoteluHabakuk Slovensko-kitajski poslovni forum. Udeleìli so se ga{tevilni slovenski obrtniki in podjetniki, predvsem ~lani OOZ Maribor.

Od leve proti desni: Du{an Knehtl, Dejan Podgor{ek, Gorazd @mauc, Leonida Polajnar in Ale{ Pulko

Gorazd @mauc, minister za Slovence po svetu obiskal OOZ Maribor

Slovensko-kitajskega poslovnega foruma, ki je bil novembra v Mariboru, so seudeleìli {tevilni obrtniki, ~lani OOZ Maribor

Leonida Polajnar, sekretarka OOZ Maribor je gostom s Kitajske predstavila slo-venski obrtno podjetni{ki sistem in mariborsko zbornico

Eden izmed uspe{nih projektov SABE: Pivnica La{ko v ameri{kem ClevelanduAle{ Pulko, predsednik OOZ Maribor je prisotne seznanil s pomenom interna-cionalizacije poslovanju, za njim stoji gost Jur~ek @mauc


11

Obmo~na obrtno-podjetni{ka zborni-ca Maribor, ki pospe{eno i{~e poslovnepoti za prodor svojih ~lanov na tujetrge, je 13. novembra v prostorih Domaobrtnikov Maribor organizirala predsta-vitev SABA, Slovensko ameri{kegaposlovnega zdruènja iz ZDA. Ob dobriudele`bi obrtnikov in podjetnikov,~lanov OOZ Maribor, je zdruènje, nje-gov namen, zakaj se mu pridruìti, kdoso ~lani in kako deluje, predstavil nje-gov predsednik, Jur~ek @mauc,Maribor ~an, zadnjih {est let slovenskigeneralni konzul v Clevelandu in ki se

je po izteku mandata julija 2015povsem posvetil gospodarskemu sode-lovanju med Slovenijo in ZDA.

Slovensko ameri{ko poslovnozdruènje SABA je bilo ustanovljenojanuarja 2012 v Clevelandu v zveznidràvi Ohio. Namen SABA je gospodar-sko povezovanje malih in srednje veli-kih slovenskih in ameri{kih podjetij.Trenutno zdruùjejo 55 ~lanic, podjetijiz ZDA, Slovenije in iz Avstrije.Predsednik SABA je Jur~ek @mauc, ki zdruìno è ve~ let ìvi v Clevelandu.Predstavil je glavne znamenitosti mesta

Clevelanda, za katerega pravi, da jeglede na {tevilo Slovencev in njihovihpotomcev, ki ìvijo v tem mestu malaSlovenija. ^lanstvo v SABA je odprtoin dostopno za vse podjetnike inobrtnike ne glede na velikost in vrstodejavnosti.

Sledilo je druàbno sre~anje ob otvo-ritvi prenovljenega lokala OZ Bar-a vDomu obrtnikov Maribor. Ob tejprilo`nosti so prejeli zahvale tudi vsitisti, ki so prostovoljno sodelovali priprenovi kurilnice zbornice.


Izkoristite mo`nosti za sodelovanje s podjetji iz ZDA

Rde~a nit leto{nje konference ènskepodjetnosti Po stopnicah do uspeha jeponazarjala, da do uspeha vodijo {tevil-ne stopnice in ovire, ki pa jih poslovneènske vse bolj uspe{no in podjetnopremagujejo. S temo leto{nje konferen-ce so udeleènke skozi osebne izku{njegostij osvetlile razli~ne elemente, ki sonjihovo merilo uspeha ter skozi pogo-vore iskale lastno vrednost uspeha.Uspe{ne podjetnice so v svojih zgod-bah poudarile, da se na svoji poslovnipoti premalokrat ustavimo in vpra {a -mo, kak{na je pot do uspeha, kaj je natej poti pomembno in ali je pri dosega-nju uspeha pomembna pot ali zgolj cilj.Ter kako okrepiti ènsko podjetnost,kako jo spodbuditi, ji dodati inovativ-nost. Katere osebne zna~ilnosti spodbu-jati, kako vzpodbuditi ustvarjalnost,

OOZ Maribor je sodelovala na 3. konferenci ènske podjetnostiKako uspe{ne so ènske vpodjetni{tvu, so podjetnice inobrtnice ponovno potrdile na 3. konferenci ènske podjetnosti, ki je bila 21. oktobra v HoteluCity v Mariboru. Celodnevnidogodek, ki se ga je udeleìlopreko 200 podjetnic iz celeSlovenije in kjer je 50 podjetnicin obrtnic na stojnicahpredstavilo svoje delo, storitve in izdelke, je letos potekal pod sloganom Po stopnicah do uspeha. Konferenco je vsodelovanju s Spirit Slovenija in OOZ Maribor organiziralRegijski svet poslovnih ènsk in podjetnic pri [GZ.

Na konferenci se je predstavilo tudi VrtnarstvoTement


12

inovativnost, kako krepiti uspe{nost vmedosebnih odnosih, kako se u~inkovi-to povezovati, prepoznati podjetneprilo`nosti. Dejstvo je namre~, daènske {e vedno nimajo enake ekonom-ske mo~i kot mo{ki, da obstajajo velikerazlike med spoloma v vi{ini pla~e, primo`nostih napredovanja in da enako-

pravnost spolov zahteva enakopravnostna vseh ravneh. Sposobna ènska pa jeprav tako kot posloven mo{ki sposobnavoditi najve~ja podjetja, kar so potrdilezgodbe uspe{nih poslovnih ènsk nakonferenci.

Tudi letos je bil dogodek ènske pod-jetnosti Po stopnicah do uspeha s pred-

stavitvenim sejmom poimenovanimSklenimo posel povezovalen dogodek,ki je poleg izjemnih izku{enj in vsebinprinesel tudi veliko prilo`nosti zaposlovno povezovanje in spoznavanje,za izmenjavo izku{enj in sklepanjenovih poslovnih vezi.

Po stopnicah do uspeha – 3. konferenca ènske podjetnosti in predstavitvenisejem – Sklenimo posel je bila 21. oktobra v Hotelu City v Mariboru

Na predstavitvenem sejmu – Sklenimo posel se je predstavila tudi Kmetijaêrne – Gosti{~e z nastanitvijo Anja Malajner êrne s.p.

Stojnica podjetja Foto Tatjana s ponudbo fotografskih storitev Podjetje Sach, Mernik Helena s.p., se je predstavilo z izdelki naravne kozmeti-ke in prehrambenih dodatkov za zdravo ìvljenje

Uvodoma je zbrane v imenu OOZMaribor pozdravila Leonida Polajnar,sekretarka na{e zbornice. Du{an Bavecje nato predstavil, kaj vladni predlognovele ZPIZ – 2 prina{a glede splo{nihupokojitvenih pogojev in mo`nosti zanadaljevanje dejavnosti po upokojitvi

S seminarja Kaj prina{a novela ZPIZ – 2

Na OOZ Maribor je 22. decembra2015 potekal seminar o tem, kajutegne prinesti novela ZPIZ – 2,ki jo je vlada konec lanskegaleta poslala v parlamentarnoobravnavo po skraj{anempostopku. Seminar je izvedelsvetovalec OZS Du{an Bavec.


za samostojne podjetnike, direktorjegospodarskih dru`b in zaposlene indvojnega statusa v letu 2016. Poudarilje, da re{itve niso optimalne, da se jezbornica prizadevala za bolj{e pogojeza obrtnike, da pa vsi zahtevki zborniceniso bili upo{tevani. Zakon naj bipri~el veljati 1.1.2016, prehodnoobdobje pa je 30 dni, kar velja tudi zaè upokojene obrtnike, ki so ob upoko-jitvi ostali aktivni, prejemali polnopokojnino in pla~evali pav{alne pri-spevke. V uvodu je torej predvsemizpostavil kaj se je {e napovedovalo, pav novelo ni vklju~eno in kaj prina{a

novela na podro~ju poklicnega zavaro-vanja. Mo`ne spremembe ZPIZ – 2 sona podro~ju dvojnega statusa, regresnihzahtevkov ter poklicnega zavarovanja.

Dvojni status kot kombinacija opra-vljanja dejavnosti in prejemanja pokoj-nine bo mogo~ le kot delna upokojitev,kjer bo lahko obrtnik v zavarovanjutudi le za 25 odstotkov delovnega ~asa,kar bi pomenilo 10 delovnih ur nateden in bi ob tem prejemal 75 odsto-tkov pokojnine. Seveda bo lahko upo-kojeni obrtnik delal tudi ve~ ur nateden, s tem, da bodo sorazmerno vi{iniaktivnega delovnega ~asa vi{ji tudi pri-

spevki za zavarovanje, ni`ji pa del pre-jete pokojnine. Tak{en na~in delneupokojitve bo veljal tako za upokoju-jo~e podjetnike in obrtnike po ZPIZ – 2,kot tudi za tiste, ki so se upokojili po18. ~lenu ZPIZ – 1 in se jim izteka pre-hodno obdobje, saj se bodo, ~e bodonadaljevali z delom, morali vsaj delnoreaktivirati, torej vstopiti v obveznozavarovanje. Ob{iren ~lanek o Vladnempredlogu novele ZPIZ – 2 je bil obja-vljen na strani 154 decembrske {tevilkerevije Obrtnik.

Otro{ki smeh je ob pri~akovanjuBoì~ka na ~etrtkov decembrski ve~erodmeval po telovadnici Tehni~nega{olskega centra Maribor. Otroci obrtni-kov in njihovih zaposlenih so 17.decembra obiskali vsakoletno priredi-tev, ki jo je pripravi mariborska zborni-ca. Od 17. ure dalje so otroci razigranoplesali, peli in spremljali zimsko pra-vljico s {kratom pravlji~arjem,Boì~kom in njegovima spremljevalce-ma. S plesom in pesmijo so otrocipri~ala obdaritev. Otroci so se veselo

slikali in pogovarjali z Boì~kom termu zaupali svoje skrite èlje. ârobnive~er je bil za otroke in njihove star{epoln pri~akovanj, predvsem pa pra-zni~no obarvan. Animatorji prireditveso pri~arali tudi nekaj zimske idile.

Zahvaliti pa se moramo tudi spodajnavedenim sponzorjem, ki so pomagali{e bolj napolniti darilne vre~ke»Boì~ka«.

Tako se zahvaljujemo Papirnici ArkaTrgovina, Klemen~i~ Ana s.p.;Grafi~nemu podjetju Studio O.K. –

Slavku Weingerlu s.p., VBM Koren~ekd.o.o. (Volav{ek Marijan) in zavaroval-nici Generali. Zahvala pa gre tudiTehni{kemu {olskemu centru Maribor(ravnatelju Darku Kokovcu), ki so namomogo~ili uspe{no izvedbo prireditve vsvoji telovadnici oz. prireditveni dvora-ni.

Ve~ o tem kako so otroci uìvali palahko pogledate na na{i spletni straniwww.ooz-maribor.si

?Í ǀ Leonida Polajnar

Otroke je obiskal boì~ek

Udeleìte sesmu~arsko-druàbnegadogodka

OZS organizira Zimske {portne igre obrtnikov in podjetnikov, ki bodo vsoboto, 6. februarja 2016 na Kopah. ê se èlite razgibati, sprostiti inpreìveti dan v {portnem vzdu{ju, se nam pridruìte na dogodku. Prijavite selahko v va{i OOZ do vklju~no 1. februarja 2016. Pogoji sodelovanja bodo vkratkem objavljeni v pravilniku tekmovanja, ki ga boste skupaj z razpisomna{li na spletni strani OZS.

Poleg {portnih aktivnosti boste dele`ni obilo zabave in presene~enj.

13


14

^lanice in ~lani sekcije frizerjev in koz-metikov,gosti, sponzorji in ostali so seponovno sre~ali na tradicionalnemzaklju~nem zboru, ki ga sekcija orga-nizira è vrsto let na prvo decembrskosoboto. Vse zbrane je uvodomapozdravil predsednik zbornice Ale{Pulko in v svojem pozdravnem nago-voru orisal aktivnosti zbornice v izteka-jo~em letu 2015. Predsednik sekcijeRatimir Krznari~ pa je predstavil delosvoje sekcije v letu 2015 in dodal nekajplanskih aktivnosti dela sekcije za pri-hajajo~e leto.

Sekcija je v letu 2015 velik del svojihaktivnosti namenila izobraèvanju svo-jih ~lanov. Organizirala je pet dobroobiskanih seminarjev in delavnic ter jekar {estkrat izvedla redni izpit iz var-stva pri delu in poàrne varnosti za

delodajalce in za zaposlene. Skozi letoje imela sekcija deset rednih sejizvr{ilnega odbora, tri zbore in dvasestanka kozmeti~ark. Prav tako je sek-cija skozi leto organizirala v sodelova-nju s Skladom za izobraèvanje Ma -ribor {tiri strokovne ekskurzije z ogle-dom svetovno priznanih sejmov. Ude -le`ba s strani ~lanov je bila na vsehomenjenih ekskurzijah ve~ kot odli~na.

Poudariti pa je potrebno {e, da je sek-cija skozi vso leto dobro sodelovala sSrednjo {olo za oblikovanje - frizersko{olo, predvsem na podro~ju prakti~ -nega usposabljanja z delom in na infor-mativnih dnevih. Ob koncu leta pa se jesekcija posvetila obve{~anju vstopa vsistem t.i. virtualnih dav~nih blagajn-dav~nega potrjevanje ra~unov in na totemo organizirala predstavitev ponud-nikov dav~nih blagajn, da so se ~lanice

in ~lani la`je odlo~ili pri tem kateroblagajno in program izbrati. @al {evedno prihajajo opomini SAZAS kljubtemu, da je vrhovno sodi{~e v Ljubljaniodlo~ilo, da je bilo povi{anje tarif sstrani SAZASA neupravi~eno in neza-konito. Navodilo velja {e vedno, da sepla~uje po starem prito`be pa lahkonapi{ete s pomo~jo strokovne slu`be nazbornici. Dopis je nekoliko spreme-njen!

Za leto 2016 sekcija è pripravlja svojprogram dela. [e naprej si bo prizade-vala za uvedbo mojstrskih izpitov zapridobitev obrtnega dovoljenja in odpr-tja salona.

Strokovne ekskurzije z ogledom sej-mov bodo ostale na istem nivoju, oziro-ma bodo {e bolj{e, vendar tukaj sepustite presenetiti. Organizirali bomoseminarje striènja in druge s podro~ijfrizerske stroke: strokovne delavnicestriènja, spenjanja las, barvanja, koz-meti~ne nege… Kateri pa {e bodo, pave~ v letu 2016 v upanju na bolj{eposlovno okolje in dobre poslovneprilo`nosti.

Da pa je bil zaklju~ni zbor sekcijenekaj posebnega je veliko dela vloìlorganizacijski odbor- sekcije frizerjevin kozmetikov, zato se je potrebno {eposebej zahvaliti: Danici Debevec,Marini Kodba, Kseniji Pehli~ Simon~i~,Damirju Pavokovi~u, Joìci Cigler, DarjiEferl in predsedniku RatimirjuKrznari~u. Na sprejemu ob prihodugostov je podjetje VINAG poskrbelo zdegustacijo penin in vin. Za bogatsre~elov pa se moramo zahvaliti spon-zorjem.


Zaklju~ni zbor frizerjev in kozmetikov

Sponzorji

FRIZER PLAC- GLAVNI SPONZORMATRIX NOBELCOS- GLAVNISPONZORLOREALCOMTRON TRONpos sistemi-DAV^NE BLAGAJNESTUDIO MA TIGIKOZMETIKA AFRODITAHAIR BEAUTY Schwarzkopf PRO-FESIONAL KEUNEKLEVIILIRIJA Subrina ProfessionalRESTAVRACIJA VNUKECETRE BELLE ekskluzivna kozmetikaHI[A DOBREGA POÛTJA


15

Sekcija za gostinstvo in turizemMaribor skozi vso leto izvaja svoje sejeregijsko tako imenovane koordinacijesekcije za gostinstvo in turizempodravskih zbornic: OOZ Ru{e, OOZLenart, OOZ Pesnica, OOZ Sl. Bistrica,OOZ Ptuj in pridruèna zbornica OOZRadlje ob Dravi.

Ob koncu leta 2015 so se {e posebejpotrudili glede izbora lokacije. Ker jeVi{ja {ola za gostinstvo in turizemMaribor odprla svoja vrata v novih pro-storih na Cafovi 7 v Mariboru in hkrati

s {olo tudi {olsko restavracijo SEDEM,je to bila idealna prilo`nost, da si ~lanisekcije podrobno ogledajo {olo. Vspremstvu direktorice mag. HeleneCvikl so spoznali prostore in programe{ole. Prav tako pa so skozi predstavitevlahko ~lani sekcije dobili predstavo osami {oli in programih, ki jih izvajajotudi preko MIC-a.

Po uvodnih pozdravnih besedahpredsednika Marjana Vidovi~a, so spre-govorili tudi gostje: Mate Matja` Tomi;predsednik republi{ke sekcije na OZS,

Janja Viher; direktorica Zavoda za turi-zem Maribor -Pohorje in predstavnicaZavoda za zaposlovanje- enota Maribor.Vsi prisotni so se seznanili s Programdela sekcije, ki je bil izveden s poudar-kom na strokovnemu izobraèvanjunosilcev dejavnosti in delavcev, velikopozornosti pa je sekcija posvetilaizobraèvanju bodo~ih gostincev (nata-karjev in kuharjev) in bila v nenehnemkontaktu s Srednjo {olo za gostinstvo inturizem Maribor, kakor tudi z Vi{jo{olo za gostinstvo in turizem Maribor skatero je izvedla dva strokovnaizobraèvanja. Sekcija je organiziralatudi ogled Gostinsko -turisti~negazbora Slovenije v Novi Gorici. Posebejpa je bilo izpostavljeno sodelovanje pripredstavitvi jedi v Trako{~anu na 5.mednarodni GASTRO IZLO@BI v orga-nizaciji ceha ugostitelja Vara`dinskezbornice,ki so se tudi pridruìli nazaklju~ku.

V zaklju~nem delu so se izkazalipredvsem {tudentje in mentorji, ki sopokazali kar veliko kuharskih ve{~in intudi postre`bo. Predsednik MarjanVidovi~ pa se je vsem zahvalil za sode-lovanje, pomo~, podporo v letu 2015 inza naprej izrazil èljo po ohranitvi sti-kov in ustvarjanju dobrih temeljev zanadaljnje sodelovanje.


Gostinci ob koncu leta na Vi{ji {oli za gostinstvo in turizem

Na leto{njem sejmu vin in delikatesVinDel, ki je potekal 4. novembra vHotelu Habakuk pod Pohorjem se jepredstavila tudi Sekcija za gostinstvoin turizem OOZ Maribor z dobrotami sTuristi~ne kmetije êrne, Gostilne inmotela pri Le{niku ter Hi{e pene~emedice Cesar.

Sicer je leto{nji VinDel, ki je bil èosmi sejem vin in delikates, privabilponudnike vin in razli~nih delikates izvse Slovenije in izredno veliko obisko-valcev. Prireditev, ki je potekala vesdan v dveh etaàh kongresnega delahotela Habakuk, je predstavila pestroponudbo slovenskih vinarjev iz vsehvinorodnih okoli{ev dràve ter {tevilneponudnike sladkih in slanih delikates.Martina Munda Le{nik z Gostilne inmotela Le{nik in Anja Malajner êrne,

s Turisti~ne kmetije êrne, gosti{~a znastanitvijo sta povedali, da je bilozanimanje za njihove dobrote veliko in

da je bila prireditev odli~na prilo`nostza promocijo in predstavitev njihovegostinske ponudbe.

Gostinci OOZ Maribor na VinDel

Predstavitev Gostilne in motela Pri Le{niku Zdenka Le{nik s.p. ter Gosti{~a z nastanitvijo Anje Malajnerêrne s.p.

Druìnsko podjetje Bina, Barve inambient, Albina Cafnika je lani decem-bra odprlo prenovljen prodajno razsta-vni salon na Puhovi ulici na Pobre`ju.V salonu so razstavljeni paneli razli~ -

nih dekorativnih barvnih premazovpodjetja Valpaint iz Italije, katerihposlovni partner in distributer zaSlovenijo je podjetje Bina od leta 2004.Poleg prenove salona so na novo uredi-

li {e skladi{~e in me{alnico barv, v nad-stropju nad salonom pa pisarne. Imajotudi pet parkirnih mest in odli~no loka-cijo blizu avtoceste, kjer jih ni te`konajti.}


16

VSGT Maribor je lani è {esti~ zapo-red izbrala Ambasadorja gostoljubja.Prireditev je bila 22. decembra 2015, naMali tr`nici na Kidri~evem trgu. Zanaziv se je potegovalo 13 {tudentov,med katerimi je komisija za najbolj obe-tavnega strokovnjaka v gostinstvu inturizmu, Ambasadorja gostoljubja 2015izbrala {tudenta Jurija ^rn~eca, ki je v~asu {tudija pokazal izjemno kreativ-nost in predanost stroki, s sodelova-njem pri projektih ter s svojim delom indose`ki na doma~ih in mednarodnihtekmovanjih pa prispeval k promocijigostoljubja in {ole.

Delovanje {ole je aktivno vpeto vlokalno okolje. V dobrobit lokalneskupnosti so {tudenti oìvili in stilskoprenovili malo tr`nico na Kidri~evemtrgu, ki jo je {ola izbrala za prireditveniprostor osrednjega dogodka, izboraAmbasadorja gostoljubja 2015. Ob slo-vesni podelitvi priznanja so {tudenti inekipa sodelavcev {ole na privla~en indomiseln na~in predstavili zgodbo, kijo je lanska prireditev Ambasadorgostoljubja sporo~ala – raziskovanjeìve kulturne dedi{~ine, ki temelji nastarodavni tradiciji peke obrednegakruha v slovenskem in {ir{em balkan-

skem prostoru. »Z bogato simbolikozgodbe leto{njega Ambasadorja gosto-ljubja, ki nam preko obrednega kruhagovori o prenovi in èlji po blagostanju,èlimo Mali tr`nici vsaj za kratek ~asvdahniti novo ìvljenje,« to potezo {olepojasnjuje direktorica VSGT Maribor,mag. Helena Cvikl.

Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo inturizem Maribor je lani decembra orga-nizirala dneve odprtih vrat in {ir{o jav-nost povabila na prazni~no raziskova-nje kulturne dedi{~ine in starodavnetradicije z brezpla~nimi delavnicaminekdaj priljubljene tehnike pekekru{nih pti~kov, izdelave sne`negakozarca in prazni~no velne{ko razvaja-nje.


Helena Cvikl, direktorica VSGT Maribor s petimi od 13 nominiranih {tudentovza Ambasadorja gostoljubja. Za Ambasadorja gostoljubja 2015 je bil izbran Jurij^rn~ec (na fotografiji prvi z leve)

Prireditveni prostor osrednjega dogodka, izbora Ambasadorja gostoljubja 2015je bil na mali tr`nici na Kidri~evem trgu, ki so jo {tudentje oìvili in stilskoprenovili

Prodajno razstavni salon Bina d.o.o, Dekorativne barve, je na Puhovi ulici naPobre`ju

Z otvoritve prenovljenega salona Bina, v sredini Albert Cafnik

Otvoritev prenovljenega salona podjetja Bina

Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo in turizem Maribor jemednarodno priznana {ola, katere glavno vodilo je kakovost. Med{tevilnimi projekti, ki na {oli potekajo skozi celo leto, izstopatradicionalna prireditev Ambasador gostoljubja.

Dnevi odprtih vrat in izbor Ambasadorja gostoljubja na VSGT Maribor 2015

Informator Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor IZOBRA@EVANJE

17

Stenski in talni premazi Valpaint soizdelani na vodni osnovi in ne vsebuje-jo topil ter so primerni za mokro~i{~enje. Lahko se nana{ajo na vse pod-lage, razen tekstila in gume. V dru -

ìnskem podjetju Bina, Barve in am -bient, kjer so poleg Albina Cafnikazaposleni èna Jana, h~i Katarina in sinUro{, organizirajo tudi delavnice sprakti~nim u~enjem dekorativnih teh-

nik za slikopleskarje. Tak{no predsta-vitveno delavnico bodo predvidomapomladi organizirali tudi za slikople-skarje, ~lane OOZ Maribor.


V sodelovanju z Mestno ob~inoMaribor bomo v januarju in februarjuizvedli dve pomembni delavnici za vsetiste, ki bi èleli in ki è nastopateposlovno na tujih trgih.

Napovedujemo dva termina, in sicer:

Delavnica 1 Kako pravilno pripraviti investicijskiprojekt?

Delavnica bo potekala v sredo, 27. 1.2016 v prostorih OOZ Maribor (Titovac. 63 v Mariboru) s pri~etkom ob 17.uri.

Delavnica je namenjena vsem, ki prisvojem delu i{~ete potencialnega part-nerja za projektno, predmetno alilastni{ko investicijo. Financiranje ozi-roma finan~no partnerstvo je postalnujni pojav, kjer s pravilnim pristopomzagotovimo ustrezno likvidnost podje-

tja ali projekta. Novi projekti oziromahitra rast podjetja lahko negativno vpli-va na zagotavljanje likvidnosti dru`be.

Program:1. Predstavitev nekaterih aktivnosti

nastajajo~e investicijske pisarneMOM.

2. Investicije. Kaj je investicijski pro-jekt?

3. Osnovna informacija o projektu ininvesticiji.

4. Investicijska dokumentacija zapotencialnega partnerja.

5. Investicijski proces. 6. Na~ini iskanja ustreznega partner-

ja.

Strokovni izvajalci z dolgoletnimiizku{njami na podro~ju investicijskihprocesov bodo predstavili podrobnostiin bodo na delavnici prakti~no prikaza-

li izvedbo vseh potrebnih dokumentov. Izvajalci delavnice bodo:Matej Smrekar – direktor Aklimat

(MLM)Dragan Stjepanovi~ – prodajni sveto-

valec

Obiskal nas bo tudi poseben gost spodro~ja M&A procesov.

Delavnica 2 Kako na tuje trge?

Delavnica bo potekala v sredo, 10.februarja 2016 ob 16. uri v izobraèval-ni dvorani OOZ Maribor (Titova c. 63 vMariboru).

Vse informacije in kontakt za prijavonajdete na spletni strani www.ooz-maribor.si. Lahko pa pokli~ete nasede` zbornice 02 330 3 500

Vabimo vas na dve delavnici

Na seminarju se bomo dotakniliaktualne problematika pravilnegadolo ~a nja nalog poslovodenja, zasto-panja oziroma prokure. Potrebno jenatan~no razumeti in razdvojiti nalogerazli~nih funkcij ne glede na statuszavarovanca, pravilno obra~unatiizpla~ila poslovodstvu in dru`benikom.

Obravnavali bo mo razlike medobdav~itvijo dohodkov poslovodstva inprokuristov ter kako so obdav~enipotni nalogi v obeh primerih. Dotaknilise bomo vpra{anja upokojencev, kiopravljajo naloge poslovodenja oziro-ma so dru`beniki. Ali sme poslovodja,prokurist ali upokojenec prejeti neob-dav~ene potne stro{ke? Vse to in {e ve~bomo prikazali na prakti~nih primerih.Med drugim {e vpra{anje izpla~ildohodkov upokojencem.

Vsebina seminarja:1. Vrste dohodkov za poslovodenje in

prakti~ni prikaz izpla~il po

razli~nih pogodbah (koko je z upo-kojenimi osebami, ~e opravljajonaloge poslovodenja.

2. Dohodki prejeti za opravljanjenalog prokurista in njihovaobdav~itev (obdav~itev upokojen-cev, ki opravljajo naloge prokuri-sta).

3. Obdav~itev potnih stro{kov poslo-vodij in prokuristov.

4. Primeri razli~nih obra~unov gledena status osebe.

5. Ureditev dvojnega statusa upoko-jenca Poudarek na obdav~itviposlovodij, ki se reaktivirajo zaradinove zakonodaje ter obdav~itevupokojencev – prokuristov, kiisto~asno opravljajo naloge poslo-vodenja).

6. Za~asno ali ob~asno delo upoko-jencev in prakti~ni primeri izra ~u -na obdav~itev.

7. Brezpla~na pomo~ druìnskega~lana z vidika obveznosti poro ~a -nja in pla~ila denarnega prispevka.

Kraj in termin izvedbe:OOZ Maribor, Titova c. 63 v

Mariboru, ponedeljek, 25. 1. 2016 ob17. uri.

Kotizacija po udeleèncu zna{a: Za~lane OOZ Maribor s poravnano~lanarino zna{a

kotizacija 40,00 EUR z DDV, zaostale zna{a

kotizacija: 120,00 EUR z DDV.

Predavateljica:

Romana MERNIK, univ. dipl. ekon.,direktorica Podjetja FININVEST , d. o.o., Maribor.

Kotizacijo za izobraèvanje pla~ajoudeleènci na TRR: SI56 0252 80260623 090 odprt pri NLB, sklic –mati~na {tevilka podjetja, namenpla~ila: Seminar UPOK2016.

OOZ Maribor je dav~ni zavezanec,njena dav~na {tevilka je: SI49430939.

Vabimo vas na seminar

»Izpla~ila po pogodbah o poslovodenju in prokuri«

Informator Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice MariborIZOBRA@EVANJE

18

Prosimo, da ob prihodu na seminarpredloìte potrdilo o pla~ani kotizaci-ji.

Prijave sprejemamo do zasedbe mest.[tevilo udeleèncev v skupini je omeje-no na 60. Morebitne odjave sprejema-

mo do 4 dni pred razpisanim termi-nom, pri kasnej{ih odjavah ali neude-le`bi kotizacije ne vra~amo.

Pisne prijave naslovite na naslov:Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornicaMaribor, Titova c. 63, 2000 Maribor ali

fax: 02/3000-491 ali e-po{tni naslov:[email protected]

Za dodatne informacije lahkopokli~ete na telefon: 02/ 3303 505(Majda Horvat) ali 02/ 3303 506 (VikaVodu{ek).

Vljudno vabljeni!

Prijavnica za seminar »Izpla~ila po pogodbah o poslovodenju in prokuri«OOZ Maribor, ponedeljek, 25. 1. 2016 ob 17. uri

Podjetje/s. p.

s sedeèm

Dav~na {tevilka: Dav~ni zavezanec: DA NE

Prijavlja naslednje udeleènce:

Ime in priimek udeleènca:

Status udeleènca (ustrezno ozna~i): ~lan OOZ Maribor zaposlen pri ~lanu ne~lan

Datum: @ig Podpis:

✃

Na seminarju bomo pregledali zakon-ske podlage in pravila za sestavodav~ ne ga obra~una. V èlji, da bidav~ni obra~un pravilno sestavili inposkrbeli, da bo va{a dav~na osnovaoptimalna, vas vabimo, da obi{~eteseminar, na katerem bomo obravna-vali vsebino dav~nega obra~una inmo`nosti za optimizacijo dav~ne osno-ve. Predstavili bomo novosti, ki so seza~ele uporabljati s 1. 1. 2016.

Seminar je namenjen samostojnimpodjetnikom posameznikom, razentistim, ki so obdav~eni na podlagi ugo-tovljenega dobi~ka z upo{tevanjem nor-miranih odhodkov. Najprej bomoobravnavali splo{ne napotke o sestavi-tvi letnega poro~ila, nato pa izpolnitevpostavk bilance stanja in izkaza poslov-nega izida malih samostojnih podjetni-kov posameznikov, ki pri vodenjuposlovnih knjig uporabljajo SRS 39.

Kraj in termin izvedbe:OOZ MARIBOR, Titova c. 63 vMariboru, sreda, 24. 2. 2016 ob 16. uri.

Kotizacija po udeleèncu zna{a: Za~lane OOZ Maribor s poravnano ~la -na rino zna{a kotizacija 40,00 EUR zDDV, za ostale zna{a kotizacija: 120,00EUR z DDV.

Predavateljica:

Romana MERNIK, univ. dipl. ekon.,direktorica podjetja FININVEST , d. o.o., Maribor, ki è vrsto let predava insvetuje na dav~nem in ra~unovodskempodro~ju.

Kotizacijo za izobraèvanje pla~ajoudeleènci na TRR: SI56 0252 80260623 090 odprt pri NLB, sklic –mati~na {tevilka podjetja, namenpla~ila: Seminar DOSP2015.

OOZ Maribor je dav~ni zavezanec,

njena dav~na {tevilka je: SI49430939.Prosimo, da ob prihodu na seminar

predloìte potrdilo o pla~ani kotizaci-ji.

Prijave sprejemamo do zasedbe mest.[tevilo udeleèncev v skupini je omeje-no na 60. Morebitne odjave sprejema-mo do 4 dni pred razpisanim termi-nom, pri kasnej{ih odjavah ali neude-le`bi kotizacije ne vra~amo.

Pisne prijave naslovite na naslov:Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornicaMaribor, Titova c. 63, 2000 Maribor alifax: 02/3000-491 ali e-po{tni naslov:[email protected]

Za dodatne informacije lahkopokli~ete na telefon: 02/ 3303 505(Majda Horvat) ali 02/ 3303 506 (VikaVodu{ek).

Vljudno vabljeni!}


»Dav~ni obra~un za samostojne podjetnike 2015«

Prijavnica za seminar Dav~ni obra~un za s. p. za leto 2015 OOZ Maribor, sreda, 24. 2. 2016 ob 16. uri

Podjetje/s. p.

s sedeèm

Dav~na {tevilka: Dav~ni zavezanec: DA NE

Prijavlja naslednje udeleènce:

Ime in priimek udeleènca:

Status udeleènca (ustrezno ozna~i): ~lan OOZ Maribor zaposlen pri ~lanu ne~lan

Datum: @ig Podpis:

✃


19

Po podatkih Zavoda za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje so kostno –mi{i~ne bolezni v Sloveniji glavnivzrok za nastanek delovne invalidno-sti, obenem pa je to tudi najpogostej{ivzrok zaradi katerega slovenski delav-ci odhajajo v bolni{ki stale`.

Zaradi tega je ukrepanje na mestih,kjer ta stanja lahko nastanejo in mestih,kjer prihaja do najpogostej{ih okvarzdravja, nujno.

V kolikor vas zanima, kako lahko naenostaven na~in v svojem podjetju pri-pomorete k zmanj{anju nesre~ pri deluin zmanj{anju bolni{kega staleà, sprej-mite povabilo na seminar.

V okviru projekta Obvladovanje kost -no – mi{i~nih bolezni in po{kodb pridelu v obrtnih dejavnostih vas Ob mo~ -na obrtno – podjetni{ka zbornicaMaribor vabi

v sredo, dne 3. 2. 2016 ob 17. uri

na seminar za delodajalce ter samoza-poslene osebe o zmanj{evanju kostno –mi{i~nih obolenj ter prepre~evanjunastanka po{kodb pri delu.

Na seminarju se boste usposobili,kako s pomo~jo enostavnih ukrepovdolgoro~no vplivati na zmanj{anjenastanka delovne invalidnosti terzmanj{anje bolni{kega staleà zaradikostno – mi{i~nih bolezni.

Seminar bo potekal od 17. do 18.30ure v prostorih Obmo~ne obrtno – pod-jetni{ke zbornice Maribor, na naslovuTitova cesta 63 v Mariboru.

Na seminarju bosta predavali: Bar ba -ra O{tir, dipl. m. s. in Petra Pozni~,mag. kin.

Prijave na seminar sprejemamo do 1. 2. 2016 po elektronski po{[email protected] ali po telefonu 023303 500.

Udele`ba na seminarju je brezpla~na!

Vljudno vabljeni!

Ale{ PULKO, univ. dipl. gosp. in`. str. Predsednik zbornice

»Projekt Obvladovanje kostno –mi{i~nih bolezni in po{kodb pri delu vobrtnih dejavnostih je na podlagiJavnega razpisa za sofinanciranje pro-jektov za promocijo zdravja na delov-nem mestu v letu 2015 in 2016finan~no podprl Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije«.

Seminar za delodajalce ter samozaposlene osebe

O zmanj{evanju kostno – mi{i~nih obolenj terprepre~evanju nastanka po{kodb pri delu

Prepre~evanje in obvladovanje nastanka mi{i~no-kostnih bolezni med zaposlenimiZdravje je na{a najve~ja vrednota, sajzelo pomembno vpliva na kakovostìvljenja posameznika in {ir{e dru`be.Dejanske vrednosti zdravja se àl naj-bolj zavedamo {ele, ko ga izgubimo

oz., ko se soo~imo z akutnimi ali kro -ni~ nimi teàvami in boleznimi.

Na~in ìvljenja sodobnega ~loveka jedosti bolj stati~en, kot je bil v minulih

stoletjih. Pri ljudeh, ki veliko sedijo, jezdravje gibal dokazano slab{e. Bolj kotintelektualne dejavnosti, ki nas silijo kpisalni mizi oziroma ra~unalniku, sove~ji problem zaposleni v industriji, ki


20

opravljajo normirano delo s prisilnodrò hrbtenice sede ali v kakem dru-gem poloàju.

Bolezni gibal so najpogostej{i razlogza hude, kroni~ne bole~ine in telesnoprizadetost ve~ sto milijonov ljudi posvetu. Najve~ odsotnosti z dela je bilo vtej diagnosti~ni skupini zaradi bole~inv hrbtu. 70 do 85 % vseh ljudi je imelobole~ine v hrbtu vsaj enkrat v ìvljenju,s staranjem populacije pa se bo obsegproblema {e pove~al in mo~no obreme-nil tako zdravstveni sistem kot tudigospodarstvo. Po podatkih Nacional ne -ga in{tituta za javno zdravje, sta vsakoleto na ra~un bolezni mi{i~no-kostnegasistema in vezivnega tkiva izgubljenave~ kot dva milijona delovnih dni. Taskupina bolezni je v primerjavi z ostali-mi skupinami oz. razlogi za bolni{kistale` dale~ najbolj pogost razlog odsot-nosti z dela in tudi invalidnosti delav-cev.

Pomembno je, da se problema za -ve damo danes in prepre~imo nasta-nek teàv oz. poslab{anje stanja. Za

krepitev zdravja na podro~ju mi{i~ -no-kostnega sistema imamo razli~nemo`nosti. Pomemben je tako ìvljenjskislog posameznika, kot razmere v delov-nem okolju. Sodobne smernice za zdra-vo delovno okolje predvidevajovklju~evanje razli~nih preventivnihaktivnosti neposredno na delovnomesto. Ukrepi so lahko organizacijskenarave (usposabljanje, rotacije, zagota-vljanje varnih razmer in sredstev, razvi-janje kadrov, sistem nagrajevanja, idr.)ali v obliki gibalnih aktivnosti meddelovnim ~asom, ki so prilagojenedelovnemu okolju, procesu dela indelavcem. Delavce je potrebno ustreznomotivirati, da bodo organizirane aktiv-nosti tudi koristili. Gibanje med delov-nim ~asom namre~ ni nadomestek zagibanje v prostem ~asu, ampak predsta-vlja u~inkovit ukrep prepre~evanjaakutnih in kroni~nih teàv mi{i~no-kostnega sistema, ki so posledica eno -li~ nih obremenitev posameznih mi{i~ -nih skupin med delom. Rekreacijo vdelovne organizacije lahko vpeljemo na

ve~ na~inov. Na eni strani so tukaj akti-vni odmori, ki zaposlenim omogo~ijo,da se rekreirajo med samim delovnim~asom. Gre za kraj{e prekinitve delov-nega procesa, ko imajo zaposleni ~as,da se lahko razgibajo (cca 3-5 min),pretegnejo obremenjene dele telesa, sesprostijo ter pripravijo za nadaljnjodelo. Na drugi strani pa lahko podjetjesvojim zaposlenim omogo~i rekreacijoizven delovnega ~asa. V te namenelahko organizirajo vadbo samo za svojezaposlene, ki bo prilagojena glede nadelovna mesta ter zna~ilnosti zaposle-nih, ki delo opravljajo. S tem dajomo`nost zaposlenim, da se aktivnorekreirajo, ter krepijo tiste dele telesa,ki so pri delu najbolj obremenjeni. Stem preventivno delujejo na po{kodbein bolezni, ki jih dolo~eno delovnomesto lahko prinese. Na drugi strani pakrepijo vezi in odnose med zaposleni-mi, kar je lahko bistvenega pomenatudi za delovanje znotraj organizacije.

Barbara O{tir dipl.m.sZavod Oreh

Seminar je namenjen delodajalcem inosebam, ki se ukvarjajo z kadri indelovnimi razmerji v gospodarstvu

Tema seminarja so delovna razmerjapri delodajalcih. Povezovali bomo teo-rijo s prakso. Poudarek bo na prakti~ -nih primerih, ko vam bodo predstavlje-ni postopki in konkretni primeri, skaterimi se sre~ujem pri mojem delu,ko delam za delodajalce.

Poudarek bo na primerih in{pekcij-skih pregledov s podro~ja delovno pra-vne zakonodaje s katerimi sem sesre~evala v letu 2015 pri delu z deloda-jalci.

Tema seminarja bo potekala skozivsebino ZDR -1, tako, da boste dobiliob{irno teoreti~no in prakti~no znanje.Veliko vlogo bo odigrala moja razlagadolo~il ZDR-1, skozi primere, ki vamjih bom predstavila.

Tema se bo nana{ala na teoreti~no inprakti~no vsebino ZDR-1 ter na to kajpregledujejo in{pektorji za delo :

• zaposlitev delavca• javno objavo delovnega mesta• sestavine pogodbe o zaposlitvi ( za

nedolo~en ~as in dolo~en ~as, prislednjem vam bom predstavilabogate izku{nje iz prakse, izvedliboste veliko novega pri zaposlova-nju za dolo~en ~as)

• poskusna doba ( ta je prakti~no ure-jena za delavca in delodajalca poZDR-1)

• sprememba ali sklenitev novepogodbe o zaposlitvi zaradi spre-menjenih okoli{~in

• pla~ilo za delo ( dodatek za delo-vno dobo, povra~ilo stro{kov vzvezi z delom, kraj in na~inizpla~ila pla~e, pla~ilni dan…)

• za~asna nezmo`nost zagotavljanjadela iz poslovnega razloga

• sprememba delodajalca• letni dopust• prenehanje pogodbe o zaposlitvi• odpoved pogodbe o zaposlitvi (na -

vedene bodo vse vrste odpovedi poZDR- 1 in postopki

• disciplinska odgovornost in po -stop ki

• varstvo nekaterih kategorij delav-cev

• odgovori na vpra{anja poslu{alcev

Lahko boste postavljali tudi va{aaktualna vpra{anja na katere bostedobili odgovore.

Seminar bo vodila:Rolanda Fornezzi, s statusom samo-

stojne podjetnice iz Lovrenca naPohorju, od leta 1996 dalje, napodro~ju delovnega prava. Glede naaktualne teme vam bo predstavila vse-bine in izku{nje iz prakse ter vas opo-zorila na pasti na katere lahko naletitepri razre{evanju zadev.

Kotizacija za ~lane zana{a 10,00 EUR(z DDV) na osebo, za ne~lane pa 80,00EUR (brez DDV) na osebo.

Prijave na seminar po{ljite na naslov:[email protected] ali na tel: 02 330 3506


Delovna razmerja in in{pekcijski pregledi – najpogostej{a vpra{anja in dileme iz prakse23. 2. 2016 od 16. do 19. ure, v izobraèvalni dvorani Doma obrtnikov Maribor, Titova c. 63 v Mariboru.


21

ZAKONODAJA

S pomo~jo tega programa se lahkozaposlite mlaj{i od 30 let iz vzhodneSlovenije, ki ste prijavljeni med brez-poselnimi najmanj 3 mesece. In se neizobraùjete ali usposabljate. Delo da -jalci za va{o zaposlitev prejmejo sub-vencijo. Traja najmanj 15 mesecev, strimese~nim poskusnim delom.

Nove zaposlitvene mo`nosti zamlade iz vzhodne Slovenije

Kaj pridobite z vklju~itvijo v program?• Redno zaposlitev za najmanj 15

mesecev, skupaj s 3 mese~nimposkusnim delom.

• Ve~ prakti~nega znanja in delov-nih izku{enj, ki vam odpirajo novezaposlitvene mo`nosti.

• Vi{jo socialno varnost z rednomese~no pla~o in pla~animi pri-spevki za obvezna socialna zavaro-vanja.

Kdo se lahko vklju~i v zaposlitev?• Vklju~ite se lahko, ~e ustrezate

vsem navedenim pogojem ciljneskupine programa:

• ste pri nas prijavljeni med brezpo-selnimi najmanj 3 mesece,

• ste mlaj{i od 30 let (stari od 15 donajve~ 29 let in 364 dni),

• imate stalno prebivali{~e v vzhod-ni Sloveniji ter

• se ne izobraùjete ali usposabljate.Preverite, ali imate stalno prebiva-

li{~e v kateri od ob~in vzhodne Slo ve -nije: preglednica, slika.

Delovno razmerje lahko delodajalec zvami sklene za nedolo~en ~as ali zadolo~en ~as najmanj 15 mesecev, sku-paj s 3-mese~nim poskusnim delom.

Pomembno:V zaposlitev se ne morete vklju~iti:• ~e ste imeli v zadnjih 12-ih mesecih

pri istem delodajalcu è sklenjenopogodbo o zaposlitvi;

• ~e ste bili v zadnjih 6-ih mesecihpri istem delodajalcu vklju~eni vusposabljanje na delovnem mestuali v delovni preizkus;

• ~e bi se samozaposlili v lastni{kigospodarski dru`bi, dru{tvu,zdruènju dru{tev, ustanovi alizavodu, ki ga è osebno vodite.

Kako se izvaja program?Izvaja se na podlagi javnega povabila

delodajalcem.Pred oddajo ponudbe na javno pova-

bilo mora delodajalec pri nas objavitiprosto delovno mesto, na katerem èlizaposliti kandidate s pomo~jo subven-cije.

Na podlagi na{e napotitve seudeleìte pogovora pri delodajalcu zaobjavljeno prosto delovno mesto.

Postopek za vklju~itev v programnadaljujete, ~e vas delodajalec izberekot ustreznega kandidata za prijavlje-no delovno mesto in nas o tem tudiobvesti.

Pri svojem svetovalcu zaposlitvepodpi{ete zaposlitveni na~rt in pogod-bo o vklju~itvi v program.

Pri tem je pomembno, da je delodaja-lec izbran na javnem povabilu in da znami podpi{e pogodbo o dodelitvi sub-vencije za va{o zaposlitev. Ponudbe na

povabilo lahko delodajalci oddajo doporabe sredstev, najdlje do 30. 6. 2016,ko se izte~e kon~ni rok za predloìtevponudb.

Z delodajalcem sklenete delovno raz-merje na podlagi podpisane pogodbe ozaposlitvi.

Delodajalec za va{o zaposlitev prej-me subvencijo 7.250 evrov. Zaposlitivas mora za polni delovni ~as (40 ur nateden) oziroma za kraj{i delovni ~as vskladu z odlo~bo o invalidnosti.

Va{o zaposlitev mora ohraniti naj-manj 15 mesecev neprekinjeno, karvklju~uje tudi 3-mese~no poskusnodelo. Pri tem vam mora zagotovitipla~o in druge prejemke iz delovnegarazmerja po veljavni delovnopravnizakonodaji.

Kako se vklju~ite v program?Najprej se morate oglasiti pri svojem

svetovalcu zaposlitve na uradu za delo,kjer ste prijavljeni kot brezposelni.

Vklju~itev v program nato poteka popredpisanem postopku za vklju~evanjev programe aktivne politike zaposlova-nja:

1. presoja smiselnosti vklju~itve,2. priprava in podpis zaposlitvenega

na~rta,3. podpis pogodbe o vklju~itvi v pro-

gram.

Kje dobite ve~ informacij?Pri svojem svetovalcu zaposlitve na

uradu za delo, kjer ste prijavljeni kotbrezposelni.

Preberite ve~ o prijavi pri Zavodu:(http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposli-tve/prijava_brezposelne_osebe).

Prvi izziv 2015

V Dràvnem zboru je bil dne 15.12.2015sprejet Zakon o spremembah in dopol-nitvah zakona o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju (v nadaljevanjuZPIZ-2B), ki naj bi za~el veljati s01.01.2016 in med drugim na novoureja institut izpla~evanja 20 %pred~asne ali starostne pokojnine,pogoji za priznanje pravice do staro-stne pokojnine po posebnih predpisih,institut delne pokojnine, institut ponov-nega vstopa v obvezno zavarovanje

uìvalcev pokojnin, dolo~a rok zauskladitev statusov uìvalcev pokojninin oseb, ki jih zajema dolo~ba 406.~lena Zakona o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju (Uradni list RS, {t.96/12 in 39/13 – v nadaljevanju ZPIZ-2)in drugih oseb, ki izpolnjujejo pogojeza vklju~itev v obvezno pokojninsko ininvalidsko zavarovanje, institut pokoj-ninske dobe brez dokupa ter pla~iloprispevkov za posebne primere zava-rovanja.

Institut delne pokojnine

Zavarovanec iz 14., 15., 16. in 17.~lena ZPIZ-2, ki je izpolnil pogoje zapridobitev pravice do pred~asne ali sta-rostne pokojnine po ZPIZ-2, lahko pri-dobi pravico do delne pokojnine, ~eostane v obveznem zavarovanju v obse-gu, ki ustreza sorazmernemu delu pol-nega delovnega oziroma zavarovalnega~asa, vendar najmanj dve uri dnevnoali 10 ur tedensko.

Novosti Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona opokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki imajo vplivna status upokojenca oziroma zavarovanca

Informator Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice MariborZAKONODAJA

22

Vsi zavarovanci, to so delavci vdelovnem razmerju, samostojni podjet-niki, dru`beniki in hkrati poslovodneosebe ter kmetje, ki izpolnjujejo pogojeza upokojitev imajo mo`nost prejematinajmanj 75 % pokojnine, ~e se bodovklju~ili v obvezno zavarovanje za 2 urina dan ali 10 ur tedensko. Pred ZPIZ-2B so imeli mo`nost vklju~itve v obve-zno zavarovanje za najmanj 4 ure dne-vno oziroma 20 ur tedensko.

Institut ponovnega vstopa v obveznozavarovanje uìvalca pokojnine

ZPIZ-2B spreminja dolo~bo tretjegaodstavek 116. ~lena ZPIZ-2 in dolo~a,da se uìvalcu starostne, pred~asne invdovske pokojnine, ki na obmo~juRepublike Slovenije za~ne ponovnodelati oziroma opravljati dejavnost vobsegu, ki ustreza sorazmernemu delupolnega delovnega oziroma zavaroval-nega ~asa, vendar zavarovanci iz 14.~lena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevnoali 10 ur tedensko in zavarovanci iz15., 16. in 17. ~lena ZPIZ-2 najmanj s~etrtino polnega zavarovalnega ~asa,izpla~uje sorazmerni del pokojnine, insicer v vi{ini:

• 75%, ko zavarovanec dela dve uridnevno ali zna{a zavarovalni ~asod 10 do 14 ur tedensko,

• 62,5 %, ko zavarovanec dela tri urednevno ali zna{a zavarovalni ~asod 15 do 19 ur tedensko,

• 50 %, ko zavarovanec dela {tiri urednevno ali zna{a zavarovalni ~asod 20 do 24 ur tedensko,

• 37,5 %, ko zavarovanec dela pet urdnevno ali zna{a zavarovalni ~asod 25 do 29 ur tedensko,

• 25 %, ko zavarovanec dela {est urdnevno ali zna{a zavarovalni ~asod 30 do 34 ur tedensko in

• 12,5 %, ko zavarovanec dela sedemur dnevno ali zna{a zavarovalni ~asod 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se za~neizpla~evati z dnem ponovne pridobitvelastnosti zavarovanca.

Uìvalec invalidske pokojnine, ki naobmo~ju Republike Slovenije za~neponovno delati ali opravljati dejavnostv obsegu, ki ima za posledico ponovnopridobitev lastnosti zavarovanca iz 14.,15., 16. in 17. ~lena ZPIZ-2, izgubi pra-vico do pokojnine z dnem vzpostavitveobveznosti zavarovanja.

V kolikor pa je uìvalec invalidskepokojnine kategoriziran vrhunski{portnik in se zaposli v dràvni upravikot {portnik, ne izgubi pravice dopokojnine, ampak mu le ta miruje od

dne vzpostavitve obveznosti zavarova-nja do dne prenehanja delovnega raz-merja iz naslova zaposlovanja vrhun-skih {portnikov. Po prenehanju obvez-nega zavarovanja na tej podlagi se upra-vi~encu ponovno za~ne izpla~evatiznesek è priznane in odmerjene pokoj-nine.

ZPIZ-2B pa na novo ureja tudi statusuìvalca invalidske pokojnine v tujini.ê za~ne uìvalec invalidske pokojninev tujini ponovno delati ali opravljatidejavnost in je na tej podlagi v tujinivklju~en v obvezno pokojninsko ininvalidsko zavarovanje, izgubi pravicodo pokojnine z dnem vklju~itve v zava-rovanje. Pred ZPIZ-2B se je uìvalcuinvalidske pokojnine prenehala izpla -~e vati invalidska pokojnina z dnemvzpostavitve obveznosti zavarovanja vtujini in ni bilo posledice izgube pravi-ce.

Rok za uskladitev statusa uìvalcevpokojnin iz dolo~be 406. ~lena ZPIZ-2in drugih oseb

Uìvalci pokojnine iz ~etrtegaodstavka 406. ~lena ZPIZ-2, ki morajostatus uskladiti do 31.01.2016

ZPIZ-2B dolo~a rok za uskladitev sta-tusa uìvalcev pokojnin iz ~etrtegaodstavka 406. ~lena ZPIZ-2, ki so hkra-ti prejemali pokojnino oziroma se jimni bilo potrebno vklju~iti v obveznozavarovanje, ker jim bil na podlagidosedanjih predpisov podalj{an rok zauskladitev statusa do 31.12.2015.

Kategorije oseb, ki jih zajema ~etrtiodstavek 406. ~lena ZPIZ-2 so:

• uìvalci pokojnin, ki so uveljaviliizvzem iz zavarovanja po 18. ~lenuZPIZ-1 in so opravljali samostojnodejavnost, hkrati pa prejemalipokojnino;

• uìvalci pokojnin, ki so uveljavilipravico do pokojnine pred 1.1.2000in pri tem obdràli lastni{tvo dru`bv kateri so hkrati poslovodna oseba.

Po dolo~bi 18. ~lena ZPIZ-1 zavaro-vanje za samozaposlene osebe ni biloobvezno:

• ~e v obdobju zadnjih treh letdobi~ek iz dejavnosti samozaposle-nega ni presegal zneska minimalnepla~e ali

• ~e je zavarovanec izpolnil pogoje zapridobitev pokojnine in starost 63let (mo{ki) oziroma 61 let (ènska)in ni opravljal dejavnosti z osebnimdelom, ker je imel zaposlenega vsajenega delavca za opravljanje tedejavnosti ali

• ~e je zavarovanec izpolnil pogoje zapridobitev pokojnine in starost 63let (mo{ki) oziroma 61 let (ènska)in je do uveljavitve pravice dopokojnine opravljal isto dejavnost venakem obsegu, vendar je bil zava-rovan na podlagi delovnega raz-merja.

Z delom ali dejavnostjo lahko nada-ljujejo uìvalci pokojnine iz ~etrtegaodstavka 406. ~lena pod pogojem, da vroku 30 dni po uveljavitvi tega zakonaponovno vstopijo v obvezno zavarova-nje, za najmanj dve uri dnevno ali za 10ur tedensko, od uveljavitve tega zakonadalje. Ob temu pojasnjujemo, da zava-rovanje za dve uri dnevno oziroma 10ur tedensko predstavlja zgolj zavaroval-ni ~as, ki v skladu z zakonom vpliva naodmero sorazmernega dela pokojninein to ne predstavlja omejitve obsegaopravljanja dejavnosti.

Uìvalci pokojnine imajo do31.01.2016 ~as, da uskladijo svoj statustako, da se odlo~ijo za prenehanje opra-vljanja dejavnosti ali da se vklju~ijo vobvezno zavarovanje za najmanj dveuri dnevno, vendar mora biti ta prijavav obvezno zavarovanje od 01.01.2016dalje.

Prijava v obvezno socialno zavarova-nje se vloì na obrazcu M-1. Od01.01.2016 dalje bodo morali vsi poslo-vni subjekti, ki so vpisani v Poslovniregister Slovenije, prijave, odjave inspremembe v obveznih socialnih zava-rovanjih urejati preko portala e-VEM.

V primeru, ko se upokojenec, ki jesamostojni podjetnik (podlaga 005 ali019), odlo~i obdràti s.p. vsaj za 2 uridnevno, mora biti datum na obrazcu zaprijavo v zavarovanje M-1 01.01.2016,ne glede na to, kdaj je bila prijavaposlana preko Dràvnega portala zaposlovne subjekte in samostojne pod-jetnike e-Vem oziroma kdaj se dejanskozglasi na vstopni to~ki VEM.

V primeru, ko se upokojenec, ki jevpisan tudi v poslovni register kotdru`benik gospodarske dru`be in jeposlovodna oseba hkrati (podlagi 040ali 001), odlo~i obdràti statusdru`benika in poslovodne osebe hkrativsaj za dve uri dnevno, mora biti datumna obrazcu za prijavo v zavarovanje M-1 01.01.2016, ne glede na to, kdaj je bilaprijava poslana preko Dràvnega porta-la za poslovne subjekte in samostojnepodjetnike e-Vem (podlaga zavarovanja001,040) oziroma kdaj se dejansko zgla-si na vstopni to~ki VEM (podlaga zava-rovanja 001) ali na prijavno/odjavnislu`bi ZZZS (podlaga zavarovanja 040).

Informator Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor ZAKONODAJA

23

Samozaposlene osebe oziromadru`beniki, ki so hkrati poslovodneosebe, morajo svojo dejavnost izbrisatiiz poslovnega registra najkasneje do31.01.2016, v kolikor ne èlijo bitivklju~eni v obvezno pokojninsko ininvalidsko zavarovanje.

ê se v roku 30 dni od uveljavitvezakona dalje, ne vklju~ijo v obveznopokojninsko in invalidsko zavarovanje,zavod po uradni dol`nosti ugotovi last-nost zavarovanca za dve uri dnevnooziroma od 10 do 14 ur tedensko (poprvi alineji spremenjenega tretjegaodstavka 116. ~lena ZPIZ-2), od uvelja-vitve tega zakona dalje in od istega dnedalje tudi izpla~uje pokojnino v ustrez-nem sorazmernem delu.

Primer:Uìvalec pokojnine do 31.01.2016 ne

uskladi svojega statusa in se ne vklju~iv obvezno zavarovanje za najmanj dveuri dnevno oziroma 10 do 14 ur teden-sko. Zavod po uradni dol`nosti ugotovilastnost zavarovanca od 01.01.2016dalje in uìvalca pokojnine vklju~i vobvezno zavarovanje za dve uri dnevnoter se mu izpla~uje samo 75 % pokojni-ne.

Pomembno:Tisti uìvalci pokojnine iz ~etrtega

odstavka 406. ~lena ZPIZ-2, ki se neèlijo vklju~iti v zavarovanje za naj-manj dve uri dnevno oziroma od 10 do14 ur tedensko in èlijo prenehati zopravljanjem svoje dejavnosti, morajoizbrisati svojo dejavnost iz Poslovnegaregistra Slovenije najkasneje do31.01.2016.

Vsi tisti, ki se bodo odlo~ili zavklju~itev v obvezno pokojninsko ininvalidsko zavarovanje na podlagi116. ~lena ZPIZ-2 vsaj za 2 uri dnevno,so v skladu s 119. ~lenom ZPIZ-2dol`ni zavodu sporo~iti podatke ookoli{~inah in spremembah okoli{~in,ki vplivajo na pravice po tem zakonu ,na njihov obseg ali izpla~evanje, vroku osem dni od nastanka okoli{~inali njihovih sprememb. Hkrati z obve-stilom o spremembi statusa pa morajopodati zahtevo za odmero sorazmerne-ga dela pokojnine.

Druge osebe, ki morajo uskladitilastnost zavarovanca do 31.03.2016

Osebe, ki na dan uveljavitve tegazakona (01.01.2016) opravljajo delo alidejavnost, na podlagi katere izpolnjuje-jo pogoje za obvezno zavarovanje po15. ali 16. ~lenu ZPIZ-2 in niso uìval-

ci pokojnine iz 406. ~lena ZPIZ-2, semorajo do 31.03.2016 obvezno vklju~itiv obvezno pokojninsko in invalidskozavarovanje z dnem vloìtve prijave vzavarovanje.

Kategorije oseb:

a) Osebe, katerim je bil z dolo~bamiZMEPIZ-1A podalj{an rok za uskladi-tev statusa do 31.12.2015:

• osebe, ki so bile dne 31.12.2012 na{olanju in so na dan 31.12.2012opravljale samostojno dejavnost(prvi odstavek dolo~be 406. ~lenaZPIZ-2),

• osebe, za katere zavarovanje ni biloobvezno po prvem odstavku 18.~lena ZPIZ-1 (drugi odstavekdolo~be 406. ~lena ZPIZ-2),

• osebe, ki so na dan 01.01.2013izpolnjevale pogoje za zavarovanjekot dru`beniki, ki so poslovodneosebe, pa niso uìvalci pokojnine(petnajsti odstavek 429. ~lenaZPIZ-2). To so tisti dru`beniki, kiso sklenili delovno razmerje z manjkot polnim delovnim ~asom (ve~kot 20 ur tedensko) pred01.01.2013, hkrati pa so dru`benikiosebnih ali kapitalskih dru`b oziro-ma ustanovitelji zavodov, ki sohkrati poslovodne osebe (direktor-ji).

b) Osebe, ki na dan 01.01.2016 opra-vljajo delo ali dejavnost, na podlagikatere izpolnjujejo pogoje za obveznozavarovanje po dolo~bi 15. ~lena ZPIZ-2 (samostojni podjetniki) ali po dolo~bi16. ~lena ZPIZ-2 (dru`beniki, ki sohkrati poslovodne osebe) torej bi mora-li biti na podlagi vpisa v ustrezni regi-ster vklju~eni v obvezno pokojninskoin invalidsko zavarovanje pa to niso.

c) Uìvalci pokojnine, ki niso zajeti zdolo~bo ~etrtega odstavka 406. ~lenaZPIZ-2 in opravljajo delo ali dejavnostna dan 01.01.2016, na podlagi katereizpolnjujejo pogoje za obvezno zavaro-vanje po dolo~bi 15. ~lena ZPIZ-2(samostojni podjetniki) ali po dolo~bi16. ~lena ZPIZ-2 (dru`beniki, ki sohkrati poslovodne osebe).

V primeru, ko se upokojenec, ki jevpisan tudi v poslovni register kotdru`benik gospodarske dru`be in jeposlovodna oseba hkrati (podlagi 040ali 001), odlo~i obdràti statusdru`benika in poslovodne osebe hkrativsaj za dve uri dnevno, mora biti datumna obrazcu za prijavo v zavarovanje M-1 enak dnevu, ki ga dolo~i zavezanec za

vlaganje prijave, ne glede na to, kdaj jebila prijava poslana preko Dràvnegaportala za poslovne subjekte in samo-stojne podjetnike e-Vem (podlaga zava-rovanja 001) oziroma kdaj se dejanskozglasi na vstopni to~ki VEM (podlagazavarovanja 001,040) ali naprijavno/odjavni slu`bi ZZZS (podlagazavarovanja 040), vendar datum prijavene sme biti ve~ji od 31.03.2016.

Osebe, ki so vpisane v poslovni regi-ster kot dru`beniki gospodarskihdru`bi in so poslovodne osebe hkrati semorajo izbrisati iz poslovnega registranajkasneje do 31.03.2016.

Prijava v zavarovanje (M-1) s podlagozavarovanja 001 ali 040 in polnimdelovnim oziroma zavarovalnim ~asom40 ur tedensko (ali za razliko do polne-ga delovnega oziroma zavarovalnega~asa) mora nositi datum pri~etka zava-rovanja enak dnevu, ki ga dolo~i zave-zanec za vlaganje prijave, ne glede nato, kdaj je bila prijava poslana prekoDràvnega portala za poslovne subjektein samostojne podjetnike e-Vem (pod-laga zavarovanja 001) oziroma kdaj sedejansko zglasi na vstopni to~ki VEM(podlaga zavarovanja 001), ali na prija-vno/odjavni slu`bi ZZZS (podlagazavarovanja 040), vendar datum prijavene sme biti ve~ji od 31.03.2016.

Osebe, ki so vpisane v poslovni regi-ster kot dru`beniki gospodarskihdru`bi in so poslovodne osebe hkrati semorajo izbrisati iz poslovnega registranajkasneje do 31.03.2016, v kolikor neèlijo biti vklju~eni v obvezno pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje.

V kolikor se te osebe, ki izpolnjujejopogoje za zavarovanje, v roku do31.03.2016 ne vklju~ijo v obveznopokojninsko in invalidsko zavarovanje,zavod po uradni dol`nosti ugotovi last-nost zavarovanca od 01.04.2016 dalje.

Vsi tisti, ki se bodo odlo~ili zavklju~itev v obvezno pokojninsko ininvalidsko zavarovanje na podlagi116. ~lena ZPIZ-2 vsaj za 2 uri dnevno,so v skladu s 119. ~lenom ZPIZ-2dol`ni zavodu sporo~iti podatke ookoli{~inah in spremembah okoli{~in,ki vplivajo na pravice po tem zakonu ,na njihov obseg ali izpla~evanje, vroku osem dni od nastanka okoli{~inali njihovih sprememb. Hkrati z obve-stilom o spremembi statusa pa morajopodati zahtevo za odmero sorazmerne-ga dela pokojnine.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije


24

Obve{~amo vas, da je bil v Uradnemlistu RS, {t. 102/2015 z dne 24.12.2015objavljen Zakon o spremembah indopolnitvah zakona o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju – v nadalje-vanju ZPIZ-2B. Med drugim ta zakonureja tudi status uìvalcev pokojnin, kiso hkrati opravljali samostojno alidrugo dovoljeno dejavnost in se jim nibilo potrebno vklju~iti v obvezno zava-rovanje, ker jim je bil na podlagi dose-danjih predpisov podalj{an rok zauskladitev statusa do 31.12.2015.

Zakon zajema tudi uìvalce pokojnin,ki so po Zakonu o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju (Uradni listRS, {t. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01,108/02, 135/03, 72/05, 69/06 in 10/08,v nadaljevanju ZPIZ-1, veljavnem do31.12.2012) izpolnjevali pogoje podkaterimi zavarovanje iz opravljanjadejavnosti ni bilo obvezno (izvzem izzavarovanja). Za samozaposlene osebevklju~itev v obvezno zavarovanje nibila obvezna v naslednjih primerih:

• ~e v obdobju zadnjih treh letdobi~ek iz dejavnosti samozaposle-nega ni presegal zneska minimalnepla~e ali

• ~e je zavarovanec izpolnil pogoje zapridobitev pokojnine in starost 63let (mo{ki) oziroma 61 let (ènska)in ni opravljal dejavnosti z osebnimdelom, ker je imel zaposlenega vsajenega delavca za opravljanje tedejavnosti ali

• ~e je zavarovanec izpolnil pogoje zapridobitev pokojnine in starost 63let (mo{ki) oziroma 61 let (ènska)in je do uveljavitve pravice dopokojnine opravljal isto dejavnost venakem obsegu, vendar je bil zava-rovan na podlagi delovnega raz-merja.

Zgoraj navedene osebe morajo svojstatus uskladiti do 31.01.2016. Tolahko storijo na na~in:

1. da ponovno vstopijo v obveznozavarovanje vsaj za 2 uri dnevnooziroma 10 ur tedensko, ali

2. se kot samostojni podjetnikizbri{ejo iz Poslovnega registraRepublike Slovenije.

Iz Poslovnega registra RS izhaja, daste od «DATUM_VSTOPA__USTANO-VITELJA» vpisani kot «NAZIV». Hkratiiz evidenc Zavoda izhaja, da ste od«DATUM_PRIZNANJA_PRAVICE»uìvalec/ka «U@IVALEC_naziv_daja-tve».

V kolikor se boste odlo~ili, da pono-vno vstopite v zavarovanje vsaj za 2 uridnevno oziroma 10 ur tedensko, mora-te prijavo v zavarovanje preko Dràvne-ga portala za poslovne subjekte insamostojne podjetnike e-VEM oziromapreko vstopne to~ke VEM posredovatinajkasneje do 31.01.2016, pri ~emer pamora biti datum za~etka zavarovanja naobrazcu M-1 za prijavo v zavarovanje01.01.2016, ne glede na to, kdaj je bilaprijava poslana preko Dràvnega porta-la za poslovne subjekte in samostojnepodjetnike e-VEM oziroma kdaj seboste dejansko zglasili na vstopni to~kiVEM.

Ob tem pojasnjujemo, da zavarovanjeza 2 uri dnevno oziroma 10 ur tedenskopredstavlja zgolj zavarovalni ~as, ki vskladu z zakonom vpliva na odmerosorazmernega dela pokojnine, in to nepredstavlja omejitve obsega opravljanjadejavnosti.

V kolikor pa se boste odlo~ili zavklju~itev v obvezno pokojninsko ininvalidsko zavarovanje vsaj za 2 uridnevno, ste dol`ni zavodu sporo~itipodatke o okoli{~inah in spremembah

okoli{~in, ki vplivajo na pravice po temzakonu, na njihov obseg ali izpla~eva-nje, v roku osem dni od nastanka oko -li{~in ali njihovih sprememb. Hkrati zobvestilom o spremembi statusa pamorate podati tudi zahtevo za odmerosorazmernega dela pokojnine. Ta bo vprimeru vklju~itve v zavarovanje za 2uri dnevno oziroma 10 ur tedenskoodmerjena v vi{ini 75% è priznane inodmerjene pokojnine.

V primeru, da se boste v zavarovanjeprijavili na vstopni to~ki VEM, prinese-te s seboj to obvestilo, saj bo s tem zago-tovljena prijava v zavarovanje z dnem01.01.2016, ne glede na to, kdaj se bostev obdobju do 31.01.2016 dejansko zgla-sili na vstopni to~ki VEM.

Vklju~itev v obvezno pokojninsko ininvalidsko zavarovanje pomeni tudiobveznost pla~evanja prispevkov za vsasocialna zavarovanja v sorazmernemdelu glede na zavarovalni ~as.

V kolikor pa se boste odlo~ili zaizbris statusa samostojnega podjetnikaiz Poslovnega registra RepublikeSlovenije, morate to storiti najkasnejedo 31.01.2016.

Osebam, ki same ne bodo uskladilelastnosti zavarovanca na zgoraj nave-den na~in, bo Zavod po uradnidol`nosti ugotovil lastnost zavarovancaoziroma obveznost vklju~itev v pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje od01.01.2016 dalje in sicer v trajanju 2 uridnevno oziroma 10 ur tedensko, hkratipa tudi po uradni dol`nosti odmerilustrezen sorazmerni del pokojnine od01.01.2016 dalje.

V kolikor ste svoj status v skladu stem obvestilom è uredili, {tejte toobvestilo za brezpredmetno.

Zavod za pokojninsko in invalidskozavarovanje Slovenije

Obvestilo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Prispevek za PIZ

Pav{alisti morajo biti obvezno zava-rovani za invalidnost, telesno okvaroali smrt, ki je posledica po{kodbe pridelu ali poklicne bolezni pri opravlja-nju navedene dejavnosti (PIZ) inpla~ujejo prispevke v pav{alnih zne-skih.

Prispevek se dolo~i s Sklepom odolo~itvi prispevkov za posebne prime-

re zavarovanja in velja za obdobje odaprila teko~ega koledarskega dela domarca naslednjega koledarskega leta.

Znesek je treba nakazati na ra~un{tevilka SI56011008882000003, sklicSI19 va{a dav~na {tevilka-44008.

ê zavezanec v posameznem mesecuopravlja dejavnost manj kot 15 dni(za~etek ali prenehanje opravljanjadejavnosti), pla~a polovi~en znesek pri-spevka.

Prispevek za ZZ

Poleg tega morajo biti osebe, ki opra-vljajo dejavnost kot postranski poklic,zavarovane {e za po{kodbo pri delu inpoklicno bolezen (ZZ).

Z Zakonom o spremembah in dopol-nitvah Zakona o zdravstvenem varstvuin zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M) se od 1. 2. 2014 pla~ujejo prispevkipo stopnji 0,53 % od osnove. Osnova je

Pav{alni prispevki za popoldanski s.p. v letu 2016 ni`ji za 0,5 %

Termin izvedbepredvidoma februar/marec 2016, OOZ Maribor, Titova c. 63 v Mariboru

Priimek in ime udeleènca:

Naslov:

Telefon (GSM): E – naslov:

Ustrezno ozna~ite: nosilec dejavnosti zaposlen

Identifikacijska {tevilka kartice Obrtnik

Prijavljam se na (ustrezno ozna~ite):

Pedago{ko-andrago{ki seminar v terminu:OOZ Maribor

Pedago{ko-andrago{ki izpit*

*Prijavo za pedago{ko-andrago{ki izpit ozna~ijo udeleènci, ki èlijo opravljati ta izpit in niso prijavljeni k mojstrske-mu izpitu.

To~en naziv pla~nika oz. naslovnika za izstavitev ra~una:

Naslov pla~nika:

Telefon (GSM): E – naslov:

Zavezanec za DDV: DA NE (obkroìte) ID {t. za DDV: SI

Datum: @ig in podpis:

S podpisom potrjujem vpis na seznam udeleèncev seminarja in jam~im za to~nost navedenih podatkov.

Prijavo na seminar nam lahko najhitreje po{ljete po e-po{ti: [email protected] ali na naslov: Obmo~na obrtno-podje-tni{ka zbornica Maribor, Titova c. 63, 2000 Maribor.

Informativna prijavnica

Pedago{ko - andrago{ki seminar


25

povpre~na bruto pla~a v RS za mesecoktober predhodnega koledarskega leta.Povpre~na mese~na bruto pla~a nazaposleno osebo v Sloveniji za oktober2015 je zna{ala 1.540,58 EUR1:

prispevek od vklju~no januarja 2016do decembra 2016, izra~unan po stop-nji 0,53 % je 8,17 EUR.

Poleg tega je bil leta 2014 za te osebeuveden dodaten prispevek za ZZ brezpravice iz tega naslova. Osnova zapla~ilo tega prispevka je 25 % pov-pre~ne bruto pla~e v RepublikiSloveniji za mesec oktober predhodne-ga koledarskega leta, stopnja pa 6,36%. Glede na povpre~no pla~o za okto-

ber 2015 je ta prispevek od januarja2016 24,50 EUR.

Zavezanci pla~ajo prispevek za ZZ neglede na {tevilo dni opravljanja dejav-nosti v posameznem mesecu.

Znesek je treba nakazati na ra~un{tevilka SI56011008883000073, sklicSI19 va{a dav~na {tevilka-45004.

Naziv prispevka Januar Februar Marec April …

Prispevek za PIZ 31,85 31,85 31,85 N.P.

Prispevek za ZZ 32,67 (8,17 + 24,50)

32,67 (8,17 + 24,50)

32,67 (8,17 + 24,50)

32,67 (8,17 + 24,50)

Skupaj PIZ in ZZ 64,25 64,25 64,57

Preglednica pav{alnih prispevkov za leto 2016 – prvo trimese~je

✃


26

Letos je bil, poleg dolo~itve minimalnebruto urne postavke za {tudentskodelo, bistveno spremenjen sistempla~evanja prispevkov pri za~asnemin ob~asnem delu dijakov in {tuden-tov. V ~lanku je obravnavana preteklaslovenska ureditev pla~evanja pri-spevkov pri tovrstni obliki dela innovosti, ki jih je prinesla novelaZakona za uravnoteènje javnih financ(ZUJF-C), ter primerjava med obemaureditvama. Za la`jo primerjavo jepodana razprava o smiselnosti inrazlogih sprememb na tem podro~ju.

Ureditev za~asnega in ob~asnegadela dijakov in {tudentov

Temeljni predpisi, ki urejajo za~asnoin ob~asno delo dijakov in {tudentov,so Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),Zakon o zaposlovanju in zavarovanjuza primer brezposelnosti (ZZZPB) terZakon o spremembah in dopolnitvahZakona za uravnoteènje javnih financ(ZUJF-C).

Za za~asno in ob~asno delo dijakovin {tudentov so pomembne zlastidolo~be ZDR-1 o delu oseb, mlaj{ih od18 let, odmoru med delovnim ~asom

ter dnevnem in tedenskem po~itku.Poobla{~ena organizacija, ki opravlja

dejavnost posredovanja dela dijakom in{tudentom ({tudentski servis) v skladuz dolo~bo tretjega odstavka 6. b ~lenaZZZPB, posreduje {tudentsko delovnosilo v podjetja le na podlagi napotnice.

ZUJF-C dolo~a najni`jo bruto urnopostavko za za~asno in ob~asno delodijakov in {tudentov, ki trenutno zna{a4,5 evra. Hkrati dolo~a, da se vi{inanajni`je bruto urne postavke usklajuje zgibanjem povpre~ne pla~e, izpla~ane zaobdobje od januarja do decembra prete-klega leta, v primerjavi s povpre~nopla~o, izpla~ano za enako obdobje letopred tem, ter jo enkrat letno dolo~iminister, pristojen za delo, najpoznejedo prvega aprila v koledarskem letu.[1]

Zasluèk prek {tudentskega servisani omejen. Posebne pogoje za opravlja-nje {tudentskega dela pa je dolo~ilPravilnik o pogojih za opravljanjedejavnosti agencij za zaposlovanje.[tudentsko delo lahko opravljajo:

• osebe s statusom dijaka v RepublikiSloveniji, ki so è dopolnile 15 let;

• osebe s statusom {tudenta v Re -publiki Sloveniji;

• osebe s statusom udeleèncev odra-

slih, ki so mlaj{e od 26 let in seizobraùjejo po javno veljavnihprogramih osnovnega, poklicnega,srednjega in vi{jega strokovnegaizobraèvanja;

• dijaki in {tudenti, dràvljani Re -publike Slovenije, ki imajo statusdijaka ali {tudenta v tujini;

• osebe, ki so zaklju~ile srednjo {olov teko~em {olskem letu in bodo pri-dobile status {tudenta ob za~etkunovega {tudijskega leta;

• {tudenti tujih univerz, ki v okvirumednarodnih izmenjalnih progra-mov opravljajo {tudijske obvezno-sti v Republiki Sloveniji, ter

• osebe, ki so zaklju~ile osnovno {olov teko~em {olskem letu in so dopol-nile 15 let ter bodo pridobile statusdijaka ob za~etku novega {olskegaleta.[2]

Dozdaj{nja slovenska ureditevpla~evanja prispevkov pri za~asnemin ob~asnem delu dijakov in {tudentov

Ureditev, ki se je v Republiki Slo -veniji uporabljala do prvega februarja2015 (8. ~len ZUJF-C) je dolo~ala, da so

Obdav~itev {tudentskega dela prek prispevkov

Razpisni rok za~ne te~i 04. januarja2016 in traja do 31. decembra 2016.

Pogoji za opravljanje mojstrskegaizpita

V skladu z dolo~ili 28. ~lena Obrtnegazakona (Uradni list RS, {t. 40/2004 –UPB 102/07) ima pravico do opravljanjemojstrskega izpita, kdor:• je pridobil srednjo poklicno izobrazbo

in ima vsaj tri leta izku{enj napodro~ju, na katerem èli opravljatimojstrski izpit,

• je pridobil srednjo strokovno izobraz-bo in ima vsaj dve leti izku{enj napodro~ju, na katerem èli opravljatimojstrski izpit,

• ima najmanj vi{jo strokovno izobrazboin vsaj eno leto izku{enj na podro~ju,na katerem èliopravljati mojstrski izpit.

Delovne izku{nje niso vezane naredno delovno razmerje, kandidat zapristop k mojstrskemu izpitu pa jedolàn obvezno k vlogi priloìti potrdi-lo delodajalca oziroma delodajalcev, izkaterega bo razvidno obdobje pridobiva-nja izku{enj ter dela in naloge, ki jih je

kandidat pri njem opravljal.

Prijava k opravljanju mojstrskegaizpita

Pisne prijave za pristop k opravljanjumojstrskega izpita kandidati po{ljejoskupaj z dokazili o izpolnjevanju pogo-jev in ostalo zahtevano dokumentacijo,na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo naobmo~nih obrtno-podjetni{kih zborni-cah, Obrtno-podjetni{ki zborniciSlovenije ali na http://www.ozs.si/Za%C4%8Dlane/Izobra%C5%BEevalnicenter/Mojstrskiizpiti/Razpis.aspx

Vlogo za pristop k mojstrskemu izpitulahko kandidati od 4. januarja 2016dalje po{ljejo na Obrtno-podjetni{kozbornico Slovenije, Celov{ka cesta 71,1000 Ljubljana, s pripisom ‘Mojstrskiizpiti’ ali jo prinesejo osebno. Obrtno-podjetni{ka zbornica Slovenije najkas-neje v tridesetih dneh po vloìtvi popol-ne prijave obvesti kandidata o izpolnje-vanju pogojev za pristop k mojstrskemuizpitu z dolo~itvijo pristopnega roka.

PrijavninaKandidat mora ob vloìtvi prijave na

razpis za opravljanje mojstrskega izpita

poravnati prijavnino za opravljanje moj-strskega izpita, ki zna{a 381,30 ¤.Dokon~ni obra~un stro{kov kandidatiprejmejo skupaj z obvestilom o izpolnje-vanju razpisnih pogojev. Cenik mojstr-skega izpita je za vsak naziv objavljen naspletni strani OZS ter na vseh obmo~nihobrtno-podjetni{kih zbornicah.

Pristopni roki na 18. razpisu za mojstrske izpite

V okviru 18. razpisa sta dolo~ena dvapristopna roka in sicer:

• prvi pristopni rok je 08. marec 2016(rok za oddajo popolnih vlog je do 3.marca 2016)

• drugi pristopni rok je 04. oktober 2016(rok za oddajo popolnih vlog je do 30.septembra 2016).

Dodatne informacijeVse dodatne informacije lahko kandi-

dati dobijo na Obrtno-podjetni{ki zbor-nici Slovenije, pri gospe Suzani Kljun,telefon 01/58 30 574, e-naslov: [email protected].

18. razpis za mojstrske izpite


27

bili u~enci srednjih {ol oziroma{tudenti vi{jih in visokih {ol pri opra-vljanju dela prek poobla{~enih organi-zacij zavarovani za po{kodbo pri deluin poklicno bolezen (17. ~len ZZVZZ),za kar so bili delodajalci zavezani zapla~ilo prispevka za pravice do zdrav-stvenih storitev in povra~ila potnihstro{kov ( 49. ~len ZZVZZ). Prispevekse je pla~eval mese~no za obdobje kole-darskega leta po stopnji 0,30 odstotka(55. ~len ZZVZZ) od osnove, ki je bilaenaka povpre~ni bruto pla~i vRepubliki Sloveniji za mesec oktoberpredhodnega koledarskega leta (pav -{al), kot to dolo~a 57. ~lena ZZVZZ.

Dijaki in {tudenti na dodiplomskemin podiplomskem {tudiju pri opravlja-nju za~asnega in ob~asnega dela pa sobili prav tako do prvega februarja 2015po 8. ~lenu ZJUF obvezno zavarovaniza invalidnost in smrt, ki je bila posle-dica po{kodbe pri delu ali poklicnebolezni, kot to dolo~a tretji odstavek20. ~lena ZPIZ-2. Prispevke so bilezavezane pla~evati poobla{~ene organi-zacije, ki posredujejo za~asno inob~asno delo dijakom in {tudentom vletnem pav{alnem znesku 9,54 evra, kije dolo~en v 5. ~lenu Sklepa o dolo~itviprispevkov za posebne primere zavaro-vanja.

ê pa je dijak ali {tudent presegelposebno osebno olaj{avo za rezidenta,ki se izobraùje in ima status dijaka ali{tudenta, ter je dolo~ena v Zakonu odohodnini (ZDoh-2), se je prekinilobra~un koncesijske dajatve na podlaginapotnice, delodajalec pa je bil dolàndijaka ali {tudenta pokojninsko in inva-lidsko zavarovati po dolo~bah Zakonao pokojninskem in invalidskem zavaro-vanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).

Nova slovenska ureditev pla~evanjaprispevkov pri za~asnem inob~asnem delu dijakov in {tudentov

Na predlog Vlade je dràvni zbordecembra 2014 sprejel ZUJF-C. Zakonje za~el veljati 30. decembra 2014, upo-rabljati pa se je za~el prvega februarja2015.

Vlada pod razlogi za sprejem ZUJF-Cugotavlja, da na mikro ravni ni bilozadostne socialne in ekonomske varno-sti dijakov in {tudentov, saj za~asno inob~asno delo dijakov in {tudentov nibilo vklju~eno v nobeno od temeljnihsocialnih zavarovanj, zato dijakom in{tudentom iz tega naslova niso pripa-dale nikakr{ne pravice.

Nova ureditev pla~evanja prispevkovza za~asno in ob~asno delo dijakov in{tudentov, ki jo je uvedel ZUJF-C, pomnenju Vlade zagotavlja vi{jo socialnoin ekonomsko varnost dijakov in{tudentov, vklju~uje za~asno in

ob~asno delo dijakov in {tudentov vsistem socialnih zavarovanj ter pre-pre~uje anomalije in zlorabe na trgudela.

ZUJF-C je na podro~ju {tudentskegadela uvedel na~elo »vsako delo {teje«,tako z vidika primerljivej{e obremeni-tve vseh oblik dela kot tudi z vidikazagotovitve primerljive socialne in eko-nomske varnosti vseh, ki ta dela opra-vljajo.

Nova ureditev pla~evanja prispevkov

Pokojninsko in invalidsko zavarova-nje - V skladu z novelo ZUJF-C so dija-ki in {tudenti, ki opravljajo za~asna inob~asna dela obvezno vklju~eni vpokojninsko in invalidsko zavarovanjena podlagi dolo~b 18. ~len ZPIZ-2. Pravtako tudi dijaki in {tudenti, ki opravlja-jo za~asno in ob~asno delo ter so hkratiuìvalci druìnske pokojnine v skladuz dolo~bami 55. ~lena ZPIZ-2. S temjim sorazmerno pripadajo pravice dopokojnine, pravice na podlagi invalid-nosti, pravica do letnega dodatka terpravica do dodatka za pomo~ inpostre`bo (3. ~len ZPIZ-2).

Navedeno pa tudi pomeni, da dijakiin {tudenti kot delojemalci pla~ujejopolni prispevek po 15,5-odstotni pri-spevni stopnji, delodajalci pa po 8,85-odstotni prispevni stopnji od osnove,dolo~en z 8. ~lenom ZPSV, ki je vsakoposamezno pla~ilo za opravljeno delooziroma storitev, prejeto na podlaginapotnice poobla{~ene organizacije aliZavoda Republike Slovenije za zapo-slovanje, ki opravlja dejavnost posredo-vanja dela dijakom in {tudentom.

Zaradi nove ureditve pa je bilo uki-njeno obvezno zavarovanje dijakov in{tudentov na dodiplomskem in podi-plomskem {tudiju pri opravljanjuza~asnega in ob~asnega dela za invalid-nost in smrt, ki je bila posledicapo{kodbe pri delu ali poklicne bolezniv okviru posebnih primerov zavarova-nja, ter s tem tudi pla~evanje pav{ala zazavarovanje za primere smrti in inva-lidnosti (6. ~len ZUJF-C).

Poobla{~ene organizacije, ki opravlja-jo dejavnost posredovanja dela dijakovin {tudentov, pa so zavezane za pla~iloprispevkov za pokojninsko in invalid-sko zavarovanje delodajalcev (3. ~lenZUJF-C).

Zdravstveno zavarovanje- Prav takose po novem od za~asnih in ob~asnihdel dijakov in {tudentov pla~uje tudiprispevek v zdravstveno blagajno po6,36-odstotni stopnji od osnove, ki jedohodek za opravljeno delo oziromastoritev, prejet na podlagi napotnice,pod pogojem, da posamezen dohodekpresega 400 evrov, da torej ni opro{~en

pla~ila dohodnine (55.a ~len ZZVZZ).Zavezanec za pla~ilo je poobla{~enaorganizacija, ki opravlja dejavnostposredovanja dela dijakom in {tuden-tom, kot to dolo~a 4. ~len ZUJF.

Spremembe pa so bile uvedene tudina podro~ju zavarovanja za po{kodbopri delu in poklicno bolezen za u~encesrednjih {ol oziroma {tudente vi{jih invisokih {ol pri opravljanju dela prekpoobla{~enih organizacij. V skladu znovelo so namre~ poobla{~ene organi-zacije, ki opravljajo dejavnost posredo-vanja dela dijakom in {tudentom, zave-zane za pla~ilo prispevka za pravice dozdravstvenih storitev in povra~ilapotnih stro{kov po 0,53-odstotni stop-nji od osnove, ki je vsako posameznopla~ilo za opravljena za~asna inob~asna dela, ki se po zakonu, ki urejadohodnino, {teje za dohodek in niopro{~en pla~ila dohodnine (torej pre-sega 400 evrov) ali ni drug dohodek pozakonu, ki ureja dohodnino.

Zaklju~ek

Glede na navedeno vidimo, da so slo-venski dijaki in {tudenti, ki opravljajoza~asna in ob~asna dela po novi uredi-tvi od prvega februarja 2015 dalje obve-zno zavarovani v skladu z ZPIZ-2. Iztega izhaja dvoje – obveznost pla~ilaprispevkov in sorazmerne pravice.Prej{nja ureditev tega ni poznala. Vladapod razlogi za spremembe navaja nizkostopnjo socialne varnosti dijakov in{tudentov, ki to delo opravljajo, ter zlo-rabo te oblike dela od delodajalcev. Stega vidika smemo re~i, da novelaZUJF-C zasleduje prave cilje, saj napodro~ju pokojninskega in invalidske-ga zavarovanja sorazmerno izena~ujedelovno aktivne dijake in {tudente zredno zaposlenimi. Kot najodmevnej{oposledico nove ureditve naj izpostavi-mo vra~unavanje {tudentskega dela vpokojninsko dobo. Tu se nam namre~zastavlja vpra{anje, ali se obe vrsti delabistveno razlikujeta glede na izbranekriterije (tertium comparationis)[3],da je bilo razli~no obravnavanje poprej{nji ureditvi ustavno dopustno.

Analiza primerjalnopravnih ureditevkaè, da obveznost pla~ila prispevkovpri {tudentskem delu praviloma nasto-pi {ele, ~e dijak oziroma {tudent preko-ra~i dovoljeni znesek mese~negazaslu`ka ali, ~e prekora~i dovoljeno{tevilo ur dela, ki jih lahko opravi. Iztega sledi, da na{a ureditev de iurenekoliko odstopa od ureditev primerlji-vih dràv, saj tega praga za pla~evanjeprispevkov z vidika {tudentov oziromadijakov ne pozna (slednji so namre~zavezani za pla~evanje prispevkov lepo ZPIZ-2). Vendar je treba hkrati pove-dati, da je {tudentsko delo v Sloveniji


28

zelo uveljavljeno in praviloma rednopresega omenjene dovoljene mese~nezaslu`ke oziroma dovoljeno {tevilo urdela v drugih dràvah, kar pomeni, daje slovenska ureditev de facto primer-ljiva z drugimi ureditvami.

Raz{irjenost {tudentskega dela pa jetudi eden od razlogov, ki govori v koristnovi ureditvi, saj pogosteje kot posa-meznik opravlja {tudentsko delo, boljse njegov poloàj priblià redno zapo-slenim delavcem, zato je prav, da jeizena~en tudi s pravicami in dol`nost-mi.

Druga~e je pri pla~evanju prispevkovza za~asno in ob~asno delo dijakov in

{tudentov po Zakonu o zdravstvenemvarstvu in zdravstvenem zavarovanju(ZZVZZ) – tu so namre~ zavezani zapla~ilo prispevkov {tudentski servisi,vendar le, ~e posamezno pla~ilo napodlagi napotnice presega 400 evrov.Torej, je tu na{a ureditev bolj jasnousklajena z ureditvami v primerljivihdràvah, saj je uzakonjena meja opro-stitve pla~ila prispevkov.

Nedvomno sta Vlada s predlogom inDràvni zbor s sprejetjem ZUJF-C zasle-dovala razli~ne cilje, pri ~emer je bilprav gotovo poglavitni cilj dotok doda-tnih finan~nih sredstev v pokojninskoin zdravstveno blagajno. To sklepamo

iz tega, ker so finan~ne posledice ve~je,kot pa dejanske koristi dijakov oziroma{tudentov, ki se preìvljajo z dodatnimzaslu`kom od {tudentskega dela. Hkratipa zakon zaradi vseh sprememb vsajdeloma vpliva na zlorabe te oblike delain jih do dolo~ene mere tudi pre pre -~uje. Podobno pa je tudi z novimi pra-vicami delovno aktivnih dijakov in{tudentov – morda jih slednji res ne bipotrebovali, vendar ima nova ureditevv psiholo{kem smislu velik pomen, sajizena~uje {tudentsko delo z delom napodlagi pogodbe o zaposlitvi.

Pripravil: Patricij Ma~ek

Slovensko podjetje, ki prodaja blagoali storitve v eno ali ve~ dràv ~lanicEU, mora za ta del prodaje FURS-uporo~ati na obrazcu RP-O(Rekapitulacijsko poro~ilo).

V rekapitulacijskem poro~ilu podjetjeporo~a izklju~no o doseènih prodajahv dràvah ~lanicah EU, ter izklju~no oprodajah poslovnim subjektom (identi-ficiranim za DDV). Namen poro~anja jeobra~un in pla~ilo davka na dodanovrednost (DDV) za prodajo v EU.

Kako poro~a podjetje, ki ni registri-rano v sistemu DDV?

Podjetje, ki ni registrirano za DDV,vendar prodaja blago in/ali storitve vdràve ~lanice EU, mora predhodno priFURS pridobiti posebno dav~no {tevil-ko za namene poslovanja z EU. Tak{enzavezanec pridobi status ’atipi~nidav~ni zavezanec za DDV’.

[ele po pridobitvi posebne dav~ne{tevilke lahko tak{en zavezanec oddajaRekapitulacijsko poro~ilo. Hkrati s temporo~ilom mora oddati tudi Obra~unDDV (spet: samo za tisti del prodaje, kije realiziran v EU).

Kako ta obveznost vpliva na podje-tje, ki ni registrirano v sistemu DDV?

Podjetje mora za prodaje v EU, ~etudini zavezanec za DDV, DDV vseenopla~ati Republiki Sloveniji. Temure~emo strokovno ‘samoobdav~itev’.

Kdaj je potrebno oddatiRekapitulacijsko poro~ilo?

Poro~ilo je potrebno izpolniti inoddati v sistemu eDavki do 20-ega vmesecu za predhodni mesec. Podjetje,ki ne odda rekapitulacijskega poro~ila,se kaznuje z globo od 2.000,00 EUR do125.000,00 EUR (d.o.o. ali s.p.).Kaznovana je lahko tudi odgovornaoseba podjetja.

Obveznost poro~anja pri prodaji blaga / storitev v dràve EU

V primeru, ko je blago prodano, pritem pa je izdan ra~un za pla~ilo natransakcijski ra~un prodajalca z rokompla~ila 8 dni, potrjevanje ra~una niobvezno. V tem primeru izdani ra~unnamre~ ni pla~an z gotovino in tako niizpolnjen drugi pogoj iz petega odstav-ka 7. ~lena ZDavPR (pla~ilo z gotovi-no), kar posledi~no pomeni, da ga nipotrebno potrditi.

Potrjevanje izdanega ra~una zodloènim pla~ilom, ki je naknadnopla~an z gotovino

V kolikor se zgodi, da je izdani ra~unz odloènim rokom pla~ila, naknadnopla~an z gotovino, je potrebno tak{enra~un potrditi pri Finan~ni upravi.

Skladno s pojasnili Finan~ne uprave,v odgovorih na vpra{anja, je v primerunaknadnega pla~ila izdanega ra~una zgotovino, potrebno naknadno izvesti

postopek potrditve takega ra~una.Zavezanec bo moral v tak{nem primerupostopek potrditve izvesti v 10 delov-nih dneh od dneva pla~ila ra~una.Dav~ni organ bo poslanim podatkom ora~unu dodelil EOR oznako in jo poslalzavezancu kot potrdilo o prejemu nak-nadno poslanih podatkov o izdanemra~unu. Zavezanec bo moral hranitipodatek o enkratni identifikacijskioznaki ra~una (EOR) skupaj s kopijoizdanega ra~una.

Zavezancu pa ne bo potrebno nak-nadno potrditi ra~una, ki je bil sicerizdan za pla~ilo na transakcijski ra~un,kasneje pa pla~an z gotovino, ~e veljaizjema od izvajanja postopka potrjeva-nja ra~unov.

Torej, v primerih, ko ra~un ne bopla~an neposredno ob izdaji in ob nje-govi izdaji ne bo znano, ali bo pla~an zgotovino, bo lahko zavezanec izdalra~un brez enkratne identifikacijske

oznake ra~una (EOR). V kolikor botak{en ra~un kasneje pla~an z gotovi-no, ga bo moral zavezanec potrditi priFinan~ni upravi v roku 10 delovnihdni, razen v primerih izjem od izvaja-nja postopka potrjevanja ra~unov.

Glede na to, da je sistem dav~nih bla-gajn in obveznost potrjevanja ra~unovpredpisana za izdane ra~une, ki sopla~ani z gotovino, velja opozoriti tudina pravila o pla~evanju z gotovino.

Pravila o pla~evanju z gotovino

Prvi odstavek 36. ~lena ZDavP-2dolo~a kdo mora pla~ila za dobavljenoblago in opravljene storitve ter drugapla~ila prejemnikom nakazovati na nji-hove transakcijske ra~une, odprte priponudnikih pla~ilnih storitev. To so:

• pravne in druge osebe;• samostojni podjetniki posamezniki;

Dav~ne blagajne - Obveznost potrjevanja ra~unov z odloènim pla~ilom


29

• posamezniki, ki samostojno opra-vljajo dejavnost;

• upravni in drugi dràvni organi;• organi samoupravnih lokalnih

skupnosti; in• nosilci javnih pooblastil.Drugi odstavek 36. ~lena ZDavP-2

dolo~a izjemo od navedenega pravila inpravi, da pla~il za dobavljeno blago inopravljene storitve ter drugih pla~il nipotrebno nakazovati na transakcijske

ra~une prejemnikov pla~il, ~e gre zapla~ila v manj{ih zneskih ali ~e jedruga~e zagotovljena evidenca o tehpla~ilih.

»Manj{i zneski« so dolo~eni sPZDavP-2, in sicer v 23.a ~lenu, ki vdrugem odstavku dolo~a, da fizi~naoseba, ki opravlja dejavnost, pla~ila zadobavljeno blago in opravljene storitveni dol`na nakazati na transakcijskira~un, ~e posami~no pla~ilo ne presega

420 evrov. Tretji stavek enako omeji-tev v vi{ini 420 evrov dolo~a za pravneosebe.

Izhajajo~ iz zgoraj navedenega lahkozaklju~imo, da je potrebno vsak ra~un,ki je pla~an z gotovino (takoj ali kadar-koli kasneje) potrditi pri Finan~niupravi. Pri tem si velja zapomniti, daso lahko z gotovino pla~ani ra~uni vvi{ini do 420 evrov.

Avtorica: Natalija Kunstek, dav~na svetovalka

V za~etku leta 2016 so v Sloveniji za~eleveljati nove dodatne omejitve, zaradikaterih ni mogo~e ustanoviti dru`be inpridobiti statusa samostojnega podjet-nika. Prepoved po novem velja tudi pri-meru, da je bil posameznik kaznovanzaradi prekr{ka v zvezi s pla~ilom zadelo oz. zaposlovanjem na ~rno.

Dru`be in samostojnega podjetnika vSloveniji ne morejo ustanoviti osebe, kiso bile pravnomo~no obsojene nazaporno kazen, è od uveljavitve leta2013 prenovljenega zakona o gospo-darskih dru`bah pa tudi ne dav~nidol`niki in nepredlagatelji dav~nihobra~unov.

Novela zakona o gospodarskih dru` -bah, ki jo je DZ sprejel v letu 2015, papravila za ustanavljanje dru`b in prido-bitev statuta samostojnega podjetnika{e dodatno zaostruje. Prepoved tako od

1. januarja velja tudi za vse, ki so jimin{pektorji v zadnjih treh letih najmanjdvakrat izrekli globo zaradi prekr{ka vzvezi s pla~ilom za delo oz. zaradiprekr{ka v zvezi z zaposlovanjem na~rno.

Vlada je predlog za zaostritev pogojevza ustanavljanje dru`b pojasnila z dej-stvom, da se kljub dosedanjim omejit-vam ustanavljanja dru`b {e vedno poja-vljajo {tevilni primeri nepo{tene poslo-vne prakse gospodarskih dru`b v zveziz nepla~evanjem pla~il iz dela.

Zato se preverjanje izpolnjevanjapogoja nepredloìtve obra~unov ponovem tudi ne nana{a ve~ samo na zad-nji javno objavljen seznam Finan~neuprave RS, ampak na obdobje zadnjih12 mesecev.

Dru`be pa po novem tudi ne morejoustanoviti osebe, ki so bile z ve~ kot 50-

odstotnim deleèm udeleène v kapita-lu dru`be z omejeno odgovornostjo, kije bila v zadnjem letu izbrisana iz sod-nega registra na podlagi ste~ajnegazakona. To bo onemogo~ilo ustanovitevnovih dru`b osebam, ki niso izkazaleustrezne skrbnosti pri poslovanju in sobile zato njihove dru`be izbrisane izregistra.

Se je pa z novelo zakona o gospodar-skih dru`bah dolo~ilo izjeme od pravi-la, da prepoved ustanavljanja dru`bvelja za osebe, ki so z ve~ kot 25 odstot-ki udeleène v kapitalu dru`be s sezna-ma nepla~nikov. Prepoved ne velja zabanke, Dru`bo za upravljanje terjatevbank in tiste upnike, ki so omenjenidele` dosegli zaradi izvedbe finan~negaprestrukturiranja.

Vir: STA

Stro`ji pogoji za ustanavljanje dru`b

O izdaji potnih nalogov za slu`bena inprivatna vozila ter o obra~unu potnihstro{kov je bilo è ogromno napisane-ga, povedanega in prezentiranega,vendar {e vedno v praksi prihaja donajrazli~nej{i nepravilnosti in kasnejedo neljubih posledic. To je bil tudipovod, da sem na koncu tega ~lankanaredila hitri pregled vseh klju~nihdejstev, ki jih morajo podjetniki pozna-ti in biti nanje pozorni, ko razmi{ljajo oslu`beni poti.

Najprej pa {e nekaj zakonitosti, nakatere pri razmi{ljanju o slu`benihpotek najpogosteje pozabljamo.• Potni nalog je potrebno izdati pred

pri~etkom slu`bene poti.• Potni nalog je potrebno sestaviti,

kadar na slu`beni poti nastanejostro{ ki. Uredba o dav~ni obravnavi

povra~il stro{kov in drugih dohodkoviz delovnega razmerja v 5. ~lenudolo~a, da se povra~ilo stro{kov pre-voza na slu`benem potovanju nev{teva v dav~no osnovo, ~e je doku-mentirano s potnim nalogom in zra~uni. Iz potnega naloga pa mora bitirazvidna odobritev slu`bene poti sstrani delodajalca.

• ê na slu`beni poti ni pri{lo doobra~una povra~il stro{kov, je potre-bno prav tako izdati potni nalog, sajv tem primeru sluì kot dokaz onastanku in namenu slu`bene potiter opravi~uje ostale stro{ke, poveza-ne s to slu`beno potjo. Dav~ni in -{pektor ali in{pektor za delo lahkozahteva tudi vpogled v potne naloge,ki ne vsebujejo obra~una povra~ilpotnih stro{kov, in sicer v primeru,ko bi hotel preveriti upravi~enost

upo{tevanja nekaterih stro{kov, kinastanejo v zvezi s slu`beno potjo, pana potnem nalogu niso neposrednoobra~unani (npr. stro{ke uporabeslu`benega vozila, stro{ke goriva,stro{ke prehrane delavca, ki deloprete`no opravlja izven sedeà delo-dajalca , upravi~enost stro{kov amor-tizacije vozila,…)

• ê ima podjetje v lasti slu`bene avto-mobile je potrebno poleg potnih na -logov voditi za vsako vozilo tudiknji go voènj. V knjigo voènj se vpi-suje podatke o vsaki vo`nji s slu` be -nim avtom, vklju~no z za~etnim inkon~nim stanjem kilometrskega{tevca ob za~etku in na koncu slu` -bene poti, relacijo in navedbo osebe,ki slu`beni avto uporabi. Podatki napotnem nalogu in obra~unu potnihstro{kov se morajo seveda ujemati s

Klju~na dejstva o potnih nalogih in obra~unu potnihstro{kov


podatki v knjigi voènj.• Obra~un potnih stro{kov je potrebno

izpolniti tako, da predstavlja vero-dostojno knjigovodsko listino. Obra -~un potnih stro{kov je potrebno izde-lati za vsako slu`beno pot posebej aliizdelati mese~ni obra~un potnihstro{kov. Zakon o delovnih razmer-jih v 130. ~lenu dolo~a, da mora delo-dajalec delavcu zagotoviti med drugi-mi tudi povra~ilo stro{kov, ki jih imapri opravljanju dolo~enih del innalog na slu`benem potovanju. Izpol -njen 5. in 6. ~lenu Uredbe o dav~niobravnavi povra~il stro{kov in drugihdohodkov iz delovnega razmerjapogoj za neobdav~eno povra~ilopotnih stro{kov prevoza in pre no -~evanja na slu`benem potovanju.

• Potnih stro{kov se od 27. 12. 2011dalje zaposlenemu ne sme ve~izpla~evati v gotovini (23.a ~lenPravilnika o izvajanju Zakona odav~nem postopku), zato je potrebnopotne stro{ke zaposlenemu nakazatina njegov transakcijski ra~un ali jihizpla~ati skupaj s pla~o. O njihovemizpla~ilu je potrebno poro~ati naREK-1 obrazcu.

• V preteklosti je obstajala zakonskadolo~ba, ki je opredeljevala potninalog, kot obvezen dokument v vozi-lu s predpisano vsebino - potni nalogza cestne prevoznike, katerega vsebi-no je dolo~al 18. ~len ZPCP-1, vendarso bili obvezni podatki povezani sprevozom, ne pa s potnimi stro{ki.Po tem zakonu je bilo za vozniketovornega vozila obvezno, da somorali imeti potni nalog v vozilu,vendar je ZPCP-1 nadomestil novzakon, ZPCP-2, ki pa dolo~be o obve-zni uporabi potnega naloga za prevo-ze v cestnem prometu ne vsebuje ve~.Za voznike osebnih vozil posebnihdolo~b ni bilo (uporabljala se jedolo~ba za tovorna vozila) in jih pravtako sedaj veljavna zakonodaja nepozna.

• Uporaba vozila v privatne namene,ki jo delodajalec zagotovi delojemal-

cu (tudi zaradi namena reklamiranjadru`be) se dav~no obravnava kotboniteta. ê se uporaba vozila zago-tovi tretjim osebam, pa se ugodnostdav~no obravnava kot drug doho-dek. Uporaba osebnega vozila v pri-vatne namene se dav~no obravnavakot ugodnost prejeta v naravi.Obdav~itev uporabe osebnih vozil instro{kov, povezanih z njihovo upora-bo, se po sedaj veljavnem ZDoh-2razlikuje glede na to:

1. ali je navedena ugodnost zavezancuzagotovljena v zvezi z zaposlitvijo inse obdav~i kot:- dohodek iz delovnega razmerja, ali- dohodek iz drugega pogodbenega

razmerja2. ali je navedena ugodnost zagotovlje-

na tretji osebi in se obdav~i kot:- drug dohodek.

Na vseh teh osmih podro~jih, ki semjih kratko predstavila, in{pektorji ugo-tavljajo najve~ nepravilnosti.

Za zaklju~ek pa predstavljam klju~nadejstva o potnih nalogih in slu`benihpoteh na zelo kratek in jedrnat na~in,kateri lahko sluì tudi kot opomnikvsem, ki se sre~ujete z izdajo potnihnalogov in obra~unom potnih stro{ -kov.

Torej, v primeru napotitve zaposlen-ca na slu`beno pot in nato pri samemobra~unu potnih stro{kov je zelopomembno, da poznamo naslednja dej-stva:• Potni nalog in njegova pripadajo~a

dokumentacija je zelo pomembendokument, ki lahko vpliva na obdav -~itev tako posameznikov kot tudipodjetij in dru{tev.

• Potni nalog je potrebno izdati predpri~etkom slu`bene poti.

• Potni nalog je potrebno sestaviti,kadar na slu`beni poti nastanejostro{ki.

• ê na slu`beni poti ni pri{lo doobra~una povra~il stro{kov, sluìpotni nalog kot dokaz o nastanku innamenu slu`bene poti ter opravi~uje

ostale stro{ke, povezane s to slu`benopotjo

• ê ima podjetje v lasti slu`bene avto-mobile, je potrebno voditi za vsakegatudi knjigo voènj

• Potni nalogi in obra~uni potnihstro{kov se ob upo{tevanju absolut-nega zastaralnega roka hranijo 10 letpo letu izdaje.

• Obra~un potnih stro{kov je potrebnoizdelati za vsako slu`beno pot pose-bej ali izdelati mese~ni obra ~unpotnih stro{kov (na~in opredeliti vinternem pravilniku)

• Potnih stro{kov se od 27. 12. 2011dalje zaposlenemu ne sme ve~izpla~evati v gotovini razendolo~enih izjem

• Prisotnost potnega naloga v avtu nive~ obvezna, je pa priporo~ljiva

• Uporaba vozila v privatne namene,ki jo delodajalec zagotovi delojemal-cu se dav~no obravnava kot boniteta.

• ê se uporaba vozila zagotovi tretjimosebam, pa se ugodnost dav~noobravnava kot drug dohodek.

• ~e delodajalec zagotovi delojemalcuosebno motorno vozilo za privatnenamene, se ne glede na dejansko upo-rabo vozila za privatne namene in neglede na na~in, kako je delodajalecpridobil vozilo, v dav~no osnovodelojemalca v{teva 1,5 % nabavnevrednosti vozila mese~no.

• Nabavna vrednost vozila, ki seupo{teva pri izra~unu dav~ne osno-ve, se v drugem in naslednjih letihzniùje.

• ê delojemalec mese~no prevozimanj kot 500 km v privatne namene,se nabavna vrednost, ugotovljena nana~in, dolo~en v prej{njem delusestavka, zmanj{a za 50%.

• ê delodajalec zagotovi gorivoza privatno uporabo vozila, se dav~naosnova mese~no pove~a za 25%

• V kolikor je boniteta obra~unanatudi za uporabo goriva, dokazovanjeuporabe vozila za dav~no priznava-nje stro{kov goriva ni potrebno.

Dav~ne blagajne: Na Fursu so sipremislili, moneta ni ve~gotovina

ê boste omogo~ali pla~ilo z moneto, vam v tem primeru izdanih ra~unov ne botreba dav~no potrditi. Novo pojasnilo finan~ne uprave v povezavi s pla~ili zmoneto se namre~ glasi: Za namene zakona o dav~nem potrjevanju ra~unov se{teje pla~ilo prek sistema moneta kot pla~ilo, opravljeno prek ponudnika pla~ilnestoritve. V tem primeru torej Telekom Slovenije, Debitel inSimobil veljajo zaponudnike pla~ilnih storitev moneta z dovoljenjem Banke Slovenije. ê bo nekopla~ilo izvr{eno prek pla~ilne storitve moneta, se tak{no pla~ilo obravnava kotnegotovinsko pla~ilo in posledi~no ra~uni kot negotovinski ra~uni. Kar pomeni,da teh ra~unov ni treba dav~no potrditi, pojasnjujejo na Fursu.To pojasnilo pomeni, da so si na finan~ni upravi premislili, saj so oktobra posla-li pojasnilo, da se pla~ilo z moneto {teje kot pla~ilo s pla~ilno kartico, torej da jeto gotovinsko poslovanje.

30

naš poročevalec – številka 1-2, januar-februar 2016

Documents