list Akademije za gledalie, radio, film in televizijo

letnik VI, tevilka 2 2011/2012

Kristina Mihelj: Nove taktike?

Anja Krunik Cirnski: Dialog, dialog, dialog in e enkrat dialogKlara Kastelec: KolaMatic Maco Luki: Kava z Juretom A. ali driska besedMatic Maco Luki: Loevanje

DI in GLR II: Skomine

Kristina Mihelj: To ni dobro znamenjeMateja Kokol: Kruha in iger!Nika vab: ivljenje Julija Cezarja po njegovi smrtiKarin Roman: Kako iz enega narediti ve ...

Rok Andres: Izvleki iz dramaturke razlembe, ki je ni biloNina Zupani: Gospodar lutk

Produkcija II. let. podipl. tudija Oblike govora: GRAMOFONProdukcija II. let. podipl. tudija Oblike govora: POROILO AKADEMIJI

Festival: Prezir dveProdukcija: Fedrina ljubezen

Urednica: Oderuko prodajanje izgovorovAna Obreza: Prodaja se: film.Peter Bizjak: Brez naslovaMaja Pretter: Akcija!Sara Kern: Sara Kern, kakne filme bi pa ti snemala?Lucija iftar: Kaj mi je prodal slovenski film? Sara Kern: Zelo dolg sarakernski spis Iza Strehar: Ali je pop lahko art?Maja Prelog: Ana, oprostiSara Kern: Film je lepa stvarLucija iftar (zbrala): Megla in Vrata

Vid Hanjek: Franiek in OtilijaPeter Hvalica: Kdo in kajDomen Martini: Boji otrociKatarina Morano: BenjaminSara Kern: MaksNiko Vodoek: Messi se je pokodoval Mina Bergant: Dead father (Kam je odel na veliki oe?)

Nataa Berce: Grumov danEva Jagodic: Na sledi literarnim prostitutkamIrina Lenik: Boja iskra ali dober dialog?Lena Hribar: Konkurs aktorskiej interpretacji piosenki alias Actors StageSong ContestUrka Sajko: Potohodec: Predstava, ki spolno zlorablja eheAlja Koprivnikar: Gledalika predstava Zadrevanje prdcaNina Zupani: Znamka/institucija doloa umetnost ali prilika o neprimernem G-fart na Tednu slovenske drameDragan Nikevi: Hlapci, glumci, filozofi in e kdo

Anja Roker: Krik upa ali brezupa?Anja Roker: Ministrstvo se ne strinja s prepovedjo sklepanja avtorskih pogodb (intervju z mag. Mojco Jan Zoran)Ane Virant: Kakna bo naa bodonost?Nina Zupani: Odsotnost celovitega marketinga v slovenskem gledaliuAnja Roker: Izvirna reklama in reklama kot izvirnikTadeja Aman, Alenka Mrakovi, Iza Strehar: Kupci! Za kupce rojeni, za kupce vzgojeni (kratka raziskava o oglaevanju gledalia)

Bla Petrovi: Umetnost, ki se prodajaIza Strehar: Poceni spominki s podobami najvejih umetninSandi Jesenik: Dogodek: dva plakataAna Obreza: MenjavaAnja Novak: Jaz sem prihodnost slovenske kultureAna Obreza: NerazumevanjeLucija iftar: Pesem o PrekmurjuSara Kern: Tri pesmi za OderuhaFotostrip

Z zdruevanjem nekaterih ministrstev pod eno skupno, kamor se je stisni-lo tudi ministrstvo za kulturo, so se zatresla tla. Umetnost, katere glavni vir dohodka praviloma ni trg, se je zaela spraevati, kaj se bo zgodilo se-daj. Samo e dva koraka in bomo tam zunaj na prostem (na trgu?) tudi mi.

Tako se je zaelo elestenje tudi na Akademijskih hodnikih in po predavalnicah. Kritina razmiljanja v povezavi s stanjem umetnosti so se izrazila v aktualnih projektih tudentov. A ne le na podroju financiranja, temve tudi vsebine. Ko se boste ozirali po produkcijah, bo-ste naleteli na marsikatero kritino ost, ki eli zarezati v na tukaj in sedaj. Precej nekonven-cionalno je svoje stalie do vsebinske ravni umetnosti najbolje reeno uprizorila skupina G-FART na Tednu slovenske drame. (Pikantne podrobnosti najdete v nadaljevanju.) Naj-bolj odmevni pa so bili glasovi Cankarjevih Hlapcev, ki jih je bilo mo sliati pred parlamen-tom. (Zakaj in kako v Ogleduhu, ki je, mimogrede, tokrat dobil kar lep kupek razglednic.)

Ta semester je bil torej preet z vpraanji o umetnosti in trgu. Kako gre to dvoje skupaj? Kako se prepleta? Kaj pomeni ena za drugega? Kakna je promocija umetnosti in kakna bi morala biti? Se bo moralo mar oglaevanje sedaj izpopolniti, bo umetnost iznala kakno novo taktiko?

Vsaka sprememba, posebej neljuba, zamaje varno okovje zgrajenega vsakdana. Zbudi nas iz medle ustaljenosti. Zbudi nas! In tu se skriva klju. Vsaki, ko se samoumevnosti postavijo pod vpraaje, zanemo opaati nove line v zidu preprianj in delovanja, skozi katere zaveje sve veter. Ta navadno ne prinese le razumevanja ali celo reitve situacije, ki nas je zamaja-la, temve privede do odkritja neesa, esar v tem trenutku niti najmanj ne priakujemo ...

Poleg tega pa takne situacije zahtevajo iznajdljivost in ustvarjalnost. Mar ni prav to dvo-je tisto, kar podiga umetnost?

dialg -a m 1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor 2. izmenjava mnenj med zastopniki razlinih stali z namenom dosei soglasje ali sporazum komunikcija -e () 1. sredstvo, objekt, po katerem je mono premikanje iz enega kraja v drugega 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoa izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje pogvor -a m 1. izmenjava mnenj, misli 2. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stali

To, kar dobim med procesom in s imer me le-ta navdaja, bi lahko opisala z eno samo besedo, a to je hitra pot do povrnosti, ki vodi v splono in ta dva semestra poudarjamo prav nasprotno. Ne moremo biti sploni, kar se kae skozi odrsko funkcionalnost pri nalogah, ki jih dobivamo. Delovanje gledalia bazira na kolektivu, ekipi, timu. Znotraj ko-lektiva se ustvarja, se mora ustvariti svojevrstna intimna komuni-kacija, to je dialog, ki prinese iskrenost, zaupanje in mo, pa najsi bo to med dramaturgom in reiserjem, med reiserjem in igral-cem, med dramaturgom in igralcem. Vedno me navdaja z veseljem, kadar zmoremo s pogovorom dosei iskrenost, pristnost. Vasih te iskrenosti in zaupanja ni bilo mogoe dosei zaradi doloenih ovir (predvsem apliciram na ontoloke ravni). Kaj narediti takrat, je vpraanje, na katerega si e vedno ne znam odgovoriti.

Posebnost vsakodnevne prisotnosti in tudi prednost je ue-nje gledanja ne le prizorov, temve tudi kolegov igralcev. Uim se doumeti, kje je tisto nekaj ve v njihovih likih, tisto, kar sami dajo liku. Opaati je potrebno tudi izrazite atribute igralcev, npr. izrazen pogled. Vpraanje, ki se mi nenehno zastavlja, je, kaken bo pogled? Kaj bo v pogledu veno last igralca, ki gleda? Atributi, ki se pri vsakem posamezniku poasi luijo iz skupine, so peat igralca, kakor je stil peat reiserja. Tudi ti so do neke mere e iz-oblikovani, v vsaki nalogi se prepozna tisto nekaj ve od vsake-ga posebej.

Ne bi se spuala v podrobno opisovanje in analizo vsake na-loge posebej, o vseh skupaj lahko reem zgolj to, da je pomemben nain dela, ki ti ustreza, zakaj le tako se lahko pouti domae in tako dobi prostor ustvarjanja. Kot dramaturginji se mi zdi to iz-redno pomembno iznajti svoj nain dela, ki bo ustrezal tako tebi kot ekipi. Vsekakor pa sem dojela, da je dananje problematizira-nje vloge dramaturga povsem pretirano za dananji as, vsaj v mo-jem letniku, vsaj po mojih izkunjah (ki jih sicer ni veliko), sploh v naem slovenskem prostoru, kjer ima dramaturg e zelo izrazito funkcijo, navkljub predsodkom in zahtevam nekaterih reiserjev.

Seveda si moramo najti prostor v procesu za lastno kreativnost in pomo. Seveda si eli-mo biti sliani in upotevani, kot pravita Eva Mahkovic in Petra Pogorevc. A e elimo biti sliani in upotevani, moramo najprej spregovoriti in se reiti molka, v katerega smo pripa-dniki te dostikrat konfuzne smeri tako radi zaviti (kar opaam tudi pri sebi, prepogoste so tiine). Tukaj se skriva pomanjkanje komunikacije in dialoga. Tako torej tudi ne more priti do iskrenosti, pristnosti in zaupanja. Seveda e gledamo z druge strani idealnega drama-turga ni, kakor igralec in reiser dasta peat svojemu delu, tako da tudi vsak dramaturg svo-jemu delu lasten peat. Saj nis(m)o brezobline mase teles, ki ponujajo zgolj bivanje. Da-nanji problem dramaturga se mi zdi predvsem, da bi ga bila trenutna vlada zmona ukiniti (in spet pridemo do pomanjkanja iskrenega, pristnega dialoga).Zmeraj znova se vraam na dialog. Zaokroena dramaturgija, linearna kompozicija.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042501045Slovar slovenskega knjinega jezika

(Spomladansko jutro nekega torka, Art na Nazorjevi. Na kavi sedita Matic L. in Jure A. Na sredi mize diktafon.)

Matic: Ej, Jure. Mene zanima par stvari o tebi.Jure (se namri): Ja? Kaj?Matic: Kje ma ti center v telesu?Jure: Kaj? Dej uprai kej druzga.Matic: A si kdaj padu izpit?Jure: Ne. To se dogaja samo ljudem, ki ne naredijo mature iz matematike v prvem roku.Matic: A ti ve vse o meni, al kaj?Jure: Jaz sem ti in ti si jaz.Matic: Pa si res najpametneji 19-letnik v Sloveniji.Jure: To so zgolj domneve.Matic: Sem mislu, da nisi tok skromen, brez zamere.Jure: Lahko sem tudi ego. To se ti odloi.Matic: Ubistvu. Ej, a si bil kdaj zaljubljen?Jure: Zakaj?Matic: Nevem. Men se zdi, da si ti bil enkrat ful tragino zaljubljen.Jure: Spet se mora ti odloit. A res misli, da sem patetien?Matic: Nevem. Zato spraujem tebe. Ti se najbolj pozna. (Nekaj asa vlada neprijetna tiina. Matic jo prekine.)Matic: Ej, Jure, e bi bil ival, kera ival bi bil? Jure: S taknimi bedarijami se ne mislim ubadat.Matic: Kaj pa barva?Jure: A si ti na kakni drogi?Matic: Ne, samo igro tudiram ...Jure (posmehljivo): A. To ste vi, ki se igrate kulturo. A ti jo razume?Matic (ignorira Juretove opazke): Ej, Jure, e bi mel monolog ... o em bi govoru?Jure: Nevem, to se mora ti odloit ...Matic: A bom res js mogu vse nardit, al kaj? Zakaj mi n ne pomaga?Jure: Matic, pogovor s tabo je kot pivo z Evo J. Ful predolg traja.Matic: Od kje pa Evo J. pozna? Jure (ponosno): Ker sem v tvoji glavi. A ti ni ne razmilja?Matic: Joj Jure, no. Dramsko igro mam ez par ur. Js pa sploh nevem, kaj nej s tabo. Ne-vem, kaken si, kako se premika, kaken je tvoj notranji monolog, a ma raj Beatle od Rol-ling Stonesov, pa nevem kaj e vse.Jure: A se ti ne zdi pametneje, e bi se ukvarjal s im boljim? Treba bi blo narest preiskavo.Matic: Jure, no ...Jure: Kava s tabo je kot fizine akcije 1. letnika dramske igre. Brez smisla, cilja in namena.Matic: Jure, brez mene bi ti...Jure (ga prekine): Imel bolji smisel za humor? Definitivno. Humor je zelo relativna stvar. Ampak tvoj je pa kr u krizi. Bolj od sveta.Matic (ualjeno): Adijo, Jure.Jure (zadovoljno): Kako adijo? Semestra e ni konec. Itak pa sem zdej v tvoji glavi.

Matic se zbudi in ugotovi, da bo zamudil na faks. Na avtobusu ugotovi, da je Jure v bistvu isto na-vaden najstnik, da je bil do njega prestrog in da e vedno nima jebene fizine akcije za dramsko igro.

Ti poslua partizanske, rock'n'roll in klasiko. Js posluam skoraj vse ostalo. Js mam rad gledalie. Ti predava o strojih, ki bi avtomatino izdelovali umetnost.Ti si najpametneji slovenski najstnik. Js sm dvakrat pisal maturo iz matematike.Ti razmija o svetu. Js razmiljam, kaj ti razmilja.Ti si napisal knjigo. Js piem tole.

as v kleti hitro mine, ia ia o.Najprej se damo v privatni moment. Super mi je, kako mi je zadnje ase postalo vseeno. De-lam pa, kar mi pae in se sploh ne oziram na druge. Danes so se mi pele pesmice, ki sem jih povlekla iz naftalina svoje due. Ne vem od kod, ne vem kako.Zakaj mi je jasno, kaj je to atmosfera in znam poiskati slike in glasbo in predmete in pesmi z atmosfero, na odru pa je ne znam narediti naj gre v rit!Tutti frutti moje ogrevanje od relaksacije preko beinga do privatnega momenta.Moj glas odriva! Moj glas je moja gesta. Z glasom lahko premikam (etudi gore).Med pavzo delam privatni moment. A je to zdravo?Rada sem Irina v prvem dejanju.

3. april 2012Veraj zveer, ko sem prila domov po vaji z ivaljo, sem zautila mono eljo druiti se s svojim zajcem. elim ga opazovati. Tako zelo je zanimiv, kako zelo specifien. Ni mi dolgas v njegovi koi. Kaken zaklad imam. ivo bitje s svojim srkom, strahovi, nainom leanja. Upam, da mi ne zameri, ker me skoraj ni ve ni doma z njim.24. aprilBAMF*Mel smo Zgonevo. Super se poutim. Kontaktna improvizacija! Ko izgubi kontakt oz. ne najde ve kontakta s partnerjem preko besed, je najbolje vse odvrei, ves pritisk in zaeti iz nule. Z valjenjem s centrom, s telesnim dotikom, s prenosom tee. Toda brez priakovanj.

DOLGAS JE IVETI NA TEM SVETU, GOSPODA!(Gogolj, N. V. Povest o tem, kako sta se sprla Ivan Ivanovi in Ivan Nikiforovi. Ljubljana: DZS, 1952. -Zadnja stran.Sergejevna Prozorova, Maa. ehov, Pavlovi Anton. Tri sestre. Ljublja-na: Zaloba Mihela, 1993. Str. 134. Taufer, Urka. V rni luknji. Ljubljana: Zaloba AGRFT, 2012.)Dolgas je iveti na tem svetu, Gospoda! (Gogolj, Maa, Urka)

Opazujem dva stara gospoda, ki se pogovarjata o politiki. Njuna glasova sta neverjetno eks-presivna. Fascinantno!Opazujem posnetek mene na oetovi petdesetletnici, ko govorim o njegovem ivljenju. Moj glas je neverjetno ekspresiven. Fascinantno!Opazujem sebe na odru, ko v vlogi Semjona Semjonia izpovedujem ljubezen. Moj glas je kot prazna vrea krompirja. Fascinantno!

Dragi ODERuh,imam obutek, da sem se rodila e davno, svoje ivljenje vlaim za sabo kot neskonno vle-ko in dostikrat nimam ve volje do ivljenja. Ampak!Treba se je vsega tega otresti, vrei s sebe.e se je v srce naselila ljubezen, je treba ven z njo.Nekatere bolezni ne grejo ven.

Kdo je Olga S. Prozorova?Kdo so njeni dve sestri, brat, oe?Kako do vseh teh ljudi?Skozi raziskavo teksta, prostora, gest? A, sebe?Odloitev. Odloitve.(Ni novega. Mogoe, ne, brez mogoe, v tej povedanosti so moje vrzeli, ki jih teko ubesedim.)

25. 2. 2012O ve, astitljive, stare sence, ki se o nonem asu enete tod ez jezero, uspavajte nas, in naj zasanjamo o tem, kar bo ez dvesto tiso let! (Spoiler alert: ehov ostaja isti).12. 4. 2012Sooanje s problemi: Skrajni as. Mo. Samozavest. Trenutek. Delo rezultat. Suverenost. Odloenost. Ego.Iskati.Najti samega sebe, mir, center, mo.Odkriti.27. 4. 2012To ti je teater. Zavesa, potem prva kulisa, potem druga in naprej prazen prostor. (Plus te-lesa. Plus odnosi. Plus atmosfere.)

Pointing ehov: To je izjava za Oderuha o letonjem semestru. To je raunalnik. To je pro-gram Word. To je cigareta. To je postelja. To je ehov. To je Nataa, lik iz ehovovih Treh sester. To je oseba, ki jo spoznavam drugi semester.To je ivljenje, ki se ga ne bom mogla znebiti za naslednjih nekaj semestrov. To je dejstvo.

Dramaturko osebje 2. letnika najavlja lastno produkcijo drame Po Magrittu Toma Stopparda.

Ker je projekt korporativno delo sedmerice, kjer vsak poskrbi za delek mozaika, vam lahko izdamo, da se: Katja erne in Nina Zupani ukvarjata s tekstom, njegovo priredbo, krajanjem ipd., Petra umer trigl primerja original in prevod in ie bolje pomene, reijo smo zaupali Urki Sajko, Sara Praper bo poskrbela za glasbo, Sandi Jesenik za oblaila nastopajoih, nad vizualno podobo bo s pomojo scenografinje Zale Kobe, tudentke A. V. E. bedela Nataa Berce. Seveda pa nadziramo delo drug drugega, kot je v sloni skupini, kot je naa, samoumevno. Ker je v slogi mo, lahko pride tudi do zamenjave ali podvojitve vlog.

Brez mentorja ne gre, zato delujemo pod budnim oesom profesorja Blaa Lukana. Namignemo vam kratek koncept: kaos, ki naj bi se spravil v red s pomojo varuhov reda.

A kaj ko tudi oni niso zanesljivi in svet je spet tam, kjer je bil: v kaosu. Vam je kaj znano? Vse skupaj skozi vizualni nadrealizem Magritta in logino izpeljani Stoppardov absurd.

Znana je zasedba vlog, in sicer Inpektorja Foota igra Nejc Cijan Garlatti, Holmes je Lo-vro Fingar, vlogo Thelme je prevzela Lena Hribar in zadnji, a ne najmanj pomembni je Nik krlec kot Reginald Harris. Liku matere smo se iz razlogov krajanja teksta odrekli.

Za konec vam priepnemo e to, da se projekta zelo veselimo.V imenu dramaturkega osebja 2. letnika Nataa Berce

Za pokuino prilagamo kratek odlomek.

Inpektor Foot: Moja dolnost je, da vam povem, da nisem zadovoljen z vaim odgovorom.Thelma: Kaj ste me pa vpraali?Inpektor Foot: Mislim, da to ni bistveno.Thelma: Vpraajte me e kaj.Inpektor Foot: Zelo dobro. Zakaj ste se tako dolgo obotavljali, preden ste odprli vrata?Thelma: Bila so zastavljena s pohitvom.Inpektor Foot (porogljivo): Res? Ste priakovali goste, gospod Harris?Thelma: Nasprotno.Inpektor Foot: Po mojih izkunjah vae obnaanje kae, da priakujete obiskovalce.Thelma: Pripravljena sem se braniti pred kakrnokoli vlogo logika, ki se jo tako trudite zaigrati.Inpektor Foot (hlastavo): Ali pogosto zlagate pohitvo ob vrata?Thelma: Ja. Je to zloin?Inpektor Foot (besno): Bi nehali zlorabljati moje profesionalno znanje za svoje privatne zakljuke! Nisem dvajset let garal kot zamorc zato, da bi mi vsak nevedni laik, ki ugotovi, da sem kifeljc, praskal po moganih!

T ih nedeljski popoldan. Deeven. S skoraj prazne ulice se razlega prepir. Dva sta ob ste-ni, na pol sede. Verjetno kloarja. Tistih nekaj ljudi, ki gre mimo, se ozira in ustavlja. Ljudje so nemirni. In ljudje imajo radi ov. Mimo pride nekdo, kade cigareto; ne da bi za trenutek odmaknil ik, me vpraa, ali me lah-ko nekaj vpraa. e imam dva evra, ga zanima. Ljudje so nemirni.akajo na avtobus ulovim pritobe moa, ki se izpoveduje novemu znancu. Ta ga razume-vajoe poslua. Mo je z junjakim naglasom govoril nekaj o pravinosti, domaih ljudeh, slubi ... Medtem se e dva brezdomca primajeta do postaje v glasnem nestrinjanju in dopo-vedovanju, delno pijanske narave.

Ljudje so nemirni. V takem nedeljskem popoldnevu, ko je vse naokrog mirno in neno. Male kaplje deja se

povsem nemotee spuajo z neba. V takem nedeljskem popoldnevu, ko vse klie k tiini, k notranjosti, k sebi.

...Ljudje so nemirni. Parlament mrzlino sprejema varevalne ukrepe.Ljudje so na ulicah. Protesti se mnoijo. Mediji plaijo. Verjamemo medijem in skonstruiranemu javnemu mnenju.Mar kdaj kaj razmislimo, premislimo in se esa sami domislimo? Kaj pa znamenja? Jih opa-

zimo? Kje, kakna znamenja? Kaj so znamenja? So dandanes znamenja nekam izginila in so jih nadomestila medijska obila? Ne vem, kaj so niti kje naj jih iem. Oi so prilepljene na TV--zaslon, uesa na radijski sprejemnik in misel se je zgubila nekje med asopisnimi vrsticami.

Rimljani so znamenja videli in jim verjeli, Shakespeare pa je raje prislukoval duhovom. Ljudje so na ulicah. Vzklikajo Cezarju v slavo.V senatu se iri nemir. Znamenja se mnoijo. Lev na cesti, sovje skovikanje sredi dne-

va, ognjen de ... Nekaj slabega se pripravlja; tako so verjeli Rimljani in tisti bolj vraeverni svarili ostale. Kalpurnija, Cezarjeva ena, sicer ni bila vraevernega znaaja, a je prav ona sanjala preroke sanje, ki so napovedovale Cezarjevo smrt: videla je meane, kako nama-kajo roke v njegovi krvi.

Senatorji so slutili, kam Cezar ezlo moli. Cezar je, prizanesljiv do mnoic, ki so mu iz-kazovale oitno podporo, prilezel na vrh in polagoma spremenil dravno ureditev. Rim se je vraal v stare ase, monarhija je bila na vidiku. Konec republike pa bi za senatorje pomenil konec vpliva, ugodnosti in ugleda. Zgodovinske izkunje so jim bile neprijeten zgled, za ka-terega niso eleli, da se ponovno udejanji.

Eliminirati Cezarja si je najbolj goree prizadeval Kasij. A sam ni bil dobro zapisan ne pri Cezarju ne pri mnoicah. Nasprotno so Bruta mnoice cenile, pa tudi Cezar ga je imel v islih. Tako je bila torej pridobitev Bruta na stran zarotnikov neobhoden korak pri izvedbi narta. Koliko nemira je stalo Bruta mrzlino tuhtanje, ki ga je bremenilo, preden se je zares odloil. On je zvest, premiljen in poten lovek. Kot takega ga oznai Antonij (To bil naj-bolji je Rimljan med vsemi: / Zarotniki so drugi delali vse iz zavisti proti Cezarju; / le on za-vezal se iz iste misli za obno je blaginjo z drugimi.). Brutova dejanja potrjujejo Antonijeve

besede. Zarotnikom se ne pridrui v naglici, iz vroinega zavidanja ali maevanja, temve se boji posledic ire razsenosti, ki bi jih lahko povzroila uradna predaja vse moi v ene same roke. (Jaz zase / nimam ga za kaj izpodbijati, / samo za splonost.) Pred odloitvijo se znajde v veliki dilemi, ki mu ne pusti spati. Cezarju je v sodbi nepristranski ([...] da, pri-znam, pri njem / opazil nisem, da bi mu strasti obvladale razum. A skunja kae, / da je poni-nost lestev slavohlepju; [...]). Ljubi ga, a ga na sveanem sprevodu vseeno skrbi, da ga ne bi ljudstvo izbralo za kralja. Usodnega koraka potemtakem verjetno ne bi storil brez prikritega dela Kasijeve spodbude. To je zakrinkal v pisma, ki naj bi prihajala od meanov z namigi, ali vendar ne opazi, da je on na potezi za ukrepanje. Do zadnjega diha Brut ne izve za preva-ro. Tako dojema Kasija kot prvega moa ob svojem boku.

Zarota je dogovorjena. Dve enski ostaneta doma. Trepetata. To sta eni mo(ev), ki si bosta stala nasproti. Kateri mo bo pokonan? Obema isti strah preplavlja srce. Brutovi Por-ciji zaradi vedenja: nemirno prislukuje, Lucija poilja v senat in zasliuje Vedea. (Bo z Bur-tom vse v redu?) Kalpurniji pa srce razbija zavoljo ivih sanj, ki so v njej prebudile slutnjo. (Bo s Cezarjem vse v redu?)Cezar se v dramskem dogajanju pojavi zelo redko. eprav je njegova prisotnost skoraj ne-znatna, je dovolj markantna, da dobimo vtis o njegovi politini mogonosti, pa tudi o njegovi loveki plati. Zaveda se svoje moi in svojega poloaja; raje ivi nevarno in v skladu s svojo voljo, kot pa da bi se iz strahu odmikal. Vsem in sebi hoe dokazati, da je nepremagljiv. Z ne-varnostjo se sooa tako, da ji pogleda v obraz, saj je preprian, da jo bo na ta nain ugnal. Tako je on edini, ki je kar preve miren in preeren. Kot bi se smejal usodi, sebi in ljudem v obraz: A jaz stojim kot zvezda severna, / ki nepremina, veno stalna nima / vrstnice na vesoljnem nbesu. Kot postane jasno kasneje njegova nepremagljivost vendarle ni brez meja, saj te besede izree le malo pred atentatom.

Telesne hibe (mui ga bojast) nam ga s piedestala postavijo stopniko nie; ni le skoraj nemogoa figura, temve se zane izrisovati kot bolj celostna oseba.

Ovenan je s kvalitetami izrednega vojaka je dober strateg ter vztrajnega in trdnega znaaja, ki pa je v zasebni sferi nekoliko omiljen. Nekaj vraevernosti pokae s spodbuja-njem Kalpurnije k obiaju ob Luperkalijah, ki naj bi prinaal plodnost enam. Sprva, ko slii za njene sanje, pogumno odvrne: Plaljivci mro po vekrat, preden umr; / junak okusi smrt samo enkrat, ob moledovanju pa vseeno klecne. e obljubi, da bo ostal doma. A prav takrat se pojavi Decij z namenom, da bi ga spremil do senata. Kot mo dejanj se odloi za dejanje.

Et tu Brute? Umre. Senatorji in narod bee preplaeni. Konec je s Cezarjem. In ko-nec je tudi z republiko. eprav so bile prav republikanske vrednote tiste, ki naj bi zarotnike vodile k umoru. V tem trenutku Kasij in Brut e ne vesta, da bo posledica bodal v Cezarjevem truplu bodalo v truplu vsakega od njiju. A rane si bosta prizadejala sama. In republike ne bo. Monarhija se bo zgodila. Kot bi ji bilo namenjeno, da preivi; preivela je Cezarja in preivela je Bruta in zaivela bo naprej v Oktavijanu. Je res vano, kdo je ta? Ali Cezar ali Oktavij? Je v lui tega res vliko dejanje, ki so ga storili zarotniki in se izdajali za reitelje naroda?

Ljudje so nemirni. e bolj.Samo tisti politiki, ki mislijo trajnostno, dolgorono, tisti, ki sprejemajo daljnovidne od-

loitve, ki zrejo dale ez meje njihovega mandata, so politiki, ki skrbijo za ljudstvo.A kdo je tako asten, da si iz mamljive pozicije ne privoi vsaj nekaj sladkih plodov za

v svoj ep? Odloitve, ki niso mislile na ljudstvo, temve na trenutno bleeo slavo vladajoih in vi-

dez pomembnosti, so vedno imele nelepe posledice. Kipi na Kapitolu se menjajo, prav tako sodobni politiki in bleava je kratkotrajna ter kasneje, ko mine, lahko boli. Ne le posame-zne osebe, temve mnoice.

Ljudje so nemirni. e vedno. In to ni dobro znamenje.

Se res iz zgodovine nismo nauili niesar?Manipulacija. Izkorianje. Spektakel. Zarota. Prijateljstvo.Kje smo danes? Kaj se dogaja? Kje je mo posameznika? Kakna je ta mo? Mo skupnosti? Mo enske? Mo mokega? Mo subjekta? Mo objekta? Kaj so vzroki, da se pustimo manipulirati? Zakaj smo pripravljeni iti preko trupel? Kaj je tisto, kar nas prepria? Kaken je danes ideal dra-ve, politike, prijateljstva?Kje se skriva prava ljubezen? Prijateljstvo ali Ide-ja? V kaj verjeti? V kaj moramo verjeti? Kje sem jaz?In kje so skupne toke navadnih ljudi in ljudi z mojo, ki jim jo daje predvsem vodenje drave? In

kako s pomojo gledalia skupaj odkriti morebitne odgovore, ki jih danes druba ie na razne neuspene naine?

Julij Cezar. Drama zgodovine. Drama politike, drube. Drama, v kateri se zrcalijo aktu-alni problemi in razmere tako slovenske kot evropske drubenopolitine scene. Drama, iz katere se e vedno nismo nauili niesar.

Vzpostavljajo se zanimiva razmerja med dvema glavnima svetovoma. Med revnimi in bogati-mi. Med meani in politiki. Med gledalcem in igralcem. Ne zanima me zgodovina. Zanima me Rim drava. Drava s svojimi meani, s svojimi gledalci, ki kot Vladimirji in Estragoni akajo na Godoja, ki nam ga obljubljajo politiki. Zanima me metafora navideznega zadovoljstva, ki pa ga ne potrjujejo zunanje okoliine. Meani smo sreni, imamo kruha in iger, ne vidimo pa, kakna je sestava kruha. Vidimo le lepo, zlato zapeeno skorjo, ki mamljivo dii. Ne vemo pa, da se znotraj kruha skriva rak, ki nas poasi, sprva neopazno, nato pa zelo bolee razje in pusti le nao lupino, na kateri so e nataknjene vodljive vrvice ljudi, ki imajo mo in dovolj denarja, da so eljni le oblasti.

e dramo posodabljam, seveda ne morem mimo ensk in enske vloge v politiki, ki al, pa eprav sem enska, lahko deluje e bolj pokvarjeno, ker znajo enske v zlobne namene upora-biti svojo najvejoo mo esti ut. In opozarjam, tukaj me ne zanima enska feministka, ki se bori za pravice ensk (takne so al danes redke), zanima me enska, ki se bori zase, za svoj ego, za svojo mo, za kariero, ob tem pa spretno manipulira z mokimi. Torej zanimata me gospa Kaska in Kasija (prej Kasij), ki imata teko nalogo prepriati Bruta v Cezarjev atentat.

Pa sem prila do Bruta. lovek, ki se znajde v teki dilemi. rtvovati prijatelja za dobro-bit drave? loveka, ki je prvi pripravljen nekaj rtvovati za dobro drugih? Ni danes tako, da bi vsi radi imeli vse? Brez rtev, izgub In kaj je nagrada za njegovo rtvovanje? al je ujet v takne okoliine, kjer e nisi maka, si antilopa in slej ko prej te krdelo unii.

Ob koncu se mi odpira e sledee: Ali bomo res le lutke, posedene na svoje sedee, ki le nemono kot gledalci v gledaliu doivljamo spektakel politike? Lutke brez lastne volje, glave in miljenja?

O Cezarju so pisali mnogi, nekaj je pisal tudi Cezar. Najbolj znana avtorja del o njem sta nedvomno Plutarh z ivljenji velikih Grkov in Rimljanov ter William Shake-speare z dramo Julij Cezar, ki se osredotoa bolj na zaroto proti Cezarju in njene posledice. Predvsem Plutarh je bil Shakespearu v veliko pomo, saj je bila pri njem zgo-dovinska snov v neki meri e umetniko obdelana. Shakespeare se je s Cezarjem prvi lotil tuje zgodovinske, njemu e ne tako domae tematike, teme Rima v asu, ko postaja cesarstvo, in s tem problematizira svetovno politino gospostvo. Kot dramatik je hotel svoji gledaliki publiki prikazati neko vseskozi sugestivno igro, kot pesnik pa zgodovin-sko snov v tisti podobi, ki bi bila za njegovo publiko najbolj sprejemljiva. Tako je neke malenkosti spreminjal, nekaj celo dodajal in to iz dveh zanj odloilnih vidikov neko prevzeto snov je dramatiziral, njeno uinkovitost stopnjeval in likom dodajal potrebno duevno globino. Shakespeare se dogajalno zelo dri zgodovinskih okvirov po Plutarhu, oitali so mu tudi prepisovanje.

Poleg Plutarha, ki je o Cezarju pisal kot o velikodunem, genialnem diktatorju, izredno bistrem in vsestransko nadarjenem, toda pretirano astihlepnem, kar ga tudi pogubi, je v an-tiki pisal e pred njim Vergil. V prvem spevu Eneide napove njegov slavni vzpon z besedami:

[...] slava njegova bo segla do zvezd, in prav k Oceanumeje premaknil bo svoje drave, in ti ga sprejelamirno neko bo v nebesih[...]potem umirili se bodoasi viharni, ker bodo prenehale vojne na svetu.Posledino je Cezarja omenjal tudi Dante v Boanski komediji, saj je imel prav Vergil na

le-to najveji vpliv. V sodobni literaturi pa so o Cezarju pisali v bolj sproenem, humornem smislu. Spo-

mnimo se le humoristine satire Bertolta Brechta Posli gospoda Julija Cezarja, ki dobro opi-e stanje drube, kar je e od nekdaj najveja mojstrovina Brechtovih del s svojo kritiko drube bodo vedno aktualna.

Vse predolgo je pri nas prevladovalo mnenje, je resno rekel, da so glasovi volivcev oroje. To dri; glasovi so oroje, toda ne za volivce. Za volivca je njegov glas blago. Zanj je njegov glas oroje le toliko, kolikor je me oroje za izdelovalca meev. Ne uporablja ga, tem-ve prodaja. e odjemalec kupi me, lahko z njim brez pomisleka ubije prodajalca. (Bertolt Brecht: Posli gospoda Julija Cezarja)

O Cezarju sta pisala in risala tudi Rene Goschiny in Albert Uderzo v stripu Asterix in Obe-lix. Tam ima Cezar sicer stransko vlogo, prikazan pa je na zelo norav nain, precej histe-rino, nesposobno (rahlo spominja na Hitlerja v Tarantinovih Neslavnih barabah), ampak kljub vsemu samoveno.

V literaturi se Julij Cezar pojavi tudi kot avtor, in sicer s svojima deloma O galski vojni in O dravljanski vojni, ki je najbolj tipien primer angairanega pisanja. Njegov cilj je zgolj politien. Svoje politine ambicije maskira Rimljanom se kae kot edini, ki je sposoben Rim izpeljati iz krize, s imer se jim prilizuje. Galce obravnava kot barbare, kot krute ljudi.

L judje se umirijo. Ugasnejo se lui. Zane se predstava. Julij Cezar. Ali 2012. Predstavo postavimo v prostor. Predstava, zgodba, odnosi so v vsakem prostoru druga-ni: kvadratnem, velikem, svetlem ali valjastem, kakren je izbran tokrat. Prav tako vsak prostor dobi svojo prostorskost ele z dogodkom, z uprizoritvijo. Pred njo ali po njej prostor-skost ne obstaja, proizvedena je ele v sami uprizoritvi ali z njo. Ne glede na to, ali je prostor konkreten, je to tovarna, uilnica, dvorie ali se dogaja na odru gledalia, so ti prostori ve-dno nestabilni in se spreminjajo z vsako spremembo pozicije ljudi, lui, glasov, objektov, gle-dalcev. (po Fischer - Lichte)

Prostorskost sledi razvoju predstave, z elementi, z dogajanjem v delih postaja moneja in se nato razpua in prehaja v nove oblike ...

Tokrat je dvorana izbrana. rne stene, rna tla, rni stoli. Imamo en fizini prostor. Lju-dje sedijo v krogu. Vsi so si blizu. V tem prostoru se zgodi zgodba enega trenutka ali tiso let. Je smeh. Je ljubezen. Je smrt. Prijateljstvo. In umor. Pride veer. Jutro. No. Je eden, dva ali sto njih ... Na samo enem prostoru.

Povedati elimo zgodbo. Z besedami, z gibi, s premiki, z dogajanjem. V pro-storu. Obstaja konkretna zgodba. Obstajajo konkretni prostori dogajanja, ki pa s sporoilom v 2012 morda nimajo dosti skupnega. Zgodba je tista, ki osta-ja vena. Od prostora ostanejo zgolj elementi, zgolj atmosfera, milje. Vpraanje je seveda, kako v precej specifini dvorani, ki je v svoji zgradbi raz-gibana, hkrati pa popolnoma centralna, oblikovati prostor, ki bo omogoal ustvarjati prave miljeje za vse trenutke v predstavi. Kako torej v enem pro-storu priarati vse prostore? Za osnovo je dvorana s svojo krono zasnovo, ki omogoa dogajanje v centru pred gledalci, za hrbtom, na stopniu, in tako e sama narekuje drugana razmerja. Celotna dvorana postane oder, gledalci so blizu igralcem, gledalci se gledajo, drug drugemu postanejo kulisa. Spredaj postane zadaj in obra-tno, znotraj postane zunaj in obratno. Konkretno v taknem prostoru lahko

postane drugano. V prostor vstavimo predmet. Ploo. rno. Potem rdeo. Jo poloimo na tla. Obesimo v zrak. Prislonimo ob steno. Osvetlimo. Postane prosojna. Je miza. Je stol. Je krsta. Je prestol. Postane zrcalo.

Nekje v tem kronem prostoru med gledalci se zgodi vse. Iz enega prostora jih nastane ve. Vodilo ostajajo spletke, ljubezen, oblast ... S prostorom spletke postajajo bolj zapletene, ljubezen neneja in oblast bolj umazana. In potem je vseeno, ali je to J. C. ali J. J. Literatura: Karin Roman, u. d. i. a.FISCHER - LICHTE, Erika. Estetika performativnega. Prev. J. Drnovek. Ljubljana: tudentska zaloba, 2008.

Zadet pravi as je kola tekstov tiste vrste, ki se jih ne bojijo vzeti v uprizarjanje amaterji, a po drugi strani zaradi nenehne potrebe po potrjevanju po njem segajo tudi profesionalci. Povrnemu ali nezavzetemu bralcu bi se besedilo lahko zazdelo pavalno, splo-no, poceni, e hoete. A ko se vnovi in zopet in znova poda v boj s hitrim Ivesovim dialogom, se ti odpre plejada idej, misli in pro-blemov. Tekst jemlje vse zares.

C ivilizacija se je ustavila pred enim tistih obdobij, ki bo zaznamovalo in doloalo zgodovino za prihodnja obdobja. Lahko bi ga postavili na vzporednico s padcem rimskega cesarstva, z zaetkom srednje-ga veka, razcvetom renesanse ali s pojavom industrijske revolucije. Vsa-ko obdobje v zgodovini ima svoje znailnosti, svoje probleme, posebna vpraanja, ki jih mora razreiti. Tisto, kar dela dananji as drugaen od drugih, je to, da gre za hkratno kombinacijo velikih sprememb na podro-ju znanosti, tehnologije, industrije, svobodnega trga, itd. in se moramo v asu krize spopadati na ve frontah hkrati. Ves ta boj nenartno vodi v doloeno izpraznjenost. V iskateljstvo vseh mogoih oblik. ivljenje da-nes je precej fragmentarno. lovek ima vrsto nalog, ki jih skua izpolnje-

vati. Vsakdo je postavljen v svoje okolje in mora iveti v njem, se sooati z dolnostmi, ki jih okolje doloa ali predvideva. lovekovo sodelovanje pri taknih dolnostih je fragmentarno, kot so fragmentarne tudi njegove naloge, ima veliko razlinih vlog/nalog in nobena izmed teh ga v ne izpolni, prevzame. In ne more rei, da se kot posameznik, kot enkratno bitje, kot celota popolnoma identificira prav z doloeno vlogo. S fragmentarnostjo lovekovih dolno-sti se zmanjuje tudi njegova sposobnost resnine odgovornosti in celostnega dojemanja i-vljenja. Prav zaradi te razcepljenosti, razdrobljenosti je v nainu ivljenja priel prevlado-vati individualizem, pa tudi nekritino vrednotenje mnenj in iskanje materialne poteitve eksistencialnih lukenj. e hoe lovek preiveti v civilizaciji, ki tako stiska posameznika v kot, je potrebna dolona mera tolerance oziroma neke vrsta dogovorjene pravinosti. lovek

se vzpostavlja kot svoboden, samostojen in enakopraven, a je v tem, kot beremo v naem uprizoritvenem materialu, popolnoma izgubljen. Kako je lahko na svet tako izpraznjen, e je (oitno) obenem tako poln? Gre za izpraznjenost, ki je v bistvu nemo. Za stagnacijo, capljanje na mestu, cikline obrate Svet je prazen, ker mu je umanjkala eshatologija. Kriza eshatologije se v politinem argonu lahko imenuje kriza vrednot, v ver-skem odsotnost bistva, v ivljenju dveh pa odsotnost ljubezni.

as, v katerem ivimo, je bolj kritien (kaotien) od konca devetde-setih, ko so bile spisane enodejanke. Na as, za katerega najdemo lastnosti, kot so izgublje-nost, izpraznjenost, neodlonost, otopelost, brezizraznost Naa generacija je obtiala kot na tektonski prelomnici, kot na koncu zgodovine in bo morala vse napore vloiti (in teh bo mnogo!) v postopno izgradnjo bolj pravinega sveta. tiri enodejanke nam kaejo, kje smo se znali in kako ivimo v neprestanem kroenju kot maka v lovu na svoj rep. Uganka je re-itev tega labirinta. Uganka je pot, ki bo pokazala onkraj tega, kar pie Ives.

Svet, ki je bivalie dveh v Jasni stvari, variacija variiranih lakotnikov v Sedmih meni-jih, romantino deterministien planet Zimske pravljice in eksplozija zadrevanih ustev v Philipu Glassu, je projekcija naega. Je tisto, kar bi videli, e bi se zazrli v ogledalo. Na svet potrebuje premik iz Zadet pravi as v ivet pravi as.

Kritinost pat pozicije, v katero je ukleena naa civilizacija, je lahko usodna. Potrebno je poiskati odgovore na novo in ne v preivetih oblikah drubenega delovanja. To bi bila tudi reitev za vse like, ki so obtiali v tirih enodejankah. Da bi svoj pogled usmerili od tukaj, tja. Kviku. Da bi se jim zgodil premik, ki ga kronino potrebujejo.

Tako kot Bill, Betty, Dawn, Ruth, Paul, Barry, Gus, Laura se tudi mi neprestano vraamo k e poznanim vzorcem. K tistemu, etudi munemu obutku, da je nekaj znano, toplo. Na-mesto da bi stopili korak dlje, se oziramo prek rame. In boleina obstaja na, kot pravi Laura, majhnem drobcu kamenka, ki leti skozi prastaro prazno luknjo, je nenehno pogledovanje nazaj. Ali kot zapie Dante v petem spevu Pekla (vrstice 121126), ki je obenem tudi uvodni citat v eno izmed enodejank:

Ni veje muke, je odgovorila, kot srenih dni spominjati se v bedi,to ti vodnika skunja je nauila.A e tako te mika po tej sledi,kdaj najina ljubav je kal pognala,naj bo, a solza tekla bo k besedi.

Vase zaprti in osamljeni posameznik, ki se predaja samovoljni svobodi in impulzivni duhov-nosti, stoji pred veliko nevarnostjo, da se ga vedno bolj polaa apatinost, navelianost in kot tak ostaja vse bolj ranljiv, prepua se razlinim manipulacijam, kar nekateri v sodobni drubi na vse mogoe populistine naine izkoriajo. A vedno se je potrebno boriti proti krivicam in proti apatinosti. Potrebno je vedeti, da bomo z uprizoritvijo naeloma komi-nih situacij lahko sproili premike in zavedanja v vsakem posameznem gledalcu. Gledalie lahko spremeni vsaj del drube. Treba je znati upati si upati.

Ko vzame v roke besedilo Davida Ivesa, se najprej samo smeji, je mojster jezika in stilizacije banalnosti. Potem se David Ives zane smejati tebi, kar pone e ves as, vendar tega ne opazi isto takoj.

Najprej zane razmiljati o New Yorku v 80-ih in zaetku 90-ih let prejnjega stoletja, ko so bile enodejanke napisane; potem o sre-dnjem ali vijem srednjem sloju prebivalstva, ki ga enodejanke obravnavajo, in kako plehko brezvezen je v svojem poetju odkrivanja in posvajanja restavracij, sklepanju poznanstev v svojem stalnem lo-kalu, obsesiji z iskanjem popolnega stanovanja v mestu, iskanju popol-nega partnerja Zdi se, kot da se tem zgodbam smejimo e dolgo, ve desetletij kultnih televizijskih serij, ki so jih spremljali milijoni: Sein-feld, Friends, Sex and the City, How I Met Your Mother. Vsem serijam je skupno, da osrednji lik zasleduje nek veji cilj, vmes pa se znajde na stranpoteh, pred njega se postavljajo prepreke, mi pa sedimo sedem in ve sezon ter akamo, kdaj bo priel na cilj in obutil tisto popol-no sreo, ko se bodo vsi koki sestavljanke zlili na svoje mesto. Tako

podobno v prvi enodejanki iz sklopa Zadet pravi as, Jasna stvar sreamo Billa in Betty, ki vseh sedem sezon odigrata v enem veeru. Pribliujeta in oddaljujeta se drug od drugega na razline naine, vasih se zdi, da vmes malo obupata in sta samo e destruktivna, ampak na koncu vseeno prideta tja. Ampak kaj je tisti tja, kdo je tisti tja?Tja je v resnici mit popolne sree, ki ga je v nas vgradil koncept amerikega sna. Ves as v ivljenju nas spremljajo ideoloko vgrajeni izrazi kot potovanje, cilj, smoter, sredstvo, pot, srea, ljubezen, ugled. Redkokdaj se vpraamo, zakaj vedno hodimo po neki poti do cilja, na-mesto da bi se gibali od obroka do obroka in bili sreni zdaj ali sploh ne razmiljali o srei kot vrhovnemu poglavarju. Zdi se, da so zahodna hemisfera in njeni sateliti dodobra okue-ni z amerikim snom, ki je postal globalni etos, bit, sredica in temelj globaliziranega sveta. ivljenje bi moralo biti bogateje in polneje za vse, doseg sna pa je odvisen od sposobno-sti posameznika po tem, da dosee eleno ne glede na njegov socialni status ali okoliine

rojstva. Izvor ideje je v Deklaraciji o neodvisnosti, ki navaja, da so vsi ljudje enaki in posedu-jejo neodtujljivo pravico do ivljenja, svobode in zasledovanja sree. lovekove pravice so, posebno po drugi svetovni vojni, postale glavni izvozni artikel zahoda. Zasledovanje sree je poasi zaelo izpodbijati uivanje sree, kar ameriki sen izvorno v najojem smislu tudi je srea, ki jo prevekrat povezujemo zgolj z bogastvom. Srea temelji tudi na urejenosti odnosov: partnerski odnos, socialna mrea in priljubljenost, spotovanje; tako je ljubezen oziroma uspeno partnerstvo sestavni del amerikega sna. Predstava romantine ljubezni, eksponirana skozi zlata leta Hollywooda, pridobi ekvivalentno ovrednotenje v poklicnem uspehu. Ker poklicni uspeh pomeni status poloaj, ravno tako del tega osebnega statusa konstruira partnerski status, uspenost le-tega. Ameriki sen je Zajtrk pri Tiffanyju: dva ne-premona loveka s pomojo skupne ljubezni uspeta v New Yorku.

Izbrane enodejanke iz cikla Zadet pravi as: Jasna stvar, Sedem menijev, Davno tega, da-le stran ter Philip Glass so ujete v obdobje zaetka pospeene globalizacije, ki je prinesla podobne spremembe v drubi kot poprej fenomen industrijske revolucije, spremenila je vse sfere ivljenja. V drubenem smislu je oropala individuum unikatnosti, depersonalizirala odnose in spremenila svet v globalno vas ter dodobra zmedla loveka, kot da e odsotnost boga ne bi bila dovolj. lovek se je v nekem trenutku znael brez ene oprijemljive lui, ki bi ga vodila skozi ivljenje, obkroen z neteto svetlobnih sijev, ki bi ga lahko vodili v ivljenju. Z novo tehnologijo, ki je povezana z uporabo interneta, je priel obutek, da smo lahko pov-sod, vendar hkrati s tem tudi obutek, da smo nikjer. Izbira je postala prevelika, odloitev je bilo preve in lovek se je zgubil v mnoici izbir s simptomi otopelosti, panike, praznine in odsotnosti globljega ute-nja, zreduciran na materialno vrednost. Vendar ljubezen se zdi kot ti-sto, kar ene loveka iz sistema, ker je nesistemska, nepredvidljiva in teko obvladljiva. Tako posameznik v novem svetu e vedno poskua najti ustvo in ljubezen, vendar je ta v skladu z ideologijo.

Enodejanke prikazujejo razline segmente partnerskega ivljenja z absurdnimi tehnikami uporabe jezika in igranja s formo. Forma tako nadvlada vsebino, da se nehote vpraamo, e je vsebine e kaj ostalo, kot se lahko vpraamo, e je v naem svetu ostalo e kaj izven konven-cij in materialnih dejstev.

Jasna stvar se zdi kot avtoola za zmenke, vsaki, ko skrene s poti, te popravi zvonec. Vasih zvonec pritisne Bill, vasih ga pritisne Bet-ty, odvisno kdo bolj hoe uiti ven iz trenutnega pogovora. V realnosti bi se njun stik konal s prvim zvoncem ali pa bi Betty pri tretjem zvon-cu, ko jo Bill e tretji vpraa: Je ta stol zaseden? in mu je e dvakrat rekla, da ga noe zraven sebe, poklicala policijo ali vsaj varnostnike lo-kala. Vendar tukaj imata Bill in Betty ve prilonosti, ki jih regulirata z zvoncem vse do trenutka, ko ne prideta do pogodbe, ki jo lahko oba sprejmeta. Do takrat sta zamenjala e nekaj okusov, njuni identiteti sta plastelin, ki se ui na napakah in prilagaja priakovanim eljam ti-stega, ki sedi nasproti. Jasna stvar po eni strani potrjuje mit, da ima-mo v ivljenju neteto prilonosti in je samo vpraanje asa, kdaj se bo izkristalizirala tista prava. Do neke mere izbrie obiajno loveko ra-ven odnosov, saj ustvari iz situacije sistem, ki vodi do uspeha. Zavoljo cilja se lika odpovesta mnenjem, prilagajata osebne podatke in naine obnaanja.

Sistem v Sedmih menijih deluje po principu menjave staro za novo. Opazujemo razvoj skupine prijateljev, ki razdirajo in sklepajo partnerske zveze, iejo svojo trno nio, svojega partnerja za ivljenje, pri emer se jim dogajajo stalne menjave in nezadovoljstva. Podobno kot partnerji se z njimi vred ali postopoma menjajo tudi prijatelji. Fluidnost, zamenljivost ljudi je popolna. Namesto stalnih ljudi v ivljenju imajo liki iz Menijev stalen prostor, ki jih vee med seboj. Vse, kar podedujejo od partnerjev, je stalna restavracija in delki pogovorov

iz prejnjih zvez. Zdi se, da to nevrotino nestanovitnost in nezadovoljstvo, s katerim nas je okuila ideologija za temi vrati je nekaj boljega, vodi v osamljenost, saj zadnja sama v restavraciji ostane Dawn, ki se odloi flirtati z natakarji to je tisto, kar ji je ostalo.

Davno tega, dale stran predstavlja situacijo, ko se dva loveka, zakonca Laura in Gus, ki e nekaj asa ivita skupaj, v trenutku znajdeta na dveh razlinih bregovih in tja ju postavi nekaj tako neznatnega, kot je razmiljanje o sebi, svetu in smrti. Poslavljanje od stanovanja v Lauri zbudi neteto vpraanj, ki Gusu ne pomenijo ni drugega kot selitveno paniko, tu-

robno razpoloenje in poceni filozofijo, kar resnici na ljubo tudi je, vendar ali se ne zanejo vsa spraevanja o tem, kam gremo, z neko-liko smenimi primerjavami in ugotovitvami, ki se zdijo komino neumne, kot je to: Jaz obstajam? Gus in Laura v trenutku njenega razsvetljenja padeta v dva svetova. On se ne more znajti v njenem filozofskem svetu, kamor vdirajo razmiljanja o transcendenci in minljivosti, ona se ne more ve prilagoditi njunemu prejnjemu svetu, sestavljenemu iz debatiranja o evropskih filmih in seuanski hrani. Zdi se, kot da sta se zakonca znala vsak v svojem vesolju in ni ve naina, da se sporazumeta. Srhljivo je, da lahko preivimo sami s seboj in drugimi leta in se nikoli ne vpraamo, kdo smo in kam tono gremo. Kot pravi Gus: [...] seuanska kuhinja in slabi tuji filmi, to je navsezadnje tisto, zaradi esar je ivljenje vredno svojega imena. ivljenje tako oitno potrebuje hobi, da se ne bi preve obremenje-vali s tem, kaj ivljenje sploh je.

Philip Glass gre po kruh in poje magdalenico iz Swannovega sve-ta. V pekarni z napisom Ni menjave mu v glavo vdre spomin izgu-bljene ljubezni. Ne glede na vse izbire v ivljenju za doloene stvari ni menjave, v bistvu za nobeno stvar ali trenutek je ni, samo da ne-katerih nimamo ozaveenih. Ne glede na to, kaj si izberemo: isto nov nain ivljenja, novega loveka ali nekoga, ki je podoben, slien, pribliek, ni menjave za tisto, kar smo imeli, kar je bilo. Lahko si pri-

dobimo nazaj isto osebo, vendar v asu ni vrnitve in tudi e bi obstajal asovni stroj, mi smo se spremenili. Za doloene osebe, doloen dotik in trenutek ni menjave, e toliko huje je, kadar ni menjave za situacijo z naslovom Ljubil sem jo neko. Ni stvari, ki boli bolj kot prepozno.

Skozi popotovanje po Ivesu in brskanju po sebi na koncu potihoma ugotovi, da David Ives stilizira mene, mojo banalnost in me pripravi do tega, da jo naslovim kot tko in se ji potem e smejim. isto potiho ti Ives pove, da nas as obvladuje, da je on glavni lutkar, pa ne katerikoli, ampak tisti pravi as. Kaj nismo vsi obremenjeni, da stvari naredimo ob pravem trenutku? Kot bi se vrgli v roke usode, ker je preteko sprejeti odgovornost za ivljenje? In lah-ko se tukaj na tem mestu odloimo za upor, da vremo zvonec v steno, da prestopimo iz tega asa v drug as in ivimo neko drugo ivljenje, da zamenjamo drubo, partnerja in stanova-nje, ampak vse strategije bojevanja je kapitalizem predvidel in jih spremenil v podporo sa-memu sebi, tako se ivljenje ponavlja, reproducira do absurda.

Ganljiv je ta kos lesa, v temnih trenutkih ivljenja ...Pevka Nana Muck predstavlja Brechta predvsem kot pesnika. Njegovi songi in poezija, ve-ina od njih prvi prevedena v slovenski jezik, popeljejo v teme, ki so aktualne e dandanes. Reijsko je zastavila vlogo dive, ki simbolizira in brechtovsko cinino izraa vrednote dana-nje civilizacije, obenem pa v njegovih tekstih ie lirino, skozi teme ivljenja, smrti, min-ljivosti. Kot jazz pevka se poigrava z njegovo dobro znano izraznostjo, a tudi subtilnostjo in lovenostjo. V spremljavi odlinih glasbenikov in sveih, sodobnih aranmajev Blaa Re-mica se pred nami narie Brecht, kot ga morda e ne poznamo. Igra med besedo in glasbo, govorom in petjem, subtilnim in grobim, direktnim in prikritim. Kdo je bil Brecht in kdo je Brecht danes, ki znova in znova izzove s svojo neposrednostjo? Pesnik, lovek, videc ...? In kaj od njega sploh e priakujemo?

Kaj se e priakuje od mene?Vso pasjanso sem e odigral, vso travarico izbljuval, vse knjige strpal v pe, Ljubil vse enske dokler niso zaele zaudarjati kot sam Leviatan ...Bertolt Brecht

Zgodba govori o glavnem junaku z vzdevkom Rdei Peter, o opici, ki pride v svet ljudi ter se vanj asimilira. Njen proces uenja, kako postati lovek, je teak, konni cilj pa je spremem-ba identitete v loveko naravo.

e se Rdei Peter ne bi spremenil, ga druba ne bi sprejela. Mora preko sebe, da laje ivi. Petrova zgodba se konna z spoznanjem, da lahko stori vse, da te okolica sprejme, pa to ni vedno dovolj. Lahko postane kopija uspenega loveka, sreen pa zaradi tega ne bo.

e pogledamo vse skupaj, sem gotovo dosegel, kar sem hotel. Naj mi nihe ne pravi, da ni bilo vredno truda. Sploh pa ne elim, da bi o tem sodili ljudje, elim povedati svoja spozna-nja in to je vse; jaz samo poroam, tudi vam, visoki gospodje z akademije, sem samo poroal.

76 PRODUKCIJA II. SEMESTRA AL DENTE76 B-PRODUKCIJE

AL DENTE PRODUKCIJA II. SEMESTRA 77B-PRODUKCIJE 77

Dvoje gledali se bije. Prvo, ki je v skoraj nevidni spremembi in noe izraati niesar. eli se samo izraziti. Drugo gledalie je velikopotezno v svojih zamahih in bleee v svojem izrazu s svojim smislom eli spremeniti podobo sveta in loveka. Njegova mo je v razumeti in obvladovati. Raje imam prvega, njegova mo je v neobrzdani elji.

Koncept: Simon BelakIgra: Arna Hadialjevi

Kaj je poezija, lastna mediju gledalia? Kaj se zgodi, ko zgodba ostane le e kot duh sree-vanje, ki vedno napotuje drugam in je v tem povsod. Sreevanje pred in mimo vsakrne inter-pretacije, nekje med trajanjem in trenutkom, kjer je vse, kar je, doivetje same prisotnosti. Prisotnosti besed, prisotnosti glasu, prisotnosti telesa in nenazadnje prisotnosti gledalia.

Sodelujoi: Ajda Smrekar, Klemen JaneiSreala me je starka med vogali mladosti ali ko nismo vevedeli, kaj bi poeli z lastnim asom, smo se nauili ljubiti

Kam? Kam, me je vpraala, kam gre, kdaj gre, kam prihaja? 1, 2, 3, 4Kdaj, je vpraalaKje pa je tvoj korak? Kam blodi, nedorasle medeniceNestrpna kolena? ASA je na pretek!

Predstavljaj si ...Prozorne prometne znakeProzorne zahajajoe oblakeVrtnice brez cvetovSrca brez robov

Ekipa: Zala Sajko, Ale Zorec, Saa Pavlin Stoi, Anej Korsika, Klemen Janei, Marua Majer. Pa verjetno e kdo. Rekla bom e Lenki orojevi, pa mogoe pol kni kostumografki.Trije stavki: ne vem e tono. Razmiljam o vizualno-sluno-gibalni instalaciji. Besede bo napisal Anej Korsika. Pa glasba bo. Pa dogajalo se bo v nekem prostoru, najverjetneje v Cankarjevem domu.

pat -a m (a) ah. poloaj v igri, v katerem kralj ni napaden, vendar nima prostega polja za potezo: beli je upoteval monosti pata publ. oboroevalna tekma vodi v neizbeen pat v neodloen poloaj; neskl. pril.: pat pozicija

pad pada m (a a) padec: pad meteorita, zranega vozila / pad naklade; pad zranega pritiska / redko obvarovati otroka pred padom fiz. prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja tee

odpad -ada m (a a)1. glagolnik od odpasti: prezgodnji odpad listja / odpad od narodnosti, vere / odpad omenje-nih vzrokov2. prostor, namenjen za zbiranje nerabnih, dotrajanih predmetov, stvari: odpeljati stare gume na odpad; nabrati razline predmete na odpadu ekspr. ta avtomobil je za (na) odpad je dotrajan, neuporaben

Sodelujoi: Odpadniki

Reija: Nina orakDramaturgija: Zala SajkoSvetovalka za govor: doc. mag. Alida BevkSogovornica za kostum in estetiko: Tina PavloviIgrajo: Arna Hadialjevi, Matija Rupel, Anja Drnovek, Marua Majer

Zaetki uspavajo, ker so del protokola. Bistveno ni tisto, kar se zgodi na koncu, ampak izvor,odkoder vse prihaja. Tokrat gremo v rikverc, mogoe kaj najdemo.

Ko bo posejala roice, bo videla sonce. Igralec. Ni ni veno in sonce bo kmalu zatonilo.Norec. Ampak vsaj za nekaj asa bo videla sonce. Pedofil.

Izgovor tevilka ena.Ne znam pisati.Kdo kupi? Jaz ne.Kdor ne zna pisati, zna pa tipkati. V dananjih asih ni manj veljavno.

Izgovor tevilka dva.Ne vem, o em pisati.Kdo kupi? Jaz ne.Piite o tem, kakne filme bi radi snemali po monosti z mislijo na trenutno stanje v sve-tu (ne)umetnosti, na prodajo in kupovanje, na ponudbo in povpraevanje, na art in na pop.

Izgovor tevilka tri.Nimam asa.Kdo kupi? Jaz ne.as ima vsak. Samo vzeti si ga mora.

Izgovor tevilka tiri.Ampak res nimam asa.Kdo kupi? Jaz ne.rtvuj preklapljanje televizijskih programov iz dolgasa, kakno predavanje na faksu, na katerega gre samo zato, da bi koga sreal, branje revij na straniu, reevanje sudokujev, medtem, ko aka, da ti zavre voda za kavo, nekaj ikpavz in obvezno sanjarjenje pred spa-njem. Verjamem, da ti ne bo treba rtvovati niti polovice predlaganega ...

Kdor hoe nekaj narediti, bo to storil, kdor noe niesar narediti, bo nael izgovor.A kaj, ko teh danes nihe ne kupuje.Se splaa prodajati, kar se ne kupuje?

So filmi, ki so posneti, da bi ugajali mnoicam, ustrezali najrazlinejim filmoljubnim ne-kritinim okusom in zadovoljevali pradavninske loveke tenje: a) po doivetju strahu in predsmrtne groze iz varnega zavetja; b) po nebrzdanem smehu in veselju, za katerega ne potrebuje opraviila ali izgovora; c) po prebujeni lovenosti, ki ti potrjuje, da si dober lovek, vedno pripravljen razumeti in obutiti tuje stiske in tem stiskam podariti ni ve, ni manj kot svoje soutje; ) po nenosti in bliini, ki si je sicer ne upa dati in vzeti. So fil-mi, ki se iskreno trudijo, da bi bili popularni.

So filmi, ki so posneti, da bi filmska ekipa (najvekrat z reiserjem na elu) uresniila svojo umetniko in estetsko vizijo, da bi z njimi izrazila tisti navadnim smrtnikom nedo-segljivi ve. Naeloma jim je popolnoma vseeno, e bodo njihovi filmi komu ve, e jih bo kdo razumel, e bodo komu kaj povedali, e se bodo koga dotaknili. So filmi, ki se iskreno trudijo biti artistini.

So pa tudi filmi, ki se ne trudijo ne za popularnost ne za artistinost. Pustijo si biti.Kakne filme ie dananji filmski trg? Kaj je najbolja reklama za film? Uvrstitve na se-

lekcije filmskih festivalov in morebitne prejete nagrade, kritike v asopisju, plakati po mestu, napovedniki na YouTubu? Kaj je tisto, kar danes k ogledu filma privabi gledalce? tudente naega filmskega oddelka sem vpraala, kakne filme bi glede na ponudbo in povpraevanje, prodajo in kupovanje ter na splono aktualno stanje radi snemali oni. Odgovorov, ki bodo ob-javljeni v priujoi tevilki Oderuha, nisem dobila prav veliko. Verjetno zato, ker svoje odgo-vore pravkar formulirajo v filmskem jeziku.

Rad bi snemal filme, ki bi bili pametneji od mene.

G lede na, to da je moja izkunja snemanja dokaj svea (zadnja klapa je padla pred dvema dnevoma), bom misli, ki mi rojijo po glavi, prelila na papir. Dobesedno prelila glede na to, da je v petih snemalnih dneh deevalo vsak dan. Vendar pa je vzduje na snemanju bilo super, kljub temu da je bilo vreme sonno do spremenljivo oblano z obasnimi denimi kapljami in too. Glede na to, da material e ni razvit, ga e nisem pregledala, kar na smeh pa mi gre, ko pomislim, da je v isti sekvenci v enem trenutku sonno, v drugem trenutku, ko smo snemali kontraplan, pa lije kot iz kafa. Mojemu godrnjavemu glavnemu protagonistu Tonetu, ki stalno visi na oknu svojega bloka, tako po glavi padajo dene kaplje scena tipa: Why does it always rain on me? medtem ko je vsa njegova okolica obsijana s sonnimi arki. Kar cool, e to vzame kot koncept.

Kljub stiski s asom, paranjem s filmskim trakom in vremenskim (ne)razmeram je bilo na koncu vse, kot je treba. Posneli smo vse predvidene in nepredvidene kadre in ob tem ui-vali. Tudi ekipa mi je bila v veliko podporo, ni bilo nobenih zamer, grdih pogledovali slabe volje. e me obutek ne vara, smo se kar zabavali. In e je bilo vpraanje: Kakne filme bi radi snemali?, je odgovor: Takne, ki ti dajo zagon za naprej in te prepriajo, da izpeljati film vendar ni 'misija nemogoe'.

Hm hm hm. Snemala bi filme, v katerih so naslednje stvari: kakrnekoli enske razen pre-ve poslovnih ali hudobnih in kakrnikoli otroci razen preve razvajenih ali slinastih. To dvoje se mi zdi zanimivo za filme enske in otroci. Ampak samo e so vsak posebej, vsak v svojem filmu. Snemala bi filme, v katerih se praznujejo rojstni dnevi in je slavljenec zamorjen, filme s tortami, filme, v katerih so ljudje obleeni v ivalske kostume, filme, v ka-terih nastopajo alostni in zafrustrirani ljudje, filme, v katerih nastopajo stare enske, ki jim je teko, ker so stare, filme, v katerih se pojavijo ogromni maki, in filme, v katerih nekdo tiho joka. Snemala bi filme, v katerih nekdo epeta ali govori polglasno ali dela karkoli drugega, samo da ne krii, ne pije vina in nima pitol. Snemala bi filme o osamljenih ljudeh. Snemala bi alostne filme, ki so tako alostni, da so e tudi lepi. Snemala bi tople, majhne in ive filme. To so taki, ki te tiho objamejo, e si dovolj obutljiv, da jih zauti. Snemala bi na vliko ali pa bi raje poslala vse skupaj v kurac in la ivet v Afriko. To bom e videla.

SLOVENSKI FILM MI JE PRODAL KREMO ZA SONENJESpominjam se nekih krem in nagih riti in besede Sun. Ne spomnim pa se naslova filma, v katerem se to pojavi.SLOVENSKI FILM MI JE PRODAL LAKO V PLOEVINKIZato ker ga Peter Musevski pije v skoraj vsakem socialrealistinem.SLOVENSKI FILM MI JE PRODAL PESEM KAJ TI JE DEKLICAKi si jo veselo prepevam, e najraje, ko je zraven mene Karpo Godina.(Od tega sicer ni ni denarja.)SLOVENSKI FILM MI JE PRODAL KOFJELOKO HRIBOVJEKi je najlepe v Cvetju v jeseni. Sedaj se sprehajam po teh hribih. (In v kakni koi pustim tudi kaj denarja za ehm ... Lako v ploevinki.)SLOVENSKI FILM MI JE PRODAL KAPLJICE ZA OIProsim vas teta Pehta. Samo kapljice mi dajte. Za Mojco.(Filmi, katerih dialoge sem znala na pamet, so: Kekec; Sreno, Kekec!; Kekeve ukanein Cve-tje v jeseni.)SLOVENSKI FILM MI JE PRODAL SOLINEPoletje v koljki.SLOVENSKI FILM MI JE PRODAL PETRIEKOtroci s Petrika. Izletnika toka, ki jo obiem ob prvi priliki.(e bo kaj odprto, naroim ehm ... Lako v ploevinki.)

Kakni so filmi, ki se prodajajo? Veinoma glupi. In to je alostno. Torej e hoemo, da se na film prodaja, je treba, da je glup. Ampak ne, to ni dovolj. Glup mora biti na zelo prefinjen nain, tako da glupi gledalci ne opazijo, da je glup. Ampak ne. To je narobe. To je narobe!! Ko dela film ali katerokoli drugo umetniko stvar, ne sme misliti na prodajo. Iz tega nastane drek pek. Sploh ne sme misliti. Dober film lahko naredi samo tako, da da noter sebe. Svoje meso. To je teko in to boli. S tem se daje na pladnju naravnost pred gob-ce neobutljivih ljudi, ki te potem pljuvajo in nekateri celo bruhajo. Boli, ko se z neim dolgo ukvarja in v tem pusti delke svojega mesa, potem pa je v kinu sedem gledalcev. Od teh se dva presedata in stokata, eden brska po telefonu in ne gre ven, ker je kupil karto, eden gre ven, ker ga boli kurac za karto, eden pa spi. To je slab znak, ja. Ampak dva gledalca od sedmih pa dejansko gledata film. Eden sedi v zadnji vrsti in je udak, samotar in sploh, saj veste. Tiho kima in ima otone oi. Drugi ne sedi v zadnji vrsti in samo gleda. Ko gre ven iz dvorane, gre film z njim. Ali pa samo delek filma, najbr tisti delek, kjer je najve tvojega mesa. Del tebe gre z njim. A ni to lepo? Vasih si mislim, da je vredno. Vredno se je truditi in se razkosava-ti za tistega enega od sedmih, ki bo film sprejel vase in ga nesel s sabo in kaj lepega mislil o njem. Ampak ve kaj, e je vse prav, je takih ve, ni samo eden. e uspe narediti resnien in iskren film in ima zraven e malo posebne sree, je takih gledalcev na koncu ve. In potem se tak film lahko tudi malo prodaja. Torej ni treba, da je nujno glup, da bi se prodajal. Ja. Ver-jamem, da je to mono. Ampak teko je biti iskren in samosvoj in hkrati dovolj razumljiv/za-nimiv/pritegljiv/ in sploh karkoli za iro publiko.

Laje je napisati neki kr neki. Pobrati na kup stvari, ki se ti zdijo kul in jih zapakira-ti v neki kr neki film. Potem upati, da bo uspelo, in e ima sreo, res uspe. Ljudje reejo: Mmmm! Mljask film! Potem je vse v redu. Ampak to ni ni. Filmi, v katerih ni videti, da se je nekdo moral odpreti, da se je nekdo dal, me ne zanimajo. Sam si najve in vse, kar ima. Kar vidi, kar uti, kar te vzemirja, kar ljubi in esar se spominja, to je to. To je to, o emer lahko kaj pove. In e govori iz sebe, zares iz sebe, te ni strah, da dela samo kopijo e stokrat videnega, ni te strah. e nima polja, ki te zanima in vznemirja, in e nima dovolj poguma, da bi govoril iz sebe (Razlogi za strah: To se ne bo prodajalo, to nikogar ne zanima, to se do-gaja itak samo meni ali meni se itak ni ne dogaja ...), potem je bolje, da ne dela. Ker preve je e filmov, ki so si podobni, ki so bili e tisokrat videni in ki so ni. Preve je filmov, ki se jim vidi, da hoejo biti nekaj ve, da hoejo biti to in ono in ne vedo, da so ni. Za filme, ki so iskreni in noejo biti ni drugega, kot so, ki so skromni in ki te primejo za roko, e jih zna prav pogledati ... Za take filme bo vedno prostor (moramo jim dati prostor) in takih filmov nikoli ne bo dovolj. Taki filmi so vse, kar teje, in vse ostalo je ni. Spizdimo, e smo ni. V nasprotnem primeru pa ostanimo in stojmo in ne pustimo se strahu in besedam, da je kriza in da je jok. Vse je v redu. Samo mirno. Nasvidenje v kinu. Hvala.

Zakaj je Prekrokana no bolja od Melanholije? V Prekrokani noi se kamera ne trese in v njej ni skokov ez os. V njej ni nekih nadnaravnih pojavov, kot je planet, ki trei v Zemljo in se zatorej laje priblia gledalcu, saj se gledalec lahko poistoveti z zgodbo. Gledalec se lahko prav tako poistoveti z liki. Milo reeno, veini gledalcev gre Christine v Melanholiji na jetra. Pa je melanholi-na, ne bi ji bilo potrebno zaradi tega zamoriti celotne scene! Pre-krokana no je neke vrste dokument dananjega asa in drube, precizno se poigrava z vzorci, ki so vidni med dananjimi ljudmi, medtem ko je Melanholija ena sama hipoteza, umetno ustvarjena situacija z umetnimi reakcijami. Konca sveta e ni bilo, kako bi torej vedeli, kako bodo ljudje ob tem reagirali?

Ampak katerega od teh filmov bi vi oznaili kot art in katerega kot pop?Gledano skozi zgodovino veine umetnosti pop izhaja iz arta. Ne-kaj se uspeno ustvari in proda, ta uspeh se eli ponoviti pri istem ali drugem avtorju, pride do masovne produkcije, ki prinaa denar in zaradi kvantitete navadno kvaliteta upade. Berger nam v svoji knjigi Naini gledanja (Ljubljana: Zaloba Emanat, 2009) razloi, da je v re-nesansi nastalo ogromno slik, vendar dandananji poznamo predvsem slike Leonarda, Michelangela in Tiziana, ne zavedamo pa se, da se je v tistem asu oljno slikarstvo masovno produciralo in da veinoma nima umetnike vrednosti. Podobno je z masovnim pisanjem romanov v de-

vetnajstem stoletju, od katerih sedaj poznamo le peico. Tako je tudi s filmom. Z razvojem televizije in kinov se je priela mnoina produkcija filmov, ki so teili le e po tem, da bi pri-nesli im ve denarja in so zato izgubili svojo umetniko vrednost.

Ampak kaj je v resnici razlika med pop in art filmom? Oznako pop film uporabljamo pred-vsem za filme, ki sledijo neki klasini narativni paradigmi in so polni kliejev. Ampak mora-mo se zavedati, da je klie postal klie zaradi prepogostega uporabljanja in da izhaja iz arta.

Pop filmi teijo k temu, da bi ugajali im iri mnoici ljudi, obstajajo samo v trenutku, ko jih gledamo in se kasneje ne spraujemo o njih, ker jih ne bi razumeli ali ker bi v nas pustili nek

globlji vtis. Ob oznaki pop film nam pridejo na misel predvsem holly-woodski filmi, kjer je filmska industrija najbolj razvita. Teko bi rekli, da od tam prihajajo art filmi. Ampak ali bi lahko zatrdili, da v mnoici pop filmov iz Hollywooda ni niti enega art filma na leto? Ali ima Evropa pop filme? Ali je izdelava pop filmov v resnici privilegij podroij, kjer je dovolj denarja in ustvarjalcev? Ampak e pop filmi zagotavljajo gle-dalce, zakaj vsi producenti ne vlagajo denarja vanje? Pred kratkim sem gledala film The rubber, v katerem so pobili vse svoje gledalce, da jim filma ne bi bilo potrebno posneti do konca. Sklepajo po tem filmu bi torej rekli, da se filmi snemajo za gledalce. Za koga se snemajo art fil-mi? Kot art filme oznaujemo filme, ki ne sledijo vzorcem znotraj do-loenega anra, ustvarjalci art filma naj bi bili navznoter obrnjeni in naj ne bi iskali publike. Ampak teko bi rekli, da ustvarjalci art filma ne

stremijo po publiki. Publiko iejo, le da ne ciljajo na im iro publiko, ampak na doloeno publiko. Zaradi tega dobi art film pogosto oznako elitistien film.

V nai kulturi je tako, da nominacija za nagrado oskar prizna filmu doloeno komple-ksnost in zatorej oznako art. Ampak s tem dobi film tudi vejo publiko. Ali zaradi tega e po-stane pop film ali samo popularen film?

Najbolji primer, kako pop postane art, so po mojem mnenju filmi Quentina Tarantina. Filmi, v katerih ni drugega kot kliejski vzorci, motivi, pobrani iz klasinih dirkakih in pre-tepakih filmov, vesternov Skupaj pa so sestavljeni tako, da nam pokaejo doloen anr z druge perspektive, filmi poseejo izven svojega anra in tvorijo nekaj povsem novega.

Pop film torej izhaja iz art filma. In art film je lahko popularen, vendar zaradi tega e ni pop. e pop film potenciramo in presee svoj anr, lahko postane art. Vendar art film ne bo nikoli sledil osnovnim elementom, ki film delajo pop oziroma se jim bo izogibal. Pop filmi niso pop, ker bi bili mnoino gledani, ampak ker nastajajo kot elja po mnoinem gledanju in prinosu dobika. Ne obremenjujejo se z eljo, da bi v ljudeh pustili moneji peat in ne skuajo odpirati novih filozofskih, drubenih, psiholokih ali kakrnihkoli drugih vpraanj, ki naj bi se gledalcu odpirala ob gledanju art fimov.

Ljubim film, ampak trenutno ga sovraim. Tko kt moj bivi fant mene.

IN AKCIJA! 91

to sem pozabila prvo in drugo leto Akademije, zdaj pa se poasi spominjamfilm je lepni pa stvare je vse pravje ive je vse prav je film obutekkot bi nekoga srealnekoga isto novegaki ti je malo vefilm je lep in alostenker nosi ustavljen asin mlade ljudi v njemki jih iz dvorane gledajo starajoe se oifilm je oda mladostiin jok za njo

From: Zvezdana Sabotic Sent: 2011/2/9 To: Boris Bezi; Mina Bergant; Ziga Virc; Lucija Siftar; legenda slovenije; Peter Hvalica; Zvezdana Sabotic; Maurin Rene; Ajda Tomazin; Bla Potokar; Bla Zavrnik; David Sipo; Dominik Mencej; Gai Sinia; Gaja Mderndorfer; Gracar Bla; Hajnek Vid; Izlakar Vid; Jaka uligoj; Katka edlbauer; Love Jan; Maja Prelog; Marko Koevar; Martini Domen; Milan Urbajs; Morano Katarina; Nagode Andrej; Niko Vodoek; Perovek Jan; Prettner Maja; Rok Biek; Simon Intihar; Sunik Maksimilijan; Svetlana Dramli; Uro Hoevar Subject: Aparat za meglo!

Zdravo!Ali si je morda kdo iz kleti izposodil aparat za delanje megle???Lep pozdrav, Zvezdana Saboti

2011/2/9 Ziga Virc wrote:Pozdravljeni, jaz si nisem iz kleti izposodil aparata za delanje megle.l.p., iga Virc

92 IN AKCIJA!

2011/2/9 Peter Hvalica wrote: iga, odkod torej vsa ta megla?pP

2011/2/9 legenda slovenije wrote: ja bla si ga je sposodu za glasbeno toko in je zdej pr men doma.

2011/2/9 Boris Bezi wrote: Maglo uzela magla. Sreno. Bb

2011/2/9 Lucija Siftar wrote:Magla svuda oko nas. http://www.youtube.com/watch?v=EpDdMx6fOec[Josipa Lisac: Magla]

2011/2/9 sara kern wrote: jeek v megli http://www.youtube.com/watch?v=oW0jvJC2rvM

2011/2/9 Ziga Virc wrote:Morda gre za meanje megle? http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ko-mesanje-megle-postane-umetnost/151391

2011/2/9 Mina Bergant wrote:....Za tako gosto MEGLO da bi jo lahko rezal, mogoe pa e malo dlje,lei ribnik Brbotalnik. ez dan je to isto navaden ribnik. A ko gazveer prekrije rno, rna tema, se zanejo tam dogajati udne rei. V vodi najprej zaklokota, ob bregu zareglja, v bievju nekaj poi, med vrbami zahrei in ele potem se prikae palek Smuk. To je nemiren krat, radoveden kot mika, ki neuakano opreza tako dolgo, dokler na vodni gladini ne zatrepeta prva ZVEZ-DA.... aja, e obvezni link:http://www.youtube.com/watch?v=gs_X5HyZhHE[Palek Smuk]

2011/2/10 Boris Bezi wrote:V primeru, da se megla nekje sama vklopi, vi ste pa v avtu, si e zdaj za ziher oglejte tole stran... http://www.herkules.si/index.php?categoryID=211[Spletna trgovina z avtodeli rezervni deli in dodatna oprema: meglenke]

2011/2/10 sara kern wrote: Narodni heroj Vinko Megla!http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_narodnih_herojev_Jugoslavije_(M)in njegova ulica!http://www.itis.si/Ulica_MURSKA%20SOBOTA_Ulica%20Vinka%20Megle.aspx

IN AKCIJA! 93

2012/2/16 Bibi, Ljiljana wrote:Drage tudentke in tudenti!Ko uporabljate sobo 16 (montaa) v kleti, v katero pridete skozi sobo 17, vas prosim, da za sebojzapirate vrata sobe 17.Ker imate dostikrat zaprta vrata sobe 16, lahko v sobo 17 vstopi kdorkoli in odnese kaken del opreme. Opozarjam vas zato, ker ob dvigu kljua za sobo 16 dobite tudi klju sobe 17, kar pomeni danosite odgovornost za obe sobi.Lp, Lili Bibi

2012/2/16, Bla Zavrnik wrote:ivjo, a pol to pomen, e grem v sobo 17, pa nimam kljua za sobo 16, a lahko vseeno pustim vrata sobe 17 odprta in potem grem po klju sobe 16, pa pol ko pridem nazaj zaprem vrata sobe 17, ko so vrata sobe 16 e odprta oziroma ves as odprta, da pol nihe ne more priti v sobo 17 in odnesti kaken kos opreme iz sobe 16 in 17? lep pozdrav Bla Zavrnik FTV 4

2012/2/16, Peter Hvalica wrote: A e js n ne tekam...smo e zmer loh prjatli?

Peter, FTV 2 Sent from my iPhone

2012/2/16, Bibi, Ljiljana wrote:Peter, esa ne razume?Lp,Lili Bibi

2012/2/16, Peter Hvalica wrote:N.tP

2012/2/16, legenda slovenije wrote: montaa - ekstaza

Upokojena kinooperaterja, prijatelja in sodelavca, ki sta ivela in preivela zlato dobo me-stnih kinematografov, se po svoje sooata s filmsko sedanjostjo, ki ima z njunimi spomini le e malo skupnega.

Ob nekaterih ljudeh bi se lahko nauili ve, kot si upamo misliti. Mladen Bogi, ravnatelj eleznikega muzeja Slovenskih eleznic, je eden takih. In ve kot to.

Portret druine, ki ivi v tesnem objemu skupnosti Hare Krina. Oba sinova (Nitja, 11 in Alja, 13) sta do nedavnega doma pouevala stara, z novim olskim letom pa je stareji priel obiskovati pouk v vaki osnovni oli. Spremljamo njega in njegovo druino na stii-u s svetom, ki je drugaen od njih. Kako se bo Alja, vajen trdnih moralnih nael in ver-skih zapovedi, ki spremljajo njegov vsakdan, znael v vrveu sodobnega olstva ter kako bo okolje sprejelo njega? Kaj to pomeni za stare, ki se bojijo, da bi lahko izgubili otroka?

Film je intimna pripoved o fantu in o njegovi druini, o druganosti, o toplini in o sprejema-nju. Predvsem je Benjamin pa film o Benjaminu. Ki je izjemno pristen in sren. In malo je to tudi film o Tadeju, ki ima Benjamina rad, ampak mu je obenem z njim teko, ter o Maji, kiju kot mama povezuje.

MAKS: Jz grem k babici. Tko sm se odlou in grem. Adijo.

Milena ima problem. Probleme. Joe navija za Barcelono. V filmu igra Tina Gorenjak. In Martin Srebotnjak. To ni komedija.

Duan je moki srednjih let, ki je preobremenjen z ivljenjem, predvsem z odnosi. In ko se zazdi, da je izkusil e vse, je prestavljen v nek drug svet v sobo spoznanja. Od tu spremlja dogajanje med svojimi najblijimi (ki ne vedo, da so opazovani). Med njimi nastanejo tre-nja, skrivnosti pridejo na dan. Duan pa na ta nain konno spozna, kaj je v ivljenju zares pomembno.DEAD FATHER se ukvarja z medsebojnimi odnosi. Brez olepav se loti samomora, smrti, vara-nja, starosti, lai, izgubljenosti mladih, ljubezni. Je tipina zgodba o nas, o Slovencih, o ljudeh.

Teden slovenske drame, e 42. po vrsti. Lansko leto je AGRFT sodeloval z branji svojih kratkih dramskih del ali dramatizacij, letos smo bili povabljeni, da sodelujemo na dnevu nominirancev, kjer se je skozi bralne uprizoritve odlomkov iz nominiranih del predstavilo pet dram za Grumovo nagrado. Temu so sledili pogo-vori: kritini pretresi prebranih besedil, razmiljanja o monih nainih uprizoritev le-teh, vpraanja prisotnemu avtorju.

Prispevek AGRFT-ja se je zael doma ob branju dramskih del, obutenjih o njih, imeli smo tudi generalko, na kateri smo artikulirali svoje mnenje o prebranih dramah. Vedno posku-a zavzeti nevtralno pozicijo, mimo posploitve z ugajanjem ali neugajanjem. Kritinost je na mestu, kadar je argumentirano po-dana skozi razmislek o obstojeih parametrih, ki delajo dramo zanimivo in strukturirano. Res pa je, da se je teko popolnoma izogniti subjektivnosti, saj je kritino vrednotenje kljub vsemu vsaj delno odvisno od posameznika, ki dano reflektira, skozi nje-

gova videnja sveta in odnosa do njega, ivljenjskih izkuenj. Pet nas je bilo zadolenih vsak za eno dramo. Zaeleno pa je bilo, da vsi preberemo vsa nominirana besedila.

V roke sem vzela svojo dramo Kaj sanjajo svinje anine Mirevske in se potopila v njen svet. Ni mi bilo treba iti dale, niti historino niti v smislu zemljepisne razdalje. Njena drama je drubenopolitino angairano besedilo o kapitalistini sodobnosti. Bralcu zmee v obraz znana dejstva brez sentimentalnosti, skozi razline naine govora, pripadajoe razlinim starostnim in kulturnim sredinam. Prizori so naslovljeni, a presekani v smislu nelinearne zgodbe. Zagoneten naslov niesar direktno ne razkriva, ponuja aluzije na kapitalistine ali morda tudi na katere druge loveke svinje.

Opremljeni vsak vsaj z argumenti o svoji prebrani drami, smo se podali v Kranj na razgo-vore. Poleg AGRFT-ja je sodelovala tudi Filozofska fakulteta s kar velikim tevilom tudentov

primerjalne knjievnosti. Razgovori v reiji Eve Nine Lampi so potekali v sproeno stro-kovnem vzduju s povabljenimi gosti, teoretiki in avtorji besedil. Morda smo pogreali e irijo, ki je odloala o uvrstitvi besedil v tekmovalni izbor kot e en uvid v dramski tekst.

Vsak razgovor je uvedel bralni odlomek iz nominirane drame v izvedbi igralcev PDG Kranj, kar se je izkazalo za dobrodoel prispevek k razumevanju besedila, nakazujo hkrati tudi potencial mone uprizoritve. Avtor drame Vaje za tesnobo Vinko Moderndorfer je dejal, da je bil hvaleen za bralno uprizoritev, saj je tako drugae spoznal svoje besedilo in prepo-znal njegove slabosti, ki jih prej ni uvidel. Sledila so pretresanja dramskih besedil z gosti, ki so razgaljali in drobili besedilo. Iskanja so bila usmerjena v strukturo, misel, naboj, v razline parametre, ki jih besedilo ponuja. Modera-torka Zala Dobovek je kot splono prepoznala prioriteto pisave dialoga pri piscih ter obutek vraanja moi besede.

Mlada dramaturginja in dramatiarka Simona Hamer je po vsakem razgovoru prebrala ironino opraviilo iriji ob zavrnitvi njenih dveh poslanih del za nagrado za mladega avtorja. Razpis je bil izveden prvi, nanj sta prispeli samo njeni dve besedili in posle-dica je bila odloitev irije, da nagrade ne podeli. Razumem njeno ogorenje in podpiram njeno manifestativno gesto, eprav po svoje razumem tudi odziv irije: konkurence pa ni bilo. Vsak razgovor je imel tako enak zaetek in zakljuek, sredina je dopuala variacije.

Dejstvo je, da kakorkoli vasih obraamo in polemiziramo, da so dramska dela namenjena odru, kjer se lahko udejanijo na nekem drugem nivoju in prepriajo e gledalca poleg bralca, svojo avtonomijo ohranjajo tudi med platnicami. Tekst na odru zaivi drugo ivljenje, dobi nov vzgib, iz katerega se pretoi v dru-go dimenzijo, medtem ko napisana drama ostaja sama svoja za vedno spravljena na varnem na listih papirja. e gledamo na dramo z vidika uprizoritve, se njena literarnost vsaj delno izmika notranjemu pogledu. Glede na komentarje iz tudentskega dela avditorija se mi je utrnila naslednja misel: meni se ob branju dram vedno odslikava monost gledalikosti pre-branega. Znotraj percepcij besedila je moje poglabljanje omejeno preteno na odrsko videnje le-tega, eprav ne zanemarjam literarnih kvalitet, v primerjavi z navduevanjem kompara-tivistov veinoma nad tekstom kot takim in razbiranjem druganih podtonov znotraj njega.

Postavi se vpraanje, s kakno intenco piejo dramatiki svoja besedila. Nekateri verjetno e z mislijo na uprizoritev ali pa vsaj z eljo ponjej, drugim pa morda predstavlja izbor dialo-ke forme obliko izraza, v katerem so najbolj sproeni.

106 OGLEDUH

S PU Ljubljana smo prejeli obvestilo o nenavadnem dogodku, ki naj bi se bil zgodil v pe-tek, 20. 4. 2012, na Kersnikovi ulici. Sode po zapisniku naj bi se na omenjeni lokaciji proti veeru zbrala veja skupina ljudi, ki je v zaprti sobi neke kavarne izvajala nenava-den obred, namena katerega policiji al e ni uspelo dokonno potrditi. Vodilni predstavni-ki sumljive mnoice trdijo, da se je sreanje imenovalo literarni veer, oividci pa poroajo, da so nekateri udeleenci dogodka pred zbrano skupino prebirali svoja pesnika in prozna dela, ki naj bi nastala v preteklem asu. Policija e vedno zbira dokaze, ali je lo za sporoila globlje narave in ali so bila kakorkoli politino in propagandno motivirana. Kot lahko bere-mo v zapisniku, so bila predstavljena dela desetih posameznikov, ki se vsebinsko med seboj niso navezovala, kar policiji povzroa e dodatne preglavice pri ugotavljanju namena tega svojevrstnega zborovanja. Vpleteni B. L., B. G., K. ., N. Z., A. N., I. S., U. S., P. J., N. K. in L. . zanikajo kakrnokoli odgovornost in se sklicujejo na umetniko svobodo in pravico do kul-turnega ustvarjanja. Nekateri prisotni naj bi se, sicer v manjem obsegu in blajih oblikah, celo vdajali alkoholu, na obrazih mnoice pa je bilo mo opaziti velika nihanja v razpoloenju. Nanaajo se na vsebino branih del so tako izraali otono zamiljenost kot tudi preerno nasmejanost ter vsa ostala razpoloenja v policiji teko razumljivem barvnem spektru. Kot poroajo prie, je bilo nekajkrat iz prostora sliati tudi glasne izbruhe smeha. Predstavniki policije so prepriani, da so bili ti zgolj trik, kako zavesti zunanje opazovalce glede resni-nega namena sreanja. Priblino dve uri trajajo obred se je zakljuil s skupinskim branjem besedila, za katerega policija sumi, da je nastalo kot provokacija nekaterim lanom drube, a tega al e ne more dokazati. Kot zagotavljajo na PU Ljubljana gre glede na zadovoljstvo zbrane publike upravieno sklepati, da se bodo tovrstni rituali e vekrat ponovili, zato ne izraajo dvoma, da jim bo prej ali slej uspelo priti stvari do dna in odgovoriti na nekatera e nerazreena vpraanja.

108 OGLEDUH

Delavnice Dober dialog, ki jo je vodila igralka in dramatiarka Dragica Potonjak, sem se udeleila, ker bi rada neko napisala res dobro dramo. Ne neko povpreno skropu-calo, ki bi ga prebrali moji prijatelji in se iz prijateljske dolnosti pretvarjali, da jim je ve, tisti pravi pa e tega ne, ampak dramo, kot se spodobi. Lepega dne bi se mi utrnila odlina ideja, nakar bi se za tri dni in tri noi zaprla v sobo in drama bi se spisala kar sama, brez truda in povsem naravno. Ko bi konala s pisanjem, bi zadevo prebrala in bila nadvse preseneena, da je meni sami (!) uspelo spraviti skupaj tako celovit umotvor. Oitno je bila na delu sama boja iskra Vendar pa Dragica Potonjak boje iskre ne priznava. Stavi na ni drugega kot dober dialog!

Kako bi opisala delo v delavnici? Bilo je precej intenzivno, saj se je vse odvilo v samo ti-rih dneh oz. v dveh koncih tedna v marcu. To je bila pravzaprav najveja razlika v primerjavi z delom na Akademiji, ko imamo veliko ve asa za razna razglabljanja, medtem ko smo se na delavnici bolj osredotoili na glavno temo (dober dialog). Zbrali smo se v Trubarjevi hii literature, ki je bila tudi glavni organizator delavnice (delavnica Dober dialog je samo ena iz niza delavnic, ki jih Trubarjeva hia literature organizira). Teajnice (nihe izmed pripa-dnikov mokega spola se ni dovolj opogumil) smo se ob dogovorjeni uri zbrale na tartnem mestu in delavnica se je lahko zaela.

Nobena skrivnost ni, da je Dragica Potonjak uspena gledalika igralka in dramatiarka, drubeno angairana avtorica, prva enska Grumova nagrajenka vendar sem prepriana, da delavnica ne bi bila tako efektivna, e ne bi bila Dragica tudi odlina pedagoginja. Veli-ko in rada dela z ljudmi razlinih starosti, narodnosti in subkultur. e posebej v prvih dveh dneh delavnice oz. tekom prvega konca tedna, ko e nismo bili tako osredotoeni na javno predstavitev svojega dela, je bilo v ospredju timsko delo, ki ga je Dragica sicer moderirala, soustvarjale pa smo ga teajnice same.

Ena glavnih prednosti Akademije je po mojem mnenju ta, da je na veliki veini preda-vanj izredno zaeleno in celo spodbujano, da tudentje izraamo svoje mnenje, morda tudi nasprotujemo mnenju predavatelja. Na podoben nain se je odvijal ustvarjalni proces na de-lavnici, kamor smo prile z e pripravljenimi orisi svojih dramskih likov, ki bi lahko postali glavne osebe neke potencialne drame. Ustavile smo se pri isto vsakem liku in ga poskuale do potankosti secirati. Vse lastnosti lika so morale sestavljati celovito sliko in biti v har-moniji druga z drugo, kar sploh ni tako lahko, kot izgleda na prvi pogled. Glavna napaka, ki smo jo poele, je, da smo psiholoki razvoj lika pretirano potencirale, saj je loveka osebnost

(definicija iz psihologije!) relativno trajna celota telesnih, duevnih in vedenjskih znailno-sti, tako da serijski morilec pri najbolji volji teko postane usmiljeni samaritan razen v primeru, da ima bipolarno motnjo, ampak to monost bomo trenutno pa zanemarili. e si potek delavnice predstavljate kot nedeljsko kramljanje ob aju, ne bi mogli biti dlje od re-snice, saj so bile debate, lahko bi jih imenovali celo pogajanja, kar ostre. Svoj lik smo morale avtorice braniti z vsemi razpololjivimi sredstvi (dognanji iz psihologije, primeri iz vsakda-njega ivljenja, s poznavanjem klasinih dramskih likov ), nazadnje pa smo se strinjale s po mnenju veine najbolj verjetno monostjo in si oddahnile, ker na lik nazadnje vendarle stoji. In to na trdnih temeljih.

Drugi del delavnice je bil bolj kot v pisanje usmerjen v konni nastop, neke vrste perfor-mativno toko, v kateri bi se vsi nai liki sreali in spustili v dialog drug z drugim. Torej kon-no smo pri slavnem dialogu! Seveda smo v dialogih vse hotele podati kar najve informacij o svojih likih, ki smo jih zbrale v prvem delu delavnice, a tak pristop je peljal v dolgovezne ep-ske monologe in ne v iv dialog, ki na odru deluje. Do konnega dialoga smo prile s pomojo improvizacije, vekratnega rtanja in spreminjanja in z veliko mero potrpeljivosti. Jaz e vedno pravim, da se je vmes znael tudi isto majhen drobec boje iskre na primer takrat, ko so se po treh urah brezplodne debate (ki dejansko seveda ni bila brezplodna, saj je vodila v nekaj) stvari nenadoma udeno poklopile.

Literarnih delavnic se obiajno ne udeleujem ravno zaradi svojega romantinega pre-prianja o posveenem umetnikem ustvarjanju, ki naj bi bilo dale od obrtnikega znanja. Delavnice Dober dialog sem se udeleila zaradi mentorice Dragice Potonjak, ki jo izredno cenim zaradi njenih tevilnih dosekov na razlinih podrojih ne samo strogo povezanih s teatrom. Priznavam, da lahko dober mentor talent, bojo iskro ali kakorkoli e elite imeno-vati ta skrivnostni pojav usmeri na pravo mesto. Saj bi bil v nasprotnem primeru tudi tudij na katerikoli umetniki akademiji povsem brezpredmeten

Kaj je to? Izgleda, da e sami nismo vedeli prav dobro in smo li pararapapa iz Ljubljane do Wrocawa. S kombijem in skoraj-da celotnim Brechtom na CD-ju, vmes med vso radijsko nesnago, kjer se tu in tam najde kaj snanega.

No in smo prili. V mesto orannih zastavic na lueh in drogovih, za katere smo ele ka-sneje, ko smo zagledali enak jumbo plakat, ugotovili, da oglaujejo nae tekmovanje. Naslednje jutro tonska vaja pim pum pam deset minut za ozvoenje, okoli tebe skae tonski mojster in ti zatrjuje, da ko bo dvorana polna, ne bo ve tako odmevalo. In te e prekine organizatorka, ki poklie drugega tekmovalca, da e on natela svoj glas. Pa zveer se malo zrihtajta, prinesita kostume nama e reejo in e tretji povedo, naj bomo tam ob tirih in petnajst. Prinesita kostume v mojem kovku pa ni drugega kot kila okolade, fotoaparat, onglerske ogice in tiso majk za vsak dan. In med njimi se nekje na dnu da se ne bi zmekala valja rna skoraj svilena oblekica z zavesico (beri ipkami), ki sem jo namenila za nastop. Seveda vsa zmekana in ni kaj podobna bleeim kostumom. No ja, pa saj kostum vendar ni vaen. Vano je, kako bom zapela to svojo Piratsko Jenny, pa eprav brez piratskega klobuka.

In smo li na pivo, ki je menda dobro za glas (po mnenju strokovnjaka, lepo prosim). In smo sedeli na soncu in se delali, da nismo ivni. e preden smo spraznili kozarce, nas je skoraj oropala sprva prikupna ciganica, ki se je potem malodane spremenila v poast. In smo li po soncu do hotela, mimo tiso in enega kipa krata, ki te kar tako sredi glavne ulice preseneti, da ga skoraj pohodi. In pred hotelom smo ugotovili, da smo pustili note na mizi v lokalu, da e malo posedijo namesto nas.

Na koncu se je vse dobro izteklo, poakale so nas tam in na sreo ni nobena pobegnila stran.Zdaj pa gre zares. Ura je petnajst ez tiri in bore malo ljudi je e tam. No, smo vsaj do-

bili svojo mizo v zaodrju, eprav so nas potem razdelili, pevci hodijo namre na oder z leve, korepetitorji z desne. Oddahnila sem si, ker nihe ni svetil okrog v bleeih kostumih, kot sem si predstavljala dokler ni bila ura nekaj minut do zaetka. Ups, sem si mislila in e ve-dno stavila na interpretacijo.

Dokler se tekmovanje ni zaelo. Ups, sem si mislila ker sem bila osma po vrsti in nih-e pred mano ni pel Brechta, pa pa je vse zvenelo precej poljsko pop, s kostumi, plesnimi tokami in light showi in izgubila e zadnje upanje.

In po dobrih dveh urah akanja za odrom in peganja nanj sem tudi sama stopila gor pred razprodano dvorano z nekaj ve kot eststo sedei. In odpela, kot sem odpeti znala, medtem ko se mi je najlonka parala do kolena. Evo, pa sem imela tudi jaz dovren in jako na-tanno zreiran nastop.

To je bilo to, sem si mislila in nekako tako je tudi bilo. In smo odli iz ogromnega gle-dalia z voditeljevim You did a great job, guys, za katerega e vedno ne vem, ali je bil sar-kastien ali nerodno iskren. Nekaj do enih ponoi je bila razglasitev v lokalu v centru mesta. Nabito poln lokal s fino muziko v ivo. In potem, trenutek za tem, ko so prebrali deset imen (najinega seveda ne vmes), se je po desetih sekundah vria naprej uvrenih lokal v trenut-ku spraznil, in mi, ki smo ravno sklenili, da ostanemo in si naroimo pijao, smo odpustili to idejo in odcapljali proti hotelu.

In drugo jutro, spet v kombiju, nazaj do nae Ljubljane tokrat brez Brechta z izkunjo ve (zdaj bom vsaj vedela, kaj pomeni, ko prof. Prini ree: Predstavljaj si, da poje pred eststo ljudmi,) in z znanjem, da e v predstavitvi tekmovanja pie, da gre za tekmovanje gledalikega petja, to e ne pomeni, da je to res.

Vse skupaj se je zaelo z oslavansko desitko svetlo vyepni. eka je pivska drava. Pivo v gostilni stane samo en evro, poleg tega tam kadilski zakon ne velja in e lokali niso odprti samo do dvanajstih zveer.

V ekem Brnu je od 10. do 14. aprila potekal SETKN/ENCOUNTER, dvaindvajseti internacionalni festival gledalikih ol s sloganom Do I have a dream? S produkcijo Potohodca Daneta Zajca v reiji Zale Sajko smo odpotovali na omenjeni festival. Predstava je bila izbrana izmed mno-gih posnetkov gledalikih del tudentov iz vsega sveta. Poleg Slovenije so gostovale e Madarska, Poljska, Nemija, Turija, Juna Koreja, Zdruene drave Amerike, Kolumbija, eka in Juna Afrika. Kar se tie mene, so mi bili najbolj ve Nemci z njihovo predstavo Barabarian Paradise. V kabaret stilu, s cirkukimi elementi in neverjetno preciznim gibom in mimiko, ki jo je e bolj poudarjal moan make-up, so izzvali ve aplavzov na odprti sce-ni. Korejci so bili tudi zelo ljubki s svojo Petminutno zaroko (Lopachin in Varja), izsekom iz ehovega enjevega vrta, ki so ga izvedli precej nekon-vencionalno in zato tudi tako atraktivno. Najmanj mi je bila ve Turija,

saj je njihova psiholoka igra bazirala predvsem na govoru, podnapisov pa niso imeli in tudi energetsko in gibalno me niso prepriali. Paradoks je bil ta, da je Turija na koncu odnesla domov nagrado za najboljo predstavo.

Potohodec je dobil prav poseben odziv gledalcev. V meeting po-int glasilu so vsak dan objavljali kritike predstav, ki so jih napisali tudentje JAMU (Jankova akademie mzickch umn). Uvo-dnemu nagovoru je bilo naslov Dear Brutus, avtor se je pod njim podpisal s svojimi zaetnicami in zaetnicami Julija Cezarja (and also J. C. a bit). Tretji kritiki je bilo naslov Raped by Pathwal-ker, v kateri je avtorica opisovala svoje ogorenje in ok. Neje-verno smo prebirali njeno izjavo, kako se ob pogledu na Barbarino mednoje dekle e dvajset minut ni moralo zbrati. Povzela bom e

besede Simona Belaka: e jaz nisem toliko razmiljal o Barbarini piki, pa sem tip. in citat stavka s konca njene kritike: Truth? I felt abused when it ended. Oitno se na njihovem fa-

ksu ne uijo, da mora biti kritika gledalike predstave objektivna. Oitali so nam, da nismo vedeli, kaj hoemo povedati. Morda

so res igralci prehitro govorili in so potlej tudi nadnapisi brzeli z neznansko hitrostjo. Tako se je moral gledalec odloiti, ali bo spre-mljal nadnapise ali spremljal dogajanje na odru. Veji del publike se je odloil za slednje, zatorej niti priblino niso razumeli ne zgod-be in ne poante. Vseeno, kot gledalinikom provokatorjem nam je uspelo, okirali smo publiko. Da pa povem e par besed v bran zgroenemu obinstvu. Ker smo predstavo odigrali samo enkrat (veina ostalih gostujoih ekip jo je odigrala po dvakrat ali trikrat), je bila v dvorani precejna prostorska stiska. Prva vrsta je sedela na odru, torej tik pred Barbaro. Na zaetku predstave Barbara raz-krei noge. V HaDivadlu, kjer smo igrali, je sedela slab meter stran od gledalevih glav. Tako da se priblino