1. SKLOP: ODNOS MED NOTRANJIM IN MEDNARODNIM PRAVOM1. TEORIJE O ODNOSU MP IN NPTeorija monizma (Kelsen, Scelle)- notranje in MP sta enoten (celovit) sistem, ki vsebuje tudi načela o reševanju kolizij med pravili MP in NP. Če sprejmemo to stališče poznamo 2 vidika: **Teorija o primatu NP prednost ima norma notranjega prava. Kogentnih norm MP sploh ni (negacija MP).**Teorija o primatu MP notranje pravo temelji na MP.Teorija dualizma (Strupp, Jellinek, Triepel)- notranje im MP sta med seboj ločena, vzporedna in neodvisna pravna sistema. 2. NA KAKŠEN NAČIN SE MEDNARODNA NORMA PRENAŠA V NACIONALNO PRAVO?2 načina: Transformacija - norma MP je izrecno pretvorjena v notranje pravo- po ratifikaciji potrebno sprejeti še poseben notranjepravni predpis. Pogodba je uzakonjena. Adopcija- notrma MP je sprejeta že z ratifikacijo (najobičajnejši način sprejema MP norme). Za ta način mora biti pogodba le veljavno sklenjena + ratificirana. NI pa je potrebno uzakoniti.USTAVA RS- v Slo velja primat MP in sistem adopcije (8.člen Ustave- neposredna uporaba). Iz načela suverenosti in neodvisnosti pa izhaja, da se sprejete MPo ne morejo nadvladati ustave. Sodišča in državni organi ratificirane in objavljene MPo uporabljajo neposredno. Take MPo postanejo samoizvršljive. MPo ratificira državni zbor, praviloma z zakonom.3. NASPROTOVANJE MPo USTAVI RS?O tem odloča Ustavno sodišče- njegova odločitev je za DZ obvezna. Možna sta 2 postopka: Apriorna kontrola- v postopku ratifikacije se lahko sproži vprašanje usklajenosti pogodbe z ustavo. Posteriorna kontrola- ustavnost zakona o ratifikaciji se presoja naknadno.4. KOLIZIJA MED ZAKONOM IN RATIFICIRANO MEDNARODNO POGODBO?Ustava tega vpr. ne rešuje. To ureja Zakon u zunanjih zadevah (ZZZ-1). Če pride do kolizije, je potrebno spremeniti bodisi zakon, bodisi MPo. Slednje je zapleteno. Možna je tudi odpoved MPo, zlasti pri multilateralnih. V odpovednem roku MPo državo še vedno zavezuje. Odpoved je bolj zapletena pri dovstranskih pogodbah. Dokler ni sprejeta katera od rešitev, velja MPo.5. RAZMERJE MED MP IN DRŽAVO?Gre za razmerje med normami MP in normami notrnajega prava. Nekatere norme MP segajo v notranje pravo. Velja načelo pacta sunt servanda- načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti, zato naj se uporabi MP. Država pa se postavlja na načelo lex specialis derogat legi generali. Predpisi notrnajega prava imajo prednost pred MP. Država pa mora določiti način, kako naj MP norme učinkujejo v notranjem pr.6. POSTOPEK SKLEPANJA MPo PO ZZZ-1? Določa 70-76. Člen. Začne se na pobudo (če postopka ne začne MZZ, mora biti pobudi priloženo njegovo soglasje). Pobuda mora vsebovati: razlage zaradi katerih predlaga sklenitev**bistvene elemente pogodbe** predlog stališč delegacije** predlog za sestavo delegacije + predračun stroškov za njeno delo** predlog kdo bo MP podpisal (parafiral)** kdo bo ratificiral** Ocena o potrebnih finančnih sredstvih za izpolnitev pogodbe + način izpolnitve. ///// Odločitev o pobudi sprejme vlada (razen če bo MPo ratificiral DZ). Vlada potrdi delegacijo in določi vodjo, ki je pristojen za pogajanja. Sledi pogajanje o besedilu. Če je besedilo pogodbe usklajeno s sprejetimi stališči in parafirano, lahko pooblaščena oseba pogodbo podpiše (pooblastilo da minister za ZZ, če je to potrebno. Ne potrebuje ga: šef države, premier in minister za ZZ). Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe začne MZZ na predlog organa, ki je vodil pogajanja za sklenitev MPo. Ta ministrstvu skupaj s predlogom za začetek postopka ratifikacije predloži obrazložen osnutek akta o ratifikaciji z vso potrebno dokumentacijo. Mednarodne pogodbe ratificira državni zbor, razen tistih, ratificira vlada. 7. MEDNARODNA POGODBA PO ZZZ-1 in kateri člen ustave je relevanten?69. člen- MPo je sporazum, ki ga RS sklene v pisni obliki v 1 ali več državami/MO in za katerega velja MP, ne glede na število listin iz katerih je sestavljen oz. na ime, ki se glasi. Mnenje o tem, ali je mednarodni akt mednarodna pogodba, daje ministrstvo za zunanje zadeve pred začetkom postopka za njegovo sklenitev.Ustava RS- 8.člen (zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli MP in z MPo, ki obvezujejo RS. Ratificirane in objavljene MPo se uproabljajo neposredno).

1

2. SKLOP: MANDATRORNO PRAVO - IUS COGENS 1. KAKO CL. 53 DUNAJSKE KONVENCIJE O POGODBENEM PRAVU (1969) DEFINlRA IUS COGENS«? Absolutna obvezna norma ius cogens je po 53. čl. Dunajske konvencije pravna norma, ki jo je priznala in sprejela celotna medn. skupnost, od katere ni dovoljeno odstopanje in ki jo je mogoče zamenjati samo z novo normo z istim imenom. Med predpise te vrste spada npr. načelo o prepovedi sklepanja pogodb z nemoralno vsebino. Pogodbe, ki so ob sklepanju v nasprotju z ius cogens so nične. Kogentne norme so absolutno zavezujoče in v primeru njihovega neupoštevanja povzročijo mednarodni delikt. VIRI: nastane lahko po poti običajnega prava ali pogodbenega prava.2. KAKO NASTANEJO NORME, KI SO NASPROTJE »IUS COGENS« IN KAKO SE LE-TE ZBIRNO IMENUJEMO? Dispozitivno pravo- IUS DISPOZITIVUM - t.i. "mehko pravo", ki ga oblikujejo države preko medsebojnih sporazumov, konvencij, paktov.. in te določbe MP OSTALE DRŽAVE prisilno ne zavezujejo. Takih je večina predpisov MP.3. KATERA NORMA UL OZN PREDSTAVLJA »IUS COGENS«? Temeljna načela UL OZN:**suverena enakost držav,**prepoved sile in grožnje,**prepoved intervencije,**mirno reševanje sporov,**enakost držav, **načelo samoodločbe v smislu MP.Deklaracija 7 načel sprejeta s strani GS leta 1970: Suverena enakost vsebuje zlasti naslednje elemente: Države so pravno enake;**Vsaka države uživa pravice, ki so lastne polni suverenosti;**Vsaka država je dolžna spoštovati osebnost drugih držav**Ozemeljska celovitost in politična neodvisnost države sta nedotakljivi**Vsaka država ima pravico, da svobodno izbere in razvija svoj politični, socialni, ekonomski in kulturni sistem;**Vsaka država je dolžna povsem in v dobri veri izpolnjevati svoje M obveznosti 4. KAKSNA JE USODA MEDNARODNE POGODBE, ČE SO SE DRŽAVE ZAVEZALE ZA IZVRŠITEV NEČESA, KAR KRŠI NORMO »IUS COGENS« ALl ČE SE JE TA NORMA RAZVlLA KASNEJE, MED IZVAJANJEM POGODBE?Kogentne norme so absolutno zavezujoče norme, ki v vsakem primeru njihovega nespoštovanja/kršitve, povzročijo mednarodni delikt, pravni posel,ki je dosežen s tako kršitvijo pa postane ničen (ex tunc-za nazaj). DK 64. Člen določa, da veljavna pogodba, ki nasprotujeneki novo nastali imperativni pravni normi (ius cogens), preneha veljati in vsaka takšna pogodba postane nična. Nova kogentna pravila povzročijo neveljavnost prejšnjih norm in ničnost pogodb, če so v nasprotju z novimi kogentnimi predpisi (učinkuje torej ex nunc).5. KATERI RAZLOG ZA NIČNOST POGODBE PREDSTAVLJA KRŠITEV NORME »IUS COGENS« IN KAKŠEN JE POSTOPEK ZA ODPRAVO POSLEDIC KRŠITVE »IUS COGENS«?Tretji razlog za Absolutna ničnost MP in sicer: nasprotje pogodbenih norm z IUS COGENS (splošni interesi) – 53. DK – lahko obstojala že od vsega začetka ali pa se sprejme takšna norma šele kasneje. Takšne pogodbe so neveljavne od vsega začetka – ab initio. Nova kogentna pravila povzročijo neveljavnost prejšnjih norm in ničnost pogodb, če so v nasprotju z novimi koge. predpisi (ex nunc).6. ALI DK UPOŠTEVA IUS COGENS? Da, v 53. Členu DK DEFINIRA ius cogens, vendar jih NE našteva (kot npr UL OZN).7. KAKO JE DK PRISPEVALA K RAZVOJU MP? S tem, da je priznala, da v MP obstajajo tudi norme, ki veljajo za vse subjekte MP in katerih uporabe ni mogoče preprečiti z nasprotnim sporazumom strank-ius cogens.

2

3. SKLOP: VIRI MEDNARODNEGA PRAVA 1. DELITEV (POJEM) VIROV MP?Materialni viri so družbene razmerje, pravna zavest, odnosi, ozadje pravnih pravil, ki omogočajo nastenk formalnih pravnih virov.Formalni viri so določeni v 38. Členu Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu (napotilo sodišču, katere vire naj uporablja). To so 3 poglavitni viri: 1) Mednarodne pogodbe-bodisi splošne bodisi posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki jih države v sporu izrecno pripoznavajo 2) Mednarodno običajno pravo- kot dokaz obče prakse, ki je sprejeta kot pravo 3) Splošna pravna načela- ki jih pripoznavajo civilizirani narodi + 2 pomožna vira 1) Judiktatura (Sodna praksa)-sodne odločbe s pridržkom 59. Člena 2) Doktrina (pravna znanost)- nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov različnih narodov kot pomožno sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil2. ZNAČILNOSTI POGLAVITNIH VIROV MJP?Med seboj so enakopravni, neodvisni in vzporedni. Med njimi ni hierarhije v uporabi (v tem je razlika z notranjepravnimi predpisi, ki so v odnosu nadrejenosti/podrejenosti). Mednarodne pogodbe- pravni posli, s katerimi subjekti MP urejajo medsebojne odnose. Vse veljavne MPo zavezujejo pogodbene stranke, da jih izpolnjujejo v dobri veri. Ker ustanavljajo pravice in obveznosti le za pogodbene stranke, predstavljajo partikularno pravo. Vendar pa MPo lahko pridobijo učinek erga omens, tako da povzročijo nastanek pravila običajnega prava (npr. Ženevske konvencija o humanitarnem pravu). Mednarodno pogodbeno pravo ureja DK o mednarodnem pogod. pravu 1969Običajno pravo- najstarejši vir. Je korpus tistih mednarodnih pravil in načel, na katerega se moramo ozreti v primeru dvoma pri tolmačenju MPo. Pogoja za običajno normo: a) Objektivni kriterij (dokaz obče prakse)- trajnost/stalnost določenega ravnanja. Zadostuje podobno ponavljajoče ravnanje večine države (načelo splošnosti). Da neko običajno pravilo MP zavezuje državo, ni potrebno njeno izrecno soglasje, saj zadošča splošnost. Država, ki nasprotuje razvoju nekega m pravila v običajno, mora izraziti nasprotovanje še preden je prehod v običajno pravo končna. b) Subjektivni kriterij (pravna zavest)- zavest, da je takšno ravnanje obvezno. Subjektivni kriterij mora spremljati objektivnega, če naj neko pravilo postane običajno- izpolnjena morata torej biti oba!Splošna pravna načela- sama po sebi niso samostojen pravni virp, dopolnjujejo medn. Rpavo in običajno pravo- pomoč pri razlagi. Gre za samostojna načela, ki niso nastala v okviru MP oz. niso nastala v mednarodni praksi, so pa zardi svoje splošne uporabnosti univerzalna nadgradnja modernih pravnih sistemov. TO so načela: o neupravičeni obogatitvi**dolžnosti izpolnitve obveznosti **zakonitosti **nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam** odgovornosti za škodo ** dobre vere.3. ZNAČILNOSTI POMOŽNIH VIROV MP? Sta pomožna (in ne subsidiarna) pravna vira. Sodišče in pravni strokovnjaki ne morejo ustvarjati pravnih pravil. Imata 2 funkciji: ugotavljanje pravnih pravil in razlaganje/tolmačenje le teh. Ne ustvarjata torej novih pravnih pravil, temveč razlagata in tolmačita obstoječe. 4. KOLIZIJA ENAKOVREDNIHPOGLAVITNIH PRAVNIH VIROVUporavljajo se splošna pravila o koliziji enakovrednih pravnih predpisov: novejši predpis derogira starejšega (lex posterior derogat legi priori), posebni splošnega (lex specialis derogat legi generali), kogentni razveljavi dispozitivnega (ius cogens derogat legi dispozitivum).5. SO RESOLUCIJE IN DEKLARACIJE PRAVNI VIR?Nimajo obveznega značaja, so pa zelo pomembne. So vir MP le, če preko običajnega prava preidejo med vire MP.6. RAZLIKA MED KURTUAZIJO in NORMO OBIČAJNEGA PRAVA?Norma OP je pravno zavezujoča (zaradi opinion iuris). Obstaja pravno prepričanje o pravici do zahteve in dolžnosti postopanja po nekem pravilu- zato lahko OP pripelje do ukinitve neke norme.Kurtuazija- pravilo vljudnega vedenja- je pomožni vir MP, njeno upoštevanje je odvisno od dobre volje.7. KAJ JE BRIAND- KELLOGOV (=PARIŠKI) AKT IZ LETA 1928?KAJ JE DOLOČAL?KAKO JE SPREJET V UL OZN?Sklenjen v Parizu, s katerim so se države odrekle vojni kot sredstvu reševanja med. sporov in se zavezale, da bodo sporna vprašanja reševale po mirni poti; s tem paktom je bila vojna prepovedana, vendar sankcije niso bile določene zato ni bil učinkovit. Primer nedelovanja pakta: Japonska Zasedba Manđurije, kjer je vzpostavila vojaško vlado. ZDA niso sprejele nobene vojaške akcije niti ekonomskih sankcij. Sprva je bil predviden kot bilateralni pakt med ZDA in Francijo, kasneje postane multilateralni. UL OZN 1945- 51. Člen omenja pravico do individualne in kolektivne obrambe; 6 poglavje pa govori o mirnem reševanju sporov.8. ODNOS MED OBIČAJNIM PRAVOM IN POGODBENIM PRAVOMObičajno pravo lahko pripelje tudi do uknitive določene običajne ali pogodbene norme. MPo lahko povzročijo nastanek pravila običajnega prava. Zavezujoča moč samih pogob temelji na pravilih običajnega prava.9. MARTENSOVA KLAVZULABesedilo klavzule, ki je bila prvič uporabljena v četrti haaški konvenciji (1907), je: Pripadniki oboroženih sil in civilno prebivalstvo uživajo varstvo in vladavino načel MP, tako kot izhaja iz običajev med civiliziranimi narodi, iz zakonov o človečnosti in zapovedi javne vesti, tudi če ravnanje s temi kategorijami oseb v mednarodnem vojnem pravu ni posebej urejeno.Martensova klavzula je dobila ime po ruskem pravniku in diplomatu Martensu, ki je bil del ruske delegacije pri sestavljanju mednarodnega vojnega prava.MK iz uvoda v 4. Haaško konvencijo 1907 zavrača pozitiviezm po katerem je pravo produkt volje države, zaradi česar naj suverene države ne bi bile podvržene nikakršnemu višjemu pravu. MK predvideva hierarhijo uporabe pravnih pravil o bojevanju, s ciljem, da ne pride do pravnih praznin. Klavzula predvideva uporabo predpisov dogovorjenih znotraj konvencije same in drugih konvencij. V primeru pomanjkanja pravnih predpisov se uporabijo načela, ki izhajajo iz običajev, ki so vzpostavljenjui med civiliziranimi narodi.10. ODLOČANJE NA PODLAGI PRAVIČNOSTI (ex aequo et bono)- poseben vir MPPravičnost predstavlja nujno dopolnitev pravnih praznin MP. Izhaja iz 38. Člena Statuta-2 odstavek: Našteti viri ne omejujejo pravice sodišča, da odloča o zadevi ex aequo et bono, če se pravdne stranke o tem sporazumejo. Potreben je torej: sporazum strank** stranke so vedno države** sodba učinkuje inter partes** sodba ne sme biti v nasprotju z ius cogens. //// Pojem pravičnosti ima dvojni pomen: prvič gre za akcesorno pravičnost, ki je vključena v pravilno uporabo prava ter jo morata mednarodni ali notranji sodnik upoštevati po uradni dolžnosti. Drugi pa je predviden pri sojenju ex aequo... Ta je lahko zunaj prava ter ne predstavlja pozitivnega prava, njena uporaba pa mora biti posebej predivdena. Tudi tukaj ne moremo mimo kogentnih norm. Sodba učinkuje inter partes.11. NOVEJŠI VIRI MP IN DRUGI PRAVNI VIRI? Novejši: 1)Sklepi Varnostnega Sveta ZN Meddržavno sodišče je potrdilo prevlado tovrstnih sklepov nad MPo. 2) Dokumenti GS OZN (npr. Deklaracija načel MP o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državami, v skladu z UL OZN)Drugi pravni viri: Pravila kurtoazije** guidelines (vodila)** dokumenti, ki jih podpišejo šefi držav** dokumenti, ki jih sprejmejo med institucije (resolucije, ki zavezujejo moralno)** sklepi med konferenc** enostranski pp** slovesne izjave** bele knjige4. SKLOP: KODIFIKACIJA IN LEGISLACIJA 1. KAJ JE KODIFIKACIJA IN KAJ LEGISLACIJA MP?Kodifikacija je zbiranje in sistematičen zapis raztresenih pravnih predpisov v enoten zbornik in je rezultat namernega pretvarjanja nenapisanega, običajnega MP v obliko pisne mednarodne pogodbe. Pojem kodifikacije vključuje tudi sistematizacijo ( urejanje pr. pravil po nekem logičnem sistemu). Kodifikacija je izvršena, ko jo podpišejo – sprejmejo države, ki so z njo tako zavezane, za ostale ne velja, zanje pa velja še naprej običajno pravo. MP pozna le delne kodifikacije (te so lahko sistemske, planske ali priložnostne- primeri: Dipl. in konzul

3

pravo 1963, pravo MPo 1969, Pomorsko MP 1958,...). Organ, ki zbira in sistematizira NI ustvarjalec predpisov. Uradna kodifikcija-ustvarijo jo države prek mednarodnih pogodb. Zasebna kodifikacija- je delo znanstvenikov. Skupne značilnosti kodifikacij: dejavnost pravotvornega organa; izenačitev predpisov različnih stopenj pravne moči in časa nastanka; sistemizacija/izbor in dopolnitev norm.Legislacija pomeni zavestno in namerno ustvarjanje novih pravnih pravil. Legislatorji so ustvarjalci teh pravil.2. PO 2 PRIMERA NA NASLEDNJIH VSEBINSKIH PODROČJIH:- pravo MPo (DK o pogodbenem pravu 1969, DK o nasledstvu držav glede MPo 1978 )- diplomatsko in konzularno pravo ( Konvencija o specialnih misijah 1969, DK o diplomatskih odnosih 1961, DK o konzul odnosih 1963)- pravo morja (4 ženevske konvencije: konvencija o teritorialnem morju, zunanjem morskem pasu, epikontinentalnem pasu, o ribolovu 1958; Konvencija o mednarodnem pomorskem pravu 1982)- vojno pravo (Haaška konvencija o zaščiti kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada 1954, Konvencija o popolni prepovedi jedrskih poskusov 1996, Konvencija OZN o preprečevanju in kaznovanju genocida 1948)- humanitarno pravo (Ženevska kon. o ravnanju z vojnimi ujetniki 1949; Ženevska konvencija za zaščito civilnih oseb med vojno 1949)- pravice manjšin (Deklaracija o pravicah oseb, ki pripadajo narod., etn. in vers. manjšinam 1992; Evropska listina o manjšinskih in regionalnih jezikih 1992)- nasledstvo/sukcesija držav (DK o sukcesiji držav glede mednarodnih pogodb 1978, DK o sukcesiji držav glede premoženja, arhivov in dolgov 1983, Sporazum o vprašanjih nasledstva)- rasna diskriminacija/prepoved ( Kon. o odpravi vseh oblik rasne diskr. 1967, Kon. o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih 1958)- pravice človeka (Konvencija ZN o statusu beguncev 1951, Konvencija o položaju oseb bez državljanstva 1992)- človekove pravice (Splošna deklaracija o ČP 1948, Evropska socialna listina 1961)- OZN (Ustanovna listina OZN 1945, Statut Meddržavnega sodišča)3. FAZE POSTOPKA ZA OBLIKOVANJE VEČSTRANSKE MEDNARODNE PODOGBE – OD PREDLOGA - REGISTRACIJESESTAVLJENI POSTOPEK – 1) poizvedbe in pogajanja 2) podpis 3) ratifikacijaENOSTAVEN POSTOPEK, kjer se sporazum doseže neposredno z izmenjavo izjav, svečanih formalnosti in brez ratifikacije ( običajno gre za izmenjavo not, vendar pa ni enotnega instrumenta)Najprej je potrebno dati iniciativo, da se sklene, oziroma predlog za ureditev nekega področja.POGAJANJA- DK tega področja ne ureja. V imenu držav se pogajajo pooblaščeni predstavniki, ki pa morajo imeti pooblastilo. Pooblaščen je, če predloži pooblastilo ali ne predloži pooblastila, pa ga država smatra za svojega predstavnika. DK določa, kdo je lahko predstavnik držav pri pogajanjih brez pooblastila: šefi držav, šefi vlad, zunanji ministri; akreditirani predstavniki držav na mednarodnih konferencah, šefi diplomatskih misij.Pogajanja lahko stranka vsak čas prekine in pri tem ne gre za kršitev MP, vendar pa se je treba pogajati bona fidei. SPREJEM TEKSTA POGODBE- AVTENTIFIKACIJA - Pri pisnih pogodbah je potrebno s sprejemom – adopcijo pretvoriti ustni dogovor v pisno obliko. To je formalni akt, ki določa obliko in vsebino bodoče pogodbe. Avtentifikacija pomeni, da se ugotovi, ohrani in dokončno potrdi doseženi sporazum o vsebini in besedilu Mpo. Sprejme se s soglasjem – konsenzom, če pa gre za veliko število udeležencev, se navadno dogovori za večinsko načelo. DK določa, da je za avtentifikacijo tekstov potrebna 2/3 večina, z 2/3 večino pa se lahko pogodbenice dogovorijo za drugačen način sprejema. Če se sklepajo pogodbe znotraj mednarodnih organizacij pa to pravilo ne velja, ampak veljajo pravila te mednarodne organizacije. RATIFIKACIJA –DK predvideva naslednje načine, na podlagi katerih se države potrdi obvezujočo naravo teksta-11člen: 1) podpis pogodbe 2) izmenjava instrumentov, ki sestavljajo pogodbo 3) ratifikacija 4) sprejem in odbritev 5) akcesije. Najpogosteje se sprejme zakon o ratifikaciji. Parlament s tem, ko sprejme ta zakon, pooblasti predsednika republike, da sprejme ratifikacijsko listino.To listino pošlje depozitarju, kajti ratifikacijska listina je tisti del postopka, ki je vezan na depozitarja. Izrazi ratifikacija, sprejem, pristop označujejo med.akt, s katerim daje država svoj pristanek, da bo pogodbo sprejela.Po DK je pogodbo treba ratificirati, ko:**je to določeno v pogodbi** je med državami dogovor o potrebi po ratifikaciji**ko je predstavnik pogodbo podpisal z rezervo – ad referendum**kadar je namen države po rezervi izražen že med pogajanji.REGISTRACIJA POGODBE MPo je potrebno registrirati, z resolucijo 96 z dne 16.12. 1946 je bil sprejet pravilnik o registraciji mednarodnih pogodb, vendar pa obveznost registracije pozna izjeme:**ratione persona – glede na subjekt pogodbe ( med članicami OZN in med članicami ter nečlanicami OZN). Tudi nečlanica lahko registrira pogodbo**ratione temporis- glede na čas ( pogodbe sklenjene po tem, ko je UL OZN stopila v veljavo. Pogodbe in sporazume lahko registrirajo : 1) same stranke pogodbe (ex offo) 2) po uradni dolžnosti OZN .Pri multilateralnih pogodbah je obveznost depozitarja, da sam predloži pogodbi v registracijo na tajništvo OZN.4. ORGANI OZN NA PODROČJU KODIFIKACIJE MP + VLOGA OZN? a) Komisija za mp- telo, sestavlja ga 34 pravnih strokovnjakov, ki jih imenujejo države, izvoli pa GS za 5 let. Zesedajo vsako leto-Ženeva. Manjši odbori opravljajo predhodne razprave o posameznih vprašanjih. PO končanem delu pošlje komisija poročilo o delu in osnutek konvencije GS, ki o vpr še enkrat razpravlja. Če ga potrdi, odloči o načinu kodificiranje, sicer pa vrne osnutek v ponovno reševanje. Za izvršitev kodifikacije se običajno skliče kodifikacijska konferenca držav članic, kjer se kodifikacija sprejme s konvencijo in predloži državam v podpis, ratifikacijo in sprejem b) Generalna skupščina OZN – lahko sprejme konvencijo v obliki resolucije, ki jo po odobritvi na zasedanju predloži v podpis in sprejem državam. Predhodnega dela tukaj ne opravi komisija za mp, ampak GS sama . c) Posebne komisije - s kodifikacijo se ukvarjajo tudi nekatere posebne komisije OZN za gospodarsko in socialno varstvo. S kodifikacijo se ukvarjajo tudi druge mednarodne org. UL OZN govori o kodifikacijah in progresivnem razvoju MP kot posebnih nalogah OZN. 13 člen OZN določa, da Generalna skupšćina pripravlja preučevanja in daje priporočila z namenom, da se razvija mednarodno sodelovanje na političnem področju, da se spodbuja progresivni razvoj MP in kodifikacija le tega.5. KODIFIKACIJE, KI JIH JE GS PRIPRAVILA BREZ KODIFIKACIJSKIH KONFERENCKonvencija o specialnih misijah 1969, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper mednarodno zapčitene osebe, vklj. Z dipl agenti 1973

4

5.SKLOP:MEDNARODNE POGODBE (vakuum, sukcesija, ZZZ-1, Akcesija, Avtentifikacija, depozitar, postopek ratifikacije...) 1.Kako ZZZ definira mednarodno pogodbo in kateri člen ustave je relevanten?69. člen ZZZ-1: MPo je sporazum, ki ga RS sklene v pisni obliki z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami in za katerega velja MP, ne glede na število listin, iz katerih je sestavljen oz ne glede na njegovo posebno ime. Mnenje o tem, ali je mednarodni akt mednarodna pogodba, daje ministrstvo za zunanje zadeve pred začetkom postopka za njegovo sklenitev.Ustava RS- 8.člen (zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli MP in z MPo, ki obvezujejo RS. Ratificirane in objavljene MPo se uproabljajo neposredno).2.Postopek sklenitve mednarodne pogodbe po ZZZ!Določa 70-76. Člen. Začne se na pobudo (če postopka ne začne MZZ, mora biti pobudi priloženo njegovo soglasje). Pobuda mora vsebovati: razlage zaradi katerih predlaga sklenitev**bistvene elemente pogodbe** predlog stališč delegacije** predlog za sestavo delegacije + predračun stroškov za njeno delo** predlog kdo bo MP podpisal (parafiral)** kdo bo ratificiral** Ocena o potrebnih finančnih sredstvih za izpolnitev pogodbe + način izpolnitve. ///// Odločitev o pobudi sprejme vlada (razen če bo MPo ratificiral DZ). Vlada potrdi delegacijo in določi vodjo, ki je pristojen za pogajanja. Sledi pogajanje o besedilu. Če je besedilo pogodbe usklajeno s sprejetimi stališči in parafirano, lahko pooblaščena oseba pogodbo podpiše (pooblastilo da minister za ZZ, če je to potrebno. Ne potrebuje ga: šef države, premier in minister za ZZ). Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe začne MZZ na predlog organa, ki je vodil pogajanja za sklenitev MPo. Ta ministrstvu skupaj s predlogom za začetek postopka ratifikacije predloži obrazložen osnutek akta o ratifikaciji z vso potrebno dokumentacijo. Mednarodne pogodbe ratificira državni zbor, razen tistih, ratificira vlada. 3.Kaj pomeni AKCESIJA in kdaj je dopustna?Akcesija oz. pristop k MPo = ravnanje, s katerim država izraža svoj pristanek na to, da bo vezana z neko pogodbo, ki je že podpisana (in morda že velja), bodisi da je država sodelovala pri sestavljanju vsebine pogodbe, pa potem pogodbe ni podpisala, bodisi da ni sodelovala pri sestavljanju in naknadno pristopa k odprti pogodbi.Akcesija je možna pri t.i. odprtih pogodbah. Pogodba je lahko odprta za pristop na podlagi lastne odredbe ali na podlagi katerega drugega načina, s katerim se lahko ugotovi, da so se države, ki so sodelovale na pogajanjih, sporazumele o tej možnosti. Mogoče je, da se tudi kasneje s soglasjem vseh teh držav pogodbenic odpre kakšna možnost naknadnega pristopa. Vedno pa se lahko določi, katere države lahko pristopijo k pogodbi. Poznamo tudi možnost, da se država pogodbenica veže le na del pogodbe. Vsi načini pristanka so pismeni in morajo prispeti do druge stranke.4.Razlika med relativno ničnostjo in absolutno ničnostjoRazlika je v razlogih, učinkih in odpravi ničnosti.Absolutna ničnost: Upošteva se po uradni dolžnosti, ker gre za kršitev interesov mednarodne skupnosti. Razlogi:

- uporaba sile pri sklepanju pogodbe proti posamezniku (predstavniku države, ki v njenem imenu sklepa); - uporaba sile proti državi ali mednarodni organizaciji kot celoti pri sklepanju pogodbe;- pogodba vsebuje določila, ki so v nasprotju z ius cogens (če ta ius cogens obstaja ob sklenitvi, pa tudi če norma ius cogens

nastane kasneje, ko je pogodba že sklenjena). Mednarodna pogodba je nična od začetka (učinek ničnosti za nazaj).Relativna ničnost: Gre za kršitev interesov pogodbenih strank. Relativna ničnost nastopi od dneva dokaza razloga ničnosti, uveljavlja se torej na zahtevo strank. Razlogi:

- zloraba: razlikujemo med zlorabo oblasti, položaja, pravic in pravne oblasti.- Zmota: je nepoznavanje ali napačna predstava o nekem dejstvu ali stanju (npr. 2 konvenciji). Zmota mora biti očitna in se

mora nanašati na bistveno določbo mednarodnega prava. - Prevara: je zli namen in določeno obnašanje nasprotne strani ter vzročna zveza med obema faktorjema. - Sila: starejša teorija je razlikovala fizično in moralno silo, DK pa razlikuje uporabo sile proti organom, ki sodelujejo pri sklepanju

dogovorov in proti sami državi.5.Zakaj je prišlo pri nasledstvu večstranskih pogodb OZN s strani Slovenije do t.i. pravnega vakuuma?DK o sklepanju mednarodnih pogodb določa, da država naslednica ne prevzame avtomatsko večstranskih mednarodnih pogodb države predhodnice (če ni dogovorjeno drugače), kar temelji na načelu, da mednarodne pogodba zavezuje samo pogodbene stranke. Pogodbe SFRJ niso avtomatično veljale za RS (razen tistih, ki so bile tesno povezane z našim teritorijem). Glede preostalih je morala Slovenija depozitarjem večstranskih pogodb (OZN) notificirati nasledstvo. Še prej pa nas je morala OZN priznati kot novo državo. To je storila šele leta 1992. Za Slovenijo niso veljale pogodbe OZN od junija 1991 do maja 1992 in to se imenuje t.i. pravni vakuum6.POSTOPEK RATIFIKACIJEPostopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe začne ministrstvo za ZZ na predlog organa, ki je vodil pogajanja za sklenitev MPo. Ta ministrstvu skupaj s predlogom za začetek postopka ratifikacije predloži obrazložen osnutek akta o ratifikaciji z vso potrebno dokumentacijo. Akt o ratifikaciji vključuje besedilo MPo v slovenskem in tujem jeziku, vsebuje pa lahko še: pridržke in interpretativne izjave k pogodbi, **določbe o zagotovitvi finančnih sredstev za izvajanje pogodbe, ** naročila glede uskladitve notranjih predpisov z mednarodno pogodbo, **navodilo pristojnim organom v zvezi z izvajanjem mednarodne pogodbe. Mednarodne pogodbe ratificira DZ, razen tistih, ki jih ratificira vlada. V posebej utemeljenih primerih vlada predlog akta o ratifikaciji obravnava prednostno in ga pošlje v državni zbor z zaprosilom za prednostno obravnavo. Vlada ratificira MPo, ki: **urejajo vprašanja, za katera je vlada pristojna po notranjem pravnem redu; ** se sklepajo zaradi izvajanja za RS obvezujočih aktov mednarodnih organizacij; **se sklepajo zaradi uresničevanja sklenjenih mednarodnih pogodb; **jih sklepajo ministrstva o izmenjavi izkušenj in vzdrževanju stikov z ministrstvi drugih držav; **urejajo vprašanja v zvezi z diplomatskimi in konzularnimi odnosi; **na področju obrambe ali notranjih zadev pomenijo izvedbo prevzetih obveznosti ali sprejetih odločitev o mednarodnem sodelovanju RS **urejajo mednarodno kulturno in znanstveno ter sodelovanje na področju izobraževanja.

5

7.AVTENTIFIKACIJA POGODBE- ODOBRITEV/SPREJEMNanaša se na izvirnost in verodostojnost pogodbe. Pismena oblika pogodbe služi temu, da se verodostojno ugotovi in ohrani doseženi sporazum o vsebini in besedilu dogovorjene pogodbe. TO se doseže z avtentifikacijo, s katero predstavniki držav pogodbenic ugotovijo, da je tekst verodostojen in dokončen.Odobritev in sprejem pa sta novejša načina zaveze k pogodbi, saj poenostavlja postopek obvezovanja držav pri mnogostranskih konvencijah. Z odobritvijo se država zavezuje k pogodbi, če: pogodba predvideva odobritev* se na drug način ugotovi, da so se pogodbenice sporazumele z odobritcijo* Je predstavnik države podpisal pogodbo s pridržkom odobritve8.KAJ SO REZERVE ZA MPO IN POD KAKŠNIMI POGOJI SO MOŽNE?Rezerva je pridržek. TO je izvaja države, da od svojega pristanka k MPo izvzema nekatere določbe pogodbe ali neki določbi daje posebno razlago. Je enostranska izjava države o nestrinjanju z določili Mpo oz. o njeni drugačni interpretaciji. Za rezervo je potreben pristenek.9.VSEBINA IN PRAVNE POSLEDICE UPORABE SILE PRI SKLEPANJU MP. RAZLIKA MED VIS ABSOLUTA IN VIS COMPULSIVA?Prisila vpliva na veljavnost MPo pod pogojem, da je RESNA in PROTIPRAVNA. Gre za vojaško,politično,ekonomsko prisilo in druga sredstVIS ABSOLUTA- je naziv za prisilo, izvedeno na grob fizični način nad osebo, zato, da se od nje kot organa izisli izjavo, potrebno za nastanek pp. To predstavlja napako pp in tak posel je NIČENVIS COMPULSIVA- je naziv za prisilo, izvedeno s psihično prisilo, nagovarjanje, grožnja povzročitve zla ne samo osebi ampak širšemu krogu ljudi,... Za veljavnost in obveznost takšne pogodbe je potrebno presojati od primera do primera. Vis compulsiva tako redkeje pripelje do ničnosti kot absoluta.10.KLAVZULA REBUS SIC STANTIBUS IN KAKO JE TO UREJENO Z DK?Pomeni bistveno spremembo okoliščin po sklenitvi pogodbe, na katero se države pogosto sklicujejo, čeprav se upravičenost njene uporabe navadno izpodbija. Klavzula je v bistvu odredba, da pogodba velja, če se okoliščine, pod katerimi je bila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo.DK sprejema to klavzulo v smislu nepredvidljivosti, vendar jo omejuje s strogimi pogoji: temeljna sprememba po nastanku pogodbe se ne more priznati kot razlog za prenehanje pogodbe ali umik strank od pogodbe, razen: če je bil obstoj teh okoliščin bistven temelj za pristanek stranke, da bodo vezane po pogodbi** če ta sprememba temeljito spreminja obseg obveznosti, katere še obstajajo za izpolnitev pogodbe.11.SALVATORNA KLAVZULALahko se pojavi v MPo, takrat ko sestavljalci pogodbe domnevajo, da bi lahko bil kateri izmed členov MPO v nasprotju z notranjim pravom ene od podpisnic. V tem primeru ta klavzula pravi, da razen spornega člena, ostanejo vsi v vlejavi.12.NAČINI ZA REVIZIJO MEDNARODNE POGODBE Revizija pomeni pregled oz. spremembo MPO, kajti tudi najbolj skrbno pripralvjene pogodbeee niso več v skladu s potrebami, zato se prilagajajo novim hotenjem s pomočjo tehničnih instrumentov: a) AMANDMA- so vse spremembe ali dopolnitve MPO, ne glede na obseg. Pogodbene stranke morajo biti o tem obveščene in morajo imeti priložnost pri spremembi sodelovati. Spremenjena pogodba ima obveznost samo za države, ki so spremembo sprejela. B) MODIFIKACIJA- tu lahko le del pogodbenih strank spremeni pogodbena določila, ki pa veljajo samo med njimi. Dovoljena je, če je to v pogodbi izrecno določeno in če je združljiva s cilji pogodbe in če se ob tem ne kršijo pravice drugih strank.13.DEPOZITAR MPo Pri njem ()institucija ali oseba) se položijo vsi dokumenti, ta pa o položitvi obvesti vse države pogodbenice. Depozitar jih tudi obvešča o vseh spremembah. Pogosto je depozitar DRŽAVA, na območju katere se sklene MPo. Depozitar MPO sklenjenih v okviru OZN, je TAJNIŠTVO OZN. Naloge depozitarja: varuje tekste originala pogodbe, pripravlja overjene kopije tekstov prevedenih pogodb, zagotavlja registracijo pogodb.14.USODA MPO v času VOJN =OBOROŽENEGA SPOPADADK tega vpr izrecno ne ureja. V teoriji poznamo 3 situacije: a) Določene pogodbe ipso facto prenehajo z nastankom vojne (pogodbe, ki niso združljive z vojno- o prijateljstvu, o sodelovanju, o mirnem reševanju sporov,..) b) Izvrševanje legislativnih pogodb se začasno ustavi (pogodbe o ustanovitvi mednarodnih org) c) Z nastankom vojne postanejo nekatere pogodbe aktualne (4. Haaška konvencija in 4 Ženevskih konvencij)15.MP NORME O SUKCESIJI GLEDE MEDNARODNIH POGODB Sukcesija pomeni nasledstvo neke nove države- država vstopi v pravne odnose d prehodnice (zaradi ustanovitve, razširitve oblasti, vzpostavitve suverenosti države,..) MP podlaga za izvajanje sukcesije je: DK o sukcesiji države glede MPo (1978). Ta določa, da če ni druga dogovorjeno, velja, da D naslednica NI avtomatsko zavezana z dogovori predhodnice, kar temelji na načelu, da MPo zavezuje le pogodbene stranke. Uporaba tega pravila pa je zaradi pravne varnosti zožena- izjema- -> kontinuiteta MPo se zahteva pri pogodbah, ki D naslednico avtomatsko zavezujejo, če ni dogovorjeno drugače. TO so pogodbe, ki so tesno povezane s teritorijem države- RADICIRANE POGODBE (npr. meje in režim na meji). Izjema od tega so pogodbe o ustanovitvi vojnih baz.16. SESTAVA MPo1) Uradni (prepoznavni) naslov 2)Datum sklenitve 3)Uvod v pogodbo (preambusa)- vsebuje motive za nastanek, pojasnilo terminov 4) Operativni del pogodbe- vsebuje pravice, obveznosti in predmet pogodbe + pravne posledice neizvrševanjea 5) Rezerve- pridržki DČ 6) Način interpretiranja nejasnosti 7) Kje se bo registrirala 8) Jezik pogodbe17.NAČINI, NA PODLAGI KATERIH DAJ E DRŽAVE SVOJ PRISTANEK NA TO, DA JE VEZANA Z MPo (po DK!!!!)11. člen DK o pogodbenem pravu (1969) - 1) Podpis (državo obvezuje če, tako določa pogodba** se drugače ugotovi, da so se tako dogovorile države ** se namen vidi iz pooblastila) Po DK ima enak učinek kot podpis tudi paraf. 2) Ratifikacija- je enostransko ravnanje 1 pogodbenice, da vsebino pogodbe sprejema kot obveznost. Šele, ko vse pogodbene stranke retificirajo, pogodba obvezuje.3) Sprejem in odobritev 4)Akcesija 5)Izmenjava instrumentov, ki vodijo pogodbo 6) Drug dogovorojen način.18. SKLADNOSTNA=ANULATORNA=DEROGACIJSKA KLAVZULAČe je navzkrižje med obveznostmi članov ZN po UL OZN in njihovimi obveznostmi po kateremkoli drugem meddržavnem dogovoru, prevladajo njihove obveznosti po UL OZN.19. TOLMAČENJE POGODB Subjektivna metoda, Tekstovna metoda, Teleološka metoda

6

6.SKLOP: MEDNARODNE MIROVNE KONFERENCE IN RAZVOJ MP 1. DUNAJSKI KONGRES 1815 IN POZNEJŠE KONFERENCEZbor glavnih veleposlanikov na Dunaju. Namen: začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope po vojaškem porazu Napoleonove Francije. **Zagotovljena je bila nevtralnost Švice**Avstrija dobi nadzor nad Tirolsko, Salzburgom, IT provincami, Lombardijo, Benečijo**Rusija dobi večino pojske**Papež obnovi papeško državo**VB dobi kolonije v Afriki in 2 v IndijiUstanovitev Svete alianse kot zveze evropskih vladarjev z namenom obdržati legitimne evropske monarhije in dušiti demokratična in svobodoljubna gibanja; dopustnost vojaške intervencije; kodifikacija diplomatskega prava. Poznejše konference: Pariški kongres 1856 (ureditev meja v morskih ožinah, Donava postane mednar. reka, Rusija izgubi politično vodstvo na Balkanu) in Berlinski kongres 1878.2. BERLINSKI KONGRES 1878Sestanek v Berlinu predstavnikov takratnih velesil: Nemčije, A-O, Francije, VB, Italije, Rusije in Turčije. Presedoval je Otto von Bismarck. Spremeni se politični zemljevit JV Evrope- teritorialna ureditev Balkana; priznanje nekaterih držav (npr. Črna Gora). Konec rusko-turške vojne- največ izgubi Turčija. Bolgarija, Srbija, ČG in Romunija postanejo neodvisne.3. PRVA IN DRUGA MIROVNA KONFERENCA 1904 in 1907Gre za Haaške konference. Sklenjene 4 konvencije na področju vojnega prava.1904- TO ni bila klasična mirovna konf po vojni, tembeč je bila namenjena mirnemu reševanju sporov z arbitražo. 1907- Haaška konvencija o pravilih vojskovanja na kopnem (zajema vsa klasična pravila vojnega in humanitarnega prava). V uvodu vsebuje t.i. Martensovo klavzulo- v primeru ko niso sprejeta pravna pravila (primeri, ki niso urejeni s pogodbenim pravom), ostanejo civilisti in vojaki pod zašćito načel mednarodnega običajnega prava, ki izhajajo iz običajev, načel civiliziranih anrodov, zakonov človeštva in iz zahtev javne vesti. 4. PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA 1947Sklenjena Pariška mirovna pogodba, ki so določile vojne reparacije, pravice zadevnih manjšin, uredile ozemeljske spremembe ter dokončno ukinile ITA imperij. Vse podpisnice so se zavezale, da bodo preprečevale obujanje fašističnih org. In vseh drugih političnih/vojaških organizacij, kršiti demokratične pravice ljudi. Mirovna pogodba z Italijo določi ustanovitev STO.5. MIROVNE KONFERENCE VERSAJSKEGA SISTEMA 1918 IN KASNEJESklenjen Pakt Društva narodov. Sprejetih je bilo več mirovnih pogodb: Versajska, Saint-Germainska o zaščiti narodnostnih manjšin, Rianon, Lousanne. Teritorialna ureditev.6. REZULTATI SREČANJ KVSE MED 1975 in 1995OVSE= organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Je Mednarodna org in je najvelja regionalna varnostna org v Evropi (Slo sodeluje od 1992, predsednica l 2005) 1975- Sprejem Helsinške sklepne listine (evropske meje so nedotakljive, spremeni se jih lahko samo z dogovorom in ne s silo** DČ bodo spoštovale človekove pravicei n pravice manjšin** sodelovanje in zmanjševanje vojnih konferenc)1980- setanek v Madridu 1986- konferenca na Dunaju 1989- Sestanek v Parizu (sprejmejo Deklaracijo o Novi Evropi) 1992- Konferenca v Helsinkih 1992- Konferenca v Stockholmu (formiranje visokega komisarja za manjšine)

7. SKLOP: POMEMBNEJŠE MIROVNE POGODBE- KATERE DRŽAVE, KDAJ, KAJ UREJALE?1. SAINT-GERMAINSKA 1919 Kdaj:1919 Kdo: Zvezniki in Avstrija Urejale: razmejitveno črto na Koroškem (celovška kotlina razdeljena na 2 coni, A in B, kar vodi do plebiscita.2. RAPALSKA Kdaj: 1920 Kdo: YU in ITA Ureja: rapalska meja (mangart-Triglav, Blegoš, Planina, Snežnik, Reka). Slovensko prebivalstvo razdeljeno na 2 dela. S pogodbo je bila določena meja med državama, s čimer je bila tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije dodeljena Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS.3. TRIANONSKA Kdaj 1920 Kdo: zavezniki+ Madžarska Ureja: Eno od glavnih določil pogodbe je omejilo število vojakov na 35.000. S to pogodbo so bila Ogrski odvzeta naslednja ozemlja: Slovaška in Podkarpatska Rutenija sta pripadla Češkoslovaški, *** Gradiščansko je pripadlo Avstriji,***⅔ Slovenske krajine (Prekmurje), Slavonija in Banat so pripadli Kraljevini SHS,***Transilvanija je pripadla Romuniji.4. PARIŠKA Kdaj: 1947 Kdo: sklenile zmagovalke Druge svetovne vojne na eni: Sovjetska zveza, ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Poljska, YU, Češkoslovaška in Grčija in poraženke Druge svetovne vojne na drugi strani: Italija, Romunija, Madžarska, Bolgarija in FinskaGlej višje kaj ureja!!!!5. DAYTONSKA Kdaj 1995 Kdo: sprte strani na ozemlju bivše YU, konča se vojna z Bih8.SKLOP: ŠOLE MJP1. ŠOLE MJPNARAVNOPRAVNA ŠOLA- deli pravo na naravno in pozitivno. Ta šola je menila, da je pravo sistem od narave danih pravil, ki ga lahko ljudje spreminjajo samo v omejenem obsegu. Danes se priznava le pozitivno pravo (pravo, ki ga z voljnim ravnanjem ustvarjajo države), čeprav je vpliv naravnega še vedno velik. Pod vplivom te šole je prišlo do vključtive načel v vire MP. Hugo GROTIUS- je prvi teoretik te šole. Delo: mare liberum- pomeni revulucionaren prelom do mednarodne ureditve morja. Postavil je načelo, da je samoohranitev naravni zakon vseh živih bitij (iz tega sledi samoobramva kot nuja za samoohranitev); kjer je naravno pravo nesprejemljivo, ga dopolnjujemo s pozitivnim pravom; medsebojna odvisnost (pravice enega se srečujejo z obveznostmi drugega); čeprav mjp nima sankcij se izvršuje iz strahu, da bo krivica kaznovana s krivico.ŠOLA POZITIVISTOV (Zouche, Dumont, Hoser) nastane po Gortius ( konec 19. In začetek 20. St.) in pravi, da pravo nastane po volji držav (ustvarjajo ga države same) = voluntaristični koncept. Temelji na privolitvi držav. ŠOLA NATURALISTOV (Pufendorf in Thomasius)- MP utemeljujeo na naravnem pravu in mu odrekajo pravni značaj. Nekateri teoretiki so pristaši srednje smeri med pozit in natural (De Vattel, Wolf)SOLIDARISTIČNA ŠOLA=OBJEKTIVIZEM (Duguit)- trdi, da je pravo pred državo in nad njo, nastaja neodvisno od države in se oblikuje v družbi. SOCIOLOŠKA ŠOLA (Huber, Visseher, Bartoš)- trdi, da pravo nastaja iz socioloških potreb, ki nastajajo v soodvisnosti med subjekti- pravo obstaja, tudi če države ni.2. TEORIJA O NARAVNEM PRAVU Je sklop naravno etičnih pravil, ki tvorijo temelje pravnih redov. Ta pravila prepoznamo z razumom, ker izhajajo iz narave človeka in iz načela pravičnosti. Pravo je sistem od narave danih pravil, ki ga ljudje lahko spreminjajo v omejenem obsegu. Ta teorija je vplivala na humanitarno pravo po vojni ter na razvoj načel o temeljnih pravicah malih držav.9.SKLOP: SUBJEKTI MEDNARODNEGA PRAVA (Vstajniki) + PRIZNANJE 1. KDAJ POSTANE DRŽAVA MP SUBJEKT?Država =organizirana skupnost, ki na določenem področju deluje kot oblika najvišje organizacije (izvaja vrhovno oblast), pri tem pa ni odvisna od nobene druge organizacije.Najprej morajo biti izpolnjeni pogoji (kumulativno) za nastanek/obstoj države ( to so pogoji za nastanek države , ne pa tudi za mednarodnopravno sujektiviteto): 1) določen teritorij 2) stalno prebivalstvo in 3) izključna in najvišja oblast, ki mora biti efektivna

7

Subjekt MP postane, ko je po določilih MP nosilka pravic in dolžnosti; ko deluje po predpisih MP in ko je direktno podvržena MP ureditvi. Za mednarodnopravno subjektiviteto se še zahteva:

4) ko je bila državna oblast sposobna in voljna komunicirati z drugimi sujekti mjp5) ko se začne država ravnati po pravilih mjp6) mednarodno priznanje ni pogoj za nastanek države, vendar je pomemben saj je deklaratorni element- iz praktičnega vidika je

nujne, da lahko država normalno funkcionira 2. POGOJI ZA POGODBENO STRANKO V SMISLU MP?1) Subjekt MP 2)pravna sposobnost (sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti) 3) poslovna sposobnost (sposobnost veljavno sklepati pr posle in nase vezati obveznosti).3. Razlika med DRŽAVO in MEDNARODNO ORGANIZACIJO (VLADNO) kot subjekt MP!Država: definicija (že omenjena); je trajni subjekt MP (popolna pravna sposodnost – lahko je nosilec vseh pravic in obveznosti; vsi ostali subjekti MP imajo omejeno prav. sposobnost); lahko ima popolno ali omejeno poslovno sposobnost (omejeno imajo zlasti nevtralne države, ker te ne morejo sklepati vseh pravih poslov npr.: pristop k vojaškim zvezam).MO: def.: je združenje držav na podlagi mednarodne pogodbe (seveda le vladne, kjer so ustanoviteljice države- nevladne niso subjekt MP); pravno sposobnost imajo omejeno (določena v statutu organizacije); prav tako je omejena tudi poslovna sposobnost (ne morejo sklepati vseh pravnih poslov v okviru MP); ima svoja pravila in organe; pravna sposobnost organizacije je ločena od pravne sposobnosti države, ki je njena ustanoviteljica; so subjekti MP, pa vendar nimajo enakih pravic kot države.ali ima MO mednarodno subjektiviteto v razmerju do držav nečlanic? Mednarodno sodišče je rešilo to vprašanje le glede OZN, ki je subjekt MP tudi v odnosu do držav nečlanic!!!Torej, države, ki predstavljajo pretežno večino članov mednarodne skupnosti (držav) npr.: OZN, imajo po MP pravico ustanoviti tvorbo z mednarodnopravno subjektiviteto. To mnenje se lahko uporabi tudi v drugih primerih MO.4. OPREDELI MEDNARODNO SUBJEKTIVITETO VSTAJNIKOV?Vstajniki oz. uporniki so skupina ljudi, ki vodijo boj znotraj neke države proti neki do tedaj edini priznani vladi. Če želijo postati subjekti MP, morajo izpolnjevati določene pogoje (iste kot država z določenimi razlikami):**okupirati določeno ozemlje** prebivalstvo (privrženci) **efektivno izvrševati oblast (navadno s silo)**se držijo pravil MP (predvsem vojnega prava)**priznanje s strani drugih držav ali mednarodnih organizacij ...… s tem dobijo OMEJENO mednarodnopravno subjektiviteto (imajo status vpletenih strank)… oz. ZAČASNO PRIZNAJE mednar. subjektivitet… takrat postanejo mednarodnopravno odgovorni, hkrati pa izgubijo odgovornost do vlade, ki je ne priznavajo). Ko pa vstajniki popolnoma izrinejo do tedaj priznano vlado, se več ne postavlja vprašanje o njihovem priznanju kot subjekta, ampak vprašanje priznanje nove vlade. Če pa jim uspe izboriti samostojnost na določenem ozemlju (nastane nova država), pa govorimo o priznanju nove države – pa smo spet na začetku: kdaj postane država subjekt MP?5. Zakaj se za državo mesta VATIKAN navaja, da je SUI GENERIS subjekt MP?Vatikan je ozemlje s posebnim statusom, ki ga upravlja Cerkev. Kot subjekt MP največkrat nastopa Sveti sedež (papež) in ne država Vatikan. Diplomatski predstavniki so akreditirani pri Svetem sedežu in ne Vatikanu, kot državi. Mednarodne pogodbe za državo Vatikan sklepa Sveti sedež in ne država. Sveti sedež je član MO in ne Vatikan.Sveti sedež kot subjekt MP, ki ni posvetne narave, zastopa in uresničuje interese države Vatikan, ki je posvetne narave…. Potrebno je ločiti pravni položaj papeža in pravni položaj Vatikana. p.s. – Vatikan (oz. SS) ni član OZN, ima status opazovalke.6. PRIZNANJE DRŽAVE= svoboden enostranski akt, s katerim država, več držav ali mednarodna org.: * ugotovijo obstoj države in* pokažejo svojo voljo, da jo štejejo za članico mednarodne skupnosti. Razlikujemo

- de iure priznanje enostranska, popolna, trajna in nepreklicna pravna izjava- de facto priznanje je začasno, preklicno in omejeno na določene odnose

Učinek priznanja deklaratoren (ne vpliva na mednarod subjektiviteto države) retroaktiven (priznanje učinkuje od dneva dejanskega nastanka države- ex tunc). Ni konstitutiven akt, vendar je skoraj nujen, da lahko država normalno funkcionira. Razlikujemo IZRECNO PRIZNANJE (z deklaracijo, svečano izjavo, MPo, kolektivnim aktom) IN MOLČE (navezava diplomatskih odnosov, čestitka šefa države drugemu,..) KOLEKTIVNO PRIZNANJE- več držav prizna eno s kolektivnim aktom. TO je lahko povezano z dodatnimi kriteriji. ES je 16.12.1991 sprejela Deklaracijo o smernicah za priznanje novih držav v vzhodni evropi in sovjetski zvezi, v kateri je določila več pogojev za priznanje:**spoštovanje določb UL OZN in temeljenih aktov KVSE** jamstva za pravice etničnih in narodnih manjšin ** obveznosti glede razorožitve7. PRIZNANJE VLADE = Ali je vlada avtomatično sprejet organ za komuniciranje z drugimi državami?To vpr se postavi v razmerah, v katerih je prišlo do neustavne spremembe oblasti v neki priznani državi ali pa do oboroženega upora, ki ima za posledico nastanek nove vlade, ki si prizadeva za oblast. Priznanje vlade pomeni, da se navezujejo diplomatski stiki in da je država, ki prizna vlado, pripravljena priznati pravno relevantnost MP aktov, ki jih izdaja nova vlada.

8

10.SKLOP: SLOVENIJA KOT SUBEJKT MP (Brionska d., Badinterjeva arbitražna k) 1. KDAJ JE POSTALA SUBJEKT MP SLO? Takrat, ko je po določilih MJP postala nosilec pravic in obveznosti, ko je začela delovati po predpisih MJP in ko je bila MJP-ju neposredno podvržena ter:1) ko je imela določeno ozemlje/teritorij - to smo imeli ob osamosvojitvi 2) ko smo imeli stalno prebivaltvo- to smo imeli ob osamosvojitvi3) ko je na ozemlju bila izključna in najvišja oblast, ki je bila efektivna in suverena - to smo dokazali, ko se je slo uspešno ubranila pred JLA .... vse to so pogoji za nastanek države , ne pa tudi za mednarodnopravno sujektiviteto... da smo lahko postali MJP subjekt, smo morali izpolniti še tri pogoji: 4) ko je bila slovenska oblast sposobna in voljna komunicirati z drugimi sujekti mjp - torej, ko je slo kot samostojna država stopila v stik z drugimi državami (zaprosila za priznanje - najprej smo zaprosili Badinterjevo komisijo, ki nas je skupaj s Hrvaško priznala, na podlagi mnenja te komisije nas je priznala še EU - decembra 1991, veljati pa je začelo to priznanje januarja 1992... in potem še ostale države) in z mednarodnimi organizacija (ko je zaprosila za članstvo - npr. ozn smo zaprosili za članstvo kot nova država in bili sprejeti maja 1992) 5) ko se je začela slo ravnati po pravilih mjp - nasledstvo mednarodnih pogodb bivše sfrj - depozitarjem pri večstranskih pogodbah je notificirala nasledstvo, ker niso avtomatično veljale za rs; npr: od junija 1991 do maja 1992 za slo niso veljale pogodbe ozn (pravni vakuum)) 6) ko so nas začele priznavati druge države in MO, kar je iz praktičnega vidika nujno, da lahko država normalno funkcionira in sodeluje z drugimi – 15.1.1992 inz držav prizna RS, 24.3.1992 polnopravno članstvo v OVSE, 22.5.1992 RS sprejeta v OZN mednarodno pravno končan proces osamosvojitve. 2. POMEN BRIONSKE DEKLARACIJEPodpisana: 7.7.1991 Podpisnice: RS+HR+YU pod pokroviteljstvom EU (NIZ+LUX+POR- ministrtska trojka - njihova naloga je bila ustvariti ustrezne možnosti za mirna pogjanja med vsemi strankami)Pomen BRIONSKE DEKLARACIJE: Dan po osamosvojitvi je SLO napadla YU vojska (agresija JLA na SLO) t.i. 10-dnevna vojna (26.6.1991-7.7.1991). Da bi se sklenilo premirje, je bila 7.7.1991 sprejeta Brionska deklaracija:**med Slo in SFRJ (po političnem pokroviteljstvu EU)**namen: ustavljena sovražnost na ozemlju SLO in omogočiti pogajanja o prihodnosti YUG ozemlja**SLO je za tri mesece zamrznila osamosvojitvene aktivnosti (moratorij)**od slovencev so sodelovali: Kučan, Peterle, Rupel, Drnovšek in Bučar**pogajanja so trajala 15 ur, preden so sprejeli skupno deklaracijoVse strani so se strinjale, da je potrebno spoštovati naslednja načela, da bi se zagotovila mirna rešitev:**le jugoslovanski narodi sami lahko odločijo o svoji prihodnosti**nastal je položaj, ki ga je potrebno nadzirati in se pogajati z različnimi stranmi**s pogajanji je potrebno začeti takoj (najpozneje 1.8.1991**vse strani se bodo vzdržale enostranskih korakov in predvsem vseh nasilnih dejanj(to je le nekaj glavnih določb)… EU in njene članice pa bodo nudile pomoč pri iskanju rešitev za krizo le, če se bodo upoštevala načela BD.3. POMEN BADINTERJEVE=EU ARBITRAŽNE KOMISIJE1) pri osamosvojitvi: 8.decembra 1991 je BAK ugotovila, da je SFRJ razpadla, ker ni več predstavljala volje vseh članic bivše federacije (vseh republik). Tako Slo kot HRV sta v svojih temeljnih oz. ustanovnih listinah ponovili te ugotovitve BAK. Vloga: podati svoje mnenje o vseh pomembnih pravnih vprašanjih, ki so nastala z razpadom SFRJ in izvesti procese na čim bolj miren način.2) pri priznavanju: SLO je podala svojo prošnjo za priznanje BAK. Ta je ugotovila, da SLO izpolnjuje pogoje. Potem je EU 16. decembra 1991 priznala SLO in HRV sočasno. To priznanje je začelo veljati 15. januarja 1992. Torej, Eu je priznala SLO na podlagi Deklaracije o Jugoslaviji, sprejete na izrednem ministrskem zasedanju ES (16.12.1991) IN na podlagi mnenja BAK. 4. KDAJ IN S KATERIM DOKUMENTOM JE SLO RAZGLASILA SVOJO NEODVISNOST?25. junija sprejme slovenski parlament ustavni zakon. Neodvisnost razglasi S temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti (25 junij 1991). Na isti dan Slo izda Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov s katerimi prezame prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju.5. KAKO IN S KATERIM AKTOM JE EU PRIZNALA SLOVENIJO?Eu je priznala SLO na podlagi Deklaracije o Jugoslaviji, sprejete na izrednem ministrskem zasedanju ES (16.12.1991) IN na podlagi mnenja BAK. 6. ZAKAJ JE ŠLO PRI RAZPADU SFRJ ZA RAZPAD IN NE ODCEPITEV?Pri odcepitvi se d naslednica odcpei od d prednice, le ta pa obstaja še naprej. Pri razapdu pa d prednica razpade na več d naslednic, pri čemer d prednica ne obstaja več. Pri SFRJ pravimo, da je šlo za razpad, ker je BAK to stališče utemeljila z dejstvom, da nekdanja zvezna oblast SFRJ ni več predstavljala volje vseh republik.7. KAKO JE SLO NASLEDILA MPo, KI SO ZAVEZOVALE YU?Tako, da je depozitarjem pri večstranskih pogodbah notificirala nasledstvo glede njih, ker te niso avtomatsko veljale za RS kot naslednico SFRJ, ker je prišlo do razpada nekdanje države. SLO je morala notificirati MP pogodbe zaradi načela celan state oz. tabula rasae.

9

11.SKLOP:SVETI SEDEŽ (VATIKAN) / LATERANSKA POGODBA 19291. GARANCIJSKI ZAKON = ZAKON O JAMSTVIH Papeška država je bila do 1870 prava država in subjekt MP. Potem ITA zasede Rim in enostransko uredi status Vatikana z Garancijskim zakonom (1871): papeževa oseba je nedotakljiva in sveta** prepoved javnega napadanja, žalitve, atentata na papeža** ostaja mu oblast nad palačami** Papež lahko prosto komunicira s svetom.2. LATERANSKA POGODBA 1929Skleneta jo Papež PIJ XI. In MUSSOLINI. Potrjuje večino določb iz GZ+dodaja nekaj novih. Papežu prizna posebno državno območje= Država mesta Vatikan ** Trajna nevtralnost države po 24. Členu LP ** Rimokatoliška vera je edina dovoljena (odpravlja svobodo vere) ** RKC se zaveže, da bo spoštovala Italijo in se ne bo vmešavala v notranje zadeve Italija ** Italija prizna Vatikan ko samostojno državo in se zaveže, da se ne bo vmešavala v njene notranje zadeve.3. ITALIJANSKI SPORAZUM 1984Pride do nekaterih sprememb LP, predvsem v Konkordatu. Ponavlja svobošščine RKC in potrjuje suverenost in neodvisnost obeh strani. NOVOSTI: RK vera ni edina državna veroizpoved**RKC priznava civilno poroko** duhovnikom, študentom teologije dovoljuje služenje vojaškega roka** Priznanje pravne subjektivitete cerkvenim ustanovam.4. KAJ JE KONKORDAT?Je meddržavni sporazum med Papežem in vlado neke države glede verskih zadev (ureja položaj RKC v neki državi). Zadnji konkordat je bil s Španijo l. 1953, veljal do 1980, Danes se razvija nov koncept sporazuma oz. druga sredstva za reševanje statusa RKC v neki državi.5. SPORAZUM MED RS IN SVETIM SEDEŽEM O PRAVNIH VPRAŠANJIH- december 2001Določa: Medsebojno spoštovanje**RS priznava pravnosubjektiviteto Svetega sedeža** RKC ima pravico do delovanja, bogoslužja** pravica do publikacij, medijev* pravica do ustanavljanja drugih subjektov**Pravica do nepremičnin6. Zakaj se za državo mesta VATIKAN navaja, da je SUI GENERIS subjekt MP?Vatikan je ozemlje s posebnim statusom, ki ga upravlja Cerkev. Kot subjekt MP največkrat nastopa Sveti sedež (papež) in ne država Vatikan. Diplomatski predstavniki so akreditirani pri Svetem sedežu in ne Vatikanu, kot državi. Mednarodne pogodbe za državo Vatikan sklepa Sveti sedež in ne država. Sveti sedež je član MO in ne Vatikan.Sveti sedež kot subjekt MP, ki ni posvetne narave, zastopa in uresničuje interese države Vatikan, ki je posvetne narave…. Potrebno je ločiti pravni položaj papeža in pravni položaj Vatikana.p.s. – Vatikan (oz. SS) ni član OZN, ima status opazovalke.7. ALI JE VATIKAN ENKLAVA?Praviloma je državno ozemlje celovito, ni pa nujno. Če je del določene države iz vseh strani obdan z območjem druge države in tako ločen od glavnega državnega območja, to imenujemo eksklava z vidika druge države pa enklava. Gre torej za del ozemlja, ki je ločen od glavnine. Vatikan to vsekakor ni, ker ni nikjer matične države.8. RAZLIKA MED PRAVNIM POLOŽAJEM PAPEŽA (SVETI SEDEŽ) IN PRAVNIM POLOŽAJEM VATIKANA?Pravni položaj papeža (Sveti sedež) – Sveta Stolica se kot najvišja institucija katoliške cerkve obravnava kot neke vrste subjekt MP z določenimi omejitvami. Ima redne diplomatske odnose s 148 državami in z ES. Je članica nekaterih mednarodnih organizacij. Diplomatska služba Svete Stolice skrbi tudi za interese Države Vatikanskega Mesta. Njeno MP subjektiviteto potrjuje tudi dejstvo, da je pogodbenica številnih MPo, tako pogodb verskega značaja (konkordatov) kot tudi pogodb, ki imajo univerzalni in regionalni značaj;Pravni položaj področja pod njegovo oblastjo (Država Vatikanskega Mesta) – Mesto Vatikan nekateri teoretiki obravnavajo kot državo, drugi pa mu tovrsten značaj odrekajo, zlasti zaradi majhnega ozemlja in majhnega števila državljanov. Zaradi teh značilnosti in tesne povezanosti s Sveto Stolico je Vatikansko Mesto v mednarodnih odnosih precej omejeno. Njegove interese zastopa diplomatska služba Svete Stolice, ki tudi sklepa mednarodne pogodbe v njegovem imenu. Kljub temu pa je član nekaterih mednarodnih (medvladnih) organizacij in kot član le-teh je tudi stranka mednarodnih pogodb, na podlagi katerih so organizacije ustanovljene. Njegov celoten položaj navaja na to, da ga je mogoče obravnavati kot miniaturno državo, ki pa zaradi svoje velikosti in posebnosti prostovoljno ne sodeluje v številnih mednarodnih organizacijah in kolektivnih pogodbah.9. DRŽAVLJANSTVO VATIKANAJe funkcionalno. Pridobi se na podlagi funkcije, ki se tam opravlja (in ne npr. z rojstvom). Obdrži se staro državljanstvo10. TRI POGODBE ITA-VATIKAN iz 1929Lateranska, konkordat in Finančna konvencija.11. OSTALA SUI GENERIS OZEMLJA- Vatikan- Skupnost na gori ATOS v Grčiji- Suvereni Malteški viteški red- Svobodno tržaško ozemlje

10

12.SKLOP:SESTAVLJENE DRŽAVE (federacija, konfederacija) 1. Kakšna je razlika med sestavljenimi in unitarnimi državami-navedite po dva primera za vsako?Enostavne ali unitarne države so tiste, v katerih obstaja enoten sistem oblasti, ki obvladuje celotno državno ozemlje (Slo, Hr,..). Vlada je centralizirana. V državi ni drugih enot, ki bi bile nosilke pravic in dolžnosti v smislu mednarodnega prava.Sestavljene države so države, ki imajo več teritorialno političnih enot z ustavnopravnim položajem. Poznamo: personalno unijo, realno unijo, politično unijo (konfederacijo in federacijo). Poznamo še posebno tvorbo Commonwealth.2. Kakšna je razlika med personalno, realno unijo in politično unijo? Personalna unija sestavljena iz 2 ali več držav, ki jih druži skupnost 1 vladarja. Danes jih ni več (nekoč VB+Hannover; Niz+Lux). Do PU je navadno prišlo zaradi dedovanja, poroke ali z izvolitvijo vladarja ene države za vladarja druge države. NI subjekt MP!!! (vsaka država zadrži svojo popolno neodvisnost v notranjih zadevah in MP subjektiviteto.Realna unija je nameravana stalna zveza 2 držav, ki imata skupnega monarha in isto MP subjektiviteto (npr. Avstro-Ogrska). JE enoten MP subjekt. Med njima je možnost vojne izključena.Politična unija= konfederacija (enote so suverene, so subjekti MP), federacija (enote niso subjekt MP).3. Kaj je konfederacija in na kakšni pravni podlagi nastane? Konfederacija je zveza držav, ki nastane na podlagi mednarodne pogodbe (konfederalna pogodba). S to določijo: skupne cilje, ki jih bodo uresničevale; skupne organe in njihove pristojnosti; določijo način razpustitve skupnosti; vse ostalo kar smatrajo za potrebno. Države ohranijo svojo suverneost, državljanstvo, svoj ekon. sistem, valuto,... in so subjekti MP. Danes čiste konf. nimamo, nekoč: ZDA, Švica.4. Kdo je subjekt mednarodnega prava v federaciji in zakaj? Federacija je zvezna država, ki temelji na državnopravnem temelju (ustavi). Je en subjekt MP (federal, federalne enote pa niso subjekti. Federacije odgovarjajo za (ne)izvajanje pogodb drugim pogodbenicam, težave nastanejo, če f enote ne izpolnjujejo tistega, k čemur se je navzven zavezala federacija. Federacija se skuša včasih odgovornosti izogniti tako, da v MPo vnesejo Federalno klavzulo- določba, ki se vnese v MPo in s katero se federacija zaveže k obveznosti prizadevanja (in ne uspeha!!) za izvrševanje MPo na zakonodajnih področjih, kjer so prisotne federalne enote . Federacija torej ne odg. za neizpolnjevanje pogodbe s strani enote, federacija pa si mora v tem primeru prizadevati, da bodo pristojni organi enot izpolnjevali obveznosti iz pogodbe. Ta klavzula je včasih le sredstvo za izmikanje odgovornosti.Primer: ZDA, Nemčija, Brazilija, Argentina, Indija,...5. RAZLIKE Federacija-Konfederacija?Nastanek: F-ustavnopravni akt; K- s pogodbo; F-eno državno področje K- ni ena država+ni skupnih državljanosv; F- posamezne enote niso subjekt MP K- enote ostanejo suverene in so še vnaprej subjekt MP. F- lahko le celota vodi vojno proti drugim, K- le ena izmed držav je lahko samostojno v vojni s tretjo, ostale so nevtralne (lahko so tudi med seboj v vojni).6.Kdo je subjekt, če je država sestavljena iz več političnih enot? (piši o subjektih federacije in konfederacije)7. Kaj je bistvo federalne klavzule in kaj je anticipirana klavzula? Federalna klavzula- določba, ki se vnese v MPo in s katero se federacija zaveže k obveznosti prizadevanja (in ne uspeha!!) za izvrševanje MPo na zakonodajnih področjih, kjer so prisotne federalne enote. Nastane problem, če enote nočejo izvajati tistega, za kar se je zavezala federacija navzven. Zvezna država pa navzven odgovarja za izvedbo oz. neizvedbo dogovorov. Zato se zvezne države velikokrat skušajo rešiti te odgovornosti tako, da v dogovor vnesejo t. i. federalno klavzulo, s katero se federacija zaveže prizadevati, da bodo f enote izpolnjevale obveznosti (ne zaveže pa se k uspehu!!). Uvrščena je npr. v: - konvencijo o pravnem položaju beguncev (1951) - konvencijo o pravnem položaju oseb brez državljanstva (1954) Anticipirana klavzula- nobena MPo ne more biti sklenjena brez soglasja VSEH federalnih enot.8. Kakšne so pristojnosti enot Avstrije, Švice in Nemčije?AVSTRIJA (enota: Dežele)-V Avstriji obstaja federalna ustavno pravo in deželno ustavno prav (slednje ne sme biti v nasprotju z zveznim ustavnim pravom in mu je podrejeno). Dežele lahko sklepajo MPo glede zadev, ki spadajo na/v njihovo področje le s sosednjimi državami, pa vendar morajo o tem obvestiti federacijo oz. pridobiti soglasje.NEMČIJA (enota: Dežele)- Dežele imajo svoje ustave; pristojnost za vse zadeve razen tistih, ki so v izključni pristojnosti federacije. Gre za t.i. Kooperativni/dogovorni federalizem- sklepanje MPo je v pristojnosti federacije v dogovoru z deželami in dežele pa lahko sklepajo take pogodbe le s pristankom zvezne vlade.ŠVICA (enota: Kantoni)- So pooblaščeni za sporazuma s področja javne sfere in policijskega seodelovanj. Zvezna vlada mora preučiti te sporazume. V teku je ustavna reforma po kateri bi se naj še povečala pristojnost kantonov. 9. Kaj je vsebovala federalna klavzula SFRJ iz leta 1954?Samo federacija je lahko sklepala MPo, morala pa je prej dobiti pristanek republiških skupščin. Republike (federalne enote SFRJ) so lahko sklepale le za finančne obveznosti za njihova področja. Ustavne spremembe iz leta 1971 so dovolile široko svobodo sodelovanja z organi in organizacijami tretjih držav, z MO, za to pa ni bil potreben pristanek zveznih organov. Sporazumi, ki so jih sklepale republike se niso šteli za prave MP pogodbe, temveč so bili podobni transnacionalnim sporazumom.10. Kakšne pristojnosti imajo SLO občine za sklepanje MPo?Slo nima federalnih enot, smo centralistična in unitarna država. Občine ne morejo sklepati mednarodnih pogodb saj nimajo te pristojnosti.

11

13.SKLOP: TEMELJNE PRAVICE DRŽAV (dekl. 7 načel, Bandunška konf., Monrojeva d. )1. NAŠTEJ TEMELJNE PRAVICE DRŽAVE, KI IZHAJAJO IZ USTANOVNE LISTINE OZNMed pravicami ni stopnjevanja. V primeru dvoma velja domneva v prid temeljni pravici, ki je ni mogoče končno in nepreklicno odtujiti. Koncepcija temeljnih pravic je pomembna predvsem za manjše države. Gre za tiste norme, ki objektivno veljajo v svetu in jim omogočajo obrambo ozemlja in izvajanja suverneosti. TO so pravica do: 1) Obstoja- je najbolj jasno izražena v UL OZN, ki v 51. Člen definira pravica do samoorambe kot naravno pravico države. Gre za pravico, ki je hierarhično višja od pravnega režima UL OZN, kar pomeni, da nobena določba te listine, ne more kratiti pravice do samoobrambe. Ta pravica je izražena tudi v 4. Členu MPDPP, potrdilo pa jo je tudi Meddržavno sodišče.2) Neodvisnosti (suverenosti) – obsega pravico naroda vsake države, da: samostojno določa in spreminja svojo ustavno ureditev** sklepa pogodbe z drugimi državami** izvršuje izključno oblast in jurisdikcijo na osebami in stvarmi, ki se nahajajo na njenem ozemlju** izbre svoj sistem političnega/gospodarskega/družbenega/kulturnega življenja. 2 vidika:

- Teritorialni- gre za suverenost nad svojim ozemljem in nad vsem kar je na tem ozemlju (državljani in tujci) - Personalni- oblast nad vsemi osebami, ki se nahajajo na državnem območju, razen nad osebami, ki uživajo pravico diplomatske imunitete, in nad vojaškimi, ki so v državi na prijateljskem obisku.

Akti, kjer jo najdemo: UL OZN (2.člen), akti Meddržavnega sodišča3) Enakosti –tesno povezana s suverenostjo (suverene države so nujno enake v pravicah, torej enakopravne). Ta pravica je izražena v načelu ena država-en glas, ki velja v veliki večini primerov odločanja v mednarod. Organizacijah; v načelu vzajemnosti v diplomatskih odnosih in v pravilih o enakopravnosti strank v postopkih mirnega reševanja sporov.4) Medsebojnega občevanja (mednarodnega prometa) – Sleherna država ima pravico, da vzpostavlja diplomatske odnose**sklepa pogodbe** si prizadeva za vstop v mednarodne org.Akt, kjer jo najdemo: Deklaracija načel MP o prijateljskih odnosih med državami5) Spoštovanja- v komunikaciji med državami je potrebno zagotoviti, da se ohranja dostojanstvo, spoštovanje drugega, ne glede na razlike v mnenjih, medsebojne spore, zgodovinsko podedovano nezaupanje,.2. NAŠTEJ TEMELJNE PRAVICE DRŽAV, KI IZHAJAJO IZ DEKLARACIJE 7 NAČELPrepoved grožnje s silo in uporabo sile**n miroljubnega reševanja sporov**n prepovedi intervencije** n dolžnosti medsebojnega sodelovanja** spoštovanje enakopravnosti med državami in njihove pravice do samoodločbe** spoštovanje suverene enakosti** izvrševanje med. obveznosti v dobri veri.3. BANDUNŠKA KONFERENCA= bila srečanje voditeljev azijskih in afriških držav v indonezijskem mestu Bandung (april 1955). Predstalvja predhodnico gibanja neuvrščenih. Sodelovalo je 29 voditeljev različnih političnih prepričanj z željo po dekonolizaciji Azije in Afrike.10 Bandunških načel- na srečanju so jih sprejeli, da bi vodili odnose med majhnimi in velikimi narodi. To so:

Spoštovanje temeljnih človekovih pravic in ciljev ter načel UL OZN Spoštovanje suverenosti in ozemljske nedotaklivosti vseh držav. Potrditev enakosti med vsemi rasami, enakosti med vsemi narodi, velikimi in malimi. Prepoved poseganja in vmešavanja v notranje zadeve druge države. Spoštovanje pravice vsakega naroda, da se brani, bodisi individualno bodisi kolektivno, v skladu z UL OZN. (a) Izogibanje uporabe kolektivnih obrambnih sporazumov v prid specifičnim interesom katere od velikih sil.(b) Izogibanje

pritiskom ene države na drugo državo. Izogibanje grožnjam in agresiji ali pa uporabi sile proti ozemeljski celovitosti in politične neodvisnosti katerekoli države. Mirno reševanje vseh mednarodnih sporov v skladu z UL OZN Spodbujanje skupnih interesov in sodelovanja. Spoštovanje pravičnosti in mednarodnih obveznosti.

Pomen konferencepredstavlja pomemben korak v prizadevanju koloniziranih držav za popolno neodvisnost od nekdanjih kolonialnih prestolnic. V tem pogledu je bila konferenca pomembna za uskaditev dekolonizacijskih prizadevanj držav in pomembna stopnička nastanka gibanja neuvrščenih4. MONROJEVA DOKTRINAPredstvalja prvi bistveni poskus boja proti interveniranju držav Svete alianse (politična in vojna zaveza Rusije, Avstrije in Prusije), ki je bila ustanovljena 1815. 1823 je ameriođki predsednik Monroe objavil doktrino, ki je vsebovala štiri točke, v njih je v poenostavljeni različici rečeno, da mora Evropa dvigniti roke od obeh Amerik, sicer je to Monroe razumel kot sovražno dejanje. Doktrina je bila posledica čedalje večjega vala osvobodilnih gibanj v Južni Ameriki in je onemogočala vrnitev osvobojenih kolonij.

12

14.SKLOP:PRAVICA DO SAMOODLOČBE1. Kaj je bistvo pravice do samoodločbe? Kateri subjekt bi lahko bil nosilec te pravice?Pravica do samoodločbe pomeni, da si vsi svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj. Da bi dosegli svoje cilje, vsi narodi svobodno razpolagajo s svojimi naravnimi bogastvi in viri, kar pa ne sme biti v škodo obveznostim, ki izvirajo iz mednarodnega ekonomskega sodelovanja, ki temelji na načelu vzajemne koristi in na MP. Noben narod ne sme biti prikrajšan za svoja lastna sredstva za obstoj. Pravica do samoodločbe je kolektivna pravica. Nosilec te pravice je lahko narod.2. Ali gre pri samoodločbi za individualno ali kolektivno pravico? Gre za kolektivno pravico, saj pripada narodu in ne posamezniku. Po mnenju nekaterih je hkrati individualna in kolektivna pravica. Kot individualna omogoča posameznikom, da svobodno izbirajo politično oblast in družbeno-ekonomsko ureditev, kot kolektivna pravica pa pomeni izbor oblik državne ureditve in pravico do zunanje politike državne skupnosti.3. Kateri mednarodni instrumenti sprejeti v OZN omenjajo samoodločbo in v kakšnem kontekstu? MPDPP - Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (podpisan 1966, v veljavi od 1976), MPESKP – Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (podpisan 1966, v veljavi od 1976). Ker SDČP nima določbe o samoodločbi, imata oba pakta identičen 1. Člen: Vsi narodi imajo pravico do samoodločbe. S to pravico si svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj. Da bi dosegli svoje cilje, vsi narodi svobodno razpolagajo s svojimi naravnimi bogastvi in viri, kar pa ne sme biti v škodo obveznostim, ki izvirajo iz medn. ekon, sodelovanja, ki temelji na načelu vzajemne koristi in na MP. Noben narod ne sme biti prikrajšan za svoja lastna sredstva za obstoj.Deklaracija 7 načel (1970)- povzema in podrobneje določa vsebino načela o pravici do samoodločbe, kot je ta opredeljena v MPDPP in MPESKP. Ustanovitev suverene in neodvisne države, svobodno združenje ali spojitev z drugo neodvisno državo ali vzpostavitev kakršnegakoli političnega statusa, ki ga ljudstvo svobodno določi, so načini uresničevanja pravice do samoodločbe tega naroda.Viri, akti legalne samoodločbe? Izjava GS OZN; Deklaracija 7 načel (1970), Atlantska listina (1941), MPDPP (1976) in MPESKP(1976).4. Opredelite razliko med t.i. notranjo in t.i. zunanjo pravico do samoodločbe! Notranja samoodločba se izraža v sodelovanju naroda v političnih strukturah države in tu je treba narodu zagotoviti dejansko možnost uveljavljanja samoodločbe. Predvsem politične pravice. Pomeni svobodno izbiro politične oblasti in družbeno-ekonomske ureditve.Zunanja samoodločba v kontekstu človekovih pravic ne zagotavlja pravice do spremembe statusa na škodo ozemeljske celovitosti države. Seveda pa načelo ozemeljske celov. ni absolutno in ga je potrebno razumeti v njegovem ravnotežju z drugimi relevantnimi načeli.5. V katerih primerih bi bila samoodločba po sedanjem MP zakonito dejanje?Formalno-pravno je po MO odcepitev legalizirana samo v dveh primerih:

1) če gre za odcepitev od vlade, ki je izvajala tako politiko, ki bi lahko pripeljala do uničenja etnične skupine,2) če ta vlada ni predstavljala politične volje skupine, ki se je odločila za odcepitev, to pa mora biti objektivno in praktično

dokazano.Vse drugo je vprašljivo. Dogodki po letu 1989 (razpad SFRJ, SZ in Češkoslovaške) in dileme v zvezi s tem nas napeljujejo na to, da bo nujno potrebno napraviti korak k progresivnemu razvoju MP glede samoodločbe.6. S kakšnim pravnim dejanjem je Slovenija izvedla v politiki razglašeno pravico do samoodločbe slovenskega naroda?Plebiscit + 25.6.1991 Dan Državnosti (Temeljna listiina o samostojnosti in neodvisnosti RS.Plebiscit (Zakon o plebiscitu in samostojnosti in neodvisnosti RS 6.12.1990)- glasovanje na plebiscitu 23.12.1990, 88,3% glasuje za, rezultati razglašeni 26.12.1990 zato je ta dan proglašen za Dan samostojnosti in enotnosti .15.SKLOP:TRAJNA NEVTRALNOST1. KAJ POMENI TRAJNA NEVTRALNOST in KLASIČNA NEVTRALNOST?Trajna nevtralnost Je zaveza države, da bo ostala nevtralna v vsaki bodoči vojni + prepoved sprejemanja obveznosti, ki bi jo lahko pritegnile v vojno. Je trajnega značaja in je vsebovana v Ustavi, mednarodnih pogodbah. Lahko temelji na mednarodni pogodbi ali na običajnem MP (slednje je izjema, ki velja le za Švico- njena nevtralnost je bila priznana na Dunajskem kongresu 1815 in zaradi dolgotrajne prakse zavezuje vse države)Klasična nevtralnost nevtralnost v vojni, ki že traja/potreka.2. PRAVICE IN OBVEZNOSTI NEVTRALNE DRŽAVEPravice:- ostali morajo spoštovati njeno nevtralnost (obveznost za tiste države, ki podpišejo sporazum- primer Švice je izjema)- lahko uporabi ukrepe samoobrambe (če je napadena se torej mora branit)

Obveznosti - vzdržati se (prepoved vpletanja v vojno)- varovati svojo nevtralnost (lahko se brani!)- prepoved sklepanja napadalnih zvez- preprečiti posameznikom/organizacijam, ki se vpletajo- preprečevati pomoč vojakom

3. KDAJ IN KAKO SE JE AVSTRIJA OPREDELILA ZA NEVTRALNO DRŽAVO?1955 se je z Moskovskim memurandumom zavezala, da bo podala Deklaracijo o trajni nevtralnosti. TO je avstrijski parlament potrdil z ustvanim zakonom l. 1955.4. NAŠTEJ NEVTRALNE DRŽAVE?Avstrija- 1955 Deklaracija o trajni nevtralnostiVatikan- 1929 Lateranska pogodbaŠvica- 1815 je Dunajski kongres priznal nevtralnost Švice in velja proti vsem (zaradi dolgoletne prakse/tradicije) Potrjena pa je bila tudi z Versajsko mirovno pogodbo 1919-Laos, Malta, Turkmenistan5. ČLANSTVO TRAJNO NEVTRALNE DRŽAVE V OZN?Članstvo v OZN se je smatralo za nezdružljivo s trajno nevtralnostjo države, saj je obveznost OZN sodelovanje v nekaterih kolektivnih akcijah. Švica je članica šele od l 2002, Avstrija pa od 1955.16.SKLOP:KONZULARNO PRAVO 1.Kateri MP viri urejajo področje konzularne službe?

DK o konzularnih odnosih (1963) - tudi enaka opcijska protokola kot DKDO; Konvencija Sveta Evrope o konzularnih funkcijah (1967); bilateralne konzularne konvencije - natančneje in navadno bolj ugodno rešujejo konzularne odnose med državama;

13

pravila mednarodnega običajnega prava.2.Naštej RAZREDE konzularnih predstavnikov- POKLICNI KONZULI? 1) Generalni konzul 2) Konzu 3) Vicekonzul 4) Konzularni agentKonvencija dopušča, da DČ same določijo razrede (pri nas je dodan konzul 1. Razreda med generalnega in »navadnega« konzula). TO so poklicni konzuli, katerih funkcija je redna, so plačani in imajo državljanstvo D. Pošiljateljice (≠častni konzul).3.Kaj je eksekvatura? Je pooblastilo države sprejemnice šefu konzulata in pomeni hkrati dovoljenje s strani države sprejemnice za opravljanje funkcije. Tako za začetek in tudi za prenehanje konzularne funkcije je potreben sporazum med državo pošiljateljico in državo sprejemnico. Država lahko zavrne izdajo eksekvature brez navajanja razlogov zavračanja. Obličnost ni potrebna.Država sprejemnica je o izdani eksekvaturi ali začasnem dovoljenju dolžna obvestiti pristojne organe konzularnega območja in omogočiti šefu konzulata, da opravlja svoje funkcije in uživa postopek po konvenciji. Sprejemnica lahko tudi dopusti, da je ista oseba konzularni predstavnik dveh ali več držav. Eksekvaturo se lahko tudi prekliče in s tem preneha funkcija šefa konzulata.4.Kaj je akreditivno (poverilno) in kaj patentno pismo? Akreditivno (poverilno) pismo - je dokument, ki ga država pošiljateljica (oz. šef države ali minister za zunanje zadeve, če gre za odpravnika poslov) posreduje pristojnim organom države sprejemnice in s katerim priporoča šefa misije. Podpiše ga šef države pošiljateljice, v njem navede osebne podatke šefa misije, pri čemer gre za neke vrste legitimacijo.Patentno pismo ali notifikacija o imenovanju (lettre de provision, consular commission) - pooblastilo za opravljanje konzularnih funkcij (predstavnik D pošiljateljice (in NE vodja konzulata) ga po diplomatski poti pošlje D sprejemnici). V listini se navaja in pojasnjuje konzulova funkcija; ime in priimek konzula; vrsta in razred oz. rang konzula; konzularno območje; sedež konzulata. RAZLIKE- V nasprotju z akreditivnim pismom, ki je naslovljeno na državnega poglavarja države sprejemnice, ima patentno pismo naslov 'Vsem, ki jih to zadeva'. Razlika je tudi v načinu predaje; patentno pismo država pošiljateljica pošlje po diplomatski ali drugi ustrezni poti. 5.Kdo je konzul + Naštejte dolžnosti in pristojnosti konzularnih predstavnikov po DK?KONZUL= upravni organ v državi sprejemnici, ki NE predstavlja države (nima reprezentativne funkcije). Naloge:

ščiti interese državljanov države pošiljateljice in same te države nudi pomoč državljanom svoje države nudi pomoč ladjam pod zastavo svoje države in zračnim plovilom, ki so v njej registrirani razvija razvoj trgovinskih, kulturnih in drugih prijateljskih odnosov med svojo državo in državo sprejemnico uporablja dopustna sredstva za spoznavanje gospodarskih, trgovskih in kulturnih razmer države sprejemnice.

Opravlja vse vrste notarskih poslov, zaščita interesov v zapuščinskih zadevah, mladoletnih in pravilno nes. oseb, pri nastopanju pred sodišči, dostavljanje različnih pravnih aktov in zahtevkov, opravljanju drugih konzulatu zaupanih funkcij. Nekatere funkcije so take, da jih konzulati izrecno izvajajo v korist države pošiljateljice (zaščita interesov svoje države). Ne glede na privilegije in imunitete imajo osebe, ki jih uživajo dolžnost:**spoštovati zakone in predpise d sprejemnice; **upoštevati prepoved vmešavanja v notranje zadeve d sprejemnice6.Kdo je »častni konzul« in v čem se njegove dolžnosti razlikujejo od »navadnega« konzularnega predstavnika? Ugledne osebe, ki imajo stalno prebivališče v državi sprejemnici in pogosto tudi njeno državljanstvo. Izbre ga država pošiljateljica. Ne dobivajo plače, svojo funkcijo opravljajo brezplačno (danes so redki). Za imenovanje se pravtako zahteva patentno pismo in eksekvatura. Imuniteta je omejena ( ISTO: oproščen davkov in carin, nedotakljivost arhivov/listin, svoboda gibanja, ceremonialne svoboščine, DURGAČE: uživajo sodno in upravno imuniteto samo v okviru dejanj iz njihovih delovnih pristojnosti, manjša nedotakljivost prostorov, imajo dolžnost pričanja). Stroške za delovanje konzulata krijejo častni konzuli sami, razen potnih stroškov in denarnih podpor državljanom RS, priskrbi pa se jim tudi pisarniški material, zastavo in grb, kompenzira stroške za poštnino, telefonske račune,… Za častnega konzula se ne zahteva posebna izobrazba, saj to opravljajo kot častno službo in postransko zaposlitev. NALOGE ČASTNEGA KONZULARNEGA FUNKCIONARJA - ne opravljajo vseh konzularnih funkcij, njihova naloga je predvsem vzpostavitev in razvijanje trgovinskih, ekonomskih, kulturnih in znanstvenih odnosov med državama. Ukvarjajo se torej predvsem s promocijskimi dejavnostmi v korist pošiljateljice. 7.Kakšne so MP zagotovljene dolžnosti države sprejemnice, če pride do vojne z državo pošiljatico?Država sprejemnica mora zagotoviti odhod v najkrajšem možnem času8. Razlika med diplomatskimi in konzularnimi odnosi? Osnovna naloga dipl funkcije je predstavljanje države pošiljateljice pri d sprejemnici- ima torej reprezentativni karakter, ki ga konzularna funkcija nima. Pri konzulranih odnosih je ožja imuniteta.9. S čim se ustanovi in ukine konzularno/diplomatsko predstavništvo po ZZZ-1, kdo izda ta akt in na čigav predlog?Konzularno predstavništvo- odpre in zapre s sklepom vlade, izdanim na predlog ministra za ZZ. Diplomatsko predstavništvo- odpre in zapre se z ukazom predsednika RS. Predlog pripravi minister za ZZ. 10. Ukinitev funkcije konzuluUmik eksekvature, vojna, sporočilo DP DS o prenehanjui, sporočilo DS DP, da neke osebe več ne šteje za člana konzulata10.Kaj se zgodi, če država sprejemnica označi, da je diplomatski predstavnik »PERSONA NON GRATA«? =Razglasitev za nezaželeno osebo. To možnost vsebuje DK o diplomatskih odnosih v 9.členu. Država sprejemnica lahko vselej in brez obrazložitve, obvesti državo pošiljateljivo, da je vodja misije ali katerikoli drug član nezaželena oseba oz. katerikoli drug član ni sprejemljiv.D sprejemnica ni dolžna pojasnevati svoje odločitve. D pošiljateljica mora tako osebo odpoklicati in zaključiti njene funkcije v misiji. Če ne izvrši odpoklica v razumnem roku, lahko d sprejemnica prenehala tako osebo obravnavati kot konzu. predstavnika in preiznavat njegove imunitete in privilegije.V praksi se ta sankcija uporablja za kazniva dejanja ali nesocialna ravnanja ali v primeru dejanj proti varnosti ali državnim intereom d sprejemnice. Države pa uporabljajo ta ukrep razglasitve tudi ko povračilno sredtstvo (retorzija)-kot odgovor na že prej izvršen tovrstni ukrep druge države. Tako se lahko v tem položaju znajdejo tudi osebe, ki niso storile nič problematičnega

14

17.SKLOP:DIPLOMATSKO PRAVO1. VIRI, KI UREJAJO TO PODROČJE?- DK o diplomatskih odnosih 1961 - DK o konzularnih odnosih 1963 - K o specialnih misijah 1969 - DK o preprečevanju napadov na mednarodno zaščitene osebe, vključno z diplomati 1973 - DK o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami 1975 - Protokol o obveznem mirnem reševanju sporov2. DIPLOMATSKI ZBOR?= kolektivni organ, sestavljen iz vseh šefov dipl. misij, akreditiranih v neki državi. Ožji pomen- samo šefi diplomacij, širši pomen= šefi diplomacij+člani družine. Ta organ vačsih nastopa kot celota. V tem primeru ga vodi, mu predseduje ali nastopa v njegovem imenu po rangu najstarejši šef misije, ki se imenuje doyen diplomatskega zbora.3. KDO JE DOYEN (DOFEN) DIPLOMATSKEGA ZBORA IN KAKŠNE NALOGE IMA?Je starešina (najstarejši predstavnik) diplomatskega zbora. Je častni voditelj zbora diplomatov, ki so akreditirani v neki državi. Izraz izvria iz francoske besede doyen=starešina. V katoliških državah je to praviloma apostolski nuncij. Vdugih državah pa najstarejši diplomat oz. diplomat z najdaljšim stažen. Doyen na častnih sprejemih pri predsedniku države govori v imenu celotnega diplomatskega zbora. Doyen tudi posreduje v primeru spora med člani diplomatskega zbora.4. AKTIVNA IN PASIVNA PRAVICA DO DIPLOMATSKIH MISIJ Aktivna= pravica poslati DM v drugo državo Pasivna= pravica sprejeti tujo DM v svoji drpavi. Pomeni, da pošlje in da sprejme predstavnike v drugo ali iz druge države, gre za ustanovitev dipl. misij v drugi državi in pri nas.5. MP ZNAČAJ ZAČASNIH MISIJ TER PRIMERI LE TEH?Diplomatske misiji so lahko stalne ali začasne (specialne). Specialna misija pomeni začasno misijo, ki predstavlja državo in je posamezna država pošilja v drugo državo z njenim soglasjem, da bi se pogajala o določenih vprašanjih ali da bi se izpolnila določena naloga. Glede na naloge razlikujemo:

- Ceremonialne misije so tiste, ki jih ena država pošilja v drugo državo zato, da bi s tem izrazila solidarnost ob nekem veselem ali žalostnem dogodku

- Misije o zadevah skupnega pomena- so tiste, ki jih ena država pošilja k drugi, da bi se pogojala o nekem vprašanju, ki je zanju skupnega pomena

- Študijske misije so tiste, ki jih ena država pošilja k drugi, da bi se dejansko spoznala z nekaterimi vidiki življenja v tej državi- Misije za pomoč so tiste, ki jih ena država pošlje v drugo državo zato, da bi pospeševala razvoj nekega področja.

Pravni vir: Konvencija o specialnih misijah 1969, K o predstavljanju držav v njihovih odnosih z med. org. univerazlnega značaja 1975Konstitutivni elementi: konsenzualnost, začasnost, določena naloga, ad hoc (»za ta namen«)Primer: bilateralne (državniški pogreb), multilateralne (mednarodne proslave/prireditve, konference)Prenehanje: Specialna misija preneha z izpolnitvijo zaupne diplomatske naloge ali po preteku roka, na podlagi sporazuma, sporočila o umiku/odpoklicu oz. sporočila o končanju.6.Kaj se zgodi, če država sprejemnica označi, da je diplomatski predstavnik »PERSONA NON GRATA«? =Razglasitev za nezaželeno osebo. To možnost vsebuje DK o diplomatskih odnosih v 9.členu. Država sprejemnica lahko vselej in brez obrazložitve, obvesti d pošiljateljico, da je vodja misije ali katerikoli drug član nezaželena oseba oz. ni sprejemljiv. D sprejemnica ni dolžna pojasnevati svoje odločitve. D pošiljateljica mora tako osebo odpoklicati in zaključiti njene funkcije v misiji. Če ne izvrši odpoklica v razumnem roku, lahko d sprejemnica preneha tako osebo obravnavati kot dipl. predstavnika in priznavat njegove imunitete in privilegije.V praksi se ta sankcija uporablja za kazniva dejanja ali nesocialna ravnanja ali v primeru dejanj proti varnosti ali državnim intereom d sprejemnice. Države pa uporabljajo ta ukrep razglasitve tudi kot povračilno sredtstvo (retorzija)-kot odgovor na že prej izvršen tovrstni ukrep druge države. Tako se lahko v tem položaju znajdejo tudi osebe, ki niso storile nič problematičnega.7. RAZLIKA MED IMUNITETO IN PRIVILEGIJEMImuniteta- ni osebna pravica zaščitenih posameznikov, ampak pravica države, da od druge države zahteva določeno ravnanje s svojimi dipl. predstavniki. Član misije sam se ji ne more odreči, lahko pa mu jo njegova vlada. Ne more se ga kazensko preganjat, izven sodnih in upravnih organov, ni dolžan pričati, predstavlja oviro za jurisdikcijo, procesne zadeve. Temelj diplomatske imunitete je:

- na eni strani DOSTOJANSTVO DRŽAVE (teorija reprezentacije)- na drugi strani pa potreba, da se MISIJI omogoči NEODVISNOST DELOVANJA (funkcionalna teorija)

Privilegij-določene ugodnosti, carinske, davčne, in druge olajšave. Imunitete se nanašajo na nedotakjivost osebe dipl agenta in osebja te dipl prostorov. Privilegiji pa so samo ugodnosti, ki so ponavadi davčne ali carinske narave.Diplomatski privilegij: ugodnost za uspešnejše opravljanje nalog misije.Diplomatska imuniteta: nujnost za nemoteno opravljanje funkcij.8. DELITEV DIPLOMATSKIH IMUNITET IN PRIVILEGIJEVPrivilegiji in imunitete misije (nedotakljivost premoženja in prostorov, zaščita arhivov, svoboda koresponedence, ceremonialne pravice)Osebni privilegiji in imunitete diplomatov (osebna nedotakljivost, imuniteta pred kazensko/ civilno in upravno jurisdikcijo, nedotakljivost stanovanja, svoboda gibanja, oprostitev plačila davščin in carin)9. VSEBINA DIPLOMATSKE IMUNITETE PO DK O DIPLOMATSKIH ODNOSIH 1961?Imuniteta pomeni izvzetost iz jurisdikcije, kar pa ne pomeni, da za dipl osebje ne veljajo zakoni države, kjer opravljajo svojo dolžnost. Če dipl oseba ravna v nasprotju z zakoni domače države, lahko ta država po diplomatski poti zahteva od matične d pošiljateljice, naj diplomata opozori ali odpokliče. Imuniteta pomeni, da je pooblaščena oseba, ki to imuniteto uživa, izvzeta iz ukrepanja katergakoli organa države sprejemncie (sodnega, upravnega in policijskega). Imuniteta ne pomeni izvezetja iz jurisdikcije države pošiljateljice. Primeri prenehanja imunitete: Odrek imunitete (to pravico ima le država pošiljateljica, vendar se ji lahko odreče).10. KATERI MP INSTRUMENTI UREJUJEJO VPRAŠANJE NJIHOVEGA VARSTVA, KO SE NAHAJAJO V TUJI DRŽAVI IN KDO POLEG NJIH JE DELEŽEN TEGA VARSTVA?Imunitete in privilegiji, uživajo jih diplomatski agentje (šef misije in diplomatsko osebje) IN njihove družine. Tudi administrativno osebje in tehnično+ njihove družine uživajo imuniteto z določenimi izjemami. Imuniteto uživajo tudi nepremičnine, arhivi, korespondenca,... Privilegije uživa diplomatski agent.

15

11. KAKŠNO JE MP VARSTVO DIPL ZASTOPNIKOV V OKVIRU PREGANJANJA IN KAZNOVANJA ZLOČINOV PROTI MEDNARODNO ZAŠČITENIM OSEBAM? Oseba pod mednarodno zaščito: šef države, predsednik vlade, minister za zunanje zadeve, katerikoli predstavnik ali funkcionar države in družinski člani, ki jih spremljajo. Vsaka država članica bo štela za KD na podlagi svojih zakonov: uboj, ugrabitev, nasilen napad, grožnjo... in zato predpisala ustrezno kazen. Pristojnost določene države temelji na naslednjih pravilih: KD je storejno na njenem ozemlju ali na ladjah/letalih, registriranih v teh državi; osumljeni storilec je njen državljan; KD je bilo storjeno zoper osebo pod med. zašćito.12. NOTRANJI IN ZUNANJI ORGANI DIPLOMACIJENotranji- predsednik države, parlament, predsednik vlade, zunanji ministerZunanji- diplomatski in konzularni predstavnikiNajvišji organ notranjega zastopanja je šef države- predsednik RS, ki predstavlja državo doma in v tujini, postavlja in odpoklicuje ambasadorje in predstavnike, sprejema akreditivna in odpoklicna pisma za tuje diplomatske predstavnike, ki so pri njem akreditirani, izdaja listine o ratifikaciji, proglaša vojno stranje,..13. RAZREDI DIPL PREDSTAVNIKOV IN NALOGE PO ZZZ-1 in po DKAmbasadorji (veleposlaniki, papeški nunciji akreditirani pri šefu države), Poslaniki (ministri in internunciji, akreditirani pri šefu države) in Odpravniki poslov (ki do akreditirani pri MZZ).PO DK: Zastopa/predstavlja državo** Zaščita interesov d. Pošiljateljice **Pogajnja z vlado d sprejemnice **obveščanje ** ohranjanje prijateljskih odnosov ** postopek izročitve ** ne sme se vmešavati v notranje zadeve d sprejemnicePo ZZZ-1: Vodja dipl predstavništva opravlja naloge v skladu z DK o diplomatskih odnosih oz DK o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja. Te naloge so zlasti: 1. predstavljanje in zastopanje RS in njenih organov v sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji; 2. podpisovanje ali parafiranje diplomatskih instrumentov; 3. dajanje izjav in zavzemanje stališč v imenu RS. 4. vodi diplomatsko predstavništvo, organizira njegovo delo, razporeja naloge in ukrepa v zadevah v pristojnosti predstavništva; 5. v skladu s predpisi odloča o pravicah in dolžnostih uslužbencev v predstavništvu; 6. odloča v okviru predračuna o finančnem poslovanju predstavništva; 7. opravlja druge naloge Vodja diplomatskega predstavništva je neposredno odgovoren ministru za zunanje zadeve za izvajanje zunanje politike RS v sprejemni državi in za ravnanje v skladu z njegovimi navodili, usmeritvami in pooblastili. 14. KATERA POOBLASTILA POTREBUJEJO ZA OPRAVLJANJE SVOJIH OBVEZNOSTI V OKVIRU MEDNARODNIH KONFERENC IN PRI USTVARJANJU MEDNARODNIH POGODB?Šef države zastopa državo že glede na svoj položaj in za to ne potrebuje nobenega pooblastila za sklepanje MPo. Pravica pripada dejanskemu šefu države (načelo efektivnosti). Že samo njegove izjave ga zavezujejo in imajo značaj enostranskih pravnih aktov in ustvarjajo mp obveznost države.Predsednik vlade ne potrebuje posebnega pooblastila za sklepanje MPo. Njegove izjave, ki imajo naravo izražanja volje sprejeti mednarodne obveznosti, obvezujejo državo. Zunanji organi Pri sprejemanju besedila pogodbe med mednarodno organizacijo in državo vodja misije predstavlja svojo državo: po svoji funkciji IN brez obvezne predložitve pooblastila.Pri podpisu (sklepanju) pogodbe med mednarodno organizacijo in državo se šteje, da vodja misije ne predstavlja svoje države (torej potrebuje pooblastilo), razen če je iz prakse mednarodne organizacije ali drugih okoliščin jasno razvidno, da sta imeli pogodbenici namen odstopiti od predložitve pooblastila15. KATERA OD TEH OSEB IMA OBIČAJNO POMEMBNO VLOGO V ZVEZI Z MPo IN KAKŠNA SO NJEGOVA POOBLASTILA PRI OPRAVLJANJU TE OBVEZNOSTI (glej gor)Minister za zunanje zadeve- ne potrebuje posebnega pooblastila, ga pridobi že s samim imenovanjem na položaj, zato mora biti imenovanje sporočeno drugim državam. Državo zavezuje ga že ustni odgovor, ki ga da na vprašanje tujega diplomatskega predstavnika. Minister poda predlog za ratifikacijo, DZ pa odloča o ratifikaciji mednarodne pogodbe v SLO. 16. KATERE PRAVNE POSLEDICE IMA KRŠITEV OBIČAJEV PROTOKOLA V ODNOSU DO POGLAVARJA TUJE DRŽAVE?Za posledico ima ukrep »Persona non grata«- nezaželena oseba. Pravila vljudnosti, ki so pravila obnašanja in ki niso pravno obvezna, so nastala v želji po izkazu medsebojnega spoštovanja. Vendar pa lahko udeležnce ta pravila zelo močno obvezujejo, sicer lahko pride do političnih zapletov (njihovo neupoštevanje ne povzroča MP odgovornosti in se na to ne more odgovarjati z represalijami; sčasoma pa lahko ta pravila vljudnosti postanejo obvezna in obratno- mp pravila izgubijo pomen in ostanejo samo pravila vljudnosti.17. KAJ JE DIPLOMATSKA VALIZA? (DIPLOMATSKA POŠILJKA) Vreča ali zaboj z jasno oznako, da vsebuje zgolj dokumente in predmete namenjene uradni rabi. Dipl pošiljka uživa posebno zaščito- država sprejemnica je v nobenem primeru ne sme zavrniti, zadržati ali odpreti. V novejšem času je vseeno dovoljeno pregledovanje z napravami, ki zazanjo kovine, eksplozivo ali mamila. Prenaša jo diplomatski kurir.18. Razlika med diplomatskimi in konzularnimi odnosi? Osnovna naloga dipl funkcije je predstavljanje države pošiljateljice pri d sprejemnici- ima torej reprezentativni karakter, ki ga konzularna funkcija nima. Pri konzulranih odnosih je ožja imuniteta.19. S čim se ustanovi in ukine konzularno/diplomatsko predstavništvo po ZZZ-1, kdo izda ta akt in na čigav predlog?Konzularno predstavništvo- odpre in zapre s sklepom vlade, izdanim na predlog ministra za ZZ. Diplomatsko predstavništvo- odpre in zapre se z ukazom predsednika RS. Predlog pripravi minister za ZZ. 20. IMENOVANJE IN PRENEHANJE FUNKCIJE (POVERILNO PISMO= AKREDITIV, REKREDITIV)Diplomatsko predstavništvo- odpre in zapre se z ukazom predsednika RS. Predlog pripravi minister za ZZ. Imenovanje- imenovanja je stvar D pošiljateljice (določitev razreda vodij dipl misije velja recipročno) POVERILNO(AKREDITIVNO) PISMO- po tem, ko d pošiljateljica dobi privolitev d sprejemnice (to je nujno!!), državni poglavar d pošiljateljice izda akreditivno pismo, ki ga šef misije preda pristojnim organom (šefu države ali MZ). Je formalni postopek in pomeni začetek funkcije šefa dipl misije.Prenehanje funkcije ODPOKLICNO (REKREDITIVNO) PISMO- ob prenehanju funkcije, odpoklicu ali odhodu šef dipl misije preda predstavnikom d sprejemnice (šef države, mzz). S tem mu funkcija prenega, dipl varstvo pa uživa še nek razumen čas pod odhodu. Razlogi prenehanja: prekinitev dipl odnosov** vojna** prenehanje države, ki jo zastopa** smrt dipl predstavnika** razglasitev za persona non grata

16

18.SKLOP: DOLOČANJE MEJA MED DRŽAVAMI (Rapalska, Trianon,... Hr meja)1. Kako se določa meja med dvema državama: i) na kopnem - določi se mejna črta na podlagi sporazuma (pogodbena meja), drugače pa se upoštevajo naravne značilnosti terena (naravna meja), lahko se upoštevajo tudi etnične oz. strateške značilnosti. Določitev meje na gorskem področju- črta, ki povezuje grebene ali črta razvodnica.ii) na morju - odvisno od statusa, ki ga imajo deli morja (teritorialno morje, zunanji morski pas, arhipelaške vode, epikontinentalni pas, iec, odprto morje). Če je premalo prostora se deli.iii) na rekah – na 2 načina: sredina plovne matice (thalweg)- to pravilo se uporablja le za plovne reke in pomeni, da se meja določi s sredino plovnega kanala reke (ni kogentno pravilo)**geometrijska sredina (črta enake oddaljenosti od obale), kadar reka ni plovna. Sprememba toka- pri hitri in nenadni spremembi (poplave), meja ostane tam, kjer je bila. Pri postopni pa se meja spremeni s spremembo toka reke. S pogodbo je mogoč drugačen dogovor.Poznamo še tretji način, ki pa je redek: meja poteka na eni od obal mejne reke.iv) na jezerih – ali se določi s pogodbo ali pa imamo 3 pravila: jezero pripada obema državama (koimperij)** pas ob obali pripada vsaki od držav, ostanek jezera je svoboden** razdeli se celotno jezero (najpogosteje)v) gore- imamo 2 načina: veriga najvišjih vrhov ** meja poteka po razvodnici2. Ali se meja lahko določa z enostranskimi pravnimi akti in če bi se to zgodilo, kako bi to dejanje opredelili po mednarodnem pravu? Ni mogoč enostranski pr akt- šlo bi za absolutno kršitev MP.3. Kaj o meji s Hrvaško določa Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS iz leta 1991? Republiške meje postanejo državne meje- uti possidetis iuris, ki je temeljno načelo pri določanju meja v latinski ameriki.4. Na podlagi katerih mednarodnih instrumentov in kako je bila določena meja z Avstrijo, Madžarsko in Italijo?Italija- Mirovni pogodbi z Italiji 1947, Londonski memorandum o soglasju 1954, Osimski sporazum 1977Avstrija- Mirovna pogodba v Saint Germainu 1919, Avstrijska državna pogodba 1955Madžarska- Mirovna pogodba v Trianonu 1920, Pariška mirovna pogodba5. Meja z ITALIJO?Mirovna pogodba z italijo (1947)- določeno je bilo Svobodno tržaško ozmelje, ki je bilo razdeljeno na cono a (trst z okolico- pod nagloameriško upravo) in cono b (sedež v kopru-pod juguslovansko upravo). Meja med njima se je imanovala Morganova črta.Ta ureditev ni zaživela, ker ni bilo sporazuma med velikimi silami. Do zaostritve razmer pride 1952, ko Italija prevzame upravljanje nad cono a. Obe strani skoncentrirata vojsko ob meji. Italija je zahtevala izvedbo plebiscita na celotnem STO (tudi coni b).Memorandum o soglasju (1954)- podpisale so ga 4 strani v Londonu in ga notificirale pri VS ZM. ITA in YU določita medsebojne razmejitve + dejansko in pravno ukineta STO. Znan je pod imenom Posebni statut.Osimski sporazum med ITA in SFRJ (1977)- obe strani ga ratificirata. Dokončno se določi celotna meja med njima tako na kopnem kot na morju (meja v tržaškem zalivu). Uredil je položaj/pravice slovenske manjšine v Italiji in obratno. Neoviran razvoj pristanišč (Koper, Trst). Sporazum o boljšem gospodarskem sodelovanju.6. MEJA S HRVAŠKO? Vprašanje obstoja in poteka meje na kopnem ni sporno, saj jo določa že Temeljna ustanva listina o samostojnosti in neodvisnosti RS. Ker pa ta meja v naravi ni označena, gre za problem tehnične narave (problem dvojnih evidenc v geodetskih dokumentacijah. Kriteriji za določitev meje SLO: določitev po katastrskih mejah, celovitost Piranskega zaliva v smislu suverenosti RS nad celotnim zalivom in neposredni izhod slo teritorialnega morja na odprto morje. Stališe SLO je, da je Piranski zaliv primer sui generis, ki narekuje izključno upoštevanje zgodovinskega naslova in drugih posebnih okoliščin in odločno zavrača kriterij srednje črte. Naslednji argument je n. UTI POSSIDETIS IURIS- če neka država razpade in je bila že kot celota urejena kot neke vrste sestavljena država in so že obstajale razmejitvene črte med posameznimi področji, potem le-te postanejo mednarodne meje. Kot naslednji argument navajamo posebne okoliščine- RS je geografsko prikrajšana zaradi svoje geografke lege kar nujno vodi k uporabi kriterija posebnih okoliščin. CRO: določitev po naravnih mejah, uporaba geografske sredine.7. MEJA Z AVSTRIJOO meji na Korošek so odločali že na mirovni konf v Parizu, kjer so 1919 sklenili da naj o usodi celovške kotline odločijo prebivalci s plebiscitom. Plebiscit je bil določen s podpisom Mirovne pogodbe v Saint Germainu 1919. Ta pogodba ne govori o slo manjšini izrecno, temveč. Celovška kotlina je bila razdeljena na cono A in cono B, najprej so izvedli plebiscit v coni a, kjer je za avstrijo glasovalo 59%, zato ga v coni B sploh niso izvedli.Po 2. Sveto vojni je Avstriji uspelo znova vzpostaviti nespremenjene meje in z državno pogobdo o vzpostavitvi neodvidne in demokratične Avstrije 1955 prevzeti tudi posebne obveznosti glede zaščite človekovih pravic in pravic slo in cro manjšine.8. Napiši 4 mirovne pogodbe, sklenjene po 1919 in 2 bilateralni pogodbi, ki sta zadevali današnje meje RS? Saintgermainska pogodba- mirovna pogodba, podpisana 1919, ki postavi mejo na Karavankah in za celovško kotlino določi plebiscit.Tiranonska pogodba- mirovna pogodba, podpisana 1920 med silami antante in Madžarsko. Madž izgubi 2/3 prebivalcev Ogrske. Z mirovno pogodbo so največ ozemlja po razpadli A-O pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevnia SHS.Pariške mirovne pogodbe (1947)- med zmagovalkami in poraženkami II. svetovne vojne. So določile vojne reparacije, pravice zadevnih manjšinj, uredile ozemeljske spremembe ter so dokončno ukinile Italijanski imperij. Vse podpisnice so se tudi zavezale, da bodo preprečevale obujanje fašističnih organizacij in vseh drugih, "političnih, vojaških ali para-vojaških (organizacij), katerih cilj je kršiti demokratične pravice ljudi."Versajska (1919)- antantne sile z Nemčijo.Rapalska pogodba – bilateralna mirovna pogodba, podpisana 1920 med Kraljevino SHS in Kraljveino Italijo. Z njo je bila določena meja med državama, s čimer je bila 1/3 Slo ozemlja + Istra+ del Dalmacije dodeljena Italiji, ki je v zameno priznala SHS.Osimski sporazum- bilateralni sporazum med ITA in SFRJ, sklenjen 1975. Obe strani ga ratificirata in dokončno se določi celotna meja med njima tako na kopnem kot na morju. Uredi pravice slo manjšine v Italiji in obratno.

17

9. Kje poteka meja na morski površini, na morskem dnu in v podmorju? Poteka na zunanji meji teritorialnega morja tako na površini kot na morskem dnu in v podmorju, saj je teritorialno morje še del morja, ki je pod teritorialno suverenostjo države in se le ta razteza tudi na zračni prostor, morsko dno in podzemlje.10. Napiši odseke slovensko-hrvaške kopenske meje, o katerih še ni soglasja med državama Območje J od Dragonje, Območje ob Muri (sprememba toka, do 2km južneje teče kot nekoč), območje V od Snežnika), Občina Sekuliči pod Gorjanci, ...... in meja na morju.11. Katere MP norme so lahko podlage za določitev meje med RS in RH na morju? UNCLOS III- 1982- gografsko prikrajšana država, zgodovinske meje, uti possidetis iuris.Uti possidetis iuris- nove države, ki postanejo neodvisne bodo imele iste meje kot so jih imele, ko so bile administrativne enote.12. Kaj vsebuje načelo pravičnosti in v katerem MP aktu je zapisana? Pravičnost predstavlja nujno dopolnitev pravnih praznin MP. Izhaja iz 38. Člena Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu-2 odstavek: Našteti viri ne omejujejo pravice sodišča, da odloča o zadevi ex aequo et bono, če se pravdne stranke o tem sporazumejo. Potreben je torej: sporazum strank** stranke so vedno države** sodba učinkuje inter partes** sodba ne sme biti v nasprotju z ius cogens. //// Pojem pravičnosti ima dvojni pomen: prvič gre za akcesorno pravičnost, ki je vključena v pravilno uporabo prava ter jo morata mednarodni ali notranji sodnik upoštevati po uradni dolžnosti. Drugi pa je predviden pri sojenju ex aequo..Ta je lahko zunaj prava ter ne predstavlja pozitivnega prava, njena uporaba pa mora biti posebej predivdena. Tudi tukaj ne moremo mimo kogentnih norm. Učinek- inter partes.13. Kaj je EKVIDISTANCA=Zakaj se uporablja, izjemi, vir ki jo ureja?Za razmejitev ZA RAZMEJITEV MED DVEMA DRŽAVAMA ALI VEČ, KATERIH OBALE LEŽIJO DRUGA OB DRUGI SE ZA DOLOČITEV MEJE UPORABI METODA; A. ČRTA SREDINE ALI B. ENAKE RAZDALJE OD NAJBLIŽJIH TOČK TEMELJNIH ČRT, OD KATERIH SE MERI ŠIRINA TERITORIALNEGA MORJA VSAKE DRŽAVE, RAZEN ČE POSEBNE OKOLIŠLINE V OBEH PRIMERIH NE NAREKUEJJO KAJ DRUGEGA Pravni vir: KON. O EPIKONTINENTALNEM PASU 1958 (- IZJEMA: MOŽNOST UPORABE NAČELA PRAVIČNOSTI)

18

19.SKLOP:HRVAŠKO – SLOVENSKO MEJNO VPRAŠANJE IN ARBITRAŽA 1.KAJ JE MEJA PO MP?Državna meja pomeni črto, do katere se razteza državno področje oz. črto, ki omejuje državno področje- področje države ni ploskev, ampak prostor v treh dimenzijah, ki se razteza nad in pod ploskvijo; je ploskev nepravilne oblike, ki omejuje samo površino tl, zračni prostor in podzemlje, ki so sestavni deli državnega področja. V praksi se pogosto govori o meji kot o črti, ki se določa z dogovori in se vrisuje v zemljepisne karte. Kaže se na površini tal, pri prehodu, zaustavljanju na meji,…Državna meja se dviguje v višino in spušča v vertikalno globino. Državna meja je črta državne oblasti in državne pristojnosti. Ločimo naravne meje – določena z naravno obliko tal ( gorske verige, reke, jezera). Tudi te meje so določene v pogodbah.; in dogovorne – konvencionalne meje – potek meje se ne opira na naravno obliko, zato se mora natančneje opisati v pogodbi in določiti v operatih te razmejitve ( T1-T2= kaže se kot zemljepisna črta). Posebna vrsta konvencionalnih meja so tiste, ki sledijo zemljepisnemu vzporedniku – meridianu= meja ZDA – Kanada. Upravne meje – države težijo k temu, da bi imele dobro naravno mejo v vojaškem smislu, obrambna ali napadalna vrednost. Zgodovinske meje – države se sklicujejo na dejstva, da je meja že od nekdaj obstajala.2,ODPRTA MEJNA VPRAŠANJA MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO NA KOPENSKI MEJI:Južno od Dragonje- občina Sečovlje, zaselki: Mlini, Škrilje, Bužini; Snežnik; Bela krajina Sekuliči; reka Mura Problem reke Mure: reka Mura je spremenila svoj tok, tako, da ponekod teče tudi 2 km južneje od nekdanje struge- v preteklosti je sledila katastrska meja naravnemu toku Mure- ne pa v zadnjem stoletju Dragonja – po mednarodnopravnih uzancah ostane meja na strani večje strugeNajvečji problem predstavlja del južno od Dragonje; struga Dragonje je bila regulirana višje3.V ČEM JE PROBLEM RAZMEJITVE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO NA MORJU?Piranski zaliv: meja bi se lahko določila:- na podlagi zgodovinskih dejstev – Slo se opira na to- sporazuma – ga ni- sredinske črte – Slo se s tem ne strinjaRS glede poteka meje na morju zagovarja ohranitev celovitosti Piranskega zaliva pod njeno suverenostjo in jurisdikcijo in izhod na odprto morje na temelju dopustnih kriterijev MP in upoštevaje specifični položaj RS. Stoji na stališču naj se upoštevajo zgodovi. meje za ta zalivStališče Hrvaške pa je, da se naj uporabi kriterij srednje črte. RS se je zaradi svoje geografske lega – kratke obale in njene vbočene oblike znašla v položaju, ki ga konvencija ZN o pomorskem pravu MP označuje s pojmom geografsko prikrajšane države. Konvencija ZN o pomorskem pravu ( UNCLOS III ) predvideva kompleksen mehanizem mirnega reševanja mednarodnih sporov .15. člen Konvencije o pomorskem pravu l. 82- Sredinska geometrijska črta, če ni sporazuma - določbe se ne uporablja tam, kjer je zaradi zgodovinskih okoliščin treba opraviti drugačno razmejitev ( posebne okoliščine – geografski položaj, zgodovinske posebnosti)Dejansko: koprska policija nadzorovala to območje, Hrvati trdijo, da je nadzor v Piranskem zalivu opravljala policija iz Umaga4.KAKO SE DOLOČI MEDNARODNO PRIZNANA MEJA MED DRŽAVAMA?Večina mej med državami je danes urejena s pogodbami. So meje, ki obstojijo že od nekdaj kot dejansko in popolnoma priznano stanje, vendar so bile te meje točno pogodbeno določene. Če pogodbe ni ali le-ta ne določa dovolj natančno poteka meje, je meja tista črta, ki dejansko obstaja brez pripomb. Če je pogodba ali dejansko stanje nejasno, se včasih vzame kot začasna rešitev koimerij – lahko tudi dolgotrajnejša rešitev ali kaj podobnega (Žužemberg, Marindol med Avstroogrsko in Kranjsko). Faze določanja meje so dogovori o rešitvi mejnih incidentov – posebni organi, komisije- sektorske, centralne – demarkacija- nerešena vprašanja komisij rešujejo vlade držav, zaščita za člane organov in komisij se označuje kot osebna in diplomatska imuniteta.Skozi zgodovino – ko so države nastajale derivativno – je pridobivalo na pomenu načelo uti possidetis – v primeru nastanka novih držav, ki so bile že razmejene – te razmejitvene črte postanejo mednarodne meje – le te lahko države spremenijo zgolj s skupnim svobodnim sporazumom.● uti possidetis iuris= če je bila razmejitev že prej pravno določena, kot npr. SFRJ● uti possidetis facto – če je prvotna razmejitev obstajala ssamo dejansko – ni bila pravno določena.

- z Avstrijo – St. Germainska mirovna pogodba 1919 – potrjena z ADP 1955- z Italijo – Osimski sporazumi 1975- z Madžarsko – mirovna pogodba v Trianonu 1920

→Temeljna ustanovna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS pravi, da so mednarodno priznane državne meje bivše SFRJ z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, v delu , v katerem te države mejijo na Slovenijo, meje R Slovenije, ter prav tako meja med Slovenijo in Hrvaško, v okviru dotedanje meje znotraj SFRJ5.KATERI NAČINI ZA MIROLJUBNO REŠEVANJE SPOROV IZ 33. ČLENA UL OZN PRIDEJO V POŠTEV ZA DOKONČNO REŠITEV MEJNIH SPOROV MED SLO IN HR?33. člen UL. OZN določa, da si morajo stranke v vsakem sporu, katerega nadaljevanje bi utegnilo ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, predvsem prizadevati, da se spor reši po mirni poti z enim od naslednjih načinov:- pogajanja ( po mojem mnenju ni več velikega upanja, da bi bil ta način lahko še uspešen) - anketa – preiskava - posredovanje – mediacija – posredovanje tretjega - sprava –koncialiacija ( spet ne bi prišli do dokončne, zavezujoče odločitve) - razsodništvo – arbitraža – po mojem mnenju bi lahko prinesla rešitev - obvezujoča rešitev - sodna pot – meddržavno sodišče v Haagu - obračanje na regionalne ustanove ali regionalne dogovore - druga mirna sredstva 6.OPIŠITE NAČIN ZA DOKONČNO REŠITEV SPORA IN DOLOČITEV MEJE NA SPORNIH DELIH Arbitraža= postopek, ki naj uredi spore med državama. To storijo arbitri. 2 značilnosti arbitraže:Rešitev je razsodba, ki je obvezna in se mora izvršiti.7.NA KAKŠNI PRAVNI PODLAGI JE MOČ IZVAJATI ARBITRAŽO? Na podlagi 33. Člena UL OZN.8.KAKŠNE OBLIKE ARBITRAŽE POZNAMO? Ad hoc (priložnostno) in institucionalno.9.PRAVNI ZNAČAJ SKLEPOV ARBITRAŽNEGA TELESA?Sodba dokončno reši spor. V praksi so se nezadovoljne države pogosto izmikale izvršitvi sodbe, češ da je da nična. Statut MS pozna kot sredstvo le revizijo, če se odkrije novo dejstvo, ki bi bilo odločilno za izid pravde (ius novorum). Stranke so dolžne izvršiti sodbo v dobri veri10. Napiši odseke slovensko-hrvaške kopenske meje, o katerih še ni soglasja med državama Območje J od Dragonje (Občina Sečlovlje), Območje ob Muri (sprememba toka, do 2km južneje teče kot nekoč), območje V od Snežnika) Občina Sekuliči pod Gorjanci, Zaselki:Mlini,Črilje,Bužini ...... in meja na morju.11. Katere MP norme so lahko podlage za določitev meje med RS in RH na morju? UNCLOS III- 1982- gografsko prikrajšana država, zgodovinske meje, uti possidetis iuris.Uti possidetis iuris- nove države, ki postanejo neodvisne bodo imele iste meje kot so jih imele, ko so bile administrativne enote.

19

NAČELA NA PODLAGI KATERIH BI SE NAJ ODLOČALO: Načelo Uti possidetis, načelo zgodovinskega naslova (prim. 15 člen UNCLOS), Načelo pravičnost (6.č K o epikontinentalenm pasu). Tudi možnost geografsko prikrajšanje države.12. Kaj vsebuje načelo pravičnosti in v katerem MP aktu je zapisana? Pravičnost predstavlja nujno dopolnitev pravnih praznin MP. Izhaja iz 38. Člena Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu-2 odstavek: Našteti viri ne omejujejo pravice sodišča, da odloča o zadevi ex aequo et bono, če se pravdne stranke o tem sporazumejo. Potreben je torej: sporazum strank** stranke so vedno države** sodba učinkuje inter partes** sodba ne sme biti v nasprotju z ius cogens. //// Pojem pravičnosti ima dvojni pomen: prvič gre za akcesorno pravičnost, ki je vključena v pravilno uporabo prava ter jo morata mednarodni ali notranji sodnik upoštevati po uradni dolžnosti. Drugi pa je predviden pri sojenju ex aequo..Ta je lahko zunaj prava ter ne predstavlja pozitivnega prava, njena uporaba pa mora biti posebej predivdena. Tudi tukaj ne moremo mimo kogentnih norm. Učinek- inter partes.13. KAJ UREJA ARBITRAŽNI SPORAZUM - Arbitražni sporazum določa:

- naloge arbitražnega sodišča- postopek imenovanja arbitrov- pravila, po katerih bo sodišče odločilo- odločilni datum za določitev meje

14. KATERE SO NALOGE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA?- Določene so v 3. Členu arbitražnega sporazuma:- določiti potek meje med RS in RH na kopnem in na morju- določiti stik RS z odprtim morjem- določiti režim za uporabo ustreznih morskih območij

15. KDO BO V OKVIRU ARBITRAŽE ODLOČAL O MEJNEM VPRAŠANJU?5 arbitrov (razsodnikov), ki bodo imenovani v skladu s postopkom, ki je določen v sporazumu. Po 1 arbitra imenuje vsaka pogodbenica sama, 3 pa določita z liste arbitrov, ki jo bosta prirpavila predsednik Evropske komisije in evropski komisar, pristojen za širitev. Če se državi o teh treh članih do predvidenega roka ne dogovorita, predsednika in 2 člana arbitražnega sodišča imenuje predsednik ICJ.16. PO KATEREM PRAVU BO ODLOČALO SODIŠČE?Na podlagi načel in meril mednarodnega prava. Pri odločanju o stiku RS z odprtim morjem in o režimu za uporabo ustreznih morskih območij pa bo upoštevalo tudi pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine. 17. Kaj pomeni odločanje po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono)? Ali se bo to načelo upoštevalo pri odločanju? Stranki se lahko sporazumeta, da naj arbitražno sodišče pri svojem odločanju uporabi načelo pravičnosti (ex aequo et bono). To ne pomeni, da arbitri v vseh ostalih primerih ne odločajo pravično, temveč arbitrom omogoča, da odločitve ne sprejmejo zgolj na podlagi veljavnih mednarodnopravnih načel in pravil, temveč morajo pri odločanju upoštevati tudi vse ostale (zgodovinske, gospodarske…) okoliščine, zaradi katerih bi bila odločitev za stranki bolj poštena in pravična. 18. Kdaj bo Arbitražni sporazum začel veljati?Arbitražni sporazum bo začel veljati prvi dan v tednu po izmenjavi diplomatskih not, s katerima državi izrazita soglasje, da ju sporazum zavezuje. V Sloveniji bodo postopki končani petnajsti dan po objavi zakona o ratifikaciji v Uradnem listu Republike Slovenije. Razglas o objavi v Uradnem listu pa lahko predsednik republike podpiše le v primeru, da bo rezultat na referendumu pozitiven. 19. Ali je odločitev, ki jo sprejmejo arbitri, obvezujoča za obe državi? Razsodba arbitražnega sodišča je za obe državi zavezujoča in pomeni dokončno rešitev spora. Državi sta dolžni v šestih mesecih po sprejemu razsodbe ukreniti vse potrebno za njeno izvajanje20.Kaj pomeni sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001?Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o skupni državni meji (sporazum Drnovšek-Račan) predstavlja pomemben kompromis, ki je bil dosežen v določenem trenutku kot pošten in pravičen dogovor sprejemljiv za obe strani in sta ga posledično potrdili tako slovenska kot hrvaška vlada. Ta sporazum je do sedaj edini dogovor glede meje v naravi, ki je bil med državama sprejet. 21.Kdaj sta se Slovenija in Hrvaška odločili, da mejni spor rešita po pravni poti?RS in RH sta se z Blejskim dogovorom avgusta 2007 prvič strinjali glede pravne rešitve spora s pomočjo tretjega. Blejski dogovor torej pomeni odločitev Slovenije, da reši mejni spor s Hrvaško preko mednarodnega pravosodnega telesa. Pri izbiri med Meddržavnim sodiščem v Haagu in eno od oblik arbitraže, sta se državi novembra 2009 odločili, da spor rešita pred ad hoc arbitražnim sodiščem – pomeni pred arbitražnim sodiščem, ki ga bosta z uveljavitvijo Arbitražnega sporazuma Slovenija in Hrvaška ustanovili izključno za rešitev tega spora. 22.Ali poznamo primere arbitraž, ki bi odločale o mejnih sporih?Ker je Meddržavno sodišče v Haagu razvilo predvidljivo sodno prakso in se drži mednarodnega prava, ki ne dopušča dovolj kreativnih rešitev, se države pogosto odločijo za arbitražo, ker ta omogoča večjo fleksibilnost glede postopka in prava, na podlagi katerega arbitražno sodišče odloča. To pot so uporabile številne države za rešitev ozemeljskih sporov med njimi, na primer Kanada in Francija, Velika Britanija in Francija, Kanada in ZDA, Egipt in Izrael, Argentina in Čile, Eritreja in Jemen, Barbados in Trinidad in Tobago in številne druge. 23.Ali ima Slovenija že kakšne izkušnje z meddržavno arbitražo?Da, Slovenija ima z arbitražo dobro izkušnjo. Uporabljena je bila pri reševanju različnih vprašanj razpada nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Arbitražno komisijo, ki jo je vodil francoski pravnik Robert Badinter, je vzpostavila Konferenca o YU, ki jo je leta 1991 ustanovila Evropska skupnost, na njej pa so sodelovale vse republike nekdanje SFRJ in tudi federalna vlada. BAK je tako RS zagotovila enakopravno nasledstvo po SFRJ in potrdila slo meje kot mednarodno priznane. Glede mej med republikami nekdanje SFRJ pa je kot načeli običajnega mednarodnega prava opredelila načelo uti possidetis in načelo spoštovanja ozemeljskega statusa quo. 24.Katere so prednosti arbitraže v primerjavi z Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ)?Ena od prednosti arbitraže v primerjavi z ICJ je, da omogoča bolj fleksibilen postopek, vključno glede uporabljenega prava na podlagi katerega odloča arbitražno sodišče. ICJ je pri svojem delu strogo vezano na svoj Statut, pri arbitraži pa državi za vsak primer posebej določita uporabljeno pravo. ICH je pri določanju meje v zalivih vezano na metodo sredinske črte in od sredinske črte le redko odstopa, medtem ko ima arbitraža pri določanju meje v zalivu bolj proste roke pri upoštevanju posebnih okoliščin in zgodovinskih razlogov za razdelitev zaliva. To posebnost arbitraže je Slovenija izkoristila, tako da Arbitražni sporazum kot podlago za odločanje poleg mednarodnega prava določa še vrsto drugih elementov, ki dejansko uvajajo odločanje po načelu zunanje pravičnosti po načelu ex aequoe et bono.

20

20.SKLOP:SUKCESIJA (NASLEDSTVO) (Sukcesija MPo SFRJ-RS)1. POJEM IN OBLIKE SUKCESIJESukcesija je proces, v katerem država naslednica vstopi v pravna razmerja države predhodnice: kot posledica ustanovitve ali razširitve oblasti ALI vzpostavitve suverenosti te države na območju, ki je do tedaj pripadalo drugi državi.Oblike:

- Cesija (odstop) dela ozemlja d predhodnice d naslednici (Rusija odstopi Aljasko ZDA). D predhodnice še obstaja naprej.- Priključitev – kadar d predhodnica v celoti postane del d naslednice (priključitev Avtrije Nečiji). D predhodnica ne obstaja več.- Združitev- dveh suverenih držav predhodnic v novo d naslednico (združitev Tanganjike in Zanzibarja v Tanzanijo). D

predhodnica ne obstaja več.- Odcepitev- dela države predhodnice (ta ostaja naprej), odcepljen del pa postane d naslednica (odcepitev Singapurja od

Malezije)- Razpad- d prehodnica razpade in nastanejo nove države na njenem ozemlju (SFRJ)

D predhodnica obstaja naprej pri cesiji in odcepitvi.2. VIRIDK o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb 1978- Zavezuje tudi RSDK o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov (1983, še ni začela veljati)- SFRJ jo je podpisala, RS je ob osamosvojitvi izrazila le voljo, da bi se stvari urejale skladno s to K, ni je pa podpisala.3. PROCES VKLJUČEVANJA NASLEDNIC SFRJ V OZN =SUKCESIJA PRI MED. ORGANIZACIJAHČe d predhodnice preneha obstajati (kar se pri razpadu zgodi in SFRJ je na podlagi mnenja BAK razpadla), d naslednica NE postane članica organizacije zgolj na podlagi nasledstva. Za članstvo mora zaporostiti skladno s pravici organizacije (so pa izjeme: nasledstvo v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu).4 od 5 naslednic (Slo, HR, BIH in MAK) zaprosijo za članstvo v OZN kot nove države (sprejete 1992, MAX 1993). ZR YUG trdi, da pomeni kontinuiteto SFRJ in da ji ni potrebno zaprostiti za članstvo. Leta 2000 ob menjavi režima zaprosi za članstvo. Potem se ČG odcepi (2006 postane članice ZN). Odprt pa ostaja status Kosova- ni član OZN, vendar pa lahko ima v prostorih organizacije dvostranske sestanke (doslej je Kosovo priznalo 47 članic OZN).4. SUKCESIJA MEDNARODNIH POGODBMP podlaga/vir: Dunajska konvencija o sukcesiji držav glede MPo 1978D naslednica NI avtomatsko vezana z dogovori predhodnice, kar temelji na načelu, da MPO zavezuje samo pogodbene stranke. Uporaba tega pravila je bistveno zožena z drugimi pravili, ki izražajo zahtevo po vsaj delni kontinuiteti MPo iz razlogov: pravne varnosti v MP skupnosti in interesov ter potreb same države, da ne povzroči MP vakuum. Kontinuiteta veljavnosti torej velja pri t.i. RADICIRANIH POGODBAH (ukoreninjene pogodbe, tesno vezane z ozemljem)- te torej avtomatično zavezujejo zaradi svoje tesne vezanosti na teritorij (MPo o mejah, režimu na meji) + vezanosti pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega (izjema: pogodbe o ustanovitvi vojnih baz). Sukcesijo bilateralnih in multilateralnih pogodb se notificira. Notifikacija je dejanje, ki ga izvrši d naslednica pri depozitarju multilateralnih pogodb.Teorija celan state (tabula rasa)- d naslednica ni dolžna vstopit v pogodbene odnose svoje predhodnice-to je posledica njene suverenosti5. KAKO JE SLO UREDILA SUKCESIJO POGODB YU Z ITALIJO?Z mednarodni pravnih aktom- izmenjavo notifikacije je postala naslednica Osimskih sporazumov l 1992 in Rimskega sporatuma iz 1983.6. KAKO JE SLO UREDILA SUKCESIJO GLEDE MULTILATERALNIH POGODB V OKVIRU OZN?Te pogodbe so odprtega tipa. Veljajo še naprej (notifikacija sukcesije) + akt o ratifikaciji.7. KAKO JE slo NASLEDILA MPo, KI SO ZAVEZOVALE YU?Tako, da je depozitarjem pri večstranskih pogodbah NOTIFICIRALA nasledstvo glede njih, ker te niso avtomatsko veljale za RS kot naslednico SFRJ, ker je prišlo do razpada nekdanje države.8. SLO JE PREVZELA OBVEZNOSTI IZ KONVENCIJ, KI JIH JE RATIFICIRALA SFRJ- JE PREVZELA VSE?NE, prevzela je le tiste, ki so navedene v Aktu o nasledstvu nekaterih MP, katerih članica/podpisnica je bila SFRJ.9. ALI JE SLOVENIJA ČLANICA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE IZ LETA 1955?YU je bila članica te pogodbe. Slovenije je NI nasledila, ker je z Avstrijo sklenila Bilateralni sporazum o varstvu slo manjšine v Avstriji. Gre za kulturni sporazukm, ki zagotavlja kolektivne pravice slov manjšine v AVT in individualne pravice avstrij manjšine v SLO.10. ZAKAJ JE ŠLO PRI RAZPADU SFRJ ZA RAZPAD IN NE ODCEPITEV?Pri odcepitvi se d naslednica odcpei od d prednice, le ta pa obstaja še naprej. Pri razapdu pa d prednica razpade na več d naslednic, pri čemer d prednica ne obstaja več. Pri SFRJ pravimo, da je šlo za razpad, ker je BAK to stališče utemeljila z dejstvom, da nekdanja zvezna oblast SFRJ ni več predstavljala volje vseh republik.11. SUKCESIJA JAVNIH DOBRIN, ARHIVOV IN PREMOŽENJAJavne dobrine (ceste, javne zgradbe) preidejo pod oblast nove države. Arhivi se delijo po 3 načelih: načelo ohranitve, načelo izvor in načelo enotnosti arhiva. Premoženje (nepremičnine) pa se deli: nepremičnine pripadejo naslednici, če so na njenem ozemlju (vojaške, carinske stavbe)** nepremičnine v tujini se delijo v pravičnih deležih (npr. veleposlaništva)** Kompenzacija v primeru, če ima neka država na določenem območju večje št. nepremičnin (neproporcionalna razporeditev).12. SUKCESIJA JAVNIH DOLGOV IN PREMIČNEGA PREMOŽENJAČe se d prednica razdeli na več nasledic, le te odgovarjajo SOLIDARNO za dolgove d prednice, pri čemer je delitev odvisna od naslednjih kriterijev: ekonomska moč d naslednic, velikos ozemlja in število prebivalcev.DRŽAVNI DOLG= katerakoli finančna obveznost d predhodnice, ki je nastala v skladu z MP do druge države, mednarodne organizacije ali drugega subjekta MP. Dolg komercialnim bankam ne spada med državni dolg in s tem ne v nasledstveno problematiko.13. SUKCESIJA PREBIVALSTVAKo država raztegne oblast na neko področje, padejo pod to oblast vse osebe, ki se tam nahajajo. Novejše MP pozna 2 možnosti:1.Opcija- gre za izbiro med dvema državljanstvoma, ki se izvaja z izrekanjem. Posamezniku je dana možnost, da izbere svoje državljanstvo (seveda pod pogojem, da obe državi obstojita in da je bil posameznik državljan države, ki je izgubila določeno področje).2. Zaščita manjšin- če stara država še obstoji in če se njeno področje razdeli na več držav, se mora vpr teh oseb rešiti z medn. Dogovorom.14. SUKCESIJA GLEDE NOTRANJEGA PRAVNEGA REDADržava ima glede zakonodaje popolnoma proste roke, vendar bi naj bila čimbolj izenačena s staro.

21

21.SKLOP: MORSKI PASOVI (Splošno + posamezni pasovi + kabotaža)1. PRAVNI VIRIPomorsko pravo se razvija večinoma kot običajno pravo. L. 1958 je bila v Ženevi kodifikacijska konferenca OZN o pomorskem pravu (UNCLOS I.), kjer so bil sprejete: K. o odprtem morju, K. o epikontinentalnem pasu, K. o ribolovu in varovanju bioloških bogastev odprtega morja, K. o teritorialnem morju in zunanjem morskem pasu. Na tej K. niso dosegli sporazuma o širini teritorialnega morja (dogovorjeno je bilo le, da ne sme biti širši od 12 morskih milj).1960 je bila v Ženevi druga kodifikacijska konferenca OZN o pomorskem pravu- UNCLOS II, ki ni prinesla bistvenih novosti.Tretja konferenca OZN o pomorskem pravu UNCLOS III. je začela svoje delo brez načrta bodoče konvencije, zato je trajala od 1973-1982. Podpisana je bila v Montego bay na Jamajki Jamajška konvencija in je v veljavi od 1994. Jamajška zajema vse konvencije iz 1958 in še K. o izključni ekonomski coni ter Konvencijo o mednarodnipomorski coni.Razlika med Ženevsko in Jamajško konvencijo je v coni mednarodnega podmorja. Jamajška ustanavlja posebno Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu, predvidevap a tudi drugačne oblike mirnega reševanja sporov.2. DEFINIRAJ POSAMEZNE MORSKE PASOVE a) Pasove, ki so pod TERITORIALNO SUVERENOSTJO DRŽAVE (ta se razteza na zračni prostor, morsko dno in podzemlje):- NOTRANJE VODE so deli morja, ki so s kopnim področjem neke države v tako tesni povezavi, da je nad njimi vzpostavljena

enaka suverenost kot nad državnim kopnim področjem. Sem spadajo: - Vode v prostoru med črtama najnižje oseke in najvišje plime- Vode v zalivih – ne vsi zalivi, temveč le tisti, katerega vodna površina je enaka ali večja od površine polkroga, ki spaja

skrajne točke vhoda v zaliv, pri čemer dolžina te črte ni večja od 24 morskih milj. Da zaliv spada med notranje morske vode, mora imeti država suverenost nad vhodom v zaliv in njegovo celotno obalo.

- Voda v pristaniščih- zunanja meja notranjih voda se določa v smeri, ki spaja najbolj izpostavljene luške zgradbe, ki so sestavni del luke

- Notranja morja- to so tisti deli morja, ki so v plovni zvezi z ostalim morje, vendar so zaradi posebne oblike vključeni v kopno območje, da se obalni državi priznava izključna oblast nad njimi. Razlike z zalivi skoraj ni- imajo enak pravni položaj, geografsko gledano pa so notranja morja običajno večja od zalivov.

- Morja med obalo in otoki/otočnimi verigami (če otoki/čja niso preveč oddaljeni od obale)- kjer je obalna črta zelo razčlenjena, se za določanje temeljne črte uporabi metoda ravnih črt.

- Vode v ustjih rek- razlikujemo 2 položaja- Reka se izliva neposredno v morje- črta, potegnjena med skrajnima točkama ustja, je meja med kopnim delom

državnega območja in teritorialnim morjem.- Reka ob ustju ustvarja rokave- uporabijo se enaka pravila kot pri zalivih.

Zunanja meja notranjih morskih voda: Obstoj notranjih voda je pomemben, ker je njihova zunanja meja izhodišče za računanje širine teritorialnega morja. Tuje ladje nimajo pravice do neškodljivega prostega prehoda skoti notranje morske vode. Skozi njih lahko plujejo samo po plovnih poteh, ki jih je obalna država določila za mednarodni promet. Pri tem so tuje ladje popolnoma podvržene oblasti obalne države. Pri prepovedi ali regulaciji plovbe obalna država ne sme diskriminirati med ladjami različnih zastav.

- TERITORIALNO MORJE je pas morja, ki se razteza vzdolž cele obale države oz. vzdolž njenih notranjih voda. Širina TM se računa od obale ali od zunanje meje notranjih vod (izhodiščna črta). Zunanja meja TM pa se nahaja na črti točk, ki so vse enako oddaljene od izhodiščne črte in to za toliko, kolikor obalna država določa širino TM (največ 12 navtičnih milj od temeljne črte od katere se meri TM). TM se računa kot: črta najnižje oseke srednjh vodah; po sistemu ravnih temeljnih črt . TM spada pod teritorialno suverenost države, vendar z 1 izjemo- TM ni popolnoma izenačeno s kopnim, saj je obalna država delno omejena glede tega morja, zaradi nemotene uporabe TM za plovbo. Dolžna je trpeti neškodljiv prehod tujih ladij čez njeno TM (le ta mora biti neprekinjen, hiter in neškodljiv** podmornice morajo pluti na površini in imeti razvito zastavo** Država ne sme zahtevati taks za prehod** tuje ladje mora obvestiti o vseh morebitnih nevarnostih** nihče drug kot obalna obalna država nima v tem pasu pravice do ribolova, razen če je to določeno v MPo + se plača odškodnine.V primeru kaznivih dejanj, storjenih na ladji, ko je ta v teritorialnem morju, lahko obalna država opravi aretacije ali preiskavo po svojih predpisih v naslednjih primerih:** Če se posledice KD raztezajo na obalno državo** Če dejanje moti javni red obalne države ali red teritorialnega morja** Če poveljnik ladje ali konzul države, pod zastavo katere ladja pluje, zahteva pomoč**Če so potrebni ukrepi za preprečevanje trgovine z mamili

- ARHIPELAŠKE VODE vode med otoki države, katere celotno državno ozemlje ustreza pojmu otočja (arhipelaga). Primer: Fidji, Bahami, Polinezija, Havaji,..). Meja notranjih voda je temeljna črta spajanja zunanjih črt najbolj izpostavljenih točk otočja. Vodni režim znotraj arhipelaga lahko razglasi samo arhipelaška država- država, ki je v celoti sestavljena iz enega ali več otočij. Če ima država tudi območje na kontinentu, nima pravice do arhipelaških voda. Enako kot v teritorialnem morju, tudi tukaj obstaja pravica do neškodljivega prehoda za tuje ladje.

22

b) Deli morja, kjer ima država SUVERENE PRAVICE- ZUNANJI MORSKI PAS je odprto morje, v katerem ima obalna država določene suverene pravice carinskega, fiskalnega,

zdravstvenega in imigracijskega nadzora. Razteza se v širini max 12 navtičnih milj, ki se meri od zunanje meje TM. Države po svoje določijo širino, vendar zunanji pas skupaj s TM ne more biti širši od 24 morskih milj (konvencija iz 1958 je odrejala skupno 12 morskih milj). Potrebno ga je razglasiti (drugače je v enakem počižaju kot odprto morje).

- IZKLJUČNA EKONOMSKA CONA na podlagi Jamajške K lahko obalna država določi svojo IEC v oddaljenosti 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja. Zajema morsko dno, podzemlje in vodni pas nad njim. Pravice države: raziskovanje, izkoriščanje, ohranjanje in gospodarjenje z živimi in neživimi naravnimi bogastvi morja in drugimi ekonomskimi dejavnostmi (proizvodnja energije). Suverenost zajema tudi gradnjo umetnih otokv in naprav, ki pa ne smejo ovirati plovnih poti in morajo biti ustrezno oznažene. KAKŠNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI IMAJO V CONI OBALNE DRŽAVE IN TRETJE DRŽAVE? Glej naslednji listek

Obalne državePravice-raziskovanje, izkoriščanje, ohranjanje, gospodarjenje živih in neživih naravnih bogastev** ekonomske dejavnosti (Npr. proizvodnja energije)** postavitev umetnih otokov/naprav** znanstveno raziskovanje** Varstvo morskega okolja** ribolov v celoti ali delno Dolžnosti- zavzemati se mora za optimalno izkoriščanje živih bogastev. Določiti mora celoten dopustni obseg ulova živih bitij. Tega lahko v celoti ulovi sama, če ima za to možnosti, če pa ne, pa mora lov dopustiti tudi drugim državam, pri čemer imajo prednost države brez obale oz. tiste v neugodnem geografskem položaju.3 države Pravice: miroljubno znanstveno raziskovanje, delni ribolov (če obstaja višek), svobodna plovba, svoboeden prelet, svoboda polaganja kablov in cevovodov,..

- EPIKONTINENTALNI PAS Zajema le podmorje (morsko dno+podzemlje) v oddaljenosti 200 milj od začetnih črt od katerih se meri širina teritorialnega morja. Vodna površina pa spada v IEC ali odprto morje. Ločimo: kontinentalna polica (do izobate 200m), kontinentalna strmina (od 1500-3000m) in kontinentalno vznožje (do 4000m). Skupaj se imenuje kontinentalni rob. Epi pas se razteza od zunanje meje teritorialnega morja vse do konca kontinentalnega roba ali do širine 200 morskih milj, merjeno od temeljne črte in sicer če kontinentalni rob ne seže do te širine.Razmejitev epi pasu med 2 sosednjima džravama- države morajo to vpr reševati dvostransko, s sporazumom saj ga Konvencija iz 1982 ni uredila. Če psorazuma ni, se upošteva črta sredine ali črta enake oddaljenosti. V sporu se upošteva načelo pravičnosti in ne sredinska črta.Ureditev po Ženevski konvenciji 1958 (UNCLOS I) o epikontinentalnem pasu- Je določala, da epi pas obsega morsko dno in podzemlje ob obali, toda zunaj teritorialnega morja do globine 200mm ali preko te črte do kraja, kjer globina še doppušča izkoriščanje naravnih bogastev. Raziskave ne smejo neopravičeno ovirati ribolova, plovbe,..Ureditev po Konvenciji o pomorskem pravu 1982 (UCLOS III- Jamajška konvencija)- Na tej konferenci so s svojimi zahtevami prodrle tiste države (Kanada, ZDA) z obalami, katerih kontinentlni rob se spusti globoko v oceansko dno šele zunaj 200 miljnega pasu, ki je rezerviran za IEC. Tako je ta konvencija ohranila institut epikontinent pasu, ki se lahko razteza največ 350 mm od temeljne črte od koder merimo širino teritorialnega morja oz. do morske globine 2500m. Vendar pa bo morala obalna država, ki bo izkoriščala pas zunaj 200mm, plačevati del dobička od tamkaj pridobljenih naravnih bogastev, mednarodni oblasti za morsko dno.

Tega so oproščene države v razvoju, katerih bistven del izvoza pomenijo rudna bogastva z njihovega epikontinentalnega pasu.c) Deli morja, morskega dna in podzemlja, ki so ZUNAJ NACIONALNIH JURISDIKCIJ - ODPRTO MORJE- je morje, ki ni vključeno v IEC, teritorialno morje ali notrnaje morske vode neke države oz. arhipelaške

vode. Pripada mu tudi zračni prostor, ne pa tudi podmorje bodisi v epikontinentalni pas bodisi v cono mednarodnega pomorjaVelja načelo svobode morja, ki je kot temeljno načelo sprejeto tudi v Ženevsko konvencijo in potrjeno v Konvenciji o pomorskem pravu, čeprav le ta z uvedbo epi pasu in iec, odprto morje omejuje. To načelo ima pozitivne in negativne elemente:- Negativni- nobena država si ne sme prisvojiti nobenega dela odprtega morja in ga podvreči svoji jurisdikciji- odprto

morje namreč ni res nullius tako da ne more prit do okupacije.- Pozitivni- se kaže v 6 svobodah: Svoboda plovbe, ribolova, polaganja podmorskih kablov in cevovodov, preletavanja,

znanstvenega raziskovanja, postavljanja umetnih otokv in naprav za izkoriščanje morskega dnaTe pravice imajo vse države, tiste z obalo in tiste brez. Obstajajo pa 4 pravila- Nobena država si ne more prisvojiti odprtega morja- Nobena država ne more izvajati oblasti na odprtem morju (razen nad ladjami svoje zastave)- Nobena država ne sme preprečiti uporabe odprtega morja za plovbo, ribolov, preletavanje , polaganje kablov in

cevovodov, gradnjo umetnih otokov in naprev ter znanstveno raziskovanje- PRIPADNIKI vseh držav (ne samo države!) imajo pravico uporabljati odprto morje in izkoriščati naravna bogastva.Na odprtem morju pa ne vlada anarhija, saj ima vsaka država po načelu pristne zveze (med ladjo in zastavo, pod katero le ta pluje, mora obstajati pristna zveza) oblast nad svojimi ladjami in osebami na njih. To načelo onemogoča fiktivne registracije. Organi države lahko na odprtem morju ustavljajo torej samo ladje pod njihovo zastavo izjeme: Resni razlogi za sum piratstva, trgovine s sužnji, neupravičeno oddajanje radijskih in tv programov,...

- MEDNARODNA CONA PODMORJA- Ne sme si je prisvojiti nobena država ali oseba. Raziskovanje in izkoriščanje mora biti v dobro celotnega človeštva. Izkoriščajo jo lahko izključno v miroljubne namene. Države morajo v coni medsebojno sodelovati, zaradi varovanja okolja. Ta cona je pomembna novst Jamajške konvencije v primerjavi z Ženevsko.

2. KAKŠNE SO PRISTOJNOSTI DRŽAV V TERITORIALNEM MORJU, ZUNANJEM IN EPI PASU IN IZKLJUČNI EKONOMSKI CONI?Glej gor 3. KAJ JE KABOTAŽA IN KATERI MEDNARODNI INSTRUMENTI JO UREJAJO?Kabotaža je promet med lukami znotraj države, ki se uporablja tako za rečni, pomorski in letalski promet. Po pravilih MP ima država pravico da pridrži (rezervira) pravico kabotaže svojim fizičnim in pravnim osebam (svoji zastavi). Izjeme od te pravice se največkrat določijo vzajemno, z MPo. Instrumenti, ki jo urejajo:**Manheimska konvencija 1868**Versajska mirovna pogodba o plovbi po Donavi 1919**Barcelonska konvencija 1921**Beograjska konferenca 1948**Pariška konvencija o zračnem prometu 1919**Konvencija o med civilnem letalstvu Chicaho 1944

23

4. PRAVICA DO PREGONA NA MORJU?Gre za izjemo od pravila o izključni pristojnosti države ladijske zastave. Pregon se lahko začne, če pristojne oblasti obalne države zaradi utemeljenih razlogov smatrajo, da je ladja kršila zakone ali druge predpise te države. V času začetka pregona se mora ladja nahajati v teritorialnem morju, notranjih vodah ali zunanjem morskem pasu države, katere organi vršijo pregon. Pregon se mora neprekinjeno nadaljevati, pravica do pregona pa preneha, ko ladja vstopi v vode, ki so pod suverenostjo druge države. Pravico do pregona lahko vršijo samo vojaške ladje ali zračna plovila ter druge ladje ter zračna plovila v službi vlade, ki so za to pooblaščena.5. MP UREDITEV PO UNCLOS III (JAMAJKA) 1982 ZA DRŽAVE, KI NIMAJO IZHODA NA MORJE?Neobalne države imajo pravico, da so na pravični podlagi udeležene pri izkoriščanju ustreznega dela presežka živih bogastev izključnih ekonomskih con obalnih držav v isti (sub)regiji. Pogoje za udeležbo določijo zainteresirane države s sporazumi. Dolžnost obalne države je, da se v IEC zavzema za optimalno izkoriščanje živih bogastev. Določiti mora celoten dopustni obseg ulova živih bitij. Celoten obseg lahko ulovi sama, če ima možnosti ze to. Če ne, mora lov dopustiti tudi drugim državam, pri čemer imajo prednost države brez obale oz. tiste z neugodnim geografskim položajem in države v razvoju.Pravice tretjih držav:*** Pravica do ribolova, če obstaja višek in je o tem z obalno državo sklenjen sporazum**Svoboda plovbe, preletavanja in polaganja kablov/cevovodov**Pravica do miroljubnega znanstvenega raziskovanja*** Druge praviceZa te države velja svoboda odprtega morja- svoboda plovbe, svoboda preletanja, svoboda polaganja podmorskih kablov in cevovodov,... Neobalne države imajo pravico do pristopa k morju in od morja ter svobodo tranzita zaradi uresničevanja pravic.6. MP UREDITEV ODPRTEGA MORJA PO KONVENCIJI O PRAVU MORJA 1982 IN RAZLIKE S POGODBO IZ 1958Odprto morje je vse, kar ni ekonomska cona, teritorialno morje, notranje vode ali arhipelaško morje. Je svobodno- svoboda plovbe, preleta, polaganja kablov, umetnih otokov,.. Velja načelo, da se odprto morje uporablja le v miroljubne namene. Omejitve: pirati, sužnji, mamila, radijsko oddajanje. Nova konvencija iz 1982 UNCLOS III določa režim odprtega morja, ki v fizičnem smislu predstavlja vso vodno maso zunaj državne jurisdikcije in glede tega ne prinaša bistvenih novosti nasproti Ženevski konvenciji Unclos I. Iz 1958. Nove pa so določbe konvencije, da mora odprto morje ohraniti za miroljubne namene. Ženevska konvencija je imela določila o zatiranju piratstva in trgovine s sužnji, nova konvencija pa dodaja še zatiranje trgovine z mamili ter preganjanje nepooblaščenega radioodajanja na odprtem morju.7. KAJ DOLOČA YU-ITA SPORAZUM O DELITVI EPIKONTINENTALNEGA PASU V JADRANSKEM MORJU 1968?Razmejite med ITA in SFRJ je bila dosežena 1968, ko sta določili EP in razmejitev po sredi Jadrana (to Slo sprejema in povzema). Slo je ta sporazum nasledila. Italija je to nasledstvo priznala. In ker ima slo EP ima tudi teritorialni izhod na odprto morje. 8. KAKŠNE SO BISTVENE DOLOČBE ZAŠČITE EKOLOŠKE CONE, KI JO JE 2005 RAZGLASIL DZ?Dejavno ravnanje jadranske države za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za:

- Ohranitev celovitega morskega ekosistema Jadranskega morja- Ohranitev svojih teritorialnih voda- Ohranitev obalnih območij

Suverene pravice glede raziskovanja in trajnostne rabe ter ohranjanja in upravljanja z morskim bogastvom. Pravni red, ki velja v ZEC: pravni red RS, pravni red EU in mednarodno pravo (varstvo okolja). Določbe se NE nanašajo na ribolovne aktivnosti,9. KAKO PO VAŠEM MNENJU CONA, KI JO JE L 2003 Z ZAKONOM RAZGLASIL SABOR RH, PRIZADEVA INTERESE ITA IN SLO?Hr je razglasila svojo ekološko-ribolovno cono (ERC). Žal se vse vrti okoli ekonomije, zelo malo/nič pa okrog biologije, ekologije. Gre za izvajanje enostransktega projekta hr vlade, katerega namen je ohraniti okolje in preprečiti ribolov. Sporno je zaradi slo-hr meje (piranski zaliv), ki še ni določena. Italijane zanima ribolov, saj že desetletja lovijo v hr morju. Slovence zanima pot do odprtega morja.10. OPIŠI MP VIR ZA DELOVANJE MED. SODIŠČA ZA POMORSKO PRAVO + PRISTOJNOSTIVir: Konvencija o pomorskem pravu (1982)Sedež: Hamburg, po potrebi tudi drugjeOrganizacija: 21 neodvisnih članovPristojnost: Vsi spori ter vse zahteve, ki so mu predloženi v skladu s to konvencijo. Vsi spori za katere je to sodišče izrecno predvideno v vsakem drugem sporazumu. Sodišče odloča na podlagi te konvencije in drugih pravil MP.

24

22.SKLOP:MORSKI KANALI IN MORSKE OŽINE (plovba po m. Reki)Ožine in prekopi so mednarodne plovne poti. Ožine so naravno dane (Bospor, Dardanele, Giblartar) medtem ko so prekopi rezultat človeške dejavnosti (Sueški, Panamski)1. Kaj so MORSKI KANALI (PREKOPI)? = umetno zgrajena vodna pot, ki povezuje 2 morji in skrajšuje pot med njima. Države se na svojem ozemlju svobodno odločajo o gradnji umetnih vodnih poti, ki načeloma spadajo pod njihovo izključno oblast (Korintski prekop). Vendar pa se lahko z MPo za določen prekop vzpostavi poseben pravni položaj in sicer takrat, ko je prekop posebno pomemben za vodni promet oz. ko je za njegovo gradnjo zainteresiranih več držav (Sueški in Panamski prekop). Režim glede prostega prehoda je urejen pri vsakem prekopu posebej.2. Kateri mednarodni dokumenti splošnega značaja urejajo pravni režim plovbe skozi MORSKE KANALE? Konvencija OZN o pomorskem pravu UNCLOS III iz leta 1982 (Jamajška K) je prinesla novost glede režima tranzitnega prehoda skozi morske ožine, in sicer konvencija s podrobnimi določili o prehodu varuje interese obalne države. Vendar pa režim tranzitnega prehoda izrecno dopušča prelet tujih letal nad ožino ter dopušča plovbo podmornic pod morsko gladino.3. Kako je danes urejen status:Sueškega kPovezuje Sredozemlje in Rdeče morje in je pomembna plovna pot, ki danes omogoča, potem ko je bil večkrat posodobljen, plovbo ladjam do 150.000 ton. Prekop je urejen s Carigrajsko konvencijo 1988, po kateri ni dovoljeno izvajati pomorske blokade prekopa in drugih sovražnosti. Leta 1956 je Egipt nacionaliziral prekop. Sledila je vojaška akcija UK, Francije in Izraela. Po mirovni operaciji OZN (UNEF) se je Egipt zavezal, da bo spoštoval Carigrajsko konvencijo in tako zagotovil svobodno in nediskriminatorno uporabo prekopa. Načela, ki veljajo za prehod: svoboda plovbe brez diskriminacije; Spoštovanje suverenosti Egipta; ločevanje uprave prekopa od politike katerekoli države; določanje taks za prehod s sporazumom med Egiptom in uporabniki prehoda; odvajanje dela prihodka za vzdrževanje in izboljšave prekopa.Panamskega k. Povezuje Atlantski ocean s Pacifikom. Leta 1903 sta ZDA in Kolumbija sklenili pogodbo o koncesiji za gradnjo Panamskega prekopa (odprt 1914). Ker je Kolumbija postavljaja vedno nove zahteve in ovirala granjo je prišlo do osamosvojitve Paname, ki so jo podrple ZDA in takoj sklenile pogodbo, kje bila naslednji 75 let temlej pravnega režima Panamskega prekopa. Na podlagi pogodbe so ZDA dobile pravico do upravljanja in izvrševanja oblasti nad prekopom. Prekop in vhodi vanj so bili nevtralizirani in odprti za trgovske in vojne ladje vseh zastav brez diskriminacije.Status prekopa je urejen z dvema pogodbama med Panamo in ZDA (1977), ki sta nadomestili prejšnje pogodbe in s katerim je Panami nad prekopom izrecno priznana suverenost. Prekop je razglašen za trajno nevtralnega, varujeta ga obe državi.Kielskega k. Po prvi svetovni vojni je Kielski kanal postal internacionaliziran, s čimer se tudi začne njegova vloga kot pomemben za mednarodno plovbo. Po drugi svetovni vojni se je promet skozi ta kanal zelo povečal in tako se Kielski kanal uvršča med najbolj prometne kanale na svetu. Spada pod suverenost Nemčije. 4. KAJ JE MORSKA OŽINA IN PRAVNI VIRI?Morska ožina je del morja, ki zaradi naravnih pogojev spada v teritorialno morje obalne države, povezje dvoje morij (teritorialno+odprto, 2 IEC, IEC+odprto, odprto+notranje vode) in je mednarodno priznana plovna pot. Vira: Ženevska konvencija 1958 (velja režim neškodljivega prehoda za ladje skozi ožine) Jamajška konvencije (Unclos III 1982)- novost glede režima tranzitnega prehoda za ladje, vojaške ladje in letala. Primer: Bospor in Dardanele5. Kakšna je RAZLIKA med morskimi kanali in morskimi ožinami? Morske ožine so zožani deli morja med dvema kopnima območjema, skozi katere je mogoča plovba. Torej so mednarodne plovne poti, ki povezujejo dele odprtega morja. Tudi ožine so v večini urejene s posebnimi pravili. (npr. Dardanele, Bospor) Morski kanali/prekopi so mednarodne plovne poti, ki se nahajajo v posebnih pravnih režimih. Morski prekopi so rezultat človeške dejavnosti (Sueški, Panamski)6. MEDNARODNA UREDITEV BOSPORJA IN DARDANEL- KONVENCIJA IZ MONTREAUX-a 1936?Bospor in Dardanele spajajo Črno morje z Egejskim in Sredozemskim. Gre za ožini kjer velja poseben pr red oz. kjer je plovba urejena s posebnimi konvencijami- Konvencija iz Montreaux-a (1936). Ta daje Turčiji večje pravice. Omejuje prehod vojaških ladij (katere je potrebno po diplomatski poti najaviti vnaprej). Prehod trgovskih ladij je svobode (le če je Turčija trajno nevtralna). Prelet vojaških plovil NI dopusten, trgovskih pa samo po predhodni najavi in v smereh, ki jih odredi turška vlada. Za podmornice je prehod prepovedan oz. dovoljen le izjemoma.7. MP REŽIM PLOVBE SKOZI MORSKE OŽINE (VIRI, PRIMERI, SPREMEMBE)Poznamo 2 režima plovbe skozi ožine:Pravica do neškodljivega prehoda - PRIMER: Albanija- VB Krfska ožina (1949)- Meddržavno sodišče v Haagu je potrdilo pravico do neškodljivega prehoda tudi za vojne ladje, hkrati pa je odločilo, da je VB kršila albansko suverenost s tem, ko je začela iz ožine odstranjevati mine; čiščenje min namreč ni neškodljiv prehod, temveč vojaška intervencija. Britanske vojne ladje, ki so plule skozi ožino torej niso kršiče MP, medtem, ko so bile mine v tej ožini položene protipravno in so ovirale uporabo pravice do neškodljivega prehoda.Tranzitni prehod- uveden z Jamajško konvencijo. Bistvo tega režima je prosta plovba za vse ladje (trgovske, vojaške) in pravica do preleta. Podmornice smejo pluti pod površino (po Ženevski K. so morale pluti na površini + izobešena zastava). Ladje pa imajo določene obveznosti: plovba brez zadrževanja (razen v skrajni sili), prepoved uporabe sile ali grožnje s silo.Razlika med zgornjima pravicama:

- Neškodljiv prehod se nanaša le na ladje, tranzitni pa tudi na letala- Tranzitni se izrecno nanaša tudi na vojne ladje- Pri podmornicah v tranzitnem se ne zahteva, da plujejo na površini in izobesijo zastavo- Pri tranzitnem država ne more izvajati ukrepov za preprečevanje prehoda, ki ni neškodljiv.

8.MP UREDITEV PLOVBE PO MEDNARODNIH REKAHMednarodna reka= plovna ali neplovna reka, ki teče skozi več držav, pogosto pa je tudi v plovni zvezi z morjem. Svoboda plovbe se je najprej zagotavljala za obalne države, kasneje pa tudi za drugi na podlagi dejstev, da pravilo o popolni in izključni oblasti države nad svojim ozemljem NE velja v svojem strogem pomenu za mednarodne reke. Vsaka država ima pravico izkoriščati vodotoke, ki tečejo skozi njeno ozemlje, pri tem pa mora spoštovati tudi pravice drugih držav.

25

23.SKLOP:ARHIPELAŠKE VODE1. KAJ SO ARHIPELAŠKE DRŽAVE, ARHIPELAG + PRIMERI DRŽAV?Arhipelaška država je država, sestavljena v celoti iz 1 ali več arhipelagov, opsega pa lahko tudi druge otoke. Tega statusa ne more dobiti država, katere državno področje se nahaja tudi na kontinentu (npr. Grčija). V arhipelaških vodah, zračnem prostoru nad njim, morskem dnu in podzemlju ima arhipelaška država popolno suvernost. Priznana pa je pravica do neškodljivega prehoda tujim ladjam. Status arhipelaških voda je potrebno razglasiti (Japonska tega ni storila) Primeri: Indonezija, Filipini, Fidži.Arhipelag je skupina otokov, vštevši tudi vode, ki jih povezujejo in druge narave elemente, ki so med seboj tako tesno povezani, da ti otoki, vode tvorijo geografko, ekonomsko in politično celoto ali pa se zgodovinsko za take štejejo.2. KAKO SE IMENUJEJO TEMELJNE ČRTE NA PODLAGI KATERIH TE DRŽAVE DOLOČAJO OBSEG SVOJE SUVERENOSTI NA MORJU? Ureditev je določena v Konvenciji UNCLOS III. Iz 1982. Širina teritorialnega morja se računa od obale ali zunanje meje notranjih voda (Izhodiščna ali temeljna morska črta). Če se računa od obale se računa od najnižje črte oseke. Pri tem razlikujemo:- Črta se računa tudi od vsakega otoka - Sistem ravnih črtArhipelaške države imajo suverenost nad morjem, ki leži med njihovimi otoki (notranje vode) in merijo širino teritorialnega morja od arhipelaške črte, ki zapira njihovo otočje. Vendar pa morajo te države tujim ladjam v arhipelaških vodah dopustiti pravico prehoda po določenih morskih poteh, ki so točno določene- koridor (sea lanes pasage- temeljna črta za obseg suverenosti). Ta institut zagotavlja AD izključno pravico v AV in s tem ladje drugih držav uživajo samo pravico do neškodljivega prehoda čez AV in ne več svobode plovbe kakšna velja na odprtem morju.3. KAKO JE MP UREJENA PLOVBA V ARHIPELAŠKEM MORJU? Arhipelaške države imajo suverenost nad morjem, ki leži med njihovimi otoki (notranje vode) in merijo širino teritorialnega morja od arhipelaške črte, ki zapira njihovo otočje. Vendar pa morajo te države tujim ladjam v arhipelaških vodah dopustiti pravico prehoda po doočenih morskih poteh, ki so točno določene- koridor (sea lanes pasage- temeljna črta za obseg suverenosti). Ta institut zagotavlja AD izključno pravico v AV in s tem ladje drugih držav uživajo samo pravico do neškodljivega prehoda čez AV in ne več svobode plovbe kakšna velja na odprtem morju.4. KAKŠNE SO PRAVICE DRUGE DRŽAVE V TEH VODAH IN NOVOSTI PO UNCLOS III GLEDE TEH VODA?Imajo pravico prehoda. Ta mora biti neškodljiv (neofenziven). Prehod obsega zaustavljanje in sidranje (v okviru rednega toka plovbe, višje sile, neurja,..). Konvencija o mednarodnem pomorskem pravu 1982 (Unclos III) je na novo uredila položaj arhipelaških voda. Arhipelaške države (npr. Fidži, Indonezija) imajo suverenost nad morjem, ki leži med njihovimi otoki (notranje vode) in merijo širino teritorialnega mora od arhipelaške črte, ki zapira njihovo otočje. Vendar pa morajo te države tujim ladjam v arhipelaških vodah dopustiti pravico prehoda po določenih morskih poteh, ki so točno določene (koridor – SEA LANES PASAGE). Otoške države so zahtevale, da se ves prostor med otoki smatra za notranje vode oziroma da se naj črta oz. meja teritorialnega morja potegne na podlagi izhodiščne črte, ki bi povezovala izpostavljene točke zunanjih otokov tega skupnega otočja (npr. Galapagos). Tudi to zahtevo (teritorij arhipelagov), ki so jo nekatere države že izvedle, je bilo obravnavano na konferenci o pravu morja.Razlika med ribiškimi in ostalimi ladjami je v tem, da prehod ribiških ladij NI neškodljiv, če se ne držijo zakonov in predpisov obalne države o ribolovu. Za prehod ladij se ne pobira taks, razen za dodatne usluge. Pri samem prehodu spadajo ladje pod jurisdikcijo obalne države, medtem ko odnosi na ladji spadajo pod oblast države, pod katere zastavo pluje ladja. Za varnost plovbe in pomorsko policijo je merodajen zakon obalne države. Državne netrgovske ladje imajo imuniteto. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno s prihodom ladje v TM, če ladja prihaja iz tuje luke ali samo prečka TM, obalna država NE MORE posredovati in ukrepati v gornjem smislu.Vojne ladje imajo pravico do neškodljivega prehoda, pri čemer pa se morajo ravnati po predpisih obalne države, sicer se lahko pozovejo, da jih bo obalna država zadržala, če pa tudi to ne zaleže, se lahko pozovejo, da se naj umaknejo iz teritorialnega morja dotične

26

24.SKLOP:MP VARSTVO OKOLJA ( »Trail smelter« in »Krfska ožina«) 1. KATERI MEDNARODNOPRAVNI DOKUMENTI UREJAJO VO NA RAVNI OZN IN SVETA EVROPE? a) OZN 1972 Stockholmska konferenca; celovita izhodišča medn. skupnosti za varstvo okolja, ustanovitev programa OZN za okolje-UNEP (Sedež: Nairobi, Kenija)1972 Konvencija o mednarodni odgovornosti za škodo ki jo povzročijo vesoljski objekti-obj. odg. za škodo,ki jo povzročijo vesoljski objekti na zemlji in letalom v letu, krivdna odg. za škodo povzročeno drugje in za škodo osebam in predmetom na samem ves. objektu. 1972 Stockholmska deklaracija: širša opredelitev od Trail Smelter – obv. države preprečiti škodne dejavnosti; škoda ni omejena le na resne posledice; odg. za posledice zunaj državnih meja – ta pristop je sprejet tudi v 1982 UNCLOSIII: obveznost držav sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja morskega dna in pri tem uporabiti najbolj primerna sredstva, v skladu s svojimi zmožnostmi; že verjetnost škodljive posledice lahko povzroči odg. države; obv. notifikacije takoj ob ugotovitvi neposredne nevarnosti onesnaženja; obv. ocene možnih učinkov in objave ugotovitev 1992 Konferenca v Rio de Janeiru- Konvencija o podnebnih spremembah: spisek sprememb, ki povzročajo škodljive učinke, vzpostavlja konferenco pogodbenih strank in sekretariat 1992 Deklaracija iz Ria de Janeira: obveznost notifikacije, PP(polluter pays)1997 KJOTSKI PROTOKOL: sprejele pogodbene stranke Konvencije o podnebnih spremembah, vsebuje obv. postopnega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in pri tem uporablja inovativno tehniko »trgovanja z emisijami«. Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje (1979): Obveznost predhodnih posvetovanj.Konvencija o ocenah ekoloških učinkov v čezmejnem kontekstu (EEC, 1991): Obveznost ocene možnih učinkov (impact assessment) pred sprejemom odločitve o dovoljenju za dejavnost.b) Sveta EvropePogodba o ES in druge. Konvencija Sveta Evrope o civilni odgovornosti za ekološko škodo: opredeljuje pojem naravnega okolja, škoda vključuje tudi posledice prizadetja okolja DK za zaščito ozonske plasti: Previdnostni ukrepi: tudi če pričakovani učinki niso znanstveno dokazani npr. ogrevanje.Montrealski protokol o snoveh, ki uničujejo ozonsko plastPolluter Pays (PP principle)-tisti, ki odgovoren za onesnaženje okolja je dolžan plačati odškodnino:2. Kakšna pravna načela je glede varstva okolja in dolžnosti držav oblikovalo Meddržavno sodišče v Haagu v primeru: »Trail smelter« in »Krfske ožine«? »Trail smelter« 1941- Pravilo:vsak naj uporablja svoje tako, da drugega ne bo prizadel. Trail Smelter Arbitation, US vs. Canada, 1939-41-arbitražno reševanje. Odgovornost za emisije žveplovega dioksida iz topilnice v dolini, deljeni med CA in ZDA (resne posledice, dokazana škoda in vzročna zveza).-nobena država ne sme uporabljati ali dovoliti uporabe ozemlja na način, da se povzroča škoda drugi državi, če ima tak primer resne posledice, dokazana škoda in vzročna zveza. Kriterij: znatno onesnaževanje, ki se presoja v vsakem primeru posebej.Krfska ožina: Albanci so v njem po II. svetovni vojni nastavili mine.Britanske vojne ladje, ki so plule skozi ožino niso kršile norm MP, medtem ko so bile mine v tej žini položene protipravno in so omejevale pravico do neškodljivega prehoda. Meddržavno sodišče v Haagu potrdilo, da ima vsaka država obveznost, da ne dovoli uporabe svojega ozemlja zoper pravice drugih držav.Načelo, da država ni neomejeno suvereno pri izkoriščanju in uporavi svojega ozemlja- ne sme povzročati škode drugim državam.3. Kdaj je po Konvenciji o mednarodni odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti (1972) odgovornost držav objektivna in kdaj krivdna (subjektivna)? Objektivna odgovornost za škodo,ki jo vesoljski objekt povzroči škodo na zemeljski površini.Subjektivna- ko vesoljski objekt povzroči skodo v vesolju.4. Kaj pomeni "EX GRATIA" plačilo odškodnine?Tudi med državama velikokrat prihaja do sporov glede krivde, odgovornosti in obveznosti povrnitve škode. Med drugim je lahko rešitev primera tudi takšna, da na odgovornost pozvana država da zadoščenje, se pravi, da plača odškodnino, a pri tem ne prizna svoje odgovornosti. Tukaj gre za plačilo škode ex gratia. Ta oblika pride največkrat v poštev, kadar država ve, da je odgovorna, a tega seveda ne želi priznati. Nasprotna stranka pa se s tem zadovolji in ne zahteva priznanja odgovornosti. Znan primer je primer strmoglavljenja letala – Lockerbie.

27

25.SKLOP:MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAVE ZA POVZROČENO ŠKODO1. POD KATERIMI POGOJI JE DRŽAVA ODGOVORNA ZA ŠKODO, KI JO POVZROČI TUJEMU DRŽAVLJANU ALI DRŽAVI?Če država krši norme MP, gre le za civilnopravno odgovornost saj država ne more biti kazensko odgovorna (to je lahko le posameznik) Država postane mednarodno odgovorna za med delik in nastalo škodo, če so izpolnjeni ti pogoji:

Z opustitvijo/s storitvijo dejanja je kršila norma MP (in da lahko to pripišemo državi) Zaradi tega nastane škoda Obstoj vzročne zveze med opustitvijo/storitvijo in nastalo škodo Izčrpana so vsa pravna sredstva po notranjem pravnem redu države, s kateri bi lahko povrnila škodo Pripisljivost- lahko ga pripišemo državi

2. VRSTI CIVILNOPRAVNE ODGOVORNOSTI- KAKŠNA JE RAZLIKA MED ODGOVORNOSTJO »SINE DELICTU« IN »EX DELICTU«? + Vikarna, indirektna in direktna odgovornost državeODGOVORNOST EX DELICTU – Škoda, ki nastane z nekim protipravnim dejanjem (S kršitvijo prava) s sprejetjem protipravnega akta s strani zakonodajnega, sodnega ali adminis. Organa ali da pravnega akta ne sprejmejo (opustitev ravnanja). Tako nastane odškodninska odgovornost ex delictu. Ta kršitev je posledica povzročene krivde ali opustitve določenega dejanja. Primeri: ne sprejme zakona, ki bi ga moral (ga mp veže) ali sprejme protipravnega; ne nudi pravnega varstva tujcem; kršitev pristojnosti.ODGOVORNOST SINE DELICTU- škoda, ki nastane brez direktne kršitve prava (dejanje je po pravu dovoljeno), vendar nastane škoda. Potrebno je povrniti škodo v obliki odškodnine. Npr. uporaba nuklearne energije, uporaba vesolja,...Tu ni nepravnega dejanja države (brez krivde); gre za posledice pravno-dovoljenih dejanj, zaradi katerih nastane škoda za drugo državo ali posledice pravno-dovoljenih dejanj, zaradi katerih nastane škoda za drugo državo ali njenega državljana. Gre za odškodninsko odgovornost po načelu suverene enakosti držav, odgovornost za dejanja, ki jih subjekti zagrešijo na ozemlju posamezne države, vzajemnost, … Odgovornost države je:1. Direktna > za sodne, zakonodajne in izvršilne akte2. Indirektna > država odgovarja, če pravzame odgovornost za druge (protektorat). Tu država odgovarja za akte ali opustitve dejanj

zakonodajnih, izvršilnih in upravnih organov ter tretjih držav, to je možno v okviru protektorata.3. Vikarna > odgovornost, ki se nanaša na vsa dejanja, ki so jih storili subjekti te države v drugi državi. Vključno s škodo, ki so jo

povzročili zasebniki. 3. KATERA NAČELA SE UPOŠTEVAJO PRI DOLOČITVI VIŠINE MATERIALNE ODGOVORNOSTI?Poznamo 3 načine ureditve civilno-pravne odgovornosti za povzročeno škodo:- Povračilo v denarju Škoda mora biti mogoče izraziti v denarju ali neki vrednsoti. Upošteva se damnum emergens (dejanska škoda) + lucrum cesans (izgubljen dobiček). Odgovornost države se lahko zmanjša, če a) je oškodovanec sam prispeval k škodi (deljena krivda) b) če mu je zraven škode nastala tudi korist (se odškodnina zmanjša za dobiček, ki mu je nastal).- SatisfakcijaČe škode ne gre izraziti v denarju se zahteva satifsakcija.- Restitutio in integrum vrnitev v prejšnje stanje + odškodnina.4. Kaj pomeni "EX GRATIA" plačillo odškodnine?Tudi med državama velikokrat prihaja do sporov glede krivde, odgovornosti in obveznosti povrnitve škode. Med drugim je lahko rešitev primera tudi takšna, da na odgovornost pozvana država da zadoščenje, se pravi, da plača odškodnino, a pri tem ne prizna svoje odgovornosti. Tukaj gre za plačilo škode ex gratia. Ta oblika pride največkrat v poštev, kadar država ve, da je odgovorna, a tega seveda ne želi priznati. Nasprotna stranka pa se s tem zadovolji in ne zahteva priznanja odgovornosti. Znan primer je primer strmoglavljenja letala – Lockerbie. Gre za odškodnino, ki je bila dana prostovoljno, iz prijaznosti ali milosti. 5. KAKO RELEVANTNE MED. KONVENCIJE UREJAJO VPRAŠANJE ODGOVORNISTI DRŽAVE ZA ŠKODO, KI NASTANE V ZVEZI:a) Rabe naprav za raziskovanje in uporabo vesolja (VESOLJE)Odgovorna je država, iz katere je lansiran vesoljski objekt- ti imajo državno pripadnos in so vpisano v mednarodni register (pri ozn). Konvencija o mednarodni civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti (1972) določa:

- Objektivno odgo držav, če vesoljski objekt naredi škodo na zemeljski površini + na zrakoplovu med letom- Subjetkivno odgo držav, če vesoljski objekt naredi škodo v vesolju

Še vedno je veliko vesoljskih subjektov neregistriranih in se uporabljajo v vojne namene, kar pa je po MP prepovedano.b) Delovanje sistemov za miroljubno uporabo nuklearne enerdije (NUKLEARNO PODROČJE)Dilema: tehnološki razvoj proti posledicam. Pariška konvencija na področju jederske energije 1960 določa, da so potrebne primerne odškodnine osebam, ki utrpijo škodo. Objektivna odgovornost države, kjer se jederska naprava nahaja. Omejitev odgovornosti do določenega zneska.Bruseljska konvencija 1963- Škoda se pokriva iz virov: *sredstev države, kjer je naprava * sredtev skupnega sklada država podpornicDunajska konvencija o odgovornosti za jedersko škodo 1963- Določa povezavo določb obeh konvencij. Zagotvlja boljše varstvo žrtvam. Odpraviti kolizije med podpisnicami vseh konvencij.c) Izliva nafte v morje (NAFTA)Konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z nafto 1969 – lastnik ladje je objektivno odgovoren (četudi jo je dal v najem). Lahko pa se reši odgovornosti:- če je vzrok onesnaženosti bila vojna, sovražnost, naravni pojav- Če je nekdo drug namerno naredil tako, da o ta ladja onesnažila okolje- prispevek/krivda oškodovancaKonvencija o ustanovitvi med. sklada za povrnitev škode zaradi nafte 1971Sklad bo pomagal pri povračilu škode, če se bodo držali konvencije iz 1969- tako se bo izboljšala možnost pravične povrnitve škode (kar je boljše tako za črtve kot za povzročitelje).6. IZKLJUČITEV ODGOVORNOSTI DRŽAV PO KONVENCIJI O IZKLJUČITVI ODGOVORNOSTIDržava ne izvrši protipravnega djeanja, če: gre za dejanja ali opustitve ravnanj s soglasjem oškodovane države,**gre za protiukrepe neke države s sprejetjem istih ukrepov, kot jih je sprejela druga država,**gre za višjo silo,**gre za samoobrambo,**gre za dejanja v nuji, da bi se izognili še večji nevarnosti oz. škodi.

7. KAJ JE MEDDRŽAVNO SODIŠČE V HAAGU ODLOČILO GLEDE ODGOVORNOSTI IRANA ZA ŠKODO, KI JE NASTALA Z ZADRŽEVANJEM USLUŽBENCEV (DIPLOMATSKIH IN KONZULARNIH, AMERIČANI) V TEHERANI?Ugrabitelji so bili iranski študentje (iranska vlada se je z njimi strinjala in celo podprla ta dejanja), ki so vdrli v veleposlaništvo ZDA v Teheranu 1979. Mnenje sodišča: iranske oblasti niso storile ničesar, da bi preprečile vdor ali jih pozvale naj zapustijo veleposlaništvo. Gre

28

za neizvrševanje doložnost iranskih organov, da bi preprečili mednarodno protipravno dejanje- Iran je zanje odgovoren (direktna odgovornost).Iranci so zagovarjali, da so zajete osebe vohuni in da so izgubili dipl imuniteto- vendar s tem niso mogli upravičiti zasedbe, saj bi jih lahko razglasili za persona non garata. Načela in določila konvencije o dipl in konzularnih odnosih so ius cogens in učinkujejo erga omnes.8. ROP V CELOVCU 1994Maja 1994 se je zgodil znameniti celovški rop, v katerega so bili vpleteni 4 pripadniki spceialne enote policije, ki so jim pozneje sodili in jih obsodili, kljub temu pa je obveljalo, da dejanje, ki sramoti našo policijo, ni še dokončno pojasnjeno- ti ni bil klasičen rop ampak je bila politično-kriminalna akcija. Dokočno ni pojasnjen, ker ne smejo o tem javno govoriti. Država SLO je bila odgovorna, vendar pa nihče ni zahteval odškodnine. Zaradi te afere je odstopil takratni minister za NZ Ivan Bizjak. 9. POJMI SAMOOBRAMBA, SAMOPOMOČ, REPRESALIJE, RETORZIJA?SAMOOBRAMBA - Samoobramba je oborožena aktivnost države, ki reagira na že prej izvršeni oboroženi napad (agresijo) druge države zoper njeno ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost. UL OZN dopušča individualno in kolektivno samoobrambo kot reakcijo na že prej izvršeni oboroženi napad, iz česar sledi, da t.i. “preventivna samoobramba” ni dovoljena.Samoobrambo definira tudi UL OZN v 51. členu, kjer določa, da nobena določba UL ne krati posamezni državi pravice do samoobrambe v primeru oboroženega spopada ali napada na člana OZN, dokler VS ne ukrene vse potrebno za ohranitev miru in varnosti.SAMOPOMOČ - Samopomoč na meji med mirnim reševanjem sporov in vojno so znani primeri uporabe sile brez vojne. Ta uporaba sile je omejena in se izvaja po določenih pravilih, od vojne pa se razlikuje po razmerju, obsegu in namenu uporabe sile, opravičuje pa se kot samopomoč, ki se je močneje kot v drugih pravnih vejah razvila prav v MP, ker tu ni drugih sredstev organizirane prisile.PREDPOSTAVKE za upravičeno uporabo samopomoči so: **zadevati mora interes, ki je zaščiten po MP** obstajati mora kršitev oziroma odrek zahtevane izvršitve obveznosti ** pravico je potrebno prej uresničiti drugače;**država, ki uporabi samopomoč, se ni smela prej odreči samopomoči.REPRESALIJE . Represalije so skupno ime za različne oblike samopomoči, ki so ukrepi države ob kršitvi z MP zaščitenih interesov in so odgovor na protipravno dejanje druge države z namenom samopomoči, t.j. da se drugo državo pripravi do tega, da preneha s protipravnim dejanjem oziroma da da zadovoljitev. Represalije so upravičene samo, če so primerne interesu, ki se želi zaščititi, vsekakor pa morajo prenehati, ko se doseže namen, zaradi katerih so nastale. Represalije v miru ne smejo preseči mej tistega, kar je tudi v vojni prepovedano; v vojni pa represalije ne smejo kršiti zakonov človečnosti. Po današnjem pravu lahko represalije izvaja samo država preko svojih organov, v preteklosti pa so jih lahko izvajali tudi zasebniki po pooblastilu države. Posebna vrsta represalij je RETALIZACIJA, ki pomeni uporabo enakih protiukrepov kot odgovor na protipravni napad druge države.RETORZIJA - Od represalij se retorzija razlikuje po tem, da pomeni vračilo z nekim MP dopustnimi, a neprijaznimi ukrepi, ki pa so interesom druge države škodljivi ukrepi. Primerov za retorzijo je veliko v carinskih in tarifnih politikah posameznih držav. Če se s takim ukrepom odstopa od pogodbene obveznosti, ne gre za retorzijo, ampak za represalije.

29

26.SKLOP:OZN1.Kateri so osnovni cilji, ki jih postavlja Ustanovna listina OZN? - varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen: izvajati učinkovite kolektivne ukrepe, da se preprečijo in odvrnejo grožnje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali druge kršitve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti do kršitve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z načeli pravičnosti in mednarodnega prava,- razvijati med narodi prijateljske odnose, sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru,- uresničevati mednarodno sodelovanje s tem, da se rešujejo mednarodni problemi ekonomske, socialne, kulturne ali človekoljubne narave, kakor tudi s tem, da se razvija in spodbuja spoštovanje ČP in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso,spol, jezik ali vero- biti središče, kjer naj se usklajuje dejavnost narodov za doseganje teh skupnih ciljev.2.Kaj se zgodi, če pride do nasprotja določb Ustanovne listine OZN in določb kakšne mednarodne pogodbe?103. člen- Če je navzkrižje med obveznostmi članov Združenih narodov po tej Ustanovni listini in med njihovimi obveznostmi po kateremkoli drugem meddržavnem dogovoru, prevladujejo njihove obveznosti po tej Ustanovni listini.UL OZN ni samo temeljna listina OZN ampak ima povišano pravno mož. Obveznosti iz UL OZN imajo torej prednost pred obveznostmi iz drugih MPo.3.Kateri POGOJI morajo biti izpolnjeni, da se državo sprejme v ČLANSTVO OZN ter kakšne obveznosti nastopijo s članstvom? 4. člen - Lahko postanejo članice Združenih narodov vse druge miroljubne države, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v tej Ustanovni listini, in ki so po presoji Organizacije sposobne in voljne spolnjevati te obveznosti. Vsaka takšna država se sprejme za članico Združenih narodov z odločbo Generalne skupščine na priporočilo Varnostnega sveta. Gre za svobodno odločitev OZN in bodoče DČ.5.Kakšne vrste SUSPENZIJE članstva OZN poznate in kdaj pride do posamezne suspenzije in kakšne so njene posledice? UL Z nima določil o prostovoljnem izstopu. Glede na to, da to ni prisilna organizacija je ta možen z:IZKLJUČITVIJO- država članica, ki trdovratno krši načela, ne izpolnjuje obveznosti iz UL ZN sme GS ZN na priporočilo VS izključiti. Izključena država nima novenih članskih pravic in dolžnosti.SUSPENZIJO- Država izgubi določene pravice (ne more glasovati v organih ozn) je pa še naprej članica ozn. Na predlog VS to odredi GS.MALO SUSPENZIJO- v primeru, če DČ ne plača članatire v zadnjih 2 letih (ne more glasivati le v GS, v osatlih organih pa).6.Kateri so organi OZN, kako so sestavljeni, kakšne so njihove pristojnosti? 1. Generalna skupščina: Zastopane so vse države, priporočila.** Pristojnosti: Splošna (10.čl.); mir in varnost (11. 12. in 14. člen) - priporočila Varnostnemu svetu, z izjemo 12. člena; priporočila za krepitev sodelovanja (13. člen); skrbništvo in dekolonizacija; revizija ustanovne listine (108.člen)** Upravne in finančne pristojnosti: Sprejem članov (4. čl.); volitve organov; odločanje o proračunu (17. čl.); pristojnost zahtevati posvetovalna mnenja. **Glavni odbori (6) in pomožni organi.2. Varnostni svet - Člani: prvotno 11 (5+6) sedaj 15 (5+10), Slovenija je bila član v letih 1998/1999. ** Naloge: prvenstvena odgovornost za vzdrževanje medn. miru in varnosti (24. člen). Obvezujoč značaj odločitev (25.čl.) ** VI. poglavje UL (33. – 38. čl.) – mirno reševanje sporov, priporočila.** VII. poglavje UL (39- 50.čl.) – akcije v primeru ogrožanja miru, kršitev miru in agresivnih dejanj, možnost prisilnih ukrepov.**Druge pristojnosti: priporočila za sprejem v članstvo, suspenzijo ali izključitev; volitve sodnikov MS (skupaj z GS), zagotavljanje sodb MS; nadzor nad reg. dogovori.**Pripravljenost na sestanek v vsakem času.**Veto stalnih članov, po 27. členu za neproceduralne odločitve. Pomen neformalnih konsultacij.** Pomožni organi: Odbor vojnega štaba; odbor za dokumentacijo in postopek; sankcijski odbori; protiteroristični odbor (2001).3. Ekonomski in socialni svet** Ekonomski in socialni svet je sestavljen iz štiriinpetdesetih članov Združenih narodov, ki jih izvoli Generalna skupščina.**Naloge: preučevanje, priporočila, osnutki konvencij. Usklajevanje spec. agencij. Skrb za enakovreden razvoj sveta; Zvišanje življenjske ravni, polna zaposlenost** Zvišanje ekonomskih, socialnih in kultunih odnosov IN reševanje problemov na teh področjih** Splošno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin4. Skrbniški svet**Sestavljen iz: (a) držav, ki upravljajo skrbniška ozemlja, (b) stalnih članov VS in (c) toliko ostalih, izvoljenih članov, da je skupno število kategorij (b) in (c) enako številu članov kategorije (a).**Naloge: obravnava poročil o stanju na skrbniških ozemljih in peticij prebivalcev, obiskovanje skrbniški ozemelj.**Cilj: usposobiti skrbniška ozemlja za neodvisnost. Primer: otočje Palau5. Meddržavno sodišče**Poglavitni sodni organ OZN (92.čl.), vse članice OZN so stranke statuta.**Sodbe so obvezne za pravdne stranke, garancije VS za izpolnjevanj**Pravica GS in VS, da zaprosita za svetovalno mnenje.**15 sodnikov izvoljenih za 9 let. Kandidirajo jih nacionalne skupine v okviru SAS, izvolitev hkrati v VS in v GS OZN (izbira vsak posebej, mandat pa dobi tisti, ki dobi največ –večino v obeh organih)**Uveljavitev prakse sodišča, teritorialni spori.Statut Meddržavnega sodišča v Haagu je sestavni del UL OZN.6. Sekretariat**Generalni sekretar in uslužbenci – 29.000: v misijah(16.000), na sedežu (New York, Ženeva, Dunaj Nairobi, skupaj 10.000), v reg.ek. komisijah (3.000).**Naloge generalnega sekretarja: poročanje, upravljanje sekretariata, depozitar medn. pogodb; diskretna diplomacija.**Pristojnosti (97-101 člen):a) Na administrativno- organizacijskem področju: zbira obvestila in materiale za delo ostalih organov OZN** Nudi tehnično pomoč ** Dajanje letnih poročil GS o delu OZN ** Obvešča GS o zasedanju VSb) Na političnem področju: Opozarja VS o morebitnih grožnjah miru in varnosti** Sprejema uradno info poročilo o nesamoupravnih področjih ** S svojo avtoriteto večkrat sodeluje pri reševanju vprašanj/zapletovc) Na področju mednarodnega prava: registrira in objavlja MPoGeneralni sekretar: Ban KI Moon, Južna Koreja (8. Generalni tajnik, pred njim je bil to Kofi Annan). Postopek imenovanja: imenuje ga GS po priporočilu VS. Predlagan je le 1 kandidat. Dejansko je njegovo imenovanje rezultat neformalnih dogovorov med pomemebnejšimi državami. Je neodvisen organ (ne sme sprejemati navodil od nobene vlada zunaj OZN).7.V katerih primerih dopušča UL OZN UPORABO SILE?Uporaba sile (42. čl. UL) in avtorizacija uporabe sile (Koreja, 1950, Irak 1990)-Če bi Varnostni svet menil, da ukrepi, določeni v 41. Členu (prekinitev ekonomskih odnosov in železniških/poštnih/radijskih/drugih komunikacijskih sredstev ter pretrganje diplomatskih odnosov) , ne bi ustrezali, ali da so se pokazali neustrezni, sme z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo, kakršna bi se mu zdela potrebna za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Taka akcija lahko vključuje demonstracije, blokado in druge operacije, ki se izvedejo z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami članov Združenih narodov.51 člen (posebno pooblastilo za uporabo sile) - Nobena določba te UL ne krati naravne pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe v primeru oboroženega napada na člana ZN, dokler VS ne ukrene, kar je potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Ukrepi, ki so se jih člani ZN lotili, izvršujoč to pravico do samoobrambe, naj se takoj sporočijo VS in ne smejo v ničemer posegati v pravico in dolžnost VS, da na temelju te UL vsak čas ukrene, kar se mu zdi potrebno za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

30

8. DOKUMENTI, NA PODLAGI KATERIH JE NASTALA OZN Atlantska listina 1941, Deklaracija ZN 1942 in Moskovska deklaracija. 8 točk Atlantske listine: ZDA in VB ne bodo razširjale svojih področij **V bodoče ne bi smelo biti nobenih teritorialnih sprememb, ki ne bi bile skladne s svobodno izraženo voljo zainteresiranih narodov **Pravica narodov vseh držav, da sami izberejo obliko vladavine **Prejšnja pravica mora biti narodom vrnjena, če jim je bila odvzeta **Pravica narodov do nabave surovin za gospodarski razvoj njihove države **Potrebno je organizirati mednarodno sodelovanje zaradi večjega napredka**Vsem narodom je potrebno zagotoviti mir in svobodno življenje**Vsi narodi se morajo odreči uporabi sile9. NAČINI REVIZIJE USTANOVNE LISTINE OZN? Revizija UL OZN je mogoča na Revizijski konferenci, ki ima 3 stadije (skliče jo GS z 2/3 katerikolih članov): inicativa, sklep in začetek vlejave (ratifikacija 2/3 članov ZN). Spremembse UL so lahko formalne ali neformalne- zato se imenuje living charater (živia listina).10. KAKŠEN MP ZNAČAJ IMAJO RESOLUCIJE, DEKLARACIJE IN DRUGI SKLEPI GS *Resolucije,deklaracije in drugi dokumenti GS OZN- niso obveznega značaja, so dopolnilni. Moč priporočil temelji na ugledu. *Resolucije, sklepi VS OZN- so bvezujoče odločitve, ki obvezujejo vse države *Sklepi in posvetovalna mnenja Mednarodnega sodišča v Haagu- sodbe so obvezne in dokončne, posvetovalna mnenja pa nimajo obvezujoče moči *Določbe okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin 1995-

27.SKLOP: PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANIC OZN1) Zakaj so sklepi varnostnega sveta ozn obvezujoči za države članice?V skladu z Ustanovno listino vse članice OZN soglašajo, da bodo sprejemale in izvrševale odločitve VS. Medtem ko drugi organi OZN dajejo vladam priporočila, sme VS sprejemati odločitve, ki so jih države članice v skladu z Ustanovno listino dolžne izvajati.2) Kateri mednarodni instrument določa pravice in dolžnosti držav članic ozn?PRAVO OZN?Ustanovna listina OZN, MPo (med OZN in DČ ali med DČ v zvezi z OZN), sklepi organov OZN, Poslovnik posameznih organov OZN3) Naštej 4 pravice držav članic ozn, v katerih členih so določeneUL ščiti suverenost, enakost, neodvisnost in obstoj DČ, ker prepoveduje vsakršno uporabo sile in ščiti države pred napadi** pravica do individualne in kolektivne samoobrambe** Pravica do sodelovanja v GS (vlaganje predlogov, glasovanje, razpravljanje),...** Pravica predložiti spor VS, če gre za ohranitev miru in varnosti oz. če sredstva mirnega reševnaja sporov niso bila uspešna** Opozoriti VS in GS na katerikoli spor ali situacijo, ki bi utegnila ogrožati Ohranjanje miru in varnosti**držati se ciljev in načel**. Reševanje sporov na miroljuben način, kar je dolžnost tudi držav nečlanic. 4) Naštej 5 od 8 dolžnosti držav članic ozn, v katerih členih so določeneObveznosti: ohranjanje miru in varnosti + držati se ciljev in načel (suverena enakost držav, izpopolnjevanje obveznosti v dobti veri, mirno reševanje sporov, prepoved uporabe sile, pomagati OZN pri izvrševanju nalog, OZN naj zagotovi da bodo tudi tretje države ravnale v skaldu z UL OZN, nevmešavnje OZN v notranje zadeve DL)

31

28.SKLOP:VARNOSTNI SVET OZN ( UNITING FOR PEACE; razmerja VS/GS, pristojnosti po VI. Poglavju,..) 1.Opiši sestavo in povzetek imenovanja VS ter kdo nadzira njegovo delo? Varnostni svet je glavni element v mehanizmu OZN. Zamišljen je bil kot organ, ki lahko (nasprotno od Generalne skupščine) deluje neprekinjeno. Sestavljen je iz predstavnikov ožjega kroga držav-15 članov. Stalnih je 5: Francija, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in ZDA. 10 nestalnih članic izvoli GS, njihov mandat pa traja dve leti. Pri tem se upošteva prispevek članic k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti ter pravična geografska porazdelitev. 5 mest naj bi pripadalo državam Azije in Afrike, 2 mesti državam Latinske Amerike, 1 mesto državam Vzhodne Evrope, 2 mesti pa državam Zahodne Evrope in ostalim državam, ki ne spadajo v navedene skupine (Kanada, Avstralija, Nova Zelandija). Pomembno je tudi to, da izvoljena država ne predstavlja oz. zastopa svoje regije niti se ne morejo njena stališča uporabiti kot dokaz ali argument proti državam njene regije. Države, ki trenutno niso članice, lako sodelujejo pri njegovem delovanju. Njihovo delovanje nadzira Generalna skupščina ZN.2.Kako poteka postopek glasovanja v VS? 27. člen

1. Vsak član VS ima po 1 glas.2. Sklepi VS o vprašanjih postopka se štejejo za sprejete, kadar glasuje zanje 9 članov.3. Sklepi VS o vseh drugih vprašanjih se štejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet članov, med katerimi pa morajo biti glasovi

stalnih članov, vendar s pridržkom, da se stranka v sporu mora vzdržati glasovanja pri sprejemanju odločb po VI. poglavju in 3. odstavku 52. člena.3.Kakšne pristojnosti oz. posebne pravice VS OZN na podlagi: a) VI. poglavja Ustanovne listine OZN;Stranke v sporu, katerega nadljevanje bi lahko privedlo do vojne,... torej situacija, ko še ni vojne, je le mednarodni zaplet VS ne sme uporabiti sile, ampak lahko pozove stranke k mirnemu reševanju sporov. VS sme raziskovati vsak spor ali pa vsako situacijo, ki bi utegnila ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti.b)VII. poglavja UL OZN; Pristojnosti v primeru, ko je že kršen MIR, ko že prihaja do agresivnih dejanj: Preventivni ukrepi- VS da priporočila in/ali se odloči o ukrepih Lahko pozove stranke, da se podredijo začasnim ukrepom (toliko, da se stanje ne poslabša, ni pa to način za razrešitev spora). Če nič od tega ne zadostuje, so na vrsti KOLEKTIVNI UKREPI:

- Ukrepi, ki ne vključujejo oborožene sile- popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov, želez/zračn/plov/komunik. Povezav, dipl. odnosov, suspenzija, izključitev

- Uporaba sile brez boja--> pride do blokade z zračnimi, kopenskimi in pomorskimi silami - Intervencija oborožene sile

c) VIII. poglavja UČL OZN -REGIONALNI DOGOVORI VS naj spodbuja razvoj mirnega reševanja lokalnih sporov s pomočjo takih reg dogovorov ali takih regiona ustanov. VS uporablja, kjer je to primerno, take region dogovore ali ustanove, da bi izvedel prisilno akcijo pod svojim vodstvom.

4.Kakšno je razmerje med: VS in GS

GS sme opozoriti VS na situacije, ki bi utegnile ogrožati mednarodni mir in varnost. Dokler VS glede katerega koli spora ali katere koli situacije opravlja naloge, ki mu jih daje UL, mu GS ne sme dajati nobenega

priporočila glede tega spora, razen če VS to zahteva. GS sprejema in pretresa letna in posebna poročila VS. VS je skupaj z GS zadolžen za naloge, ki se nanašajo na delovanje OZN kot celote. Nekatere od teh nalog opravlja VS sam,

nekaj pa skupaj z GS, kateri mora pošiljati svoja redna letna ter po potrebi tudi posebna poročila. Pri deljeni pristojnosti gre predvsem za tiste naloge, ki jih VS ne opravlja samostojno, temveč skupaj z drugimi glavnimi organi

OZN, predvsem z GS. Npr. v OZN se lahko včlani država, ki izpolnjuje določene pogoje, na podlagi odločitve GS in na priporočilo VS.

Suspenzijo izreče GS na priporočilo VS. VS in ECOSOC - Ekonomski in socialni svet sme dajati obvestila Varnostnemu svetu in mu mora pomagati, kadar ta to zahteva.5) Zakaj so sklepi varnostnega sveta ozn obvezujoči za države članice?V skladu z Ustanovno listino vse članice OZN soglašajo, da bodo sprejemale in izvrševale odločitve VS. Medtem ko drugi organi OZN dajejo vladam priporočila, sme VS sprejemati odločitve, ki so jih države članice v skladu z Ustanovno listino dolžne izvajati.6) Kakšno se ti zdi zdajšnje delovanje VS in kako bi ga spremenil?Kritične pripombe glede SESTAVE VS in PRAVICE VETA. Vrednoti mir in varnost sta tako pomembni, da se o njiju ne sme odločati z navadno večino. Vključiti bi morali več stalnih članic z vseh območij sveta in dodati skupino nestalnih članic s pogostejšo rotacijo.7) Postopek za spremembo sestave in pristojnosti po UL OZN?VS mora poslovati nepretrgoma; vsaka DČ mora imeti enega predstavnika na sedežu OZN. VS si določi poslovnik v katerem so ta pravila.8) UNITING FOR PEACEPrimer, ko VS zaradi velikih sil zataji. Gre za ukrep mirnega reševanja sporov /nesoglasij 5 stalnih članic VS, ki ga ima na voljo GS OZN. Pojmuje se kot tiha revizija UL OZN, ker daje drugačne pristojnosti GS, kot jih ima ta sicer. Pride do izrednega zasedanja GS** GS lahko daje priporočila za kolektivne ukrepe in izvede akcije v primeru ogrožanja miru in varnosti. Ustanovi se komisija opazovalcev miru in Odbor za kolektivne ukrepe, kar omogoča delovanje GS v situaciji, ko VS zaradi nesoglasij zataji.

32

29.SKLOP:SPECIALIZIRANE AGENCIJE OZN 1. S ČIM SE USTANOVIJO?Ustanovijo se na ustaljen način, kot ostale med organizacije na podlagi mednarodne pogdobe (volja, izliv volje v enotno besedil, organi, statut). SO neodvisne organizacije, ki sodelujejo z ZN in med seboj. Njihovo delovanje koordinira ECOSOC.2. NA PODLAGI ČESA SO POVEZANE V OZN? NJIHOVA POVEZAVA Z ECOSOC?Z OZN se povezujejo preko sporazumov z ECOSOC, katere potrdi Generalna skupščina. SA niso organi OZN, zato se članstvo v SA ne pokriva s članstvom v OZN.3. KATERA SA IMA NADZOR NAD NUKLEARNO ENERGIJO?Mednarodna agencija za jederko energijo (IAEA 1957)4. KATERE SA DELUJEJO NA FINANČNEM PODROČJU?a) MEDNARODNI MONETARNI SKLAD (IMF)Ustanovljen: 1944, Washingotn (sedež), Bretton Woods (ustanovljen)Glavne naloge: spodbuja mednarodno denarno sodelovanje***pospešuje ekonomsko rast**utjuje stabilnost valut**občasna finančna pomoč državam (posojila)Organi vodenja: Svet guvernerjev (pristojen za odločanje), Izvršni svet in Generalni direktor S katerim organom sodeluje?OZN (ECOSOC) in drugimi SAb) SVETOVNA BANKA (World bank group)Ustanovljena: 1944Katere 4 organizacije jo sestavljajo? Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IRBD), Mednarodna finančna korporacija (IFC 1956), Mednarodna zveza za razvoj (IDA), Agencija za jasmtvo multilateralnih investicij. Med njimi so močne institucionalne veziMEDNARODNA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ- IBRDUstanovljena: skupaj z IMF v Bretton Woodsu (sedež Washington)Članstvo pri kateri SA OZN je pogoj za članstvo v IRBD? V IMF (mednarodni monetarni sklad)- ima tdui enake organe kot IMF4 glavne naloge?Posojila*Spodbujanje zasebnih investicij*financiranje razvojnih projektovKateri so 3 glavni organi vodenja?Svet guverjerjev, Izvršilni svet, Generalni diretorPredstavnik katere države mora biti predsednik IRBD? ZDA, ker ima največji deležGlasovanje v organih?Banka deluje na podlagi vplačanega kapitala. Na tej podlagi se določi težo glasov. MEDNARODNA FINANČNA KORPORACIJA (IFC)Pravna podlaga?Hčerinska organizacija IRBDNaloge?Daje posojila zasebnim podjetjemKdo po uradni dolžnosti opravlja naloge vodilnih organov? Predsednik IBDR, ki je hrakti predsednik izvršnih organov IDA Katera država ima pri odločanju največjo težo glasov?ZDAMEDNARODNA ZVEZA ZA RAZVOJ (IDA)Pravna podlaga?Hčerinska organizacija IRBDNaloge?Financiranje razvoja v manj razvitih državahKatera država ima pri odločanju največjo težo glasov?ZDA5. UNESCOOZN za izobraževanje, znanost in kulturo. Cilj: prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav na področju izobraževanja, znanosti in kulture z namenom poglobiti splošno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Članstvo RS: od 1992 Sedež:ParizProjekti, ki jih podpira:

- programe za povečevanje pismenosti- tehnične programe- programe za usposabljanje učiteljev- vzdrževanje seznama svetovne dediščine- ti seznami zajemajo pomembne kraje, katereih zavarovanje

je zaradi njihove naravne ali zgodovinske vrednosti pomembno za vse človeštvo (1986 Škocijanske jame, 2010- Idriji NE uspe na seznam).

Generalna sekretarka unesca: Irina Bokova, Bolgarija

33

30.SKLOP:SVETOVNA BANKA (WORLD BANK GROUP) Med. finančna korporacija IFC, Med združenje za razvoj IDA, Agencija za jamstvo multilateralnih investicij- MIGA vzami še prejšnji listek z opisi 1.KATERE 4 ORGANIZACIJE, SESTAVLJAJO SKUPINO SVETOVNA BANKA«?

- Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD) 1944- Mednarodna finančna korporacija (IFC) 1955- Mednarodno združenje za razvoj (IDA) 1960- Multilateralna agencija za zavarovanje investicij (MIGA)

2.NA KATERI PRAVNI PODLAGI SO LETA 1956 USTANOVILI MEDNARODNO FINANČNO KORPORACIJO (IFC), KAKŠNE SO NJENE NALOGE, KDO »PO URADNI DOLŽNOSTI« OPRAVLJA NALOGE NJENIH VODILNIH ORGANOV, KATERA DRŽAVA IMA PRI NJENEM ODLOČANJU NAJVEČJO »TEŽO GLASOV«? PODLAGA: IFC Articles of Agreement je začel veljati 20. julija 1956, ko je zahtevano število vsaj 30 držav članic prispevalo $ 75 milijonov potrebnega kapitala. NALOGE: daje posojila (predvsem za nerazvita področja držav članic) brez jamstva (kot ga zahteva IBRD), podpira vlaganje zasebnega kapitala v produktivna podjetja, je zbirni center za naložbe in strokovno vodenje skladov.

Sodelujejo lahko članice IBRD, vsaka z določenim deležem. Posle vodi generalni direktor, ki ga voli izvršni svet.Kdo po uradni dolžnosti opravlja naloge vodilnih organov? Predsednik IBRD, ki je hrakti predsednik izvršnih organov IDA Katera država ima pri odločanju največjo težo glasov?ZDA3.NA KATERI PRAVNI PODLAGI SO LETA 1960 USTANOVILI MEDNARODNO ZDRUŽENJE ZA RAZVOJ (IDA), KAKŠNE SO NJENE NALOGE, KDO »PO URADNI DOLZNOSTI« OPRAVLJA NALOGE NJENIH VODILNIH ORGANOV, KATERA DRŽAVA IMA PRI NJENEM ODLOČANJU NAJVEČJO »TEŽO GLASOV«?NALOGE: dolgoročna posojila manj razvitim državam ob liberalnih pogojih pospešiti ekonomski razvoj, produktivnost, zboljševati življenjski standard v manj razvitih državah, razširjati in dopolnjevati dejavnosti IBRD, ..Delovanje: odbor guvernerjev in odbor izvršilnih direktorjev.

Pravna podlaga?Hčerinska organizacija IRBDNaloge?Financiranje razvoja v manj razvitih državahKatera država ima pri odločanju največjo težo glasov?ZDA4.NA KATERI PRAVNI PODLAGI SO LETA 1988 USTANOVILI AGENCIJO ZA JAMSTVO MULTlLATERALNIH INVESTICIJ (MIGA), KAKŠNE SO NJENE NALOGE, KATERA AGENCIJA OZN NADZlRA SVET DIREKTORJEV MIGA, KATERA DRŽAVA lMA PRI NJENEM ODLOČANJU NAJVEČJO »TEŽO GLASOV«?NALOGE: MIGA je članica Skupine Svetovne banke. MIGA daje jamstva vlagateljem iz zasebnega sektorja za nekomercialna tveganja in še zlasti za tveganje izgub, v skladu z jasno opredeljenimi merili, ki jih lahko povzročijo nekonvertibilnost in prenos valut, razlastitev, vojne in državljanski nemiri ter kršitev pogodbe s strani državnih organov. Namen MIGA je pospeševati gospodarski razvoj njenih držav članic v razvoju s spodbujanjem ustanavljanja, širjenja in posodabljanja zasebnih – in še posebej malih ali srednje velikih podjetij in s tem dopolnjevati dejavnosti drugih članov iz Skupine Svetovne banke.31.SKLOP:MEDNARODNA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ-MBOR // IBRD 1.IBRD – KDAJ IN KJE JE BILA USTANOVLJENA?Ustanovljena je bila – skupaj z Mednarodnim denarnim skladom – leta 1944 v Bretton Woodsu v ZDA. Sedež ima v Washingtonu – kot ostale štiri organizacije. IBRD skupaj z IFC- Mednarodna finančna organizacija in IDA – Mednarodno združenje za razvoj – deluje kot celota z imenom Svetovna banka – World Bank – WB.2.ČLANSTVO V KATERI AGENCIJI OZN JE POGOJ ZA ČLANSTVO IBRD? Najprej morajo biti sprejeti pri IMF - med. denarnem skladu.3.ŠTIRI GLAVNE NALOGE/CILJI MBORNajprej so bili cilji tesno povezani z obnovo po II. svetovni vojni - dolgoročno financiranje povojne obnove, pozneje pa s prizadevanji za pospeševanje razvoja dežel v razvoju in dežel v tranziciji – gospodarski razvoj.Sredstva za doseganje teh ciljev vključujejo lastno financiranje, spodbujanje zasebnih investicij ( z jamstvi ali deleži v posojilih ), poleg financiranja razvojnih projektov ( zlasti na področju infrastrukture ) pa so vključena tudi posojila za krepitev razvojne politike in plačilnobilančne stabilnosti. Posojila banke se dajejo pretežno vladam in vladnim podjetjem.-Podpira dolgoročno uravnoteženo rast mednarodne trgovine-Prizadeva si, da se njegova oziroma od njega jamčena posojila uporabijo za najbolj koristne in nujne načrte-pomoč državam članicam s tehničnimi storitvami na področju bančništva.4.GLAVNI ORGANI VODENJA MBOR1. svet guvernerjev kot plenarni organ, ki ima vse pristojnosti banke ( sprejem novih članic, povečanje kapitalskih deležev in odločanje o uporabi prihodkov banke )2. izvršni direktorji, ki so pristojni za splošne dejavnosti banke in naloge, ki jim jih poveri svet guvernerjev3. predsednik banke, ki vodi delo uslužbencev banke in njene tekoče dejavnosti5.KAKO JE UREJENO GLASOVANJE V ORGANIH VODENJA MBOR, KATERA DRŽAVA IMA NAJVEČJO TEŽO GLASOV, KOLIKO ODSTOTKOV? Glasovalna moč države je odvisna od njenega deleža v kapitalu banke – države članice letno vplačujejo kvote - Osnova so kvote v IMF.6.GLAVNE KRITIČNE PRIPOMBE NA DELO IN VLOGO MBOR V SEDANJIH ZAOSTRENIH SVETOVNIH FINANČNIH IN SOCIO-EKONOMSKIH OKOLIŠČINAH? Potreben je nov finančni sistem, ker se je svet financ globaliziral, je potreben nov svetovni dogovor. Potrebna je revizija finančnih institucij, saj ne zmorejo več nadzorovati tesno povezanih finančnih centrov. Zahteva se večja odgovornost tistih, ki upravljajo s finančnim sistemom, večja transparentnost in večji nadzor finančnih trgov. Podnebno – energetski paket, ki države članice sili k varovanju okolja – finančna kriza ne more biti izgovor za opustitev teh ciljev.32.SKLOP:MEDNARODNI MONETARNI SKLAD – IMF/MMS1.KDAJ IN KJE JE BIL USTANOVLJEN?Ustanovljen je bil v Bretton Woodsu leta 1944.2.ŠTIRI GLAVNE NALOGE/CILJI MMS:

34

Ustanovljen je bil z namenom zagotoviti plačilnobilančno stabilnost v obdobju po II. svetovni vojni, ohranjati stabilnost svetovnega monetarnega sistema. Državam s plačinobilančnimi težavami pomaga kot mehanizem za stalna posvetovanja o monetarnih zadevah in za spodbujanje uravnoteženega razvoja trgovine. *Je center za svetovanje in sodelovanje o mednarodnih monetarnih vprašanjih**DČ daje na razpolago sredstva za popravljanje ali odpravo trenutnih motenj plačilne bilance** priporoča ukrepe proti inflaciji, nadzoruje inflacijo, svetuje vladam glede financ**omogoča svobodno menjavo v mednarodni trgovini in mednarodni plačilni promet, tako pomaga članicam razviti gospodarstvo, doseči večjo zaposlenost in dvigniti življenjski standard,…**Nadzor**Finančan pomoč**Tehnična pomoč3.TRIJE GLAVNI ORGANI VODENJA MMS- svet guvernerjev- je plenarni organ, pristojen za najpomembnejše odločitve- izvršni direktorji- so odgovorni za splošne operacije sklada in za naloge, ki jim jih poveri svet guvernerjev-upravni direktor- predseduje izvršnim direktorjem in opravlja druge naloge, ki jih odredi svet guvernerjev- KDO JIH IZVOLI/IMENUJE: Pet direktorjev imenujejo države z največjimi kvotami ( ZDA, Velika Britanija, Francija, Japonska, Nemčija), preostalih 15 pa izvoli svet guvernerjev. Tudi pri tem se vidi premoč finančno najmočnejših držav v skladu.-PREDSTAVNIK KATERE DRŽAVE OZIROMA REGIJE MORA BITI PREDSEDNIK MMS?SLO spada v t. im. skupino belgijske konstituence – izmenjujeta se na dve leti belgijski in avstrijski izvršni direktor.4.KAKO JE UREJENO GLASOVANJE V ORGANIH VODENJA MMS; KATERA DRŽAVA IMA NAJVEČJO TEŽO GLASOV, KOLIKO ODSTOTKOV?Članice imajo v svetu guvernerjev število glasov ponderirano glede na njihove kvote. Največji prispevek – kvoto imajo ZDA5.S KATERIMI ORGANI/ AGENCIJAMI SODELUJE MMS?MBOR, ICSID – Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov, Mednarodna finančna korporacija, Mednarodno združenje za razvoj, Multilateralna agencija za zavarovanje investicij6.KATERE SO GLAVNE KRITIČNE PRIPOMBE NA DELO IN VLOGO MMS V SEDANJIH ZAOSTRENIH SVETOVNIH FINANČNIH IN SOCIO-EKONOMSKIH OKOLIŠČINAH?Drugi del t.i. Bretton - Woodskih dvojčkov, Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund) je bil ustanovljen z osnovnim namenom ohranjanja stabilnosti svetovnega monetarnega sistema. Skozi desetletja delovanja se njegovo poslanstvo ni spremenilo, spremenili pa so se inštrumenti, preko katerih Mednarodni denarni sklad (v nadaljevanju MDS) skuša uresničiti svoje cilje. V zadnjem desetletju, v katerem so svet pretresale velike finančne krize v Mehiki, Aziji, Rusiji, Braziliji, je v MDS dozorelo spoznanje, da mora več pozornosti posvetiti proučevanju vzrokov za nastanek finančnih kriz in ukrepom, ki bi pomagali le-te v čim večji meri zajeziti.33.SKLOP:ZVEZA NATO1. KAJ POMENI KRATICA,KJE JE BILA USTANOVLJENA, KDAJ SE PRIDRUŽI SLO IN PRAVNA PODLAGA?North American Treaty Organisation ali Severnoatlantska organizacija (pakt). Ustanovljena 1949 z Washingtonsko pogodbo. Združila je 10 Z Evropskih držav+ZDA+Kanado, kasneje se pridruži GR, ZRN, Turčija, Španija. SLO pa 2004. Danes ima 28 članic.2. ORGANI?Svet ministrov, vojaški odbor, odbor za civilne zadeve, svet namestnikov.3. CILJI?Obramba in ohranitev miru (pogodbenice bodo razvijale, vzdrževale individualno in kolektivno sposobnost za obrambo). Zasleduje predvsem politične cilje (vzdrževanje individualne in kolektivne sposobnosti za obrambo pred oboroženim napadom) in ekonomske ( pospeševanje ekonomskega sodelovanje).4. NA KATERI DOLOČBI UL OZN SLONI NATO?Na 51. Členu UL OZN- dovoljena je uporaba sile le v primeru samoobrambe. Individualna obramba. Problem nata: dominacija ZDA (veliko investir, druge države ne morejo slediti, kar pomeni, da ima večjo težo pri odločanju in če so ostali proti ima še vedno moč da izvede).5. ŠIRITVE ZVEZE NATOO širitvi odločajo vse DČ soglasno povabi se le tiste države, ki so voljne in sposobne podpreti načela Washingotnskega sporazuma in prispevati k varnosti severnoatalntskega območja- taka država postane pogodbeniva z deponiranjem svoje listine o pristopu pri vladi ZDA. Nato sodi med polzaprte MP, v katere se država lahko vključi le na podlagi povabila (kot npr. Svet Evrope)6. RAZLIKA MED NAPADI NATA NA SRBIJO 1995 IN NA ZRJ 1999?Srbija- operacija proti Srbom v Bosni z nameom prepričati vodstvo bosanskih srbov naj sprejmejo Daytonski sporazum ( sporazum, ki so ga podpisale sprte strani z ozemlja bivše SFRJ 1995 v mestu Dayton ter z njim končale vojno v BIH ter odločile o njeni prihodnosti). Nato JE imel mandat VS ZN.YU- Nato je po izčrpanju vseh ostalih sredstev izvede napad zaradi dogajanja na Kosovu. Nato NI imel mandata v VS ZN.7. NA KATERI MP PODLAGI JE NATO NA KOSOVEM?VS ZN je sprejel (po prekinitvi bombandiranja ZRJ) resolucijo OZN št. 1244, na podlagi katere je bil odobren prihod mednarodnih sil na Kosovo (KFOR= Ksovo force).8. S KATERIMI PROBLEMI PRAVNEGA ZNAČAJA SE JE SREČEVALA SLO V PRIZADEVANJU ZA VKLJUČITEV V NATO IN EU?Nato- doseči smo morali funkcionalno, organizacijsko in strukturno primerljivost našega obrambnega sistema z Natovim + vojaško tehnološko združljivost slovenske vojske: Jasna podpora viljem politike nata** aktivno vključevanje v operacije nata* izpolnitev nalog iz Akcijskega načrta članstva.EU- strah pred nakupi tujcev, strah pred razprodajo.

35

34.SKLOP:SVET EVROPE1. KAJ JE, KDAJ, KJE, KATERE DRŽAVE IN S KAKŠNIM DOKUMENTOM SO GA USTANOVILE?Je mednarodna organizacija (≠Evropskemu svetu- sestanek na najvišjem nivoju, ni instuticuja** ≠ Svetu EU-institucija), sedež: Strasbourg. Je najstarejša org v Evropi, ustanovljena 1949 v Londonu (Londonski sporazum). Ustanoviteljice: VB, FR, BENELUX, Švedska, Danska, Norveška in Irska (Slo od 1993).2. CILJI SVETA EVROPEOhranjanje skupne dediščine evropskih držav (evropske kulture) in o tem obveščati ljudi** Spoštovanje demokracije, temeljnih človekovih pravic in svoboščin-varovati te pravice** iskanje rešitev na področju manjšin, nestrpnosti (odprava diskriminacije), varstva okolja, boj proti kriminalu, aids,..3. ALI SO ČLANICE SE SAMO DRŽAVE EVROPSKE CELINE?Da, ker je to MO na regionalni ravni (deluje na določenem geografskem področju)- članica je lahko neka evropska država, ki sprejema načelo vladavine prava in jamči temeljne človekove pravice in svoboščine nekomu pod njeno oblastjo. Članstvo ni omejeno na države EU, temveč geografsko gledano na Evropo.4. STRUKTURA, NAČIN OBLIKOVANJA IN ODGOVORNOST POSAMEZNIH ORGANOV:Odbor ministrov- sprejema odločitve SE, sestavljajo ga zunanji ministri vseh DČ. Vsaka DČ ima 1 glas. Vezani so na odločitve svojih nacionalnih vlad.Parlamentarna skupščina- parlamentarce izvolijo parlamenti DČ= posvetovalno telo. Razpravlja o delovnih področjih in o pomembnih vprašanjih. Število repdstavnikov in glasov je odvidno od velikosti posamezne države (Slo ima 3). Izrael, Kanada in Mehika imajo v PS status opazovalk.Generalni sekretar- izvoli ga parlamentarna skupščina za 5 let. Je v celoti odgovoren za strateško vodenje delovnega programa Sveta in proračuna. Nadzoruje tudi upravljanje SE. Je depozitar Evropske konvencije o Človekovih pravicah.5. MEDNARODNE POGODBE, KI SO NASTALE POD OKRILJEM SE?SE ima pomembno vlogo pri oblikovanju skupne evropske zakonodaje: Evropska konvencija o človekovih pravicah 1950 (temeljne človekove pravice, do življenja,..)** Evropska socialna listina (vsebuje pravico do dela in pravičnih pogojev pri delu, pravica do pravičnega plačila, do porodniškega dopusta)** Evropska listina o manjšinskih in regionalnih jezikih 1992 ** Evropska kulturna konvencija ** Evropska konvencija o varstvu osebnih podatkov** Evropska listina o lokalni samooupravi.6. RAZLIKA MED SVETOM EVROPE, EVROPSKIM SVETOM IN SVETOM EU?SVET EU- je institucija EU, zakonodajni organ, sestalvjen iz ministrov+predsedujoče države-SVET EVROPE- mednarodna organizacija (regionalna)EVROPSKI SVET- sestanek na najvišjem nivoju EU. Predsednik EK + predsedniki vlad DČ EU, 2x letno, ni institucija EU.7. KAJ JE KONGRES LOKALNIH IN REGIONALNIH OBLASTI EVROPE, KAKO JE SESTAVLJEN IN KAKŠNE IMA PRISTOJNOSTI?Svet Evrope je vedno priznaval, da je najpomembnejša demokracija na lokalni in regionalni ravni. Zato je Odbor ministrov ustanovil Kongres....=CLARE kot SVETOVALNO TELO, ki je nadomestilo prejšnjo Stalno konferenco. Naloge: pomaga novim DČ pri praktičnem uresničevanju njihovih prizadevanj za vzpostavitev učinkovite lokalne in regionalne samouprave **Je glasnik evropskih regij in občin ** je Forum, kjer lahko vsi predstavniki reg/lok oblasti dikutirajo o težavah, združujejo svoje znanje ** Svetuje odboru ministrov in parlamentarni skupščini o lokalnih in reg vprašanjih. Tesno sodeluje z državami in nevladnimi org, ki zastopajo lokalne in reg interese,..Kongres je razdeljen na: a) Zbor lokalnih oblasti in b)Zbor regij Skupaj štejeta 315 stalnih in 315 nadomestnih članov. Izmenično izbirata predsednika kongresa za dobo 2 leta.8. KOMISAR ZA ČLOVEKOVE PRAVICE SENeodvisna institucija znotraj SE, ki skrbi za varovanje številnih pravic in za njihovo zaščito. Izvoli ga pralamentarna skupščina na predlog odbora ministrov (ta poda 3 kandidate). Preverja spoštovanje človekovih pravic + pomaga pri implementaciji standardov SE v posamezni DČ.

36

35.SKLOP: ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI 1.KDAJ IN KJE SO USTANOVILI OVSE? Ustanovili so jo 1975, saj so se v tem letu začele KVSE in na prvi od teh konferenc so podpisali Helsinško listino (vsebuje 10 načel: evropske meje so nedotakljive; spremenijo se lahko samo s pogajanji in se s silo; DČ morajo spoštovati ČP in pravice manjšin; sodelovanje med DČ, zmanjšanje vojaške konfrontacije,..). Na vrhunskem zasedanju v Budimpešti leta 1994 se je KVSE preimenovala v Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi - OVSE. Sedež: Dunaj. ** 56 DČ iz Evrope (SLO od 1992,predsedovala 2005), Osrednje Azije (Armenija, Azerbajdžan, Uzbekistan, Gruzija, Turkmenistan, Kazahstan) in Severne Amerike (Kanada in ZDA). **Gre za največjo regionalno varnostno oragnizacijo na Svetu 2.NAŠTEJ GLAVNA DOGAJANJA IN DOKUMENTE PRI NASTAJANJU TE ORGANIZACIJE.Začetek t.i. helsinškega procesa predstavlja otvoritev Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) v Helsinkih 3. julija 1973. V prvi fazi procesa je 35 zunanjih ministrov iz vseh evropskih držav (razen Albanije), ZDA in Kanade sprejelo t.i. Modro knjigo in predstavilo stališča svojih vlad glede varnosti in sodelovanja v Evropi ter nadaljnjega delovanja Konference. Druga faza je potekala v Ženevi od 18. septembra 1973 do 21. julija 1975, ko so strokovnjaki 35-ih držav v prvih multilateralnih pogajanjih med Vzhodom in Zahodom oblikovali Sklepno listino KVSE. V tretji fazi - od 30. julija do 1. avgusta 1975 - je 35 predsednikov držav oz. vlad v Helsinkih podpisalo Helsinško sklepno listino (Helsniki Final Act).S spremembami v 80-ih in začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je morala KVSE svoje aktivnosti prilagoditi nastalim razmeram in prevzeti nove naloge. Tako je bila 21. novembra 1990 podpisana Pariška listina za novo Evropo, ki je postavila prve temelje za institucionalizacijo KVSE kot foruma za politične konzultacije. Na nadaljevalnem sestanku v Helsinkih od 24. marca do 8. julija 1992 so bili ustanovljeni Forum za varnostno sodelovanje, Visoki komisar za narodne manjšine, Ekonomski forum in Finančni odbor ekspertov v okviru Odbora visokih uradnikov. Takrat je bila formalno ustanovljena tudi funkcija Predsedujočega (Chairman-In-Office), ki je odgovoren za koordinacijo in konzultacije o vseh aktualnih KVSE zadevah. Na Ministrskem svetu v Stockholmu od 14. do 15. decembra 1992 je bila ustanovljena funkcija Generalnega sekretarja. Zaradi navedenih institucionalnih sprememb je KVSE iz procesa prerasla v organizacijo, ter se tako na Vrhunskem zasedanju v Budimpešti leta 1994 preimenovala v Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi - OVSE. Ob tem so se organi preimenovali v Ministrski svet (prej Svet KVSE), Visoki svet (prej Odbor visokih uradnikov) in Stalni svet (prej Stalni odbor). Povečale so se pristojnosti Predsedujočega OVSE, Generalnega sekretarja, Visokega komisarja za narodne manjšine in Urada za demokratične institucije in ĆP (ODIHR). 3.KATERI SO OSNOVNI CILJI OVSE? Utrjevanje skupnih vrednot držav članic in izgradnja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava,** Preprečevanje lokalnih konfliktov ter stabilizacija in vzpostavljanje miru na konfliktnih območjih,**Soočanje z varnostnimi grožnjami ter preprečevanje nastajanja novih političnih, ekonomskih in socialnih razlik- ekonomska in okoljska varnost. ** Krepitev civilne družbe in vladavine prava**Ukvarjanje z varnostnimi vprašanji (nadzor oborožitve, diplomacija, ukrepi za graditev zaupanja in varnosti.** Ukvarjanje s ČP in demokracijo**4.KATERE ORGANE IMA DANES OVSE IN KAKŠNE SO NJIHOVE DOLŽNOSTI? Ministrski svet=Svet zunanjih ministrov -na ravni zunanjih ministrov članic OVSE se sestaja v letih, ko ni vrhunskih zasedanj. Na zasedanju zunanji ministri razpravljajo o vseh pomembnih zadevah iz področja delovanja OVSE, pregledajo in ocenijo aktivnosti Organizacije ter zagotovijo njihovo usklajenost z osnovni političnimi cilji OVSE. Sprejete so ustrezne odločitve za nadaljnje delo. Visoki svet sestavljajo politični direktorji z zunanjih ministrstev držav OVSE. Ustanovljen je bil z namenom priprave dela in uresničevanja odločitev Ministrskega sveta, ter za nadzor, upravljanje in koordinacijo zadev OVSE v času med zasedanji le tega. Forum za varnostno sodelovanje -se sestaja enkrat tedensko na Dunaju. V njegovem okviru poteka razprava in sprejemanje odločitev glede vojaških vidikov varnosti in stabilnosti na področju OVSE.Ekonomski forum je bil ustanovljen na podlagi odločitve ministrskega zasedanja v Pragi leta 1992 z namenom spodbujanja dialoga o tranziciji in razvoju v tržno gospodarstvo kot pomembnega prispevka k izgradnji demokracije. Srečanja potekajo v okviru VS OVSE 1x letnoStalni odbor je glavni organ OVSE za sprejemanje odločitev, politični dialog in razpravo. Sestavljajo ga stalni predstavniki držav članic pri OVSE, ki se enkrat tedensko (praviloma ob četrtkih) sestajajo na Dunaju in obravnavajo aktualno dogajanje na vseh področjih delovanja ter sprejemajo odločitve glede nadaljnjih aktivnosti. Pripravljalni odbor Stalnega sveta - predstavlja forum za formalne politične konzultacije o vseh zadevah, vključno z rednimi poročili o aktivnostih predsedujoče države. Pripravlja odločitve, ki jih sprejme Stalni svet, ter dokumente, ki bodo posredovani Ministrskemu svetu. Svetovalni odbor za upravljanje in finance je zadolžen za oblikovanje letnega proračuna OVSE, ki je ključnega pomena za nemoteno izvajanje aktivnosti Organi, vključno z delovanjem terenskih misij Parlamentarna skupščina trenutno šteje 317 poslancev iz držav članic OVSE in se sestaja dvakrat letno. Ustanovljena je bila z namenom spodbujanja večje vključenosti predstavnikov nacionalnih parlamentov v aktivnosti OVSE - zlasti na področju krepitve demokratičnih institucij v državah OVSE, pri razvoju in promoviranju mehanizmov za preprečevanje in reševanje konfliktov ter razvoju institucij OVSESekretariat zagotavlja administrativno podporo zasedanjem Stalnega sveta, vodenje arhiva OVSE, distribucijo dokumentov na zahtevo držav članic, informiranje javnosti o glavnih aktivnostih OVSE ter operativno podporo celotni Organizaciji. Z odločitvijo Vrhunskega zasedanja v Parizu je bil prvotno ustanovljen v Pragi, kasneje pa se je na podlagi odločitve Ministrskega sveta v Rimu preselil na Dunaj.5.KAJ JE NALOGA VISOKEGA KOMISARJA OVSE ZA NARODNE MANJŠINE? Visoki komisar za narodne manjšine (High Commissioner on National Minorities - HCNM) je zadolžen za zgodnje ugotavljanje in reševanje medetničnih napetosti, ki bi lahko ogrozile mir, stabilnost in prijateljske odnose med državami članicami OVSE. Institut Visokega komisarja je bil ustanovljen na Vrhu OVSE v Helsinkih leta 1992 in deluje kot instrument preventivne diplomacije. Deluje neodvisno od vseh vpletenih strani, opravlja "on-site" misije, ter promovira dialog, zaupanje in sodelovanje. Sedež ima v Haagu. Funkcijo Visokega komisarja opravlja Rolf Ekeus. Pravna podlaga za delovanje: mandat, dan s strani ministrskega sveta OVSE6.KATERO SODIŠČE JE BILO USTANOVLJENO V OKVIRU OVSE?Sodišče za spravo in arbitražo (Court of Conciliation and Arbitration) je bilo ustanovljeno z namenom reševanja sporov med državami članicami OVSE, ki so pogodbenice Konvencije o spravi in arbitraži v okviru OVSE, ki je stopila v veljavo 5.12.1994. Do danes je konvencijo ratificiralo 33 držav članic. Sodišče ni stalni organ, temveč se ustanovi "ad hoc", v kolikor je nanj naslovljena prošnja za rešitev spora. Komisija za spravo v začetni fazi postopka posluša primer in pripravi poročilo; nakar imata stranki na voljo 30 dni časa, da zaključke Komisije sprejmeta. V kolikor do dogovora ne pride, se poročilo preda v razsojanje Arbitražnemu sodišču, katerega odločitev je zavezujoča. Člani sodišča so eminentne osebnosti s širokimi izkušnjami v mednarodnih zadevah in mednarodnem pravu. Doslej na sodišče ni bil naslovljen še noben primer. Funkcijo predsednika sodnika opravlja Robert Badinter.36.SKLOP: MEDNARODNOPRAVNO VARSTVO MANJŠIN (MPo na ravni OZN/Sveta Evrope/društva narodov, manjšine v ITA,AVT,MADŽ...)MANJŠINA= skupina ljudi, ki jo večina obravnava kot predmet predosdkov in diskriminacije ALI skupina ljudi, ki zaradi prikrajšanja zahteva posebno zaščito države ALI neprevladujoča skupina prebivalstva, ki želi ohraniti svojo narodnostno, etnično, versko in jezikovno tradicijo, ki se razlikuje od ostalega prebivalstva. Poznamo 2 vrsti:

37

1) Avtohtone- že 6 generacij živijo na določenem področju2) Tiste, ki so nastale na podlagi migracij

1.Naštej in opiši vsebino MPo, sprejetih v okviru OZN o varstvu manjšin in še posebej 27. člen MPDPP ter 2/2. člena Mednarodne konvencije o prepovedi vseh oblik rasne diskriminacije.Zaščita manjšin se v okviru OZN povezuje s splošno zaščito človekovih pravic.UL OZN (1945) – nima izrecnih določb o varstvu manjšin, temelji pa na načelu nediskriminacije in spoštovanja človekovih pravic.Konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida (1948): je prvi pozitivno-pravni element varstva manjšin in predvideva kazensko odgovornost za uničenje nacionalne, verske ali etnične skupine. Je prvi pravni predpis v zvezi z varstvom manjšin in pomeni prvi dokument na področju človekovih pravic, ki se nanaša na genocid.Splošna deklaracija človekovih pravic (1948):poudarek je predvsem na invididualnih pravicah: enakost, svoboda gibanja, prepoved diskriminacije... (ne omenja pravic majšin). Za nadzor nad izvajanjem te konvecije skrbi Odbor za človekove pravice.27. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) 1966 sprejet, začel veljati 1976: pri tem členu je odigrala pomembno vlogo Podkomisija za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin, ki je pripravila besedilo člena o pravicah pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki je kasneje postal 27. člen MPDPP in se glasi: »V tistih državah, v katerih živijo etnične, verske ali jezikovne manjšine, osebam, ki pripadajo takim manjšinam, ne bo odvzeta pravica, da skupaj z drugimi člani svoje skupine uživajo lastno kulturo, izpovedujejo in prakticirajo svojo vero ali uporabljajo svoj lasten jezik.« Za nadzor nad izvajanjem te konvecije skrbi Odbor za človekove pravice.Konvencija ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (1965): ta konvencija govori o tem, da pravice pripadajo vsem ljudem, ne glede na raso, barvo kože ali etnično poreklo pravice in svoboščine, ki so zajete v Splošni deklaracij človekovih pravic. Zlasti je pomemben 2. odstavek 2. člena: Države pogodbenice te konvencije morajo, če je to zaradi okoliščin potrebno, na socialnem, gospodarskem in kulturnem področju ter na drugih področjih s posebnimi in konkretnimi ukrepi zagotoviti primeren razvoj in varstvo določenih rasnih skupin in pripadnikov teh skupin z namenom, da se jim v celoti in enakopravno zagotovi uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ti ukrepi v nobenem primeru ne smejo imeti za posledico, da bi neenake ali posebne pravice za različne rasne skupine trajale še potem, ko so bili doseženi nameni, za katere so bili ukrepi sprejeti. In dolžnost preganjati kazniva dejanja s tega področja. Za nadzor nad izvajanjem te konvencije skrbi Odbor za odpravo rasne diskriminacije.Definicija rasne diskriminacije: vsako razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na podlagi rase, barve kože, nacionalnega ali etničnega porekla, kadar imajo ta dejanja namen ali dejanski učinek onemogočiti komurkoli enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem ali drugem področju javnega življenja ali ga za vse to prikrajšati.Deklaracija ZN o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin: sprejela jo je GS ZN leta 1992. Sprejeta je bila zaradi kontradiktornega razvoja glede manjšin in odnosa matičnih držav do njih. OZN je želela zbrati vse pravice o manjšinah v eni deklaraciji, da se jim da večjo težo. Predstavlja enega prvih dokumentov, ki se nanaša izrecno na manjšine. Deklaracija vsebuje 9 členov, govori pa predvsem o tem, da morajo države varovati obstoj in narodno ali etnično, versko in jezikovno identiteto manjšin znotraj svojih ozemelj ter da lahko pripadniki manjšin uresničujejo svoje pravice brez kakršne koli diskriminacije tako kot posamezniki, kakor tudi v skupnosti z drugimi člani svoje skupine. Nadzor: Odbor za ČP2.Katere multilateralne pogodbe, ki se nanašajo na varstvo manjšin, so bile sprejete v okviru Sveta Evrope in na kratko opiši njihovo vsebino VARSTVO MANJŠIN V EVROPIPartikulirano pravo glede varstva manjšin v Evropi.Evropska konvencija o pravicah in temeljnih svoboščinah (1950) + 14 protokolov:je najsplošnejši inštrument, ki prepoveduje diskriminacijo pripadnikov manjšin. Uživanje pravic in svoboščin iz Konvencije je zajamčeno vsem osebam, ki bi bile kakor koli prizadete z ukrepi oblasti neke države članice. Države morajo zagotavljati pravice in svoboščine iz konvencije vsem, brez kakršne koli diskriminacije na osnovi njihovega spola, rase, barve kože, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, narodnostnega ali socialnega porekla, pripadnosti manjšini, imetja, rojstva ali kakega drugega statusa.Okvirna konvencija o pravicah narodnih manjšin (sprejeta 1994, podpisana 1995): Je prvi mednarodni multilateralni instrument varstva manjšin, ki ima pomanjkljivost, ker gre le za okvirno konvencijo in ker ne govori o kolektivnih pravicah manjšin, ampak zgolj o individualnih. Ta konvencija postane zavezujoča prvi dan meseca po izteku tri mesečnega obdobja, šteto od dneva, ko je 12 DČ Sveta Evrope privolilo, da jih ta konvencija zavezuje.Odbor ministrov spremlja izvajanje te konvencije s strani DČ. Pomaga pa mu odbor strokovnjakov (svetovalni odbor), katerega člani morajo imeti priznano strokovno znanje s področja varstva manjšin. Odbor ministrov določi sestavo strokovnjakov, njihov poslovnik... Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih (1992; SLO jo je podpisala 1997, ratificirala pa 2000): določa vsebino ukrepov, ki naj bi jih izvajale države za razvijanje uporabe regionalnih in manjšinskih jezikov v javnem življenju. Vsebuje podrobnejše določbe o uporabi teh jezikov v izobraževanju, sodstvu, upravi javnih službah, sredstvih javnega obveščanja, na kulturnem področju ter v ekonomskem in socialnem življenju. Predvsem varuje pravico do ohranitve in rabe manjšinskih jezikov (kot ključne značilnosti evropske kulturne dediščine) tako v javnem kot zasebnem življenju IN vsebina ukrepov, ki jih naj države v ta namen izvajajo. Slabosti konvencije: izključuje tiste manjšine, ki niso avtohtone IN države lahko izvajajo le del teh pravic iz konvencije – same lahko izbirajo katere pravice bodo izvrševale in katere ne!Helsinška listina (1975)- Določa načelo varstva človekovih pravic s strani DČ in s tem tudi spoštovanje pravic manjšin (samo individualne pravice). Omogoča oziroma je pa od vsake DČ posamezno odvisno ali bo določene manjšine v svoji državi priznala ali ne (če jih država ne prizna, potem te ne obstajajo) – slabo varstvo, ker je obstoj manjšin odvisen od subjektivne volj države.Visoki komisar za narodnostne manjšine: Soglasno ga imenuje ministrski svet na predlog stalnega sveta za dobo 3 let (največ dva krat zapored).... čeprav ne spada pod pogodbe, je pa pomemben. (glej naslednje vprašanje). 3.KAJ JE NALOGA VISOKEGA KOMISARJA OVSE ZA NARODNE MANJŠINE? Visoki komisar za narodne manjšine (High Commissioner on National Minorities - HCNM) je zadolžen za zgodnje ugotavljanje in reševanje medetničnih napetosti, ki bi lahko ogrozile mir, stabilnost in prijateljske odnose med državami članicami OVSE. Je instrument za preprečevanje etničnih konfliktov v najzgodnejši možni fazi- njegovo delovanje je predvsem preventivno. Institut Visokega komisarja je bil ustanovljen na Vrhu OVSE v Helsinkih leta 1992 in deluje kot instrument preventivne diplomacije. Deluje neodvisno od vseh vpletenih strani, opravlja "on-site" misije, ter promovira dialog, zaupanje in sodelovanje. Sedež ima v Haagu. Funkcijo Visokega komisarja opravlja Rolf Ekeus.Pravna podlaga za delovanje: mandat, dan s strani ministrskega sveta OVSE3.Kaj določa glede manjšin sporazum med Vlado RS in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti iz leta 2002?

38

kulturni sporazum l. 2002 (bilateralni sporazum med slovenijo in avstrijo) je bil sprejet zato, ker slovenija ni nasledila avstrijske državne pogodbe iz leta 1955; ščiti/vsebuje kolektivne pravice slovenske manjšine v avstriji in individualne pravice avstrijske manjšine v sloveniji4.Kako je urejeno varstvo slovenske manjšine v Italiji?Slovenska narodna manjšina se v Republiki Italiji nahaja v treh obmejnih provincah: Tržaška pokrajina, Goriška pokrajina in Videmska pokrajina.Za varstvo slovenske manjšine v Italiji so pomembni sledeči dokumenti:Notranja ureditev: Zakon o zaščiti slo jezikovne manjšine v furlaniji- julijski krajini (zagotavlja varstvo pravic manjšine, ki ne smejo biti na nižji ravni od tiste, ki jo manjšina že uživa na osnovi prejšnjih določil. Evropska okvirna konvencija o pravicah narodnostnih manjšin 1994 in Evropska listina o manjšinskih in regionalnih jezikih iz 1992.Mirovna pogodba z Italijo (1947) – nima manjšinske klavzule, ime le nediskriminatorno klavzule (posebej glede jezika).Londonski memorandum (1954) in posebni statut, ki je povezal zaščito manjšin s človekovimi pravicami in tako zagotavlja pravico enakosti manjšinam.Osimski sporazumi (1972) – z njihovim sprejetje je prenehal veljati Memorandum in njemu pripadajoč statut, vendar sta se obe strani zavezali, da bosta ohranili obstoječe določbe o notranji zaščiti manjšin statuta (tako se specialni statut inkorporira v Osimske sporazume). Pomembna je preambula OS, ki določa, da se bosta državi ravnali po največjih zmožnostih, da bosta uresničili 8. člen, to je člen, ki se nanaša na manjšine, a le na manjšine v Tržaški pokrajini.V notranji ureditve je pomemben Zakon o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji – Julijski krajini (2001). Najpomembnejše je določila 2. odstavka 28. člena, po katerem si nobenega določila tega zakona ni mogoče razlagati na tak način, da bi zagotavljalo varstvo pravic SLO manjšine na nižji ravni od tiste, ki jo manjšina že uživa na osnovi prejšnji določil.Leta 2002 je Italija sprejela Globalni zakon o pravicah manjšin 1992: Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih 1994: Okvirna konvencija o pravicah narodnih manjšin5.Varstvo manjšin med SLO in Madžarsko?-Mirovna pogodba iz Trianona 1920; nima manjšinskih določb -Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju; za narodni manjšini je pomemben 16. člen -Madžarsko-slovenska pogodba o manjšinah 1992; ta pogodba velja za pet let in se avtomatično podaljša za isto dobo, če ga nobena stran ne odpove 6 mesecev pred potekom roka; obe državi se zavezujeta, da bosta slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski manjšini v Sloveniji zagotavljali možnost za ohranitev in razvoj kulturne identitete manjšin in v ta namen izvajali ustrezne ukrepe; zagotavljale posebne pravice (ne bom jih naštevala, poglejte si 64.člen Ustave RS) in da bosta ustanovili medvladno komisijo, ki bo spremljala uresničevanje določb tega sporazuma. Medvladna komisija ima naslednje naloge:- obravnava aktualna vpraš anja manjš in v obeh državah;- ocenjuje uresničevanje obvesnosti iz tega sporazuma;- pripravlja in sprejema proporočila za svoji vladi v zvezi z uresničevanjem tega sporazuma in po potrebi predlaga njegove spremembe.6.SLOVENSKO-MADŽARSKI SPORAZUM O ZAGOTAVLJANJU POSEBNIH PRAVIC SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE NA MADŽARSKEM IN MADŽARSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V RS IZ LETA 1992V želji, da bi zagotovili čim višjo raven pravnega varstva ter ohranjanja in razvijanja narodne identitete slo narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodnostne skupnosti v Slo ter, da bi dosegli enakost, sta se pogodbenici sporazumeli o posebnih pravicah posameznikov in manjšin kot celote. Posebne pravice: Svobodno izražanje kulturne, jezikovne, verske in celovite slo ali madž identitete manjšin in njihovih pripadnikov – v ta namen bosta sprejeli ukrepe in mehanizme na področju izobraževanja, kulture, javnega obveščanja, založniške, znanstveno-raziskovalne dejavnosti, gospodarstva,…pouk v materinem jeziku, učenje materinega jezika v vrtcih, osnovni, srednjih, visokih šolah – dvojezičnost, štipendiranje, zagotavljanje učil,…podpiranje ustanavljanja in delovanja kulturnih ustanov, društev, organizacij, skladov; podpisnici zagotavljata uporabo materinega jezika v zasebnem in javnem življenju, pred upravnimi in sodnimi organi- enakopravnost jezikov; pravica manjšin do informiranosti v svojem jeziku v medijih – tisku, radiu, tv,..- podpisnici zagotavljata skrb pri zagotavljanju le-tega; zagotavljata gospodarski in družbeni razvoj; omogočanje stikov z matičnim narodom, sodelovanje predstavnikov manjšin pri sklepanju sporazumov, ki se nanašajo neposredno na njih; v namen uresničitve teh pravic bosta podpisnici zagotavljali materialno in drugo podporo; ustanovili bosta medvladno komisijo za manjšine, ki bo spremljala uresničevanje določil tega sporazuma in se bo sestala vsaj dvakrat letno – obravnava aktualnih vprašanj, priporočila vladi,…(o nalogah te komisije poglej prejšnje vprašanje)7.KAKŠEN MEDNARODNI POSTOPEK LAHKO SPROŽIJO PRIPADNIKI MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI (ČE SO JIM KRŠENE PRAVICE) V ZVEZI Z BILATERALNO POGODBO IZ 1992?Lahko sprožijo postošek pred ESČP. Vlagatelji se lahko zastopajo sami ali po zastopniku. Pred Senatom mora biti odvetnik ali drug zastopnik. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati odvetnik RS, ki zastopa stranko pred ESČP: ima dovoljenje v za opravljanje odvetniške dejavnosti v SLO, ima stalno preb v RS (ne potrebuje državljanstva), ustrezno razumevanje enga od uradnih jezikov sodišča (ANG, FR). SLO zbornica ima seznam takih odvetnikov.8.Na katere manjšine se nanaša in kaj v tem pogledu določa bilatelralna pogodba o kulturnem sodelovanju?Kulturni sporazum l.2002 (bilateralni sporazum med slovenijo in avstrijo) je bil sprejet zato, ker slovenija ni nasledila avstrijske državne pogodbe iz leta 1955; ščiti/vsebuje kolektivne pravice slovenske manjšine v avstriji in individualne pravice avstrijske manjšine v sloveniji. SLO MANJŠINA V AVTSRIJI (SAInt germainska pogodba 1919, Avstrijska državna pogodba 1955-slo je ni nasledila zato pride do Kulturnega sporazuma l 2002).

37.SKLOP:EVROPSKA LISTINA O REGIONALNIH IN MANJŠINSKIH JEZIKIH (+ vse ostalo o rabi jezika manjšin)1. KDAJ JE BILA SPREJETA IN KDAJ JE POSTALA ZA DČ ZAVEZUJOČA? 1992; SLO jo je podpisala 1997, ratificirala pa 2000. Sprejel jo je Svet Evrope v StrasbourguZačne veljati prvi dan meseca po izteku 3 mesečnega obdobja po dnevu, ko je 5 DČ SE privolilo, da jih ta konvencija zavezuje. Za DČ, ki naknadno izrazijo soglasje po obvezi, pa prvi dan meseca po izteku treh mesecev po dnevu deponiranja listine (na voljo je vsem DČ SE). Za nadzor nad izvajanjem skrbi Odbor vladnih strokovnjakov (posvetovalni organ), ki ga imenuje Odbor ministrov SE za dobo 6 let.2. KAJ UREJA LISTINA IN V ČEM JE NJENA SLABOST? Varuje pravico do ohranitve in rabe (kot ključne značilnosti evropske kulturne dediščine) manjšinskih jezikov tako v javnem kot v zasebnem življenju. Ureja tudi vsebino ukrepov, ki jih naj države v ta namen izvajajo. Slabost: Izključuje tiste skupine, ki niso avtohtone**Države lahko izvajajo le del teh pravic, lahko izbirajo katere pravice bodo izvrševale in katere ne ustvarja torej 2 tipa zavezanosti držav:- Nanaša se samo na tiste, ki jih država prizna- Izbere lahko fond norm, ki jih bo izvajala

3. KATERO POGODBENO TELO IZVAJA NADZOR NAD IZVAJANJEM LISTINE IN KDO TELO IMENUJE?

39

Nadzor izvaja ODBOR VLADNIH STROKOVNJAKOV, ki ga imenuje ODBOR MINISTROV SE za dobo 6 let. Gre za posvetovalni organ, vezan na info, ki so jih posredovale vlade v svojih poročilih.4. KATERE DOLOČBE USTAVE IN KATERI ZAKONI RS UREJAJO RABO JEZIKOV USTAVNO PRIZNANIH MANJŠIN (MADŽARI, ITALIJANI, ROMI)? Ustava RS: 5. člena, ki govori o tem, da država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine ter da zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti11.čl.: Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin,v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost,je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.64.čl. (posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji)Zakoni: Zakonu o sodiščih, Zakonu o pravdnem postopku, Zakonu o splošnem upravnem postopku,Zakonu o notariatu, Zakonu o državnem tožilstvu, Zakonu o kazenskem postopku.Treba je omeniti tudi določbe o poslovanju sodišč na narodnostno mešanih območjih. To poslovanje določa Sodni red v petem poglavju z naslovom Poslovanje sodišča na območjih,kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost.5. ALI IMAJO PRIPADNIKI TI.USTAVNO NEPRIZNANIH MANJŠIN (HRVATI, SRBI, BOŠNJAKI....)PRAVICO DO UPORABE SVOJEGA JEZIKA V UPRAVNIH IN SODNIH POSTOPKIH?DA. 61.čl. Ustave RS (izražanje narodne pripadnosti). Vsakdo ima pravico,da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. 62.čl. Ustave RS (pravica do uporabe svojega jezika in pisave) Vsakdo ima pravico,da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon.6. ALI JE ZAKON O OBVEZNI RABI SLOVENSKEGA JEZIKA V JAVNOSTI V SKLADU Z DOLOČBAMI LISTINE?NE.V sklopu Listine Slovenija opredeljuje kot manjšinska jezika madžarski in italijanski in romski jezik kot neteritorialen. Navkljub zglednemu delovanju na področju teh dveh (in pol) manjšin je bil odnos Slovenije do novodobnih manjšin že večkrat izpostavljen v poročilih Evropske komisije Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti. Tako je v drugem poročilu leta 2002 Komisija opozorila na težave, s katerimi se ti prebivalci srečujejo na področju pridobivanja državljanstva, socialnih in ekonomskih pravic in na negativen odnos javnih uslužbencev.

40

38.SKLOP:ROMI- NJIHOV PRAVNI POLOŽAJKer nimajo matične države, niso prava evropska manjšina. V večini evropskih držav jim ni priznan status narodne manjšine.1. MEDNARODNI DOKUMENTI, POVEZANI Z ROMSKO-ETNIČNO SKUPNOSTJOOZN: Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije 1965**MPDPP 1966 (v veljavi 1976)**MPESKP 1966 (v veljavi 1976)** Splošna deklaracija o ČP 1948** Deklaracija OZN o pravicah oseb, ki ... 1992SE: Evropska listina o R. In M. Jezikih 1992**Evropska listina o varuhu narodnih manjšin 1994** Resolucija CLRAEEU: Evropska konvencija o ČPTS, Evropski center za pravice Romov, Evropski romski informacijski uradOVSE: Visokikomisar OVSE za narodne manjšine, Akcijski načrt za Rome in SInite2. POLOŽAJ ROMOV V SLOVENIJIUstavno priznani (varovani) sta ITA in madžarska avtohtona manjšina + posebna etnična skupnost ROMI. 65 člen Ustave: Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v SLO, ureja zakon. Na zakon se je dolgo čakalo, medtem pa so njihovo zaščito zagotavljali področni zakoni (npr. Zakon o lok samoupravi, Z o lok volitvah)3. ZAKON O ROMSKI SKUPNOSTI V RS (ZromS-1)Marec/april 2007 s kakterim se ureja položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki pripadajo romski skupnosti (poleg vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo slo državljanom) pripadajo na področju: izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, obveščanja in soodločanja v javnih zadevah.4. PRISTOJNOSTI D. ORGANOV IN ORGANOV LOK SAMOUPRAVE PRI URESNIČEVANJU PRAVIC ROMSKE SKUPNOSTI?ZromS-1 je ustanovil SVET ROMSKE SKUPNOSTI, ki predstavlja interese romske skupnosti v razmerju do državnih organov, je oseba javnega prava. Ima 21 članov (14 iz zveze romov, 7 iz lok. Samouprav). Daje pobude, mnenja iz svoje pristojnosti DZ-u, DS-u, Vladi,...5. DOLOČBE USTAVE S TEGA PODROČJA14 člen (enakost pred zakonom), 61 člen (svobodno izražanje narodne pripadnosti), 62. Člen (pravila do rabe in ohranitve jezika/pisave) 63.člen (preporevd spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti).6. TELESA S TEGA PODROČJAVaruh ČP, Urad RS za narodnosti, Državna komisija za varovanje romske skupnisti, Zveza Romov (jožek Horvat Muc)7.PROBLEM ROMOVPogosto so romska naselja na zemljiščih, ki niso komunalno urejena, brez elektrike in vode, rednega odvoza smeti. Pogost problem je tudi lastništvo teh zemljišč- gradijo brez gradbenih dovoljenj. Jožek H. Muc, predsednik romov RS, jih deli v 3 skupine: *Romi z visoko kulturo bivanja* Romi, ki živijo v strnjenih romskih naslejih** Romi, ki živijo v izolatih naugodne razmere- s tem se pojavi problem šolanja otrok. 8. VOLILNA PRAVICAImajo:- Splošno volilno pravico- Posebno volilno pravico, ki jih omogoča, da sami izvolijo še romskega svetnika s posebnih list romskih volilnih upravičencev

41

39.SKLOP:DISKRIMINACIJA IN KONVENCIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK RASNE DISKRIMINACIJE 19651. OBVEZNOST DRŽAV PODPISNICDolžnost prepovedi in kaznovanja vseh oblik RD **Dolžnost izjaviti, da je udeležba v organizacijah, ki vzpodbujejo RS, Kaznivo dejanje **onemogočiti, da bi javne oblasti vzpodbujale k diskriminaciji ** dolžnost zagotoviti tujcem enako pravno varnost kot svojim lastnim državljanom*Najpomembnejše pa je vprašanje vzgoje in izobraževanja- dolžnost, da z ukrepi na področju vzgoje/izobraževanja poskušajo odpraviti predsodke, stereotipe proti drugim in vzpostaviti ljubeč odnos.2. NADZOR NAD IZVAJANJEMOdbor za odpravo rasne diskriminacije (=ORD=CERD)- odbor 18 strokovnjakov, ki so izvoljeni s strani konference držav podpisnic. Država podpisnica ima dolžnost poročati odboru, kako se izvajajo določbe te konvencije (ORD pa mora letno poročati Generalnemu tajniku OZN). Sprejema pritožbe posameznikov/skupin proti DČ, ki se je zavezala, da bo to telo priznala, da ima to pristojnost.3. KAKŠNE SO BILE SUGESTIJE SLO PO ODDANIH PRVIH 2 POROČILIH ODBORU ZA ODPRAVO VSEH OBLIK RD?1999- Odbor ugotavlja, da 4 države niso oddale poročila odboru. Med njimi so Bahrajn, Bangladeš, Kongo in Slovenija. Slovenija je zaprosila za odložitev oddaje poročila in da bo oddaloa poročilo v kratkem času- odbor je to odobril.2000- V SLO ne moremo govoriti o netoleranci nasplošno ali netoleranci proti manjšinam, etničnim, verskim ali kulturnim skupinam, saj odnos med prebivalstvom kažejo na visoko stopnjo koeksistence in razumevanja glede specifičnih problemov manjšin in drugih obučtljivih skupin. Odbor ugotavlja pozitivno ugotovitev. Najpomembnejše v prihodnosti pa so moralne vrednote mladine- naj bi bili odprti glede vprašanj drugih nacionlnosti in kultur.4. POSTOPKI PRED ORD (CERD), a) Pred mednarodnim pogodbenim telesom ODBOROM ZA ODPRAVO RASNE DISKRIMINACIJEORD je pristoje le, če je država (proti kateri postopek poteka) s posebno izjavo priznala takšno pristojnost temu organu. Posameznik/skupina vloži sporočilo (ne sme biti anonimno, vlagatelj mora prej izčrpati vsa pravna sredstva po notranjem pravu in ne sme preteči več kot 6 mesecev od zadnje dokončne odločbe po notranjem pravu). Če je sporočilo po mnenju ORD dopuistno, o tem obvesti državo kršiteljico. Država ima na voljo 6 mesecev, da se izjavi, kako je v zadevi ukrepala. ORD obravnava odgovor in sporoči mnenje tako posamezniku kot državi. Če ugotovi kritve, pozove državo, da v roku 3 mesece poroča o ukrepih za odpravo kršitve. Vsaka D, ki prizna pristojnost temu organu, mora ustanoviti organ, ki sprejema peticije proti državi.Razlika med Odborom za ČP in Odborom za odrpravo rasne diskriminacija- pred OČP lahko nastopijo samo posamezniki, medtem ko pred ORD tako posamezniki kot skupine posameznikov. Pri OČP ni roka, medtem ko je pri ORD rok za vložitev sporočila 6 mesecev.b) Postopki za varstvo pred diskriminacijo v SLO (po notranjem pravu)- Neformalni postopki (Varuh ČP in Urad za enake možnosti)- Formalni postopki (Inšpekcijski postopek, Upravni postopek, Upravni spor, Sodni postopki-kazenski, pravdni, delovni, ustavna

pritožba)5. PRAVNI VIRI, KI PREPOVEDUJEJO DISKRIMINACIJO – OZN, SE in EU?Mednarodno pravo v okviru OZN: Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije* MPDPP*MPESKP*Deklaracija o odpravi diskriminacije žensk* Konvencija proti diskriminaciji v izobraževanju* Konvencija št. 111 o diskiminaciji pri zaposlovanju in poklicih*Konvencija o varstvu pravic vseh delavstv migrantov in njihovih družinskih članov*Konvencija o pravicah invalidovPravo Sveta Evrope: Evropska konvencija o ČŠ, Evropska socialna listinaPravo EU(sekundarno pravo, 2 direktivi): Direktiva o rasni enakosti, Direktiva o enakosti pri zaposlovanju40. SKLOP:DISKRIMINACIJA IN DIREKTIVE EUPEU- splošno varovanje ČPTS, ki jih določa EKČPPES- določbe o konkretnih pravicah posameznika (npr. prepoved diskriminacije na osnovi državljanstva)1. KDO JIH SPREJEMA IN NAŠTEJ 2?Sekundarno pravo (direktive)- sprejema jih Svet EU.Direktiva o rasni enakopravnostiDirektiva o enakopravnosti v zaposlovanju2. NAMEN TEH 2 DIREKTIV?Vzpostavitev minimalne ravni pravne varnosti pred diskriminacijo. DČ EU lahko z notranjimi predpisi določijo širšo varnost, ne morejo pa znižati ravni omenjenega varstva.3. NALOGA DČ?Ukrepi za preprečevanje diskriminacije, ustrezni postopku uveljavljanja pravice, obrnjeno dokazno breme,.. ZAKON O ENAKIH MOŽNOSTIH (SLO)4. TEŽAVE Z IMPLEMENTACIJO V SLO?Če DČ EU ne prenese direktive v celoti in pravilno v notranje pravo, se lahko posameznik pred domačimi sodišči nanje sklicuje= načelo neposrednega učinka., pod pogojem, da je norma pravno popolna (Le proti državi in njenim organom).SLO je pomankljivo vpeljala direktivi v notranjo zakonodajo. Po direktivah je SLO dolžna oblikovati avtonomno elo, ki bo nudila pravno pomoč žrtvam- v SLO je to telo del državne uprave, ni avtonomno. Posebni postopki- glede teh postopkov so pri nas stvari precej nedorečene5. ALI LAHKO DRŽAVE SPREJMEMO MPo, KI DOVOLJUEJO DISKRIMINACIJO?Ne, oz. vse kar je v nasprotju z mandatorno normo, je ničnno (ex tunc=)

42

41.SKLOP:MEDNARODNI POSTOPKI ZA VARSTVO POSAMEZNIKA, KI MENI, DA JE SLO KRŠILA SVOJE MEDNARODNE OBVEZNOSTI GLEDE PREPOVEDI DISKRIMINACIJE IN VARSTVA ČP (Postopki po notranjem pravu, mednarodni postopki pred ORD, OČP, ODŽ, OPM=CAT, OOP=CRC, ESČP)1. POD KAKŠNIMI POGOJI LAHKO POSAMEZNIK SPROŽI POSTOPEK ZARADI KRŠENJA NJEGOVIH PRAVIC:-PO NOTRANJEM PRAVU- Neformalni postopki (Varuh ČP in Urad za enake možnosti)- Formalni postopki (Inšpekcijski postopek, Upravni postopek, Upravni spor, Sodni postopki-kazenski, pravdni, delovni, ustavna

pritožba)-PO MEDNARODNEM PRAVURatificirane in objavljene mednarodne pogodbe se v SLO uporabljajo neposrednost- na njihove doloćbe se lahko sklicujemo v vsakem postopku enako kot na določbe slo zakonodaje.a) po KONVENCIJI OZN O ODPRAVI VSEH OBLIK RASNE DISKRIMINACIJE 1965 IN KAKO TA POSTOPEK POTEKA?Posameznik ima na podlagi norm te K pred sodišči in drugimi državnimi ustanovami PRAVICO do učinkovte zaščit in pravnega varstva + zahtevati Pravično in primerno zadoščenje ali odškodnino za škodo. Odbor za odpravo rasne diskriminacije, ki ga sestavlja 18 članov NADZOR izvaja: preko sistema rednega poročanja DČ in preko pritožb posameznikov/skupin, proti državi, ki je podpisnica K, ki je podala izjavo in s tem Odboru pravico do te pristojnosti.Postopek- Posameznik/skupina vloži sporočilo (ne sme biti anonimno, vlagatelj mora prej izčrpati vsa pravna sredstva po notranjem pravu in ne sme preteči več kot 6 mesecev od zadnje dokončne odločbe po notranjem pravu). Če je sporočilo po mnenju ORD dopuistno, o tem obvesti državo kršiteljico. Država ima na voljo 6 mesecev, da se izjavi, kako je v zadevi ukrepala. ORD obravnava odgovor in sporoči mnenje tako posamezniku kot državi. Če ugotovi kritve, pozove državo, da v roku 3 mesece poroča o ukrepih za odpravo kršitve.b) po OPCIJSKEM PROTOKOLI PO MPDPP IN KAKO TA POSTOPEK POTEKA?Odbor za ČP- nanj je mogoče nasloviti sporočilo le zoper državo, ki je ratificirala MPDPP. Posameznik lahko naslovi sporočilo (ne sme biti anonimno in vlagatelj mora predtem izčrpati vsa pr sredstva v notranjem pravnem redu + ni posebne časovne omejitve). Če je sporočilo po mnenju OČP dopuistno, o tem obvesti državo kršiteljico. Država ima na voljo 6 mesecev, da se izjavi, kako je v zadevi ukrepala. ORD obravnava odgovor in sporoči mnenje tako posamezniku kot državi. Če ugotovi kritve, pozove državo, da v roku 3 mesece poroča o ukrepih za odpravo kršitve.Razlika med Odborom za ČP in Odborom za odrpravo rasne diskriminacija- pred OČP lahko nastopijo samo posamezniki, medtem ko pred ORD tako posamezniki kot skupine posameznikov. Pri OČP ni roka, medtem ko je pri ORD rok za vložitev sporočila 6 mesecev.c) po KONVENCIJI ZN O PREPOVEDI DISKRIMINACIJE ŽENA IN KAKO POTEKA POSTOPEK?Odbor za odpravo diskriminacije žensk- Posamezniki ali skupina teh lahko naslovi sporočilo proti državi pogodbenici (ne sme biti nanonimna, izčrpana pr. Sredstva notranjega reda, vložitev ni vezana na rok). KO ODŽ oceni, da je sporočilo sprejemljivo, o navedbah obvesti zadevano državo- ta ima na voljo 6 mesecev, da poda pisno obvestilo- ODŽ obravnava odgovor in sporoči svoja stališča tako vlagatelji kot DČ. Če je kršila, ODŽ da priporočila, katere ukrepe naj DČ uporabi in ta mora v roku 6 mesecev poročati o ukrepih za odpravi kršitve.d) ODBOR ZN PROTI MUČENJUČe OPM prejme zanesljivo obvestilo, da se na ozemlju katere izmed pogodbenic izvaja mučenje, lahko državo povabi k sodelovanju pri ugotavljanju resničnosti navedb o mučenju. Po potrebi lahko enemu ali več svojim članom naloži, da opravi zaupno preiskavo o primeru. Preiskava se lahko z obveznim soglasjem države, kjer bo potekala, opravi na terenu. OPM o svojih ugotovitvah obvesti prizadeto državo in ji predlaga ukrepe, ki naj jih sprejme.e) ODBOR ZA OTROKOVE PRAVICEOdbor za otrokove pravice sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov, ki preko sistema poročanja držav nadzirajo uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah ter obeh izbirnih protokol s strani držav pogodbenic. Odbor je 2006 začel začasno zasedat v dveh paralelnih skupinah (s po 9 strokovnjaki), da je lahko odpravil zamude pri obravnavanju poročil. Oblikovan je na podlagi 43. člena konvencije. Odbor ne sprejema individualnih pritožb o kršitvah otrokovih pravic, tovrstne pritožbe pa se lahko naslovijo na odbore, ki imajo to pristojnost (npr. Odbor za človekove pravice).2. POSTOPEK PRED ESČPAktivna legitimacija: Fizične in pravne osebe*Nevladne organizacije*Skupine posameznikov Pasivna legitimacija: država in njeni organi ..... Kaj pa država?Ne more vložiti pritožbe, lahko pa obvesti sodišče o kršitvah.Pogoji: če DČ ni izrazila pridržka glede posebne določbe EKČP** Izčrpanje vseh notranjih pravnih sredstev** Rok za vložitev: 6 mesecev od prejema dokončne odločbe notranjega prava* Ne sme biti anonimna**Prepoved obravnavanja zadeve v več mendarodnih postopkih- ne bis in idem. Pravno varstvo po MP- Gre za sekundarno pravno sredstvo , saj se pravilma uporabi šele, če prizadeti izčrpa vsa notranja pravna sredstva (mišljen kot korekcija za nepravilnosti v notranjem pravnem redu). Postopek- Vlagatelj pošlje vlogo/pritožbo na ESČP, vodja sodne pisarne nanjo odgovori (lahko tudi zahteva dopolnitev). Ko ta ugotovi, da je vloga ustrezna, vladatelju pošlje obrazec, s pomočjo katerega FORMALNO VLOŽI zadevo v obravnavo (šele če zdaj vlagatelj izpolni obrazec se zadeva formalno registrira). Individualno zadevo obravnava posamezni oddelek ESČP. Predsednik oddelka določi poročevalca, ki odloči ali bo o zadevi odločal odbor ali senat.Potem ODBOR ugotovi (izjemoma senat) ali je zadeva za obravnavo sprejemljiva ali ne. Če je, se začne preiskava, dokazovanje,.... Izdaja SODBE- pravno sredstvo: v 3 meseci od prejetaj sodbe se lahko zahteva da se zadeva predloži VELIKEMU SENATU. Če pr sredstva ni postane sodba dokončna in obvezno izvršljiva.3.KAKŠEN MEDNARODNI POSTOPEK LAHKO SPROŽIJO PRIPADNIKI MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI (ČE SO JIM KRŠENE PRAVICE) V ZVEZI Z BILATERALNO POGODBO IZ 1992?Vlagatelji se lahko zastopajo sami ali po zastopniku. Pred Senatom mora biti odvetnik ali drug zastopnik. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati odvetnik RS, ki zastopa stranko pred ESČP: ima dovoljenje v za opravljanje odvetniške dejavnosti v SLO, ima stalno preb v RS (ne potrebuje državljanstva), ustrezno razumevanje enga od uradnih jezikov sodišča (ANG, FR). SLO zbornica ima seznam takih odvetnikov.

43

42.SKLOP:EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE=ESČP1. KDO iN POD KAKŠNIMI POGOJI LAHKO SPROŽI POSTOPEK PRED ESČP?Aktivna legitimacija: Fizične in pravne osebe*Nevladne organizacije*Skupine posameznikov Pasivna legitimacija: država in njeni organi ..... Kaj pa država?Ne more vložiti pritožbe, lahko pa obvesti sodišče o kršitvah.Pogoji: če DČ ni izrazila pridržka glede posebne določbe EKČP** Izčrpanje vseh notranjih pravnih sredstev** Rok za vložitev: 6 mesecev od prejema dokončne odločbe notranjega prava* Ne sme biti anonimna**Prepoved obravnavanja zadeve v več mendarodnih postopkih- ne bis in idem.Pravno varstvo po MP- Gre za sekundarno pravno sredstvo , saj se pravilma uporabi šele, če prizadeti izčrpa vsa notranja pravna sredstva (mišljen kot korekcija za nepravilnosti v notranjem pravnem redu). 2. KDAJ IN NA KATERI PRAVNI PODLAGI JE BILO USTANOVLJENO+ SEDEŽ?Ustanovljeno l 1998 (delovati 1999) na podlagi Evropske konvencije o ČP (1950) in Protokola 11 k tej konvenciji. Sedež: Strasbourg.3. POSTOPEK PRED ESČPVlagatelj pošlje vlogo/pritožbo na ESČP, vodja sodne pisarne nanjo odgovori (lahko tudi zahteva dopolnitev). Ko ta ugotovi, da je vloga ustrezna, vladatelju pošlje obrazec, s pomočjo katerega FORMALNO VLOŽI zadevo v obravnavo (šele če zdaj vlagatelj izpolni obrazec se zadeva formalno registrira). Individualno zadevo obravnava posamezni oddelek ESČP. Predsednik oddelka določi poročevalca, ki odloči ali bo o zadevi odločal odbor ali senat.Potem ODBOR ugotovi (izjemoma senat) ali je zadeva za obravnavo sprejemljiva ali ne. Če je, se začne preiskava, dokazovanje,.... Izdaja SODBE- pravno sredstvo: v 3 meseci od prejetaj sodbe se lahko zahteva da se zadeva predloži VELIKEMU SENATU. Če pr sredstva ni postane sodba dokončna in obvezno izvršljiva.4. KDO LAHKO SPROŽI POSTOPEK MERITORNEGA ODLOČANJA IN KDO ZA POSVETOVALNO/SVETOVALNO ODLOČANJE?Meritorno- vsakdo (fizična o,pravna o,nevladne org, skupine posameznikov), ki meni, da so mu bile kratene ČP po EKČP + država, ki lahko samo obvesti o kršitvah.Svetovalno- Odbor ministrov SE5. KDO NADZORUJE IZVRŠEVANJE SKLEPOV ESČP in NADZORUJE IZVAJANJE EKČŠ?Odbor ministrov SE6. KAKŠEN MEDNARODNI POSTOPEK LAHKO SPROŽIJO PRIPADNIKI MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI (ČE SO JIM KRŠENE PRAVICE) V ZVEZI Z BILATERALNO POGODBO IZ 1992?Vlagatelji se lahko zastopajo sami ali po zastopniku. Pred Senatom mora biti odvetnik ali drug zastopnik. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati odvetnik RS, ki zastopa stranko pred ESČP: ima dovoljenje v za opravljanje odvetniške dejavnosti v SLO, ima stalno preb v RS (ne potrebuje državljanstva), ustrezno razumevanje enga od uradnih jezikov sodišča (ANG, FR). SLO zbornica ima seznam takih odvetnikov.7. ZADEVE PROTI SLO, KI SO BILE SPROŽENE PRED ESČP?REHBOCK, MAJERIČ- obtožba (ugotovljena kršitev). Majerič je bil obsojen spolnega napada na mladoletno osebo. Kršitev države zaradi nerazumno dolgega kazenskega postopka zoper njega.TRIČKOVIČ- ni kršitveZAKONCA BELINGER- prijateljska poravnava zaradi dolžine civilne pravdeSIRC- neutemlejena pritožbaKOVAČIČ- utemeljena pritožba, vendar še ni odločeno.8. PROTOKOL št. 11Prestrukturiran sistem za uveljavljane pravic iz EKČP. V veljavo je stopil 1.11.1998 (spreje 1994). Zamenjal je obstoječe nestalno delujoče sodišče in komisije z ENOTNIM organom= stalno delujočim ESČP. Odkar je ta protokol v vekljavi, je število zadev pred ESŠP naraslo do neverjetnih razsežnosti. Najpomembnejša sprememba: Združitev Evropske komisije in ESČP v en organ.9. OSTALI PROTOKOLI1,4,6,7,12 (prepoved diskriminacije),13 (odprava smrtne kazn)

43.SKLOP:EVROPSKA KONVENCIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH =EKČP1. KDO, KJE IN KDAJ JO JE SPREJEL?Svet Evrope, 1950 (Rim).2. KATERI ORGAN(I) NADZIRAJO IZVAJANJE TE KONVENCIJE?Odbor ministrov3. KATERE PROTOKOLE MORAJO DČ, KI PRISOPIJO K KONVENCIJI, POSEBEJ SPREJETI?Vse, razen 1,4,6,7,12,13,144. KATERE NORME O DISKRIMINACIJI VSEBUJE K IN NJENI PROTOKOLI?KAJ DOLOČA PROTOKOL ŠT 12?14, člen EKČP določa prepoved diskriminacije. Protokol št 12 pa določa prepoved diskriminacije bolj podrobno (splošn prepoved D+določbe o podpisu in ratifikaciji, veljavnost,..). V veljavi od marca 2006. Je nevaren za politične strukture, zato ga tudi mi nismo ratificirali (ker odpira možnost mednarodnega nadzora). Določa vodenje postopkov pred evropskim sodiščem.5. KATERI SUBJEKTI IMAJO PRAVICO SPROŽITI POSTOPEK PRED ESČP GLEDEa) KRŠENJA DOLOČB KONVENCIJE IN NJENIH PROTOKOLOV (meritornega odločanja)Fizične osebe, pravne osebe, skupine posameznikov, nevladne organizacije. Država pa lahko o kršitvah le obvešča.b) ZAHTEVE ZA PRIDOBITEV POSVETOVALNEGA MNENJA ESČP (svetovalnega odločanja)ESČP lahko na zahtevo odbora ministrov daje svetovalna mnenja o provnih vprašanjih v zvezi z razlago konvencije (protokol št 2 k konvenciji).

44

44.SKLOP:VARSTVO OTROK, ODBOR ZA OTROKOVE PRAVICE1. PRAVNI VIRISplošna deklaracija o ČP, MPDPP, MPESKP, Konvencija ZN o otrokovih pravicah + opcijiski protokoli. Sprejeta 1989, veljai 1990 (Sprejela jo je GS ZN).2. DEFINICIJA OTROKAVsaka človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže prej.3. NADZORIzvaja ga odbor za otrokove pravice. Sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov, ki preko sistema poročanja držav nadzirajo uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah ter obeh izbirnih protokol s strani držav pogodbenic. Odbor je 2006 začel začasno zasedat v dveh paralelnih skupinah (s po 9 strokovnjaki), da je lahko odpravil zamude pri obravnavanju poročil. Oblikovan je na podlagi 43. člena konvencije. Odbor ne sprejema individualnih pritožb o kršitvah otrokovih pravic, tovrstne pritožbe pa se lahko naslovijo na odbore, ki imajo to pristojnost (npr. Odbor za človekove pravice).4. EVROPSKA KONVENCIJA O URESNIČEVANJU OTROKOVIH PRAVIC (SE)Stalni odbor: razlaga pomembna vprašanja v zvezi s konvencijo, predlaga in preuči spremembe Konvencije, pomaga DČ. Mednarodno kazensko sodišče- otrok (do 18 let) ne more biti kazensko odgovoren.

45.SKLOP:LISTINA O TEMELJNIH PRAVICAH EU1. KDO IN KDAJ JO JE SPREJEL?Junija 1999 je bila sklicana konferenca za pripravo osnutka teksta te listine. Slovesno je bila razglašena l 2000 v Nici kot politično zavezujoč dokument. Nato je bila s popravki vključena l 2004 v Pogodbo o ustavi za Evropo, vendar slednja ni začela veljati, zato je bila 11.12.2007 ponovno razglašena s strani evropskega zakonodajalc. Podpisali so jo predsedniki 3 institucij eu: Sveta EU (Socrates), Evropske komisije (Barrose) in Evropskega parlamenta (Pöttering)2. VSEBINA LISTINE Vsebuje klasične državljanske in politične pravice. Pravice državljanov EU in pravice, ki jih prinašajo nove tehnologije (varstvo osebnih podatkov). Osnovne ekonomske in socialne pravice (tukaj je bilo največ nesoglasij, predvsem glede pravice do stavke, ki je bila v zadnjem trenutku vključena v LTP). Vsebina:- ščiti človekovo dostojanstvo- pojasnjuje temeljne pravice državljanov Unije- poudarja, da je EU skupnost vrednot in prava- Zagotavlja, da bodo navedene pravice spoštovale vse institucije EU3. V KATERIH DRŽAVAH NI OBVEZUJOČA + ZAKAJ?Protokol št 30 (Uporaba Listine o temeljnih pravicah za Poljsko in Veliko Britanijo) določa, da se ne uporablja v :- VB- PoljskaVB meni, da listina daje preveč pravic sindikatom in tudi določbe o socialnih pravicah se jim zdijo preveč velikodušne. London je nasprotoval, da bi ta listina postala sestavni del pogodbe, saj bi s tem negativno posegla v britansko običajno pravo oz. sistem socialne varnosti, ki je med najliberalnejšimi v Evropi. Tako so si izborili izvzetje (opt-out) in listina za državo ne velja.Po zapletih na Češkem v zvezi z ratifikacijo pogodbe se je Evropski svet 29. oktobra 2009 dogovoril o posebnem protokolu, ki določa, da se Protokol št. 30 uporablja tudi za Češko republiko. Ob sklenitvi naslednje širitvene pogodbe bo protokol postal del temeljnih pogodb. 4. STRUKTURA LISTINEPreambula + normativni del s 6 poglavji (dostojanstvo, svoboščine, enakost, solidarnost, pravice državljanov, sodno varstvo) + 7. Poglavje: Horizontalne določbe (področje uporabe, obseh pravic, prepoved zlorabe pravic)5. JE LTP EU del prava EU? Kakšna je njena pravna narava?Zakaj je zavezujoča?Da, po Lizbonski pogodbi je, tako da je pravno zavezujoča za organe EU in DČ EU. Je vključena v pravni sistem EU.Zavezujoča je na podlagi 6 člena, ki navaja, da EU priznava pravice, svoboščine in načela iz listine, le ta pa ima enako veljavo kot pogodba.

45

46.SKLOP:VOJNO PRAVO (Pravilnik o vojskovanju, plačanec, klavzula si omnes, debelacija/okupacija, Henry dunant, sila zaščitnica, Mednarodna kazenska sodišča)1. KAJ JE VOJNO PRAVO + PRAVNI VIRI Pravna pravila, ki urejajo odnose med subjekti MP v času vojne (=oborožen spopad med 2 ali več državam). Državljanska vojna ne spada pod ta pojem, vendar pa morajo stranke notranjega spopada tudi spoštovati nekatera pravila vojnega in humanitarnega prava + temeljna načela človečnosti.Haaška konvencija o zaščiti kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada 1954, Konvencija o popolni prepovedi jedrskih poskusov 1996, Konvencija OZN o preprečevanju in kaznovanju genocida 19482. KATERE ŽENEVSKE KONVENCIJ IZ 1949 S PODORČJA HUMANITARNEGA PRAVA POZNAŠ?K o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v oboroženih silah na kopnem** K o izboljšanju usode ranjencev, bolnikov in brodolomcev v oboroženih silah na morju** K o ravnanju z vojnimi ujetniki* K o zaščiti civilnih oseb v vojni3. KAJ DOLOČA PRAVILNIK O VOJSKOVANJU NA KOPNEM, KI JE PRILOGA IV. HAAŠKE KONVENCIJE (1907) ?Že v uvodu vsebuje t.i. Marentsovo klavzulo- v primerih, ki niso urejeni s pogodbami, so civilno prebivalstvo in oborožene sile podrejene načelom MP, običajem civiliziranih narodov, zakonom človečnosti in javni morali- skratka mednarodnemu običajnemu pravu.VSEBINA: določbe o začetku sovražnosti, običaji vojne na kopnem, doložnosti nevtralnih držav, pravila plena. PRAVILNIK: *Vojno policijo in prostovoljce je izenačil z redno vojsko pod določenimi pogoji ( Da so pod odgovornim poveljstvom, da nosijo viden znak, da javno nosijo orožje, da se ravnajo po vojnem pravu) ** Priznal ljudski upor pod pogoji ** Razlikoval med borci in neborci?? Stranke nimajo neomejene pravice pri izbri sredstev za škodovanje sovražniku** Vojne prevare in sredstva za pridobitev info (vohuni) niso prepovedani, kar pa ne velja za izdajalsko ubijanje, zlorabo zastave ali uniforme.4. KDO JE PLAČANEC IN KAKŠEN JE NJEGOV POLOŽAJ V OBOROŽENIH SPOPADIH?Je vsaka oseba, ki je specialno rekrutirana, da bi se borila v oboroženem spopadu; stvarno in n neposredno sodeluje v sovražnistih; je motivirana, da se deluje v sovražnostih s strani, ki je udeležena v spopadu oz v njenem imenu in je zato plačana; ni državljan sprte strani in nima prebivališča na njenem teritoriju; ni pripadnik oboroženih sil v spopadu in ni poslad od 3 države, ki ni v spopadu. Ni legitimni vojak. Nima pravice biti borec ali vojni ujetnik + nima pravice do zaščitev kot pripadniki oboroženih sil ali vojni ujetnikil5. KATERA DEJANJA SE SMATRAJO ZA MEDNARODNA HUDODELSTVA (VOJNE ZLOČINE=)?Gre za kršitve pravil vojnega prava in vojnih običajev po HK 1899, po HK 1907 in po pravilniku k HK 1907. Zločini proti miru**Hude kršitve zakonov** Zločini proti človeštvu (ubijanje, zasužnjevanje,..). Ti ne zastarajo.6. KAJ POMENI KLAVZULA I OMNES (KLAVZULA SOLIDARNOSTI)?T.i. klavzula splošne udeležve. Je vsebovana v Haaških konvencijah. Pomeni, da se določila HK ne uporabljajo, če v vojni sodeluje država, ki konvencij ni ratificirala. Vendar pa so HK kodificirano običajno pravo- zato zavezujejo države nepodpisnice.7. RAZLIKA MED DEBELACIJO IN OKUPACIJO?DEBELACIJA=podjamljenje- v primeru, ko se oboroženi spopadi končajo in država zmagovalka osvoji celotno ozemlje države poraženke in ga priključi k svojemu. OKUPACIJA= področje neke države se v celoti/delno nahaja v/pod oblastjo sovražne vojske. Dejansko izvrševanje oblasti na okupiranem ozemlju. Okupato mora spoštovati potrebe civilnega prebivalstva.8. USODA MEDNARODNIH POGODB V ČASU VOJNEDK o mednarodnem pogodbenem pravu tega vprašanja izrecno ne ureja. Vendar pa praksa in znanost poznata zudi vojno kot vzrok za prenehanje pogodbe; ne moremo govoriti, da vojna ukinja vse pogodbe (Ženevske in Haaške K ne morejo prenehati, takrat se šele aktivirajo).Nekatere pogodbe prenehajo veljati, nekatere so suspendirane, nekatere pa ostanejo v veljavi- pRavila za ugotavljanje usode MPo v času vojne:* Pogodbe, ki ipso facto prenehajo veljati: tiste, ki so nezdružljive z vojno (npr. P o prijateljstvu, P o sodelovanju, P o mirnem reševanju sporov)* Začasna ustavitev izvajanja (npr. P o ustanovitvi MO)* Nekatere, ki ostanejo oz. takrat samo aktualnePraksa je pokazala, da po koncu vojne z mirovnimi sporazumi natančno določijo o usodi predvojnih pogodb. Ali pa že prej s sporazumom. V nekaterih primerih se lahko uporabita klavzula rebus sic stantibus in nezmožnost izpolnitve.9. KDO JE LAHKO SILA ZAŠČITNICA?KAKO SE IMENUJE?KAKŠNA JE NJENA VLOGA MED VOJNO?TO je lahko DRŽAVA, katere naloga je zaščita interesov strank v spopadu. Lahko je: *nevtralna sila, ki ponudi svoje usluge* pozvana s sprte strani, da bi nudila svoje usluge* lahko je nepristranska humanitarna organicazija (npr. Rdeči križ). Usluge, ki jih izvajajo: nadzor nad izvajanjem Ženevskih konvencij* Pomoč osebam, ki so zaščitene po ŽK, da lažje uveljavijo svoje pravice** Uslugeza poravnavo nesoglasij med sprtimi stranmi.10. KDO JE HENRY DUNANT?ZAKAJ JE POMEMBEN ZA RAZVOJ HUMANITARNEGA PRAVA?Na njegovo pobudo je bila ustanovljena človekoljubna org, mednarodni RDEČI KRIŽI l 1863 v Ženevi. CILJ: Nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. V SLO je RK od 1944. Simbol RK je rdeči križ na beli podlagi (bornjena švicarska zastava). 8 MAJ je mednar. dan RK.11. KATERA AD HOC IN STALA MEDNARODNA KAZENSKA SODIŠČA SO BILA USTANOVLJENA PO 1990m KDO JIH JE USTANOVIL IN NA KAKŠNI PRAVNI PODLAGI?ALI SE KATERO OD TEG SODIŠČ NANAŠA/SE JE NANAŠALO NA SLO, ČE JA, V KAKŠNEM SMISLU?a) MEDNARODNO SODIŠČE ZA HUDE KRŠITVE HUMANITARNEGA PRAVA NA PODROČJU BIVŠE YUAd hoc (priložnostno), Sedež:Haag, Ustanovitev 1993, Ustanovitelj: VS ZN z resolucijo št. 780 in 827. ; Časovna: obdobje po 1.1.1991; stvarna pristojnost: a. hude kršitve ženevskih konvencij iz l. 1949, b. kršitve zakonov in običajev vojne, c. genocid, d. zločini proti človečnosti. To sodišče ima prednost pred sodišči na ozemlju nekdanje JugoslavijePristojna domača sodišča držav, razen če ni mednarodno sodišče- potem se odstopi zadeva njemu (težnja po tem, da bi se manj huda KD obravnavala pred domačimi sodišči, težja pa pred MKSY) Prednost ima MKSY pred državnimi sodišči, kadar je bil kdo pred DS že obsojen, to sodiš+če mu lahko ponovno sodi v 2 primerih: *če je dejanje pred DS kvalificirano kot navadno KD *Če je bilo ravnanje DS pristransko in ne neodvisno, da bi obtoženca obvarovali pred MKSYZa katera mednarodna hudodelstva je pristojno in kateri dokument to določa? Statut MKSJ. ZA hude kršitve ŽK*Za hude kršitve HK*Zločini proti človeštvu (genocid)Ali lahko MKSY sodi obtožencu v odsotnosti? Ne, temeljna pravica do sojenja v navzočnosti. V določenih primerih mu lahko sodi, če je tožilec naredil vse, da bi bila navzočnost zagotovljena in če je sodišče zelo prepričano, da je storil očitana dejanja, vendar lahko izda samo sodbo, kazenskih sankcij pa ne more izreči.Kakšne kazni lahko sodišče izreče in kje obsojenci prestajajo kazni?Najstrožja je doživljenski odvzem prostosti (smrtna kazen ni mogoča) + zaplemba premoženja, ki je bilo pridobljeno s KD. Kazen prestaja v eni izmed držav, ki so izrazile pripravljenost, da bodo obsojence sprejela (Seznam določa STATUS MKSY).b) MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE ZA RUANDO

46

Ustanovljeno 8.11. 1994, z resolucijo št. 955 Varnostnega sveta OZN; stvarna pristojnost: a. genocid, b. zločini proti človečnosti, c. kršitve skupnega 3. člena ženevskih konvencij iz l. 1949 in kršitev II. Dodatnega protokola iz l. 1977( o oboroženih spopadih, ki nimajo mednarodne narave) ; sodišče zaseda v Aruši- Tanzaniji.; časovna pristojnost: 1.1.1994-31.12.1994c) MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE V HAAGUJe stalno sodišče, ustanovljeno 2002 na podlagi RIMSKEGA STATUTA. Sedež: Haag (Ustanovljeno v Rimu). Obravnava primere zoper posameznika na področju najresnejših kršitev humanitarnega prava.V čem se razlikuje od MKSJ in MKSR? SMKSH je ustanovljeno z MPo (Rimski statut), ostala 2 pa na podlagi resolucij VS.Problem AGRESIJE (Hude kršitve miru- ZLOČIN PROTI MIRU) pri SMKSH? Agresija je formalno na spsiku kaznivih dejanj (ki spadajo pod stvarno pristojnost), vendar pa še ni definirana- dokler pripravljalna konvencija ne izda pogoje za izvršitev pristojnosti, SKS ne more izvrševati pristojnosti glede KD agresije. Stvarna pristojnost?Genocid, vojni zločini, zločini proti človeštvu, agresija. Personalna pristojnost?Osebe 18 + Časovna prisotjnost?Za hudodelstva po 1.7.2002 Aktivna legitimacija?Država, tožičec,VS ZN Sestava? 18 sodnikov za dobo 9 let.Na podlagi katerih splošnih načel humanitarnega prava posluje?Ne bis in idem* N. Zakonitosti* N prepovedi retroaktivne veljavnosti* Sojenje osebam mlajšim od 18 ni dovoljeno? Odgovornost nadrejenega, odgovornost podrejenega* Enakost pred zakonom * n nezastaranjaPostopek pred sodiščem se začne s predložitvijo primera tožilcu s strani: 1. države, pogodbene stranke Rimskega statuta 2. Varnostnega sveta OZN z resolucijo na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN ali 3. tožilca na lastno pobudo. Tožilec preuči vse relevantne informacije, če obstaja razumna podlaga za preiskavo, predlaga sodišču, da v predhodnem postopku odobri preiskavo, šele na podlagi sklepa sodišča lahko tožilec izvede preiskavo in pripravi obtožnico, če pa sodišče predlog za preiskavo zavrne, jo lahko tožilec vnovič predlaga, če dobi nove informacije in dokaze.

47

47.SKLOP:MEDNARODNO VOJNO IN HUMANITARNO PRAVO (Martensova k, varstvo civilnega p., vojnih ujetnikov in kulturnih spomenikov v oboroženih spopadih)1. PRAVNI VIRI VOJNEGA PRAVA Haaška konvencija o zaščiti kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada 1954, Konvencija o popolni prepovedi jedrskih poskusov 1996, Konvencija OZN o preprečevanju in kaznovanju genocida 19482. KATERE ŽENEVSKE KONVENCIJ IZ 1949 S PODORČJA HUMANITARNEGA PRAVA POZNAŠ?K o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v oboroženih silah na kopnem** K o izboljšanju usode ranjencev, bolnikov in brodolomcev v oboroženih silah na morju** K o ravnanju z vojnimi ujetniki* K o zaščiti civilnih oseb v vojni3.VSEBINA IN NAMEN MARTENSOVE KLAVZULEV uvodu 4. Haaške konvencije ( o zakonih in običajih vojne na kopnem) je zapisana Martensova klavzula, ki je pomembna še danes: dokler se ne bo moglo izdati popolnejšega vojnega zbornika, štejejo pogodbenice za primerno ugotoviti, da v primerih, ki niso urejeni s predpisi, ki so jih pogodbenice sprejele, ostanejo prebivalci in vojaki pod varstvom in oblastjo načel mednarodnega prava, kakor izhajajo iz načel, ugotovljenih med civiliziranimi narodi, iz zakonov človečnosti in zahtev javne vesti. Klavzula velja še danes za nove predpise vojnega prava, posebej pridobi veljavo zaradi uporabe humanitarnega prava v spopadih, ki niso vojna v pravem pomenu in tudi za tiste načine vojskovanja, ki jih takrat niso poznali. 4.KATERE PRAVNE NORME VSEBUJE PRAVILNIK O VOJSKOVANJU NA KOPNEM, PRILOŽEN K IV. HK IZ LETA 1907?Pravilnik je danes temelj MP predpisom, ki urejajo odnose vojskujočih se strani nasploh in služi kot osnova za nadaljnji razvoj na več področjih; npr. v humanitarnem pravu in na področju varstva kulturnih spomenikov in kulturnih objektov. Vsebina pravilnika: pravila o začetku sovražnosti, o zakonih in običajih vojne na kopnem – pravila o vojaški okupaciji; prepoved napadanja in bombandiranja nebranjenih mest, vasi, naselij, zgradb s pomočjo kateregakoli vojaškega sredstva; pogoji, da je neka oseba vojak in ne civilist: ustrezno poveljstvo; ustrezni znaki – na daljavo vidni, razpoznavni; nosijo odprto orožje -odkrito; se ravnajo po pravilih MP- v skladu z zakoni in običaji vojne. V dvomu je oseba civilist. Zakoni, običaji, pravice in dolžnosti vojne veljajo ne samo za redno vojsko, ampak tudi za milice in prostovoljske odrede, katerih pripadniki izpolnjujejo pogoje Namen pravilnika: zmanjšati vojne grozote – temeljno pravilo, katerega se morajo vojskujoče se stranke držati v medsebojnih odnosih in v odnosih s civilnim prebivalstvom. 5.MP VIR IN VSEBINA VARSTVA V OBOROŽENIH SPOPADIHVOJNI UJETNIKI – III/17- ŽK o ravnanju z vojnimi ujetniki 1949– z njimi je potrebno ravnati človeško. Potrebno jih je zaščititi pred nasiljem, ustrahovanjem, žalitvami in javno radovednostjo. Ujetniki ne smejo biti podvrženi medicinskim poskusom in se jih ne sme pohabljati. Države morajo spoštovati njihovo osebnost in čast. Omogočiti jim morajo ustrezne bivalne razmere ( ujetniki so običajno zaprti v taboriščih, njihovo gibanje pa je omejeno) in zdravstveno oskrbo. Disciplinski ali sodni postopek proti ujetnikom mora vsebovati določene garancije ( pritožba, možnost posredovanja diplomatskega predstavnika, ki je prevzel zaščito interesov njihove domovine;…) . Neozdravljive ranjence in bolnike je treba vrniti v njihovo domovino. Po koncu vojne se mora ujetnike osvoboditi in vrniti v domovino brez zavlačevanja. Tisti ujetniki, ki tega ne želijo, lahko zaprosijo za azil.CIVILNO PREBIVALSTVO – Civilnega prebivalstva ni dovoljeno napadati in ubijati – pravila o tem vsebujejo Ženevske konvencije iz l. 1949 – K o zaščiti civilnih oseb v vojni 1949- ne nanaša se samo na oborožene spopade med državami, ampak tudi na primere delne ali popolne okupacije države, dokler proti okupaciji ni nobenega odpora. Namen konvencije je zaščititi vse ljudi brez razlikovanja, predvsem pa bolne, ranjence, ženske, stare ljudi, slabotne osebe in otroke. Konvencija uvaja zaščito določenih območij namenjenih za civilno prebivalstvo; sanitetna in varnostna območja ali mesta, nevtralizirana območja za zatočišče ranjenih in bolnih vojakov in civilnih oseb, vojne bolnišnice, civilne bolnišnice

1. Kaj o tem določa IV. Haaška konvencija 1907, še posebej PRAVILNIK, kot njena priloga?Konvencija ni razlikovala med vojaki in civilisti, saj je vojna potekala proti narodi in je z vsemi ravnala enako. Pravilnik pa loči med bojevniki in nebojevniki. Pravlnik določa pogoje, da nekoga šteje za civilista: ustrezno nepoveljstvo, ne nosi znaka ali orožja, se ne ravna po pravilih MP. Namen- zmanjšanje vojnih grozot (nimajo vsi pooblastila sodelovati v sovražnostih;le vojaki2. Kaj o tem določa ŽK o vartsvu civilnega prebivalstva in protokol k tej konvenciji?CP je skupina udeleženih ljudi v oboroženih spopadih in je pod zaščito MP. Proti CP se ne sme uporabljati orožja, v primeru okupacije jim pripadajo določene pravice.3. Ali gre za varstvo v notranjih ali meddržavnih spopadih?Predvsem v meddržavnih + okupaciji. Vendar se morajo nekatera pravila vojnega prava in običajnega upoštevati tudi v notranjih spopadih. Subjekti: vse obsebe brez razlike, predvsem pa bolniki, ranjenci, starejši, onemogli, ženske, otroci.4. Katere ozemeljske oblike varstva so možne?Zaščita določenih krajev, kamor se lahko umakne CP: 1) SANITETNE in VARNOSTNE CONE, kamor se lahko zatečejo CP pred vojnimi operacijami; na lastnem ali okupiranem ozemlju; zavzamejo majhen del mesta in primerno oddaljen od vojaških objektov; meje morajo biti jasno označene (rdeže proge na belem polju) 2) NEVTRALIZIRANE CONE (na bojiščih za ranjence in bolnike). 5. Položaj OTROK?Identifikacija otrok do 12. Leta s ploščicami. Skrb za blagostanje otrok. Če so ločeni od staršem jim mora biti omogočeno kontaktiranje s starši. Protokol št. 1 k ŽK določa zaščito otrok, mlajših od 18 let. Ne smejo sodelovati v oboroženih spopadih**Mlajši od 18 let se lahko rekrutirajo le, če ni več starejših.

6.PRAVNA PODLAGA IN UREJENOST MP VARSTVA KULTURNIH SPOMENIKOV V OBOROŽENIH SPOPADIHKonvencija o zaščiti kulturnih dobrin v vojni Haag 1954 – ščiti 1. premične in nepremične dobrine, pomembne za kulturno dediščino nekega naroda; 2. zgradbe, katerih glavni in dejanski namen je, da se v njih hranijo in razstavljajo kakšne dobrine, kot so muzeji, knjižnice, arheološka skladišča; 3. centre spomenikov – kraj, kjer je zbrano večje število spomenikov. V centre spomenikov se ne smejo postavljati dejavnosti, ki so v neposredni zvezi z bojnimi operacijami, ne smejo se takšni kraji uporabljati za prevoz in skladiščenje vojaškega materiala, niti v tranzitu. Pod posebno zaščito je lahko tudi kulturna dobrina, ki se nahaja v bližini pomembnega vojaškega objekta, če stranka, ki zahteva zaščito, v naprej obljubi, da v primeru spopada ne bo uporabila tega objekta v vojaške namene. Objekti pod posebno zaščito to postanejo z vpisom v poseben medn. register, ki ga vodi UNESCO. Kraji pod posebno zaščito morajo biti dostopni za kontrolo, ki je tudi organizirana s konvencijo. Izvzeti so primeri, ko vojna imperativno zahteva odstop od teh zahtev. Konvencija predvideva poseben znak za označevanje. Pod določenimi pogoji se ščiti tudi transport kulturnih dobrin. 5.KATERI MEDNARODNO PRAVNI VIRI PREPOVEDUJEJO DOLOČENE VRSTE OROŽJA IN KATERE, KAJ JE NJIHOVA VSEBINA?Omejitve glede vrste orožja zadevajo prepoved uporabe nekaterih vrst orožja, ki povzročajo nepotrebno trpljenje. To so naboji, ki imajo težo pod 400 gramov in se razpršijo ali so napolnjeni z gorečo ali vnetljivo snovjo, naboji, ki se v človeškem telesu razpršijo ali sploščijo (dum-dum naboji), orožje, strelivo in snovi, ki lahko povzročajo nepotrebno bolečino, zadušljivi, strupeni ali podobni plini, bakteriološka sredstva, napalm, in druga sredstva za povzročitev požara, bakteriološko ( biološko ) orožje in strupeno ter jedrsko orožje -Ženevski

48

protokol o prepovedi dušilnih, strupenih ali podobnih plinov in bakterioloških sredstev v vojni 1925 -Konvencija o prepovedi izpopolnjevanja, proizvodnje in skladiščenja bakteriološkega –biološkega in drugega strupenega orožja in o uničenju takega orožja 1972 -Petrograjska deklaracija o uporabi eksplozivnih nabojev 1868 -Druga Haaška deklaracija o prepovedi uporabe nabojev z dušilnimi ali strupenimi plini 1899 -tretja Haaška deklaracija o prepovedi dum-dum nabojev 1899 -Konvencija o prepovedi uporabe, zalog, proizvodnje in prenosa protiosebnih – protipehotnih min in o njihovem uničenju -Haaški pravilnik – prepoved kemičnega orožja10. KDO JE HENRY DUNANT?ZAKAJ JE POMEMBEN ZA RAZVOJ HUMANITARNEGA PRAVA?Na njegovo pobudo je bila ustanovljena človekoljubna org, mednarodni RDEČI KRIŽI l 1863 v Ženevi. CILJ: Nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. V SLO je RK od 1944. Simbol RK je rdeči križ na beli podlagi (bornjena švicarska zastava). 8 MAJ je mednar. dan RK.

49

48.SKLOP:MEDNARODNA HUDODELSTVA (viri, inkriminacija, KZ RS,..) 1. KATERA DEJANJA SE SMATRAJO ZA MEDNARODNA HUDODELSTVA (VOJNE ZLOČINE=)?Gre za kršitve pravil vojnega prava in vojnih običajev po HK 1899, po HK 1907 in po pravilniku k HK 1907. Zločini proti miru**Hude kršitve zakonov** Zločini proti človeštvu (ubijanje, zasužnjevanje,..). Ti ne zastarajo.2. PRAVNI VIRI:Konvencija o preprečevanju in kaznovanju (zločina) genocida (1948), Tokijska konvencija 1963, Haaška konvencija 1970 (=Konvencija o zatiranju protipravne zaplenitve letal), Montrealska konvencija 19713. Opišite mednarodne vire ki inkriminirajo spodaj našteta mednarodna hudodelstva, 2 - vsebino prepovedi 3 - pristojnosti sodišč in postopek priti tistim ki so jih zagrešili 4 njihovo implementacijo v našem kz:a) MEDNARODNO SODIŠČE ZA HUDE KRŠITVE HUMANITARNEGA PRAVA NA PODROČJU BIVŠE YUČasovna pristojnost: obdobje po 1.1.1991; Stvarna pristojnost: a. hude kršitve ženevskih konvencij iz l. 1949, b. kršitve zakonov in običajev vojne, c. genocid, d. zločini proti človečnosti. To sodišče ima prednost pred sodišči na ozemlju nekdanje Jugoslavijeb) MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE ZA RUANDOUstanovljeno 8.11. 1994, z resolucijo št. 955 Varnostnega sveta OZN; stvarna pristojnost: a. genocid, b. zločini proti človečnosti, c. kršitve skupnega 3. člena ženevskih konvencij iz l. 1949 in kršitev II. Dodatnega protokola iz l. 1977( o oboroženih spopadih, ki nimajo mednarodne narave) ; sodišče zaseda v Aruši- Tanzaniji.; časovna pristojnost: 1.1.1994-31.12.1994c) MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE V HAAGUJe stalno sodišče, ustanovljeno 2002 na podlagi RIMSKEGA STATUTA. Sedež: Haag (Ustanovljeno v Rimu). Obravnava primere zoper posameznika na področju najresnejših kršitev humanitarnega prava.Stvarna pristojnost?Genocid, vojni zločini, zločini proti človeštvu, agresija. Personalna pristojnost?Osebe 18 + Časovna prisotjnost?Za hudodelstva po 1.7.2002 Aktivna legitimacija?Država, tožičec,VS ZN Sestava? 18 sodnikov za dobo 9 let.Postopek pred sodiščem se začne s predložitvijo primera tožilcu s strani: 1. države, pogodbene stranke Rimskega statuta 2. Varnostnega sveta OZN z resolucijo na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN ali 3. tožilca na lastno pobudo. Tožilec preuči vse relevantne informacije, če obstaja razumna podlaga za preiskavo, predlaga sodišču, da v predhodnem postopku odobri preiskavo, šele na podlagi sklepa sodišča lahko tožilec izvede preiskavo in pripravi obtožnico, če pa sodišče predlog za preiskavo zavrne, jo lahko tožilec vnovič predlaga, če dobi nove informacije in dokaze. - PRANJE DENARJAMednarodni vir: Konvencija ZN o transnacionalnem organiziranem kriminalu l. 2000 PalermoKZ-1: Kdor denar za katero ve, da je bilo pridobljeno s KD, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor, se kaznuje z zaporom do petih let (do 8 let, če gre za veliko vrednost). Če je tako dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od 1 do 10 let + denarno kaznijo. Kdor bi moral in mogel vedeti, da je bil denar ali premoženje pridobljeno s KD se kaznuje z zaporom do 2let. Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vzameta. - SUŽENJSTVOMednarodni vir: Konvencije o suženjstvu, Dodatna konvencija o odpravi suženjstva, trgovine s sužnji, ustanov in prakse, podobne suženjstvu, in drugi mednarodni instrumenti. Konvencija o suženjstvu zavezuje države pogodbenice, da dejanja, ki so prepovedana v skladu s konvencijo, določijo kot kazniva – 6. čl. Prav tako je prepovedan prevoz sužnjev iz ene države v drugo, sodelovanje pri prevozu; Konvencija o zatiranju trgovanja z ljudmi in izkoriščanja prostitucije nalaga državam pogodbenicam, da uredijo to kot kazniva dejanja. Zasužnjevanje prepovedujeta statuta sodišč za nekdanjo Jugoslavijo in za Ruando, kot tudi statut MKS.KZ-1: najmanj 15 let zaporne kazne- OGROŽANJE VARNOSTI ZRAČNEGA PROMETAMednarodni vir: Tokijska konvencija 1963, Haaška konvencija 1970, Montrealska konvencija 1971Sodna jurisdikcija: pristojna je lahko država registracije plovila, država zračnega prostora, država pristanka, država potnikov, država, na katere ozemlju se nahajajo storilci,..KZ-1: Kdor spravi v nevarnost let letala, tako da prinese v letalo razstrelivo, uniči ali poškoduje navigacijske naprave na letalu ali daje napačna obvestila v zvezi z letom ali z napadom na posadko civilnega letala omejuje ali zmanjšuje sposobnost opravljanja dolžnosti članov posadke, ali s kršitvijo varnostnih navodil, ki so vidno označena ali jih potnikom posreduje vodja letala ali ostali člani posadke, se kaznuje z zaporom od 1 do 10 let. Enako se kaznuje, kdor ogrozi varnost na letališču tako, da s silo ali grožnjo z uporabo sile prisili osebje letališča, da prekine poslovanje v zvezi s poleti letal, ali z razstrelivom ali drugo podobno napravo ali snovjo uniči ali poškoduje letalo ali naprave, namenjene za varnost zračnega prometa. Če ima tako dejanje za posledico smrt ene ali več oseb ali uničenje letala ali letališča, se storilec kaznuje z zaporom od 3 do 15 let.- HUDODELSTVA PROTI VAROVANIM OSEBAMMednarodni vir: Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih 1961 določa, da so prostori diplomatske misije in diplomatski predstavniki nedotakljivi. Takšna zaščita pa se je ob številnih terorističnih napadih na diplomatska predstavništva in njihovo osebje izkazala za nezadostno. Da bi države omejile teroristične napade na osebje pod mednarodno zaščito, so sprejeli Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju k.d. zoper osebe pod mednarodno zaščito, vštevši diplomatske agente. Konvencija prepoveduje ubijanje, ugrabitve oseb, ki so pod mednarodno zaščito, ali odvzem prostosti tem osebam. Prepoveduje tudi nasilne napade na prostore diplomatskih misij, zasebne prostore zaščitenih oseb in njihova prevozna sredstva, če lahko ta dejanja ogrozijo njihovo osebnost, svobodo ali dostojanstvo.- GENOCIDMednarodni vir: Konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida 1948, Statut MKSJ 1993, Statut MKSR 1994, Rimski statut 2002KZ-1 Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, naslednja dejanja:- pobijanje pripadnikov takšne skupine,- povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine,- naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,- izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni skupini, - prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino,se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.

50

-TALCIKonvencija zoper jemanje talcev 1979Primer: Ugrabitev veleposlanikov v Teheranu6.KATERA MEDNARODNA HUDODELSTVA PO NAVEDBAH AMNESTY INTERNATIONAL JE ZAGREŠIL NATO IN KATERE MP NORME JE KRŠIL PRI BOMBANDIRANJU JUGOSLAVIJE L. 1999? -pripadniki zveze NATO pri izbiranju tarč ter prav tako pri izbiranju sredstev in metod napadov niso vedno ravnali v skladu s svojimi mednarodnopravnimi obveznostmi- bombardiranje srbskega državnega radia in televizije 23. aprila 1999, v katerem je življenja izgubilo 16 civilnih prebivalcev, lahko označimo kot nameren napad na civilno tarčo in ga kot takega lahko označimo za vojni zločin- Smrti civilnih prebivalcev bi bilo lahko bistveno manj, če bi zveza NATO v celoti spoštovala zakone vojnega prava med operacijo Združene sile. Določila vojnega prava namreč prepovedujejo vsakršne neposredne napade na civilne prebivalce ali civilne objekte ter napade, ki ne razlikujejo med vojaškimi in civilnimi tarčami ali ki imajo - četudi usmerjeni na vojaške tarče - nesorazmeren vpliv na civilne prebivalce ali civilne objekte. - V različnih napadih so sile zveze NATO s svojimi napadi nadaljevale tudi po tem, ko je bilo več kot očitno, da so bombe zadele civilne prebivalce. V nekaterih drugih primerih, med njimi v napadu na razseljene prebivalce v Djakovici 14. aprila in v Koriši 13. maja, zveza NATO ni izpeljala vseh ustreznih previdnostnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali število civilnih žrtev na minimum. Kot opozarjajo v AI, ni niti zveza NATO niti nobena izmed držav članic izpeljala ustrezne preiskave o navedenih primerih kršitev. Prav tako pa proti ljudem, odgovornim zanje, niso sprejeli nikakršnih ukrepov, razen v primeru bombardiranja kitajskega veleposlaništva v Beogradu.

49.SKLOP:HUDODELSTVA NA LETALU (Tokijska, Haaška, Montrealska K., načelo aut dedre aut iudicare)1. DEFINICIJAKdor spravi v nevarnost let letala, tako da položi ali prinese v letalo razstrelivo ali druge podobne naprave ali snovi, uniči ali poškoduje navigacijske naprave na letalu ali napravi na njem kakšno drugo škodo ali daje napačna obvestila v zvezi z letom ali z napadom na posadko civilnega letala omejuje ali zmanjšuje sposobnost opravljanja dolžnosti članov posadke, ali s kršitvijo varnostnih navodil, ki so vidno označena ali jih potnikom posreduje vodja letala ali ostali člani posadke, se kaznuje z zaporom od 1 do 10 let.KD niso samo v zraku, ampak tudi na zemlji (npr. oviranje signalne naprave).2. PRAVNI VIRI IN NJIHOVA VSEBINA?a) Konvencija o kaznivih dejanjih in nekih drugih dejanjih, storjenih na letalih (Konvencija iz Tokya)- 1963Nanaša se na primere, ko je KD storejeno:- Na zrakoplovu med letom- Na področju, ki ni sestavni del državnega področja (npr. odprto morje)Pristojnost: država, kjer je zrakoplov registriran izjeme: učinek in posledica sta nastala na območju druge države** storilec je državljan druge države ** KD ogroža varnost te države ** Če gre za kršitev letenja ** Če gre za kršitev multilateralne pogodbeTO velja le za potniška letala. Države podpisnice si morajo med seboj pomagati pri preprečevanju KD in v Kazenskih postopkih + poročati organizaciji za civilno letalstvo o ukrepih zoper storilca, o okoliščinah KD. KD: ugrabitev, prisilno preusmerjanje leta, prisilen odvzem oblasti nad letom, pridrževanje protnikov kot talcev Ta konvencija ni uredila izročitve storilcev.

b) Konvencija o zatiranju protipravne zaplenitve letal= Konvencija iz Haaga 1970Nanaša se na primere:

- protipravne zaplenitve letala ali opravljanja nadzora nad letalom s pomočjo grožnje, sile, druge oblike zastraševanja - tudi pomoč in poskus dejanja sta inkriminirana

Samo če je kraj vzleta in pristanka izven države, kjre je letalo registrirano, pride ta konvencija v poštev. D podpisnice morajo predpisati stroge kazni (konvencija jih obvezuje k temu). Velja načelo kaznovati in izročiti storilce (aut dedre aut iudicare). KD: ugrabitev, prisilno preusmerjanje leta, prisilen odvzem oblasti nad letom, pridrževanje protnikov kot talcevc) Konvencija o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega zrakoplovstva (Konvencija iz Montreala) 1971Vsebuje širši krog dejanj, saj poleg ugrabitev določa še druga dejanja, ki ogrožajo varnost letalskega prometa:- Poškodovanje navigacijskih naprav- Oviranje postopkov, ki zagotavljajo varnost- Vnašanje naprav/snovi, ki bi lahko poškodovale letalo- Nakelpno dajanje lažnih info, ki ogrožajo varnost med poletom

Cilj:širše varovanje letalskega prometaDržave morajo ta KD obravnavati kot zelo nevarna in zanje predpisati visoke kazni. Velja načelo kaznovati in izročiti storilce (aut dedre aut iudicare). Če storilca ne izročijo so mu dolžne soditi same. Kaznuje država, kjer je letalo registrirano. SKUPNA ZNAČILNOST HAAŠKE IN MONTREALSKE- zmanjševanje možnosti, da bi se storilec lahko izognil kazni, saj državam podpisnicam nalagata, da za taka KD predpišejo visoke kazni in uvlejavita načelo aut dedre aut iudicare- načelo kaznovati in izročiti storilce.

51

50.SKLOP:GENOCID (apartheid, rimski statut,..) 1.Kaj je genocid? Genocid je zločin po MP (dejanje mednarodnega hudodelstva, ki je po MP prepovedano), ki pomeni vsa izvršilna dejanja, vključno z ubijanjem, storjena z namenom, da se popolnoma ali delno uničijo narodne, etnične, rasne ali verske skupine – t.i. iztrebljanje določene skupine ljudi. Države so ga dolžne preganjati in kaznovati pred sodišči. Zločin genocida ne zastara. Genocid ni politično kaznivo dejanje. Stori se lahko le naklepno, pri čemer je potrebno dokazati specialni (obarvani) naklep. Dejanja genocida se lahko storijo tako v oboroženem spopadu kot v miru Kdo odgovarja poleg storilcev/izvršiteljev? Tudi tisti, ki ukaže takšno dejanje!KZ-1 100 člen- Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, naslednja dejanja: – pobijanje pripadnikov takšne skupine, – povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine, – naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja, – izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni skupini, – prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. 2.Mednarodne podlage, na podlagi katerih je mogoče genocid kaznovati in preganjati:Konvencija o preprečevanju in kaznovanju (zločina) genocida (1948)- Pristojnost za kazenski pregon je v tej konvenciji poverjena državam, v 6. členu pa predvideva tudi možnost ustanovitve mednarodnega kazenskega sodišča. (Mednarodno kazensko sodišče za Ruando – Aruši v Tanzaniji, Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo - Haag)Statut Mednarodnega kazenskega sodišča za YU-MKSJ (1993) sedež v Haagu; ustanovil: Varnostni svet OZN 25.5.1993; 11 sodnikov, krajevna pristojnost: nekdanja Jugoslavija; časovna: obdobje po 1.1.1991; stvarna pristojnost: a. hude kršitve ženevskih konvencij iz l. 1949, b. kršitve zakonov in običajev vojne, c. genocid, d. zločini proti človečnosti. To sodišče ima prednost pred sodišči na ozemlju ex YUStatut Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando-MKSR (1994) - 8.11. 1994, z resolucijo Varnostnega sveta OZN; stvarna pristojnost: a. genocid, b. zločini proti človečnosti, c. kršitve skupnega 3. člena ženevskih konvencij iz l. 1949 in kršitev II. Dodatnega protokola iz l. 1977( oboroženih spopadih, ki nimajo mednarodne narave) ; sodišče zaseda v Aruši- Tanzaniji.; časovna pris: 1.1.-31.12.94Rimski statut – Ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča (2002). Mednarodno kazensko sodišče – splošno - diplomatska konferenca, l. 1998 v Rimu, Statut Mednarodnega kazenskega sodišča sprejet 17. 7.1998; 1.7.2002 65 ratifikacij, l. 2006 že več kot sto pogodbenih strank; sedež v Haagu; 18 sodnikov, ki jih izvoli skupščina pogodbenih strank statuta; tožilec – izvoli se ga na Skupščini držav pogodbenic- s svojim uradom ( obtožnice DR Kongo, Ugandi, Sudanu- Darfur ); stvarna pristojnost: a. k.d. genocida, b. zločini proti človečnosti in c. vojni zločini; agresija še ni sprejeta kot k.d.; osebna pristojnost: polnoletne osebe, ki so državljani pogodbenih strank statuta, tudi državljani drugih držav, če so te sprejele pristojnost sodišča ali je tako pristojnost določil Varnostni svet ; časovna pristojnost: dejanja strojena po tem, ko je statut začel veljati za posamezno državo; v vsakem primeru pa samo za dejanja po 1.7.2002→statut izrecno izključuje retroaktivnost; krajevna pristojnost: ozemlje države, na katerem je bilo izvršeno k.d., ali ozemlje države na katerem je obtoženi, če je njegova država pogodbena stranka statuta ali je sprejela pristojnost sodišča ad hoc, ali če je krajevno pristojnost določil VS.Postopek pred sodiščem se začne s predložitvijo primera tožilcu s strani: 1. države, pogodbene stranke Rimskega statuta 2. Varnostnega sveta OZN z resolucijo na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN ali 3. tožilca na lastno pobudo. Tožilec preuči vse relevantne informacije, če obstaja razumna podlaga za preiskavo, predlaga sodišču, da v predhodnem postopku odobri preiskavo, šele na podlagi sklepa sodišča lahko tožilec izvede preiskavo in pripravi obtožnico, če pa sodišče predlog za preiskavo zavrne, jo lahko tožilec vnovič predlaga, če dobi nove informacije in dokaze. 3.Razlika med genocidom in aparthaidom!Osnovna razlika je v tem, da gre pri genocidu bodisi za narodnostno, versko, etnično ali rasno skupino, pri apartheidu pa za rasno skupino. Apartheid je potrebno ločiti od genocida, pomeni pa rasno diskriminacijo in segregacijo (izvajanje rasne politike), posebno tisto, ki se je izvajala v Južno Afriški Republiki, kjer so črnsko prebivalstvo z oboroženo silo ločevali od belcev, prepoved poroke med belci in črnci, prepoved in kaznovanje spolnih odnosov med črnci in belci, ločenost stanovanja, pravica vlade JAR za izvrševanje prisilnega preseljevanja v rezervate, ločevanje sindikatov, cerkev, šol, ločen razvoj belcev in črncev.Zločin aparthaida urejata: Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije (1965) **Mednarodna konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina aparthaida (sprejeta 1973, pričela veljati 1976).4.Kako je to mednarodno hudodelstvo vključeno v Rimski statut stalnega mednarodnega kazenskega sodišča in v KZ RS?Rimski statut – statut Mednarodnega kazenskega sodišča, je bil sprejet v Rimu 1998 – stvarna pristojnost sodišča se nanaša na: kazniva dejanja genocida, zločine proti človečnosti in vojne zločine; opredeljeni so tudi znaki kaznivih dejanj. Če kazenski postopek že poteka pred domačim sodiščem, je SMKSH nepristojno.KZ RS (KZ-1) ureja genocid v 100. členu, ki spada v poglavja Kazniva dejanja zoper človečnost. V prvi vrsti je vsaka država dolžna z notranjo zakonodajo (Slovenija z KZ-1) preganjati in kaznovati osebe, odgovorne za mednarodna hudodelstva; če pa ne želi ali pa ni sposobna izpeljati kazenskega postopka, lahko zadevo odstopi Stalnemu sodišču v Haagu.Če že kazenski postopek poteka pred nacionalnim sodiščem, je Stalno sodišče v Haagu nepristojno. Je pa težnja po tem, da bi se manj huda kazniva dejanja preganjala pred domačini sodišči, težja pa pred Stalnim. Vsekakor ima pa Stalno prednost, kadar je bil kdo že obsojen pred nacionalnim, mu lahko Stalno ponovno sodi, če je bilo dejanje pred nacionalnim kvalificirano kot navadno kaznivo dejanje ALI pa je bilo ravnanje domačega sodišča nepristransko. Velja načelo komplementarnosti.5.Ali je možno nekoga, ki je storil genocid (po današnji definiciji) preganjati zanj, kljub temu, da takrat, ko je bilo to dejanje storjeno, genocid še ni bil mednarodnopravno urejen. Argumentirajte vaš odgovor na podlagi določil mednarodnega prava!-Statut Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo določa časovno pristojnost na obdobje po 1.1.1991, kar pomeni, da ni možno nekomu soditi za genocid, storjen pred tem datumom.-V primeru Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando je določeno, da je sodišče pristojno za sojenje osebam, odgovornim za zločine, storjene v letu 1994 (1.1.1994 – 31.12.1994). Za nazaj ni možno soditi.-Statut Mednarodnega kazenskega sodišča (Rimski statut) omejuje časovno pristojnost na dejanja, storjena po tem, ko je statut začel veljati za posamezno državo podpisnico. V nobenem primeru pa sodišče nima pristojnosti za dejanja, storjena pred 1.7.2002. Statut izrecno izključuje retroaktivnost v 24. členu.51.SKLOP: AZIL (begunci, telo OZN na tem področju (Visoki komisar UNCHR), Zakon o azilu) 1.Kaj je azil in kdo je begunec?Pojem azila ima dvojni pomen: lahko označuje kraj oziroma ozemlje, kjer posameznik ni izpostavljen preganjanju, ali pa zaščito pred preganjanjem. V pravu se uporablja slednji; Inštitut za mednarodno pravo je leta 1950 v Bathu sprejel definicijo, po kateri je azil zaščita, ki jo posamezniku, ki zanjo zaprosi, država nudi na svojem teritoriju ali na drugem ozemlju pod pristojnostjo njenih organov.

52

Na področju azila se interesi države in pravice posameznika izrazito prepletajo. Vsaka država ima suvereno pravico, da določi pogoje za sprejem tujcev na svoj teritorij in regulira priseljevanje, vendar mora pri tem upoštevati tudi temeljne človekove pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev.Namen instituta azila je zaščititi posameznika, ki iz določenega razloga ne uživa zaščite svoje matične države, pred izvrševanjem oblasti te države. Njegov temelj predstavlja načelo nevračanja (non-refoulement), ki prepoveduje izgon ali prisilno vračanje beguncev na meje ozemlja, kjer bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja. Velja ne glede na formalno priznanje statusa begunca in se nanaša ne samo na izgon ali deportacijo, ampak tudi na zavrnitev posameznika na meji. Zakon o azilu opredeljuje azil kot zaščito, ki se v Republiki Sloveniji daje tujcem. Ta zaščita vključuje zlasti pravico prebivanja v Republiki Sloveniji, pravice, ki pripadajo beguncem na podlagi Ženevske konvencije ter pravice, ki so beguncem zagotovljene z zakonom.BEGUNEC je oseba, ki zapusti svojo državo ali oseba, ki zapusti državo, kjer je nazadnje prebival zaradi utemeljenega stranu pred pregonom iz razlogov: zaradi pripadnosti določeni verski/rasni ali politični skupini, določenemu družbenemu sloju ali političnemu prepriča2.PRAVNA PODLAGAUstava RS (48 člen), SDČP, K o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, MPDPP, MPESKP, K o položaju beguncev + protokol, K o položaju oseb brez državljanstvaEVROPA: Direktiva o min standardih za staus begunca** D o min standardih postopka za dodelitev in umik statusa begunca.3.Definiraj GEOGRAFSKI/TERITORIALNI azil in DIPLOMATSKI azil O geografskem oz. teritorialnem azilu govorimo takrat, kadar se oseba zateče na ozemlje druge države in zaprosi za prebivališče. V mednarodnem pravu je priznan. O diplomatskem azilu pa govorimo takrat, kadar se oseba zateče na diplomatsko predstavništvo in tam prosi za azil. V mednarodnem pravu diplomatski azil ni priznan.3.Katero telo je bilo ustanovljeno v okviru OZN na področju begunstva, kdaj je bilo ustanovljeno in njegove pristojnosti.Leta 1951 je bil v okviru OZN ustanovljen Urad visokega komisarja za begunce (United Nations High Commissioner for Refugees – UNHCR) s sedežem v Ženevi. Ta urad organizira humanitarno in drugo pomoč beguncem po svetu in pomaga pri razvoju mednarodnopravnih standardov zaščite beguncev. Uradu visokega komisarja za begunce je zaupana naloga nuditi medn. varstvo pod okriljem OZN beguncem,ki sodijo v njegovo pristojnost,tako da: - pospešuje sklepanje in ratifikacijo medn. konvencij o varstvu beguncev in nadzoruje njihovo izvrševanje;- pospešuje s posebnimi sporazumi z vladami izpolnjevanje ukrepov za izboljšanje položaja beguncev;- pomaga vladnim in zasebnim naporom pospeševati prostovljno repatriacijo ali asimilacijo znotraj novih državnih skupnosti;- pospešuje sprejemanje beguncev na ozemlja drugih držav;- dobiva informacije o številu beguncev in o njihovem stanju na njihovem ozemlji in o zakonodaji,ki se na njih nanaša.Poleg tega Urad visokega komisarja za begunce na zahtevo GS sodeluje pri dejavnosti repatriacije in naseljevanja in nudi določeno pomoč osebam brez državljanstva. Deluje po smernicah Generalne Skupščine in ECOSOC. V skoraj 50 letih delovanja je Urad pomagal približno 50 milijonom beguncev pri vrnitvi v domovino, vključitvi v državo, kjer so uživali zatočišče ali pa če ni bilo drugih možnosti, pri preselitvi v drugo državo. Deluje v 120 državah.4. Pod katerimi pogoji NE bo Slovenija podelila status begunca/azilanta?Pravice azilantov! Kaj predvideva novela zakona o azilu?Pod katerimi pogoji ne bo Slovenija podelila status begunca/azilanta? Pravice do azila se ne prizna osebam, pri katerih obstajajo utemeljeni razlogi za sum:**da so zagrešile hudodelstvo proti miru, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo proti človeštvu, kot jih določajo mednarodni akti;**da so zagrešile hudo kaznivo dejanje nepolitične narave zunaj Republike Slovenije, preden so bile sprejete v državo kot begunci;**da so zagrešile dejanja, ki so nasprotna ciljem in načelom Združenih narodov.Tujcu, ki je zaprosil za azil, se prošnja za azil iz omenjenih razlogov v vsakem času zavrne. Pravice azilantov Prosilci za azil imajo pravico do: **prebivanja v RS, dokler postopek ni pravnomočno končan,**osnovne oskrbe,**zdravstvenega varstva,**dela,**brezplačne pravne pomoči v postopkih pred upravnim in vrhovnim sodiščem,**finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu,**humanitarne pomoči,**osnovnošolskega izobraževanja. Kaj predvideva novela zakona o azilu? Zakon je bil spremenjen z novelami ZAzil-A (leta 2000), ZAzil-B (leta 2001), ZAzil-C (leta 2003), ZAzil-D (leta 2006). Zadnja sprememba je bila najbolj odmevna, saj jo je predsednik države celo nekaj časa zadržal. Z novelami je bila določena ustanovitev izpostave azilnega doma in posebno obliko zaščite za zavrnjene prosilce za azil, ki jih ni mogoče vrniti v državo izvora (poglavje o posebnih oblikah zašite prosilcev je bilo z novelo ZAzil-D črtano), uveljavlja tudi razne pospešitve postopka ter uveljavlja omejite gibanja oseb, za katere obstaja sum, da postopek zlorabljajo. Tako se je zakon vse bolj približeval restriktivni azilni politiki EU. 5.UGOTOVITVENI POSTOPEK ZA PRIEDOBITEV STATUSAPravnomočna odločba, s aktero je bil prosilcu za azil priznan status begunca, velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v državi. Priznana mu je tudi pravica do dostopa dosišč in pravne pomoči.6.OBVEZNOST DRŽAV DO BEGUNCEV in OBVEZNOSTI BEGUNCEVnačelo NEVRAČANJA (non- refulement)- Država podpisnica konvencije, ima dolžnost, da ne izžene/vrne begunca v državo, kjer preganjajo njegovo življenje in svobodo (izjema- če begunec ogroža pravno varnost in red v državi in je ta ukrep nujen) ** Beguncu mora dati na volju razumen rok, da si priskrbi status begunca*** status begunca je potrebno podeliti tudi osebam, ki jih ta preživlja** prepoved diskriminacije, svoboda veroizpovedi** izdaja listine o identiteti, če nimajo potenga lista** zagotoviti osnovno zaščitoOBVEZNOST BEGUNCEV:**Spoštovati zakone, ustavo, ukrepe državnih organov + javni red države azila** Prijaviti se pri MNZ** Prijaviti prebivališče in vsako spremembo tega**Prjaviti/obvestiti organ o zaposlitvi52.SKLOP:MIRNO REŠEVANJE SPOROV (33UL OZN, Sodišča: Haag, Ženeva, Hamburg) 1. Naštej in na kratko opiši vsebino načinov za mirno reševanje sporov, ki so našteti v členu 33 UL OZN 33. člen UL OZN določa, da si morajo stranke v vsakem sporu, katerega nadaljevanje bi utegnilo ogrožati ohranitev medn. miru in varnosti, predvsem prizadevati, da se spor reši po mirni poti z enim od naslednjih načinov:Pogajanja- Večino sporov države rešujejo s pogajanji(neposredni diplomatski pogovori). Države se o spornih vprašanjih pogovarjajo ob različnih priložnostih, z namenom rešiti spor, bolje razumeli poglede druge stranke ali pa preskusiti možne rešitve. Pogajanja so lahko zelo neformalna – če je treba, da se države izognejo prevelikim pričakovanjem ali nepotrebni javni obravnavi. Potekajo lahko vzporedno z neko drugo dejavnostjo, npr, na obrobju kakšne mednarodne konference. Pomembna značilnost pogajanj je tudi v tem, da so tako ali drugače sestavina vseh drugih metod reševanja sporov.Anketa -Da bi se določena dejstva osvetlila in razjasnila, sprte države poverijo opravo raziskave teh dejstev nekemu organu, ki je nepristranski (posameznik, skupina). Preiskovalna komisija se ustanovi s specialnim sporazumom med sprtima strankama. Poročila le-te strank ne zavezuje, temveč je le podlaga za nadaljnja pogajanja in rešitev spora.

53

Posredovanje–mediacija(posredovanje tretje države)- Korak ali sklop korakov ene države ali več držav, ki v spor niso vpletene, da bi neposredno zainteresirani države v sporu pripeljale do mirne rešitve spora. Posredovanja so nasvet eni ali drugi stranki ter prenos zahtev in odgovorov med strankama. Ponudi se lahko samoiniciativno ali na zahtevo ene ali vseh strank v sporu. Ponudba ima le značaj nasveta in nima obvezne moči. Konciliacija–sprava - Gre za postopek,v katerem države predložijo pred sporazumno izbranega posameznika ali skupino, z nalogo, da spor razišče in predlaga primerno rešitev, stranke pa se vnaprej niso obvezale, da bodo to rešitev sprejele.Razsodništvo–arbitraža- Postopek, ki naj uredi spor med državama,katerega vodijo sodniki,ki jih izberejo stranke same. Glavni značilnosti arbitraže: rešitev je razsodba (uporaba pozitivnega prava na konkreten spor) in rešitev je obvezna in se mora izvršiti. Države se podredijo arbitraži le, če to same želijo–soglasje obeh držav v sporu. Stranke pričakujejo od arbitraže ustreznejšo, hitrejšo in cenejšo rešitev spora. Postopek je manj formalen (izbira pravil postopka). Ločimo: ad hoc arbitražo, institucionalno arbitražo. Sodna pot – meddržavno sodišče v Haagu- Naloga Meddržavnega sodišča je dvojna: reševanje sporov, ki mu jih sporazumno predložijo države in dajanje svetovalnih mnenj na zahtevo organov OZN in drugih pooblaščenih organizacij.Regionalne ustanove oz. dogovori - Še preden se spor predloži VS, naj se poskuša rešiti s pomočjo teh institucij, katere lahko tudi VS uporabi za ohranitev medn. miru in varnosti in sicer tako, da preko njih izvede prisilne akcije.Uporaba drugih mirnih sredstev po lastni izbiri sprtih strank.2. V čem se arbitraža razlikuje od pobotanja (poravnave)?Poravnave 33 člen UL OZN ne omenja. Tako arbitraža kot tudi poravnava (pobotanje) sta obliki mirnega reševanja sporov. Poravnava (pobotanje) je podobna arbitraži, saj se tudi tu stranke zavežejo, da bodo spoštovale odločitev foruma. Obstaja pa med arbitražo in poravnavo bistvena razlika: arbitraža rešuje spore z uporabo prava, poravnava pa prava ne upošteva (forum, ki rešuje spor, pri tem ni vezan na uporabo prava, bodisi zato ker to ni mogoče (npr. spori o določanju mej), bodisi zato, ker želijo stranke odpraviti vzrok spora z novo ureditvijo. Odločba arbitraže je obvezna in se mora izvršiti.3. Katere mehanizme za mirno reševanje sporov so oblikovali v okviru regionalnih organizacij : Afriške unije - Mirovni in varnostni svet Afriške unije, ustanovljen leta 2002 ima nalogo posredovati z: dobre usluge, mediacija, konciliacija. Organizacije ameriških držav Arabske lige - spravni postopek Sveta Evrope - Evropsko sodišče za človekove pravice? 4. Naštej mednarodna sodišča za reševanje sporov med državami in na kratko opiši njihove pristojnosti in postopek za reševanje sporov v njihovem okviru? a) Stalno mednarodno sodišče v Haagu – Meddržavno sodiščePravdne stranke v postopku pred Meddržavnim sodiščem v Haagu so lahko le države, ne pa posameznik, niti mednarodna organizacija. Ima 2 nalogi: 1) reševanje sporov med državami 2) Dajanje svetovalnih mnenj (za to države NE morejo zaprosit). Postopek ima dva dela-pisni in ustni. Najprej se izvede pisni del, ki se nanaša na vročitev vloge, tožbo, ugovore in začasne ukrepe, nato pa ustni postopek (zaslišanje prič, izvedencev). Postopek je določen s Statutom in Poslovnikom, in ima 2 načina: 1. postopek se lahko začne s sporazumno preložitvijo spora, kadar so stranke dosegle sporazum, da bodo že obstoječi spor predložile sodišču ,2. postopek pa se lahko prične tudi s tožbo, če je bila pristojnost sodišča vzpostavljena že vnaprej. Gre za enostransko tožbo ene stranke, druga se brani, naj Haaško sodišče zahtevek zavrne ali vloži nasprotno tožbo. Sodba je dokončna, učinek je omejen le na stranke spora, izvršitev je obvezna.b)Sodišče za spravo in arbitražo v ŽeneviPravna podlaga za nastanek sodišča OVSE o spravi in arbitraži je Konvencija o konciliaciji in arbitraži. Sodišče ima sedež v Ženevi. Stranke izberejo arbitre in razsodnike iz posebnega registra. Predvidena je popolna neodvisnost sodnikov. Stranka(država) lahko zahteva mirno razrešitev spora z drugo stranko(državo),če spor ni rešen že dalj časa. Obe stranki morata biti podpisnici Konvencije. Arbitražno razsodišče se vzpostavi na podlagi sporazuma. Sporazum o arbitraži je lahko trajne narave, ali pa se nanaša le na določeno obdobje. Lahko se nanaša na vse spore med strankama ali pa le na določene. Arbitraža ni pristojna, če je spor že bil rešen ali se obravnava pred drugim pristojnim telesom. Komisija za poravnavo bo spor skušala rešiti–ugotoviti dejstva,nakar bo predlagala rešitev. Stranki imata 30 dni časa, da se odločita ali bosta rešitev sprejeli. Če na sprejmeta, komisija predloži spor arbitraži. Odločitev arbitraže bo dokončna brez pritožbe. Pritožba je dovoljena le v določenih primerih (nova dejstva). Komisija in arbitraža sprejemata odločitve z večino glasov vseh članov. Komisija in Arbitraža dovolita udeležbo tretjim strankam, če se zadeva nanaša tudi nanjo ali ima pravni interes.c)Sodišče za pomorsko pravo HamburgSodišče za pomorsko mednarodno pravo s sedežem v Hamburgu je pristojno za sojenje v sporih, ki zadevajo razlago in uporabo Konvencije o pomorskem in mednarodnem pravu iz leta 1982 (Jamajška konvencija). Obstaja tudi možnost, da se pogodbene stranke drugih mednarodnih pogodb ali konvencij sporazumejo, da bodo sodišču za pomorsko mednarodno pravo poverile v reševanje spore z zvezi z razlago in uporabo takih pogodb ali konvencij. Sodišče sme poleg Konvencije o pomorskem in mednarodnem pravu uporabljati tudi druga pravila mednarodnega prava, ki niso nezdružljiva s to konvencijo. Sodišče lahko sodi tudi po abstraktni pravičnosti (ex aequo et bono), če se stranke o tem sporazumejo. Sodišče ima v določenih primerih pristojnost soditi v sporih med državami pogodbenicami konvencije in drugimi »entitetami«, ki nimajo narave države. Odločba sodišča je dokončna,obvezna je za stranke v konkretnem sporu.5. Kateri MP instrumenti vsebujejo načelo EX AEQUO ET BONO kot vir za reševanje sporov? Kaj je vsebina tega načela? in Pod katerimi pogoji lahko mednarodno sodišče ali arbitražno telo rešuje spor na njegovi podlagi?Pravičnost predstavlja nujno dopolnitev pravnih praznin MP. Izhaja iz 38. Člena Statuta-2 odstavek: Našteti viri ne omejujejo pravice sodišča, da odloča o zadevi ex aequo et bono, če se pravdne stranke o tem sporazumejo. Potreben je torej: sporazum strank** stranke so vedno države** sodba učinkuje inter partes** sodba ne sme biti v nasprotju z ius cogens. //// Pojem pravičnosti ima dvojni pomen: prvič gre za akcesorno pravičnost, ki je vključena v pravilno uporabo prava ter jo morata mednarodni ali notranji sodnik upoštevati po uradni dolžnosti. Drugi pa je predviden pri sojenju ex aequo... Ta je lahko zunaj prava ter ne predstavlja pozitivnega prava, njena uporaba pa mora biti posebej predivdena. Tudi tukaj ne moremo mimo kogentnih norm. Sodba učinkuje inter partes.

53.SKLOP:DIPLOMATSKA SREDSTVA ZA REŠEVANJE SPOROV1.Pogajanja: oblike, vsebina, način izvajanja, namen, pričakovani rezultatiOblike- Ločimo bilateralna in multilateralna pogajanja. Vsebina- So najbolj razširjeno diplomatsko sredstvo. Gre za neposredno dogovarjanje med strankama v sporu. Način izvajanja- Ločimo dva načina izvajanja: **pogajanja, ki direktno obravnavajo neko sporno vprašanje;**pogajanja, katerih predmet je sredstvo reševanja (npr. tudi če je spor rešen, se lahko zgodi, da se je potrebno pogajati o tem, kako izvesti sodbo) Namen in pričakovani rezultati- Navadno so namenjena reševanju političnih sporov. Izvajati jih je treba zaupno in

54

diskretno ter na način, da se krepi zaupanje med strankami v sporu (značilno je, da si države v sporu ne zaupajo, a je zaupanje treba razviti, če želimo pogajanja uspešno končati). Diskretnost je potrebna zato, ker je vključevanje javnosti lahko nevarno.2.Anketa (preiskava): oblike, vsebina, način izvajanja, namen, pričakovani rezultatiOblike- Preiskava (anketa) se lahko kombinira z drugimi sredstvi mirnega reševanja sporov. Običajno jo izvede tretji, nepristranski subjekt, stranki pa lahko oblikujeta tudi mešano komisijo, ki je sestavljena iz pripadnikov obeh strank. Vsebina- Sprte strani se pogosto razhajajo že v oceni dejstev, ki so povod za spor sli so pomembna za njegovo rešitev. Da bi se ta dejstva osvetlila in razjasnila, sprte države poverijo opravo raziskave teh dejstev nekemu organu, ki je nepristranski (posameznik, skupina). Preiskava (anketa) je diplomatsko in pravno neobvezujoče sredstvo. Način izvajanja- Anketa se izvede tako, da se ustanovi preiskovalna komisija. Le te se ustanovi s specialnim sporazumom med sprtima strankama. Namen in pričakovani rezultati- Namenjena je ugotavljanju in razreševanju dejstev ter dejanskih vprašanj. Poročila, ki jih pripravi preiskovalna komisija, strank ne zavezuje, temveč je le podlaga za nadaljnja pogajanja in rešitev spora. 3.Posredovanje: oblike, vsebina, način izvajanja, namen, pričakovani rezultati Oblike -Posredovanje delimo na: **Dobre usluge (bons offices): tretja stran predstavlja samo vzdrževalca stikov. Država posrednica si prizadeva, da bi stranki z nasveti in prigovarjanjem pripeljala do neposrednih pogajanj oz. da bi pogajanja pospešila, tako da bi prišlo do sporazumne rešitve med samima strankama. **Posredovanje v ožjem smislu (mediacija): tretja stran se v tem primeru ne omejuje samo na prigovarjanje in prenašanje predlogov, temveč strankama predlaga tudi svoje vsebinske rešitve. Med dobrimi uslugami in mediacijo je težko potegniti ostro mejo. Vsebina-Posredovanje je diplomatsko in pravno neobvezujoče sredstvo. Gre za udeležbo tretje osebe, ki posega v meritum in daje predloge za rešitev. Posrednik je vedno nekdo, ki uživa zaupanje in avtoriteto. Način izvajanja- Posredovanje lahko tretja, nepristranska država, ponudi sama. To ne pomeni poseganja v notranje zadeve držav v sporu. Vendar pa se stranki svobodno odločita, ali bosta ponudbo sprejeli ali ne. Posredovanja nihče ne more vsiliti. Stranki v sporu lahko za posredovanje zaprosita tudi sami, bodisi samo ena od njih bodisi obe skupaj. Če zaprosita obe skupaj, se posredovanje približa spravi oz. arbitraži. Če državi na podlagi posredovanja sprejmeta sporazum (skleneta pogodbo), ju ta seveda zavezuje. Namen in pričakovani rezultati- Namen je prizadevanje ene ali več držav, ki niso vpletene v spor, da strankama v sporu pomagajo pri iskanju ustrezne rešitve. Prizadevanje se lahko kaže v svetovanju, prenašanju zahtev in odgovorov med strankama itd.4.Sprava (konciliacija): oblike, vsebina, način izvajanja, namen, pričakovani rezultati Oblike- Ne ločimo različnih oblik sprave. Način izvajanja- Organ sprave je posameznik ali skupina posameznikov, ki uživajo zaupanje strank. Organ ne išče stroge pravne rešitve, temveč rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. To seveda ne pomeni, da organ sprave ne bo ponudil pravne rešitve, če meni, da je ta najbolj sprejemljiva za stranke. Vsebina- Sprava je diplomatsko in pravno neobvezujoče sredstvo. Gre za postopek, v katerem države svoj spor predložijo sporazumno izbranemu posamezniku ali več posameznikom z namenom, da se spor razišče in da se predlaga ustrezna rešitev, stranke pa se pri tem ne zavežejo, da bodo to rešitev tudi sprejele. Namen in pričakovani rezultati- Namen sprave je raziskati dejansko in pravno stran spora, zbrati potrebne podatke in stranke privesti do ustrezne sporazumne rešitve. Sprava je večkrat predhodna stopnja arbitraže ali sodnega postopka. 5.Pobotanje (poravnava): oblike, vsebina, način izvajanja, namen, pričakovani rezultatiOblike Ne ločimo posameznih oblik Vsebina- Poravnava je diplomatsko sredstvo za reševanje sporov. Pri poravnavi se stranke obrnejo na nek objektiven forum, katerega naloga je razrešitev spora, pri tem pa se vnaprej zavežejo, da bodo odločitev spoštovale oz. izvršile. Način izvajanja- Forum, ki rešuje spor, ni vezan na uporabo prava, bodisi zato, ker to ni mogoče (spori o določanju mej), bodisi zato, ker želijo stranke odpraviti vzrok spora z novo ureditvijo. Namen in pričakovani rezultati-Namen poravnave je rešitev spora, pri tem pa stranke forum pooblastijo, da se pri sprejemanju odločitve ne ozira na pravo oz. da spor razreši z izdajo novih predpisov.

55

54.SKLOP:PRAVNI NAČINI REŠEVANJA SPOROV (meddržavno sodišče v Haagu, Pomorsko sodišče v Hamburgu, Sodišče OVSE o spravi in arbitraži, MRS-Afriška unija)1.Arbitraža: oblike, namen, način izvajanja, pričakovani rezultatiJe eden od načinov za mirno reševanje sporov po 33. čl UL OZN. Arbitraža je postopek,ki naj uredi spore med državami.Oblike in način izvajanja Ločimo institucionalno arbitražo in priložnostno (ad hoc) arbitražo.Pri institucionalni arbitraži stranki izbereta določen arbitražni center in zaupajo strokovnosti in neodvisnosti uveljavljene institucionalne arbitraže ter njenim pravilom. Tovrstne arbitraže predvidevajo nekatere mednarodne konvencije, npr. UNCLOS. Stranki se glede institucionalne arbitraže ponavadi dogovorita v arbitražni klavzuli, ki se doda v pogodbo. Ad hoc arbitraža pa je oblika reševanja sporov pred posebej za konkreten spor ustanovljeno arbitražo. Ad hoc arbitražni senat, ki ga običajno sestavljajo trije ali pet arbitrov (lahko tudi eden) izberejo stranke same. Običajno vsaka stranka predlaga enega ali dva arbitra, ti pa še tretjega oz. petega arbitra. Arbitražni senat je dolžan odločati v konkretnem sporu na podlagi posebnega spora med strankami – imenovanega compromis. V tem dogovoru stranke inštruirajo arbitre glede dejanskega stanja spora in aplikatibilnega mednarodnega prava ter identificirajo sam mednarodni spor. V kompromisu se stranki zavežeta izvršiti arbitažno odločbo. Stranke se lahko sporazumejo, da arbitri odločajo po splošnem mednarodnem pravu, po posebnih bilateralnih ali multilateralnih konvencijah, ali po načelu pravičnosti (ex aequo et bono). Namen in pričakovani rezultati Večinoma sodna odločitev ni ugodna za obe stranki, saj se ena s sodbo ne strinja in se smatra oškodovano, druga pa je sicer zmagovalka z grenkim priokusom. Temu sledijo še odškodninske tožbe, ki se lahko vlečejo leta in leta. Zato cel kup sporov zastara ali ostaja nerešenih. V ta namen se je v svetu pojavila arbitraža, pri kateri obe stranki sodelujeta enakopravno, se s posredovanjem izkušenega arbitra ali mediatorja pogovorita, se pustita prepričati v nasproten prav in privzameta arbiterski predlog kot končno rešitev, pri kateri aktivno sodelujeta in jo sooblikujeta. Arbitraža je prostovoljen postopek, ki ima tudi svojo ceno in čas, vendar še zdaleč ni tako drag in dolgotrajen kot sodni postopek. Z rešitvijo obe stranki pridobita tako na poslovnem področju kot pri moralni vrednosti odločitve in se nobena od njiju ne počuti ne kot zmagovalka in ne kot poraženka.2.Postopek pred Meddržavnim sodiščem v HaaguPravdne stranke v postopku pred Meddržavnim sodiščem v Haagu so lahko le države, ne pa posameznik, niti mednarodna organizacija. Ima 2 nalogi: 1) reševanje sporov med državami 2) Dajanje svetovalnih mnenj (za to države NE morejo zaprosit). Postopek ima dva dela-pisni in ustni. Najprej se izvede pisni del, ki se nanaša na vročitev vloge, tožbo, ugovore in začasne ukrepe, nato pa ustni postopek (zaslišanje prič, izvedencev). Postopek je določen s Statutom in Poslovnikom, in ima 2 načina: 1. postopek se lahko začne s sporazumno preložitvijo spora, kadar so stranke dosegle sporazum, da bodo že obstoječi spor predložile sodišču ,2. postopek pa se lahko prične tudi s tožbo, če je bila pristojnost sodišča vzpostavljena že vnaprej. Gre za enostransko tožbo ene stranke, druga se brani, naj Haaško sodišče zahtevek zavrne ali vloži nasprotno tožbo. Sodba je dokončna, učinek je omejen le na stranke spora, izvršitev je obvezna.3.Postopek pred Pomorskim sodiščem v HamburguSodišče za pomorsko mednarodno pravo s sedežem v Hamburgu je pristojno za sojenje v sporih, ki zadevajo razlago in uporabo Konvencije o pomorskem in mednarodnem pravu iz leta 1982. Obstaja tudi možnost, da se pogodbene stranke drugih mednarodnih pogodb ali konvencij sporazumejo, da bodo sodišču za pomorsko mednarodno pravo poverile v reševanje spore z zvezi z razlago in uporabo takih pogodb ali konvencij. Sodišče sme poleg Konvencije o pomorskem in mednarodnem pravu uporabljati tudi druga pravila mednarodnega prava, ki niso nezdružljiva s to konvencijo. Sodišče lahko sodi tudi po abstraktni pravičnosti (ex aequo et bono), če se stranke o tem sporazumejo. Sodišče ima v določenih primerih pristojnost soditi v sporih med državami pogodbenicami konvencije in drugimi »entitetami«, ki nimajo narave države. Odločba sodišča je dokončna,obvezna je za stranke v konkretnem sporu.4.Postopek pred Sodiščem OVSE o spravi in arbitražiPravna podlaga za nastanek sodišča OVSE o spravi in arbitraži je Konvencija o konciliaciji in arbitraži. Sodišče ima sedež v Ženevi. Stranke izberejo arbitre in razsodnike iz posebnega registra. Predvidena je popolna neodvisnost sodnikov. Stranka(država) lahko zahteva mirno razrešitev spora z drugo stranko(državo),če spor ni rešen že dalj časa. Obe stranki morata biti podpisnici Konvencije. Arbitražno razsodišče se vzpostavi na podlagi sporazuma. Sporazum o arbitraži je lahko trajne narave, ali pa se nanaša le na določeno obdobje. Lahko se nanaša na vse spore med strankama ali pa le na določene. Arbitraža ni pristojna, če je spor že bil rešen ali se obravnava pred drugim pristojnim telesom. Komisija za poravnavo bo spor skušala rešiti–ugotoviti dejstva,nakar bo predlagala rešitev. Stranki imata 30 dni časa, da se odločita ali bosta rešitev sprejeli. Če na sprejmeta, komisija predloži spor arbitraži. Odločitev arbitraže bo dokončna brez pritožbe. Pritožba je dovoljena le v določenih primerih (nova dejstva). Komisija in arbitraža sprejemata odločitve z večino glasov vseh članov. Komisija in Arbitraža dovolita udeležbo tretjim strankam, če se zadeva nanaša tudi nanjo ali ima pravni interes.5.Oblike mirnega reševanja sporov, predvidene v dokumentih afriške unijeAfriške države so zgodovinsko gledano nenaklonjene sodnem reševanju sporov ali arbitraži. V morebitnih sporih v neformalnem postopku vključijo 3. stran, nekakšna vrsta mediacije. (npr. Alžirsko- Maroški spor po meji – ustanovili so ad hoc komisijo, ki so jo sestavljali predstavniki iz 7 Afriških držav).Mirovni in varnostni svet Afriške unije, ustanovljen leta 2002 ima med svojimi nalogami tudi posredovanje med sprtimi strankami z: dobrimi uslugami, mediacijo, konciliacijo.6. Kateri instrumenti, ki so ali bodo, ko jih bod ratificiralo zadostno št. držav, pravna podlaga za kazensko odgovornost posameznika?Rimski statut, Statut MKSJ, Statut MKSR

56

55. SKLOP: MOŽNOSTI ORGANOV OZN NA PODROČJU MIRNEGA REŠEVANJA SPOROV (United for peace)1. MOŽNOSTI ORGANOV OZN NA PODROČJU MIRNEGA REŠEVANJA SPOROVGS- sme razpravljati v vseh zadevah, ki sodijo v UL ali pravice/naloge kateregakoli organa OZN. Na koncu obravnave lahko da PRIPOROČILO kateri državi, saj ne more sklepat zavezujočih pravnih predpisov. GS ne more dajati priporočil VS, lahko pa ga na problem opozori. Mehanizem: United for peaceVS- Državam v sporu lahko priporoča mirno reševanje sporov. Lahko sprejme sklepe, da prepove uporabo sile. VS lahko razišče vsako situacijo, ki bi lahko pirpeljala do mednarodnega trenja.Generalni tajni- lahko da pobudo VS, da odloča o določenem vprašanju. Njegovi sklepi so svetovalne narave (niso zavezujoči) a imajo veliko politično težo.2. KAJ LAHKO NAREDI VS ZNOTRAJ PRIPOROČILA?Situacijo lahko razglasi, da ogroža varnost in mir. Dolžan je upoštevati, kar so stranke v sporu že naredile. Ne more sprejemati obvezujočih sklepov, lahko pa da priporočilo. Lahko nudi svoje dobre usluge.3. PREDLOŽITEV SPORA PRED OZN33 člen UL OZN daje proste roke članicam, da izberejo sredstva za mirno reševanje sporov. Če spor ni rešen, UL strankam nalaga uporabo 37 člena, na podlagi katerega morajo reševanje spora predložiti VS. Če ta misli, da spor lahko ogrozi mednarodni mir in varnost, sprejme obvezne sklepe o prisilnih ukrepih, ti so:- preventivni- VS da priporočila in/ali se odloči o ukrepih - represivni

- demonstrativni- Ukrepi, ki ne vključujejo oborožene sile- popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov, želez/zračn/plov/komunik. Povezav, dipl. odnosov, suspenzija, izključitev

- uporaba sile brez boja - pride do blokade z zračnimi, kopenskimi in pomorskimi silami- uporaba orožja

4. UNITED FOR PEACEPrimer, ko VS zaradi velikih sil zataji. Gre za ukrep mirnega reševanja sporov /nesoglasij 5 stalnih članic VS, ki ga ima na voljo GS OZN. Pojmuje se kot tiha revizija UL OZN, ker daje drugačne pristojnosti GS, kot jih ima ta sicer. Pride do izrednega zasedanja GS** GS lahko daje priporočila za kolektivne ukrepe in izvede akcije v primeru ogrožanja miru in varnosti. Ustanovi se komisija opazovalcev miru in Odbor za kolektivne ukrepe, kar omogoča delovanje GS v situaciji, ko VS zaradi nesoglasij zataji5. MIROVNA OPERACIJAOZN na občutljivo področje pošlje oborožene sile z namenom: varovanja, redarstva in zagotalvjanja miru v kraju, ki je ogrožen. Sestavljajo jih kontingenti prostovoljcev. Na mirovne sile mora država, na katere območje bi naj prišli, pristati.6.ALI JE MIROVNA OPERACIJA PRIMER UPORABE SILE S PREJ OPISANIMI POSLEDICAMI?Ne, mirovna operacija ni primer uporabe sile, saj gre za operacijo, ki jo sestavlja vojaško osebje, ki deluje nepristransko in skuša zmanjšati napetost in stabilizirati položaj. Izpolnjeni morajo biti minimalni pogoji: imeti morajo naklonjenost držav , na ozemlju katerih so nameščene, države, ki s svojimi enotami sodelujejo v mirovnih silah, pa morajo biti pripravljene skrbeti zanje..

56.SKLOP: MEDDRŽAVNO SODIŠČE V HAAGU1. PRAVNI VIRI USTANOVITVE IN DELOVANJA Ustanovljen je na pogladi Statuta MS sodišča v Haagu, ki je sestavni del UL ZN. Vse pogodbenice so hkrati stranke Statuta. Sestava 15 članov sodišča.2. PRISTOJNOST= dvojna vlogaReševanje sporov med državami v pravdi IN dajanaje mnenj na zahtevo organov OZN.3. PRAVNA NARAVA ODLOČBSodbe so obvezne, pravtako izvršitev. Sodbe so dokončne (Statut namreč ne predvideva pravnih sredstev). Mnenja, ki jih lahko zahtevajo organi ZN pa niso obvezne narave. Se pa navadno tretirajo kot sodbe, zato imajo elik vpliv. 4. KDO JE LAHKO PRAVDNA STRANKA PRED TEM SODIŠČEM?Samo država članica oz. država nečlanica, ki je pristopila k Statutu ali podpisala izjavo pri VS. Ne more pa biti posameznik ali mednarodna orgnaizaijva.5. POSTOPEKIma 2 dela, pisni (nanaša se na vročitev vloge, tožbo, ugovor, začasne ukrepe) in ustni (zaslišanje prič, izvedencev).

57

57. SKLOP:PREPOVED GROŽNJE IN UPORABE SILE1.Kaj o tem določa UL OZN? 4. odstavek 2. čl. UL ZN- Vsi člani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali pa ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov.2.Na podlagi katerih členov oz. poglavij UL OZN je dopustna uporaba sile in kdo v posameznih primerih o tem odloča? VII. POGLAVJE- 41. Člen- Varnostni svet sme odločiti, katere ukrepe, ki ne vključujejo uporabe oborožene sile, je treba izvajati, zato da bi se izvršile njegove odločbe, in sme pozvati člane Združenih narodov, naj izvedejo te ukrepe. Med te ukrepe lahko sodijo popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov in železniških, pomorskih, zračnih, poštnih, telegrafskih, radijskih in drugih komunikacijskih sredstev ter pretrganje diplomatskih odnosov. 42. člen- Če bi Varnostni svet menil, da ukrepi, določeni v 41. členu, ne bi ustrezali, ali da so se pokazali neustrezni, sme z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo, kakršna bi se mu zdela potrebna za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Taka akcija lahko vključuje demonstracije, blokado in druge operacije, ki se izvedejo z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami članov Združenih narodov. 46. Člen- Načrte za uporabo oborožene sile izdela Varnostni svet s pomočjo Odbora vojaškega štaba.3.Katera dejanja v odnosih med državami opredeljujemo s pojmi 1) »REPRESALIJE«, 2) »RETALIACIJA« in 3) »RETORZIJA« in kakšna je razlika med njimi? REPRESALIJE :Represalije so skupno ime za različne oblike samopomoči, ki so ukrepi države ob kršitvi z MP zaščitenih interesov in so odgovor na protipravno dejanje druge države z namenom samopomoči, t.j. da se drugo državo pripravi do tega, da preneha s protipravnim dejanjem oziroma da da zadovoljitev. Represalije so upravičene samo, če so primerne interesu, ki se želi zaščititi, vsekakor pa morajo prenehati, ko se doseže namen, zaradi katerih so nastale. Represalije v miru ne smejo preseči mej tistega, kar je tudi v vojni prepovedano; v vojni pa represalije ne smejo kršiti zakonov človečnosti. Po današnjem pravu lahko represalije izvaja samo država preko svojih organov, v preteklosti pa so jih lahko izvajali tudi zasebniki po pooblastilu države. Posebna vrsta represalij je RETALIZACIJA, ki pomeni uporabo enakih protiukrepov kot odgovor na protipravni napad druge države.RETORZIJA Od represalij se retorzija razlikuje po tem, da pomeni vračilo z nekim MP dopustnimi, a neprijaznimi ukrepi, ki pa so interesom druge države škodljivi ukrepi. Primerov za retorzijo je veliko v carinskih in tarifnih politikah posameznih držav. Če se s takim ukrepom odstopa od pogodbene obveznosti, ne gre za retorzijo, ampak za represalije.

4.Kakšne so posledice uporabe sile po mednarodnem pogodbenem pravu? Sankcije, 41. člen UL. Celovite gospodarske sankcije (Irak, ZRJ) in “ciljane sankcije” – embargo na orožje, prepoved potovanj, prepoved določene trgovine (diamanti). Libija, Sierra Leone, Somalija, Afganistan.5.Kakšna je razlika med t.i. VIS ABSOLUTA in VIS COMPULSIVA? Vis absoluta (fizična prisila) in vis compulsiva (moralna/psihična sila). Tako razlikovanje je veljalo v času, ko je bila vojna še pravno dopustna. 6.Ali je mirovna pogodba/mirovna operacija??? primer uporabe sile s prej opisanimi pravnimi posledicami?Ne, mirovna operacija ni primer uporabe sile, saj gre za operacijo, ki jo sestavlja vojaško osebje, ki deluje nepristransko in skuša zmanjšati napetost in stabilizirati položaj. Izpolnjeni morajo biti minimalni pogoji: imeti morajo naklonjenost držav , na ozemlju katerih so nameščene, države, ki s svojimi enotami sodelujejo v mirovnih silah, pa morajo biti pripravljene skrbeti zanje.. 7.Postopek pred Meddržavnim sodiščem v HaaguPravdne stranke v postopku pred Meddržavnim sodiščem v Haagu so lahko le države, ne pa posameznik, niti mednarodna organizacija. Postopek ima dva dela-pisni in ustni. Najprej se izvede pisni del, ki se nanaša na vročitev vloge, tožbo, ugovore in začasne ukrepe, nato pa ustni postopek (zaslišanje prič, izvedencev). Postopek je določen s Statutom in Poslovnikom, in ima 2 načina: 1. postopek se lahko začne s sporazumno preložitvijo spora, kadar so stranke dosegle sporazum, da bodo že obstoječi spor predložile sodišču , 2. postopek pa se lahko prične tudi s tožbo, če je bila pristojnost sodišča vzpostavljena že vnaprej. Gre za enostransko tožbo ene stranke, druga se brani, naj Haaško sodišče zahtevek zavrne ali vloži nasprotno tožbo. Sodba je dokončna, učinek je omejen le na stranke spora, izvršitev je obvezna.8.Postopek pred Pomorskim sodiščem v HamburguSodišče za pomorsko mednarodno pravo s sedežem v Hamburgu je pristojno za sojenje v sporih, ki zadevajo razlago in uporabo Konvencije o pomorskem in mednarodnem pravu iz leta 1982. Obstaja tudi možnost, da se pogodbene stranke drugih mednarodnih pogodb ali konvencij sporazumejo, da bodo sodišču za pomorsko mednarodno pravo poverile v reševanje spore z zvezi z razlago in uporabo takih pogodb ali konvencij. Sodišče sme poleg Konvencije o pomorskem in mednarodnem pravu uporabljati tudi druga pravila mednarodnega prava, ki niso nezdružljiva s to konvencijo. Sodišče lahko sodi tudi po abstraktni pravičnosti (ex aequo et bono), če se stranke o tem sporazumejo. Sodišče ima v določenih primerih pristojnost soditi v sporih med državami pogodbenicami konvencije in drugimi »entitetami«, ki nimajo narave države. Odločba sodišča je dokončna,obvezna je za stranke v konkretnem sporu.9.Postopek pred Sodiščem OVSE o spravi in arbitražiPravna podlaga za nastanek sodišča OVSE o spravi in arbitraži je Konvencija o konciliaciji in arbitraži. Sodišče ima sedež v Ženevi. Stranke izberejo arbitre in razsodnike iz posebnega registra. Predvidena je popolna neodvisnost sodnikov. Stranka(država) lahko zahteva mirno razrešitev spora z drugo stranko(državo),če spor ni rešen že dalj časa. Obe stranki morata biti podpisnici Konvencije. Arbitražno razsodišče se vzpostavi na podlagi sporazuma. Sporazum o arbitraži je lahko trajne narave, ali pa se nanaša le na določeno obdobje. Lahko se nanaša na vse spore med strankama ali pa le na določene. Arbitraža ni pristojna, če je spor že bil rešen ali se obravnava pred drugim pristojnim telesom. Komisija za poravnavo bo spor skušala rešiti–ugotoviti dejstva,nakar bo predlagala rešitev. Stranki imata 30 dni časa, da se odločita ali bosta rešitev sprejeli. Če na sprejmeta, komisija predloži spor arbitraži. Odločitev arbitraže bo dokončna brez pritožbe. Pritožba je dovoljena le v določenih primerih (nova dejstva). Komisija in arbitraža sprejemata odločitve z večino glasov vseh članov. Komisija in Arbitraža dovolita udeležbo tretjim strankam, če se zadeva nanaša tudi nanjo ali ima pravni interes.10.Oblike mirnega reševanja sporov, predvidene v dokumentih afriške unijeAfriške države so zgodovinsko gledano nenaklonjene sodnem reševanju sporov ali arbitraži. V morebitnih sporih v neformalnem postopku vključijo 3. stran, nekakšna vrsta mediacije. (npr. Alžirsko- Maroški spor po meji – ustanovili so ad hoc komisijo, ki so jo sestavljali predstavniki iz 7 Afriških držav).Mirovni in varnostni svet Afriške unije, ustanovljen leta 2002 ima med svojimi nalogami tudi posredovanje med sprtimi strankami z: dobrimi uslugami, mediacijo, konciliacijo.

58. SKLOP: MEDNARODNE SLUŽNOSTI1. KAJ JE MS?Gre za odnos, kjer ima ena država nasproti drugi neko pravico, ki je lokalizirana na nekem določenem delu te druge države. Ta del območja je trajno obremenjen s pravico upravičene države.

58

Mnogo odnosov, ki se smatrajo za služnosti je nastalo v dogovorih, ki določajo nove meje, zato jih je časovno nastalno največ po I. Svetovni vojni in v mirovnih pogodbah 1947l2. KAKO JIH DELIMO?Pozitivne- državni nalaga da nekaj trpi/dopustiNegativne- državni nalaga, da nekaj opusti/ne stori3. KAKO SE IZVRŠUJEJO?Glavna značilnost MS je, da delujejo erga omnes. Obremenjeni državi nalaga dolžnost, da nekaj trpi ali opusti. Prenese se lahko na tretjo državo, če ta pridobi neko področje in v primeru začasne zasedbe (mandat, zakup, vojna okupacija).4. VRSTE SLUŽNOSTI?- VOJAŠKE- demilitizirani pasovi (npr. grški otoki v Egejskem morju), prepoved utrjevanja, pomorske in zračne baze, pravica prehoda vojske, prostor za vadbo bombandiranja. Pravica preleta vojaških zračh plovil in njihovo pristjanje v tehnične namene (gorivo,...)- GOSPODARSKE- pomenijo izkošanje naravnih bogastev na nekem področju, ki ga izvaja druga država (pravica ribolova, sekanje drv, paša, dobva vode/elektrike)-PROMETNE- želeniške proge, dostop k lukam, uporaba luke, prosta plovba po reki, naftovodi5. NAČINI NASTANKA in PRENEHANJANastanek: s pogdobo Prenehanje:- s potekom roka, določenega v pogodbi- s konsolidacijo- s prenehanjem interesa upravičene stranke6. PRAVNI VIRI, KI JIH UREJAJO + PRIMERI?MS je institut sui generis, čeprav črpa svoj izvor iz rimskega statuta. Primer MS med RS in ITA:

- Sabotinska cesta, ki teče čez italijansko ozemlje in je namenjena civilnemu prometu- temelji na Osimskem sporaz.- Preskrba s pitno vodo v Gorici poteka preko SLO. Gre za izvrševanje mirovne pogodbe in je odplačna služnost.

NASLEDSTVO (SUKCESIJA) in služnosti 11,12 člen DK o nasledstvu držav glede MPo Nasledstvo ne posega v mejne režime. Sukcesija držav ne učinkuje na teritorialne režime, razen vojaške služnosti (D naslednica je dolžna sprejeti vse druge služnosti, glede vojaških pa ima maneverski prostor). Nasledstvo držav ne učinkuje na teritorialne režime- temu pravilo je dalo sodišče znažaj mednarodnega običajnega prava.

59. SKLOP: VESOLJEGre za prostor, ki se navezuje na zračni prostor, vendar je njegov režim popolnoma drugače od režima državnega prostora. 1. ODBOR V OKVIRU OZN IN PRAVNI VIRILeta 1958 ustanovijo v OZN Odbor za miroljubno uporabo veselja, v okviru katerega so bile oblikovane vse najpomembnejše MPo o pravnem režimu vesolja:- Pogodba o vesolju 1967- Sporazum o reševanju astronavtov, vračanju astronavtov in vračanju objektov, lansiranih v vesolje 1968- K. o mednarodni odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti 1972- K. o registraciji objektov, lansiranih v vesolje.+Pogodba o mesecu 19792. POGODBA O VESOLJU 1967Določa osnovna pravila pri raziskovanju veslja:

- Vesolje pripada vsemu človeštvu- Veseloje in nebesna telesa so svobodni, prosti za raziskovanje in uporabo za vse države, brez diskriminacije- V vesolje ni dopustno vnašati jederskega orožja- Mesec je skupna dediščina človeštva- Astronavti so poslaniki človeštva v vesolje- Za škodo, ki jo povzroi vesoljski objekt je odgovorna DRŽAVA LANSIRANJA

i. OBJEKTIVNA ODGOVORNOST- za škodo, ki jo povzroijo na zemlji ali na zrakoplovu med poletomii. SUBJEKTIVNA ODGOVORNOST- velja za škodo, ki nastne v vesolju

3. DEMILITARIZACIJA VESOLJAPr. Vir: Pogodba o vesolju 1967K temu so se zavezale države. Prepovedano je stacioniranje orožij za množično uničevanje, vključno z derskim oožjem. Prepovedano je vzpostavljanje vojaškihbaz, utrdb in vajanje vojaških poslov v vesolju.Ni pa prepovedano pošiljanje obvečevalnih satelitov, k so stacionirani v vesolju in imajo velik pomen za vodenje vojaških operacij na zemlji.

59

1. SKLOP: ODNOS MED NOTRANJIM IN MEDNARODNIM PRAVOM2. SKLOP: MANDATRORNO PRAVO - IUS COGENS 3. SKLOP: VIRI MEDNARODNEGA PRAVA 4. SKLOP: KODIFIKACIJA IN LEGISLACIJA 5.SKLOP:MEDNARODNE POGODBE (vakuum, sukcesija, ZZZ-1, Akcesija, Avtentifikacija, depozitar, postopek ratifikacije...) 6.SKLOP: MEDNARODNE MIROVNE KONFERENCE IN RAZVOJ MP 7. SKLOP: POMEMBNEJŠE MIROVNE POGODBE- KATERE DRŽAVE, KDAJ, KAJ UREJALE?8.SKLOP: ŠOLE MJP9.SKLOP: SUBJEKTI MEDNARODNEGA PRAVA (Vstajniki) + PRIZNANJE10.SKLOP: SLOVENIJA KOT SUBEJKT MP (Brionska d., Badinterjeva arbitražna k) 11.SKLOP:SVETI SEDEŽ (VATIKAN) / LATERANSKA POGODBA 192912.SKLOP:SESTAVLJENE DRŽAVE (federacija, konfederacija)13.SKLOP: TEMELJNE PRAVICE DRŽAV (dekl. 7 načel, Bandunška konf., Monrojeva d. )14.SKLOP:PRAVICA DO SAMOODLOČBE15.SKLOP:TRAJNA NEVTRALNOST16.SKLOP:KONZULARNO PRAVO 17.SKLOP:DIPLOMATSKO PRAVO18.SKLOP: DOLOČANJE MEJA MED DRŽAVAMI (Rapalska, Trianon,... Hr meja)19.SKLOP:HRVAŠKO – SLOVENSKO MEJNO VPRAŠANJE IN ARBITRAŽA20.SKLOP:SUKCESIJA (NASLEDSTVO) (Sukcesija MPo SFRJ-RS)21.SKLOP: MORSKI PASOVI (Splošno + posamezni pasovi + kabotaža)22.SKLOP:MORSKI KANALI IN MORSKE OŽINE (plovba po m. Reki)23.SKLOP:ARHIPELAŠKE VODE24.SKLOP:MP VARSTVO OKOLJA ( »Trail smelter« in »Krfska ožina«) 25.SKLOP:MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAVE ZA POVZROČENO ŠKODO26.SKLOP:OZN27.SKLOP: PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANIC OZN28.SKLOP:VARNOSTNI SVET OZN ( UNITING FOR PEACE; razmerja VS/GS, pristojnosti po VI. Poglavju,..) 29.SKLOP:SPECIALIZIRANE AGENCIJE OZN 30.SKLOP:SVETOVNA BANKA (WORLD BANK GROUP) Med. finančna korporacija IFC, Med združenje za razvoj IDA, Agencija za jamstvo multilateralnih investicij- MIGA vzami še prejšnji listek z opisi 31.SKLOP:MEDNARODNA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ-MBOR// IBRD32.SKLOP:MEDNARODNI MONETARNI SKLAD – IMF/MMS33.SKLOP:ZVEZA NATO34.SKLOP:SVET EVROPE35.SKLOP: ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI- OVSE 36.SKLOP: MEDNARODNOPRAVNO VARSTVO MANJŠIN (MPo na ravni OZN/Sveta Evrope/društva narodov, manjšine v ITA,AVT,MADŽ...)37.SKLOP:EVROPSKA LISTINA O REGIONALNIH IN MANJŠINSKIH JEZIKIH (+ vse ostalo o rabi jezika manjšin)38.SKLOP:ROMI- NJIHOV PRAVNI POLOŽAJ39.SKLOP:DISKRIMINACIJA IN KONVENCIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK RASNE DISKRIMINACIJE 196540. SKLOP:DISKRIMINACIJA IN DIREKTIVE EU41.SKLOP:MEDNARODNI POSTOPKI ZA VARSTVO POSAMEZNIKA, KI MENI, DA JE SLO KRŠILA SVOJE MEDNARODNE OBVEZNOSTI GLEDE PREPOVEDI DISKRIMINACIJE IN VARSTVA ČP (Postopki po notranjem pravu, mednarodni postopki pred ORD, OČP, ODŽ, OPM=CAT, OOP=CRC, ESČP)42.SKLOP:EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE=ESČP43.SKLOP:EVROPSKA KONVENCIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH =EKČP44.SKLOP:VARSTVO OTROK, ODBOR ZA OTROKOVE PRAVICE45.SKLOP:LISTINA O TEMELJNIH PRAVICAH EU46.SKLOP:VOJNO PRAVO (Pravilnik o vojskovanju, plačanec, klavzula si omnes, debelacija/okupacija, Henry dunant, sila zaščitnica, Mednarodna kazenska sodišča)47.SKLOP:MEDNARODNO VOJNO IN HUMANITARNO PRAVO (Martensova k, varstvo civilnega p., vojnih ujetnikov in kulturnih spomenikov v oboroženih spopadih)48.SKLOP:MEDNARODNA HUDODELSTVA (viri, inkriminacija, KZ RS,..)49.SKLOP:HUDODELSTVA NA LETALU (Tokijska, Haaška, Montrealska K., načelo aut dedre aut iudicare)50.SKLOP:GENOCID (apartheid, rimski statut,..)51.SKLOP: AZIL (begunci, telo OZN na tem področju (Visoki komisar UNCHR), Zakon o azilu) 52.SKLOP:MIRNO REŠEVANJE SPOROV (33UL OZN, Sodišča: Haag, Ženeva, Hamburg) 53.SKLOP:DIPLOMATSKA SREDSTVA ZA REŠEVANJE SPOROV54.SKLOP:PRAVNI NAČINI REŠEVANJA SPOROV (meddržavno sodišče v Haagu, Pomorsko sodišče v Hamburgu, Sodišče OVSE o spravi in arbitraži, MRS-Afriška unija)55. SKLOP: MOŽNOSTI ORGANOV OZN NA PODROČJU MIRNEGA REŠEVANJA SPOROV (United for peace)

56.SKLOP: MEDDRŽAVNO SODIŠČE V HAAGU

60

57. SKLOP:PREPOVED GROŽNJE IN UPORABE SILE58. SKLOP: MEDNARODNE SLUŽNOSTI59. SKLOP: VESOLJE

61