utrip - Šentjur · utrip občine Šentjur | stran 3 Županov uvodnik kolofon odgovorna urednica:...

utripoktober 2016 | številka 15, letnik 8

Občine Šentjur

Brezplačen izvod

OČINA ŠENTJUR V ZNAMENJU PRAZNIKA,JUBILEJEV IN ZLATE JESENI

2 stran | Utrip Občine Šentjur

OBLETNIcE

225 – Mihael Zagajšek (1739 Zagaj pri Po-nikvi – 1827 Šentvid pri Grobelnem) je pod psevdonimom Jurij Zelenko leta 1791 objavil svoje edino delo Slovennska Grammatika.

170 – Po južni železnici je 2. 6. 1846 v Šen-tjur pripeljal prvi vlak.

170 – Anton Martin Slomšek je 5. 7. 1846 postal lavantinski škof.

125 – Leta 1891 je v Šentjurju rojen dr. Ru-dolf Dobovišek, odvetnik, politik, pisec vese-loiger. Umrl je pred 65 leti, med drugim je bil pobudnik postavitve spomenika Ipavcem in Maistrov borec.

125 – Trnovec pri Dramljah je obiskal av-strijski cesar Franc Jožef I., ki se je tam udeležil vojaških vaj. V spomin na ta dogodek so pred 105 leti v Dramljah odkrili spominsko ploščo.

110 – V šentjursko podružnico, predhodni-co Čebelarskega društva Šentjur, Osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko se je 6. 1. 1906 včlanilo 20 čebelarjev.

75 – Na Resevni je bila 20. 7. 1941 ustano-vljena Celjska četa, prva partizanska enota na širšem območju, ki je bila po izdaji uničena 27. 8. 1941

70 – Po ukinitvi dominalnega lovskega sis-tema je bila leta 1946 ustanovljena Lovska zadruga Sv. Jurij pri Celju, ki se je leta 1952 preimenovala v Lovsko družino Šentjur.

70 – V okviru prosvetnega društva je pričel delovati najstarejši pevskih zbor v občini Mo-ški pevski zbor skladateljev Ipavcev.

65 - ustanovitev Planinskega društva Šentjur, najstarejšega planinskega društva v občini.

60 – Leta 1956 je bil v Šentjurju odkrit 5,6 m visok spomenik 132 žrtvam fašističnega teror-ja in padlih borcev NOB ter junaku bojev za slovensko severno mejo po prvi svetovni vojni Franju Malgaju avtorja Cirila Cesarja.

60 – Umrl je Jernej Stante, rojen leta 1900 v Vrbnem. Po drugi svetovni vojni je bil pred-sednik republiškega razsodišča in predsednik višjega gospodarskega sodišča.

60 – Septembra 1966 je zaživel prvi oddelek otroškega varstva v Šentjurju.

50 – Leta 1966 so na vzhodnih pobočjih Podgrada montirali prvo smučarsko žičnico na Šentjurskem.

40 – Leta 1976 je bila napolnjena hidroaku-mulacija Tratna oz. Slivniško jezero.

40 – Zaradi naraščanja knjižničnega fonda in prometa v knjižnici je takratna Kulturna skupnost Šentjur prvič zaposlila knjižničarko s polnim delovnim časom.

40 – V Novi vasi so zgradili obrat Alposove cevarne s koristno površino 10.000 m2.

40 – Mimo Dramelj je stekel promet po ta-kratni hitri cesti Hoče-Arja vas.

30 - V Dramljah so leta 1986 pred osnovno šolo odkrili spomenik Miloša Zidanška, avtorja Stojana Batiča.

25 – Leta 1991 je pričelo v Jarmovcu pri Dra-mljah delovati živalsko zavetišče Zonzani.

20 – Po nekajletnem zatišju na študentskem področju je bil 30. 10. 1996 ustanovljen Štu-dentski klub mladih Šentjur.

20 – Ustanovljeno je bilo Društvo Izviri Do-brina, društvo za razvoj kmetijstva, turizma, športa, storitev in ohranjanje kulturne in na-ravne dediščine.

20 – Na Resevni so 21. 9. 1996 odprli 20 me-trov visok jekleni razgledni stolp.

20 – V Dobrini so leta 1996 postavili potre-sno opazovalnico.

20 – V Šentjurju so z delovanjem začeli skav-ti.

20 – V Zgornjem trgu so ob Ipavčevi hiši ce-pili potomko mariborske modre kavčine, naj-starejše vinske trte na svetu

Utrip Občine Šentjur | stran 3

ŽUPANOV UVODNIK

KolofonOdgovorna urednica: Polonca MastnakOblikovanje, postavitev in prelom: Jure RaztočnikNaslovnica: Foto: Marjan Petauer, Resevna

Izdajatelj: za Občino Šentjur Mrežni podjentiški inkubator Vrelec, d. o. o., Poslovna enota Šentjur, direktor Konrad Pušnik

Fotografije: arhiv Občine Šentjur, arhivi krajevnih skupno-sti, javnih zavodov, lokalnih medijev, društev in organizacij, Jure Godler, Franci Hrovatič.

Kontaktni podatki uredništva:Uredništvo Utripa Občine Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šen-tjur tel. (03) 747 13 22, e-pošta: [email protected] in [email protected]

Naklada: 6.750 izvodovTisk: Papirna galanterija Ferlež

Vsa gospodinjstva v občini prejmejo brezplačen izvod Utripa, ki je na razpolago tudi na nekaterih javnih toč-kah. Utrip naslednjič izide aprila 2017.

na naslednjih straneh je strnjenih nekaj naših skupnih uspešnih, pro-duktivnih in pestrih mesecev v Občini Šentjur. Ta je pred dobrim mesecem dni praznovala svoj praznik, ki smo ga počastili s slavnostno akademijo in podelitvijo priznanj našim zaslužnim soobčanom, uspešnim učenkam in učencem.

A praznovanje in praznik nista veza-na le na osrednji, uradni datum, 24. september, ampak je praznik za ob-čino lahko vsak dan. Veliko takšnih dni je zabeleženih s fotografijami in v besedi, da se ne bi pozabile nove pridobitve v številnih krajih, uspešno zaključene investicije v krajevnih sku-pnostih, raznolike prireditve društev, v katera organizatorji vlagajo veli-ko truda, prvi koraki v šolo in vrtec, športni dosežki, uspehi podjetnikov, prigarani pridelki kmetov in še marsi-kaj. Tudi to so mali prazniki naše sicer precej velike občine, naše skupnosti. Biti skupnost namreč pomeni medse-bojno upoštevanje, realno ocenjeva-nje potreb, ki jih imamo, med seboj si privoščiti in deliti veselje ob dobro izpeljanih projektih.

Če dobro pogledate, boste za razli-ko od prejšnjih Utripov opazili manj logotipov, ki označujejo evropska

Spoštovane občanke in občani,

sredstva, s pomočjo katerih smo v preteklih letih gradili in urejali infra-strukturo skupnega pomena – vodo-vode, kanalizacijo, vaška jedra, ceste, različne objekte. Takšnih možnosti trenutno nimamo. Imamo pa vizijo, voljo, načrte in znanje, da z razpolo-žljivimi sredstvi držimo dober tempo investicij, izboljšujemo pogoje za ži-vljenje, šolanje in delo, financiramo množico dejavnosti, ter po korakih gradimo občankam in občanom bolj prijazno ter spodbudno okolje.

Takšnih malih - velikih zmag, ki so re-zultat skupnih odločitev, prizadevanj, dela in sredstev, je bilo minulo po-mlad in poletje kar nekaj. Plasti no-vega asfalta so že stalnica v krajevnih skupnostih, zanimivo in pozitivno pa je videti, da v zadnjih letih krajani iz-ražajo tudi želje po površinah za dru-ženje. Kar veselje je pogledati novo športno igrišče v Novi vasi in dokon-čane faze športnih površin na Gro-belnem, ki so polne otrok in mladih, podobne želje in načrti so v Dramljah in Vrbnem, na Prevorju pa je večna-menski objekt res zaživel v znamenju krajevnih društev. Razveseljujoče je tudi dejstvo, da število prebivalcev v občini ves čas povečuje. Mlade gene-racije in rodovi prinašate v naše kraje novo energijo, željo po druženju in

aktivnem preživljanju prostega časa, hkrati se ohranjajo tradicionalne vre-dnote in navade podeželja, ki so del lokalne identitete. Občino v tem kon-tekstu vidim kot skupni imenovalec, vezni člen in sogovornika vseh.

Vabljeni k prebiranju vsebin občin-skega glasila, saj ste ravno vi glavni akterji njegovih novic.

Mag. Marko Diaci,župan Občine Šentjur


AKTUALNO

Praznik Občine ŠentjurObčina Šentjur je svoj praznik 24. septembra obeležila s slavnostno akademijo v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, na kateri so bila podeljena občinska priznanja.Osrednji govornik župan mag. Marko Diaci je poudaril pomen složnosti ter ustvarjanja identitete ter pripadnosti občank ter občanov za uspešno prihodnost, zbrane je pozdravil in jim ob prazniku čestital tudi predsednik skup-ščine pobratene Občine Požega Milan Božić. Prvi sklop priznanj so prejeli nekdanji osnov-nošolci šentjurskih osnovnih šol: Jan Žekar (OŠ Slivnica pri Celju), Teodor Vodeb (OŠ Dramlje), Nuša Gračnar (OŠ Planina pri Sev-nici), Tanja Seničar (OŠ Hruševec – Šentjur), Mojca Kukovič (OŠ Blaža Kocena Ponikva), Ana Slomšek (OŠ Franja Malgaja Šentjur), na predlog Šolskega centra Šentjur je priznanje prejel nekdanji dijak Leon Reberšak (ŠC Šen-tjur), za uspehe na mednarodnih in državnih glasbenih tekmovanjih ter za njen prispevek h glasbeni tradiciji občine pa na predlog Glas-bene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Neža Vrečko.

Priznanja in Ipavčeva plaketa Priznanja Občine Šentjur so prejeli:

– predsednik KS Prevorje Damjan Maček, za vsestransko angažiranost za dobrobit kraja, enakomeren razvoj KS ter zasluge pri ureditvi športnega parka in izgradnji večnamenski objekt na Prevorju;

– mag. Alojz Kačičnik, župnik s Ponikve za povezovalno vlogo v kraju, ki presega osnovno poslanstvo pastorale, predvsem zasluge za ohranitev in promocijo Slom-škove zapuščine in dediščine;

– Stanislav Zupanc, dolgoletni predsednik Društva upokojencev Šentjur, za njego-va prizadevanja za izboljšanje kvalitete življenja v tretjem življenjskem obdobju, povečanje članstva in dejavnosti za starej-še in uspešno pridobitev statusa humani-tarnega društva.

Ipavčevo plaketo, najbolj prestižno priznanje, je prejel Matej Romih za uspešno 25-letno vodenje MePZ Zarja Šentvid pri Planini, za vsestransko pedagoško in zborovsko glas-beno ustvarjanje in udejstvovanje, s katerim spodbuja generacije mladih k negovanju

pevske tradicije in bogati njihovo življenje z glasbo.

Z gospodarskim ministrom Počival-škom o potencialih lesne industrije

Na povabilo župana mag. Marka Diacija je konec maja na delovno srečanje v Občino Šentjur prišel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Tema pogovora so bili potenciali lesne industrije na ravni države in v naši občini, za katero to predstavlja velik potencial. Ministru sta jih predstavila sogovornika iz domačega podje-tja Energoles, minister Počivalšek in generalni direktor Direktorata za les Jože Prikeržnik pa sta predstavila državne aktivnosti in strategije na področju lesarstva, ki je usmerjena krepi-tev celotne gozdno-lesne verige.

Minister Tone Peršak med Ipavci

Župan mag. Marko Diaci je za kulturnega mi-nistra Toneta Peršaka, ki se je udeležil slove-sne akademije ob 40-letnici Knjižnice Šentjur, pripravil kratek sprejem v Ipavčevi hiši. Mini-stru je predstavil najlepše trško jedro po izbo-ru TZS 2015, Zgornji trg, ogledala pa sta si tudi protokolarni objekt ter razstave o Ipavcih, to slovito zdravniško glasbeno rodbino je župan še posebej predstavil visokemu gostu. Kratek pogovor je tekel tudi o načrtovanih kulturnih projektih in možnostih sodelovanja.

Občina za združevanje državnih pro-jektov

Na pobudo župana mag. Marka Diacija so se v Šentjurju 30. avgusta sestali predstav-niki Direkcije RS za infrastrukturo ter Di-rekcije RS za vode. Tema pogovorov je bila možnost sodelovanje na projektih, ki jih v Občini Šentjur že dalj časa načrtujejo.

Na območju naše občine se namreč stikata projekta izgradnje navezovalne ceste Dra-mlje–Šentjur ter nadaljevanje protipoplavnih ukrepov ob Voglajni – faza D (suhi zadrževal-nik voda v Črnolici), zato je župan pred časom podal pobudo za iskanje sinergijskih učinkov. Projekt navezovalne ceste Dramlje–Šentjur je bil namreč leta 2013 uvrščen v Načrt razvojnih programov državnega proračuna. Že 2011 je bil sprejet tudi Občinski podrobni prostorski načrt Občine Šentjur za izgradnjo suhega za-drževalnika visokih voda Voglajne v Črnolici. Glede na to, da je okviru gradnje zadrževalni-ka predviden tudi potek navezovalne ceste, je smotrno, da se iščejo skupne rešitve pristojnih tako za ceste kot za vode. Na srečanju v Šen-tjurju sta se direkciji dogovorili o sodelovanju in protokolih priprave skupne dokumentacije. Predstavniki Direkcije RS za vode so se ob tem seznanili še s projektom izvedbe protipoplav-nih ukrepov ob Voglajni s pritoki, ki ga pripra-vlja občina, in računa na državno sofinancira-nje izvedbe.

Župan mag. Marko Diaci je ministru za kulturo To-netu Peršaku predstavil zapuščino Ipavcev.


AKTUALNO

Kultura povezuje države

Župan mag. Marko Diaci je sprejel velepo-slanico Češke republike v Sloveniji Věro Zemanovó.

Do srečanja je prišlo v okviru skupnega kon-certa Ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev Šentjur in Ženskega komornega zbo-ra Jirkov iz Češke. Zbora sodelujeta že dvajset let, tokrat so na obisk prišle češke pevke, sledil pa je nastop v Ipavčevem kulturne centru Šen-tjur. Poleg njene ekselence Věre Zemanové se je koncerta udeležil tudi župan mesta Jirkov Radek Štejnar. Oba sta bila tudi gosta župano-vega sprejema v Ipavčevi hiši ter si ogledala delček naše zapuščine in najlepše trško jedro v letu 2015.

Rusi cenijo skrb za grob sonarodnjaka

Župan mag. Marko Diaci je na grob nezna-nega ruskega vojaka pospremil atašeja veleposlaništva Ruske federacije Vadima Kasparova.

Kot je povedal visoki gost, Ruska federaci-ja zelo ceni trud domačinov, ki so poskrbeli, da se je vse od druge svetovne vojne ohranil grob z obeležjem, v spomin na neznanega vojaka rdeče armade in borca XIV. divizije. Pred dvema letoma je bil grob, ki se nahaja v Ravnah na južnem pobočju Resevne (KS Šen-tjur Rifnik) tudi obnovljen. Atašeja in župana so do groba slovesno pospremili predsednik ZBVNOB Šentjur Bogomir Ulbing, predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov v Šentjurju Florjan Cveto Erjavec, ter predstav-niki policijskih in veteranskih društev s pra-pori. Vsi omenjeni ter tamkajšnji krajani so zaslužni, da je grob ostal ohranjen ter urejen.

Na Direkciji RS za infrastrukturo dobro poznajo problematiko šentjurskih cest

Redna srečanja župana mag. Marka Diacija s predstavniki direkcije so namenjena čim boljši komunikaciji o nujnih potrebah gle-de urejanja državne cestne infrastrukture, ki je v Občini Šentjur zelo razvejano, ter o možnostih za izvedbo del.

Konec aprila sta na delovni obisk iz direkcije prispela vodja sektorja za investicije Tomaž Willenpart in skrbnik projektov Jure Pejano-vič, ki sta se s stanjem na več odsekih državnih cest seznanila na terenu, hkrati pa predstavila načrtovane projektov ter faze realizacije . V za-četku avgusta si je zaključna dela zadnje faze prenove, ki je na odseku Dole–Šentjur trajala več let, ogledal Pavle Hevka iz sektorja za vzdrževanje na direkciji, tema pogovorov so bile tudi ostale državne ceste v pristojnosti di-rekcije, njihovo stanje ter načrtovane sanacije na območju Občine Šentjur.

Letošnje tradicionalno srečanje treh po-bratenih občin Neu Anspach, Saint Florent sur cher in Šentjur v začetku meseca maja so gostili v nemški občini.

Iz Šentjurja je v Neu Anspach odpotovalo 42 udeležencev, Mladinski center Šentjur pa je letos tja popeljal 12 osnovnošolcev iz OŠ Blaža Kocena Ponikva in OŠ Hruševec Šen-tjur. Gostitelji so pripravili pester program z ogledom znamenitosti in druženjem, v imenu Občine Šentjur in župana pa je zbrane na slav-nostni akademiji nagovoril direktor občinske uprave Jože Palčnik. Slovesnosti in srečanja se je tokrat udeležila tudi Magdalena Tovornik, nekdanja veleposlanica RS v Franciji in po-budnica sodelovanja med občinama Šentjur in Saint Florent cur Cher (nemška občina se je priključila kasneje). Razdeljene so bile spo-minske plakete najzaslužnejšim za minulih 10 let povezovanja, pester program pa so skupaj pripravili mladi, ki so sodelovali v mednaro-dnem projektu. Naslednje srečanje bo v Saint Florent sur Cher-u naslednje leto.

Evropsko sodelovanje se krepi in obnavlja z rednimi srečanji

Na ogledu obnovljenega odseka Dole–Šentjur s Pa-vletom Hevko.

Veleposlanica Češke republike in župan mesta Jir-kov na vrtu Ipavčeve hiše.

Direktor OU Jože Palčnik s pobudnico mednarodne-ga sodelovanja Magdaleno Tovornik in šentjurski udeleženci mednarodnega srečanja treh pobra-tenih občin, ki se je leti razširilo tudi na mladinske projekte.


AKTUALNO

25-LETNIcA SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

Ob dnevu državnosti in tokrat tudi v počasti-tev 25-letnice samostojnosti, je Občina Šen-tjur na predvečer praznika pripravila tradici-onalno osrednjo slovesnost. Osrednji govor je podal ddr. Igor Grdina, ki se je ob pregledu zgodovinskih dogodkov v kontekstu osamo-svojitve in predhodnih narodnobuditeljskih aktivnosti zavednih prednikov dotaknil zgo-dovine kot vira pomembnih izkušenj. Slav-nostni koncert so pripravili člani Pihalnega orkestra Šentjur pod taktirko Jurija Hladnika in z nastopi gostov – vokalistov. Ob obletnici samostojnosti so pripravili izbor znanih slo-venskih napevov.

Poklon žrtvam vojn

Na Ponikvi so se ob novem obeležju, ki ga je Občina Šentjur ob 25-letnici osamosvojitvene vojne postavila v spomin na takratne dogod-ke, ob županu mag. Marku Diaciju zbrali uni-formirani predstavniki veteranov, policijskih veteranov ter policije pod vodstvom predse-dnika Policijsko veteranskega društva Sever za celjsko območje - Odbor Šentjur in Dobje Dušana Polenška, predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo – Šen-tjur Edija Peperka ter komandirja PP Šentjur Ludvika Petriča. Vsa društva so imela pred-stavnike med postrojenimi praporščaki, pove-ljeval jim je Janko Cerkvenik. Ob tej priložno-sti so obiskali tudi grob Stanislava Straška iz Ponikve, padlega miličnika v osamosvojitveni vojni.

Lipa kot simbol miru in povezanosti

Ob 25-letnici samostojnosti države je župan mag. Marko Diaci pripravil sprejem za pred-stavnike domačih veteranskih organizacij. V vrtu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu so se zbrali predstavniki veteranskih društev iz šentjurskega območja, s katerimi so skupaj v spomin na to obletnico posadili lipo ob robu vrta protokolarnega objekta občine. Župan se je ob tem v nagovoru zahvalil vsem vete-ranom in posameznikom za njihova pogu-mna dejanja, zaradi katerih danes živimo v miru v lastni državi. Predsednika lokalnega

odbora veteranskega društva ter policijskega veteranskega društva Edi Peperko in Dušan Polenšek sta v kratki zahvali in nagovorih po-udarila, da v osamosvojitvenih dneh ni bilo bolj ali manj zahtevnih nalog, zato tudi ne gre ločevati veterane na bolj in manj zaslužne, saj samostojnost pripada celotnemu narodu. V nadaljevanju so gostje izmenjali še nekaj be-sed o lastnih izkušnjah izpred 25 let, pri čemer je bila dana pobuda, da spomine zapišejo ter ohranijo za prihodnje rodove v obliki zborni-ka.

V čast 25-letnice samostojnosti naše države je v maju Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur v Galeriji Zgornji trg pripravilo raz-stavo z naslovom Ljubezen in mir. Na temo države, miru, ljubezni, ponosa in domoljubja je ustvarjalo 23 umetnikov. Osrednji govor-nik ob otvoritvi je bil Srečko Križanec, vojni veteran in predsednik štorskega občinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki je obudil spomin na osamosvojitvene dogodke.

Občina Šentjur je letos gostila Dan policije Policijske uprave celje, ob soorganizaciji Območnega policijskega sindikata celje ter IPA kluba celje.

Dan policije obeležujemo 27. junija, v spomin na pomembno vlogo in izgube policistov, takratnih miličnikov, v osamosvojitveni vojni 1991. Zbranim je v IKC dobrodošlico zaželel župan mag. Marko Diaci, ki se je z minuto molka poklonil našemu soobčanu, ki je v vojni za samostojno Slovenijo padel kot pripadnik miličnikov, Stanku Strašku s Ponikve. Koman-dirju Ludviku Petriču se je zahvalil za dobro sodelovanje ter v imenu občine sprejel tudi priznanje policije.

Ddr. Igor Grdina, osrednji govornik ob dnevu držav-nosti.


AKTUALNO

Iz starega v novo šolsko leto

Župan mag. Marko Diaci je 16. junija pripravil tradicionalni sprejem za najboljše nekdanje učence šentjurskih osnovnih ter glasbene šole. 39 mladim, ki so izkazali s šolskim uspe-

hom ter skozi interesne dejavnosti in z odno-som do celotne šolske skupnosti, je zaželel vso srečo na nadaljnji življenjski in izobraže-valni poti.

Ob 200 letnici javnega glasbenega šol-stva tudi v Šentjurju

Občina Šentjur in Glasbena šola Skladate-ljev Ipavcev Šentjur sta se pridružili vse-slovenski akciji več kot 50 glasbenih šol v Sloveniji.

Pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja so pripravili javno podelitev spričeval mladim glasbenikom v počastitev 200-letnice javnega glasbenega šolstva v Sloveniji. Spri-čevala 23 najbolj uspešnim učencem glas-bene šole sta na ploščadi IKC podelila župan mag. Marko Diaci in ravnateljica glasbene

šole Simona Zdolšek. Akcija podelitve je bila sinhronizirana – vse sodelujoče glasbene šole so namreč podelitev pripravile na dan pred dnevom državnosti, ob isti uri.

Generacija šolarjev 2016/2017 rekor-dna

V osnovne šole naše občine je s 1. septem-brom vstopila rekordna generacija zadnje-ga desetletja, skupno kar 1.753 učencev, 220 je prvošolcev. Župan mag. Marko Diaci je v prvih dneh šolskega leta obiskal vse šole in podružnice.

Občina Šentjur v letošnjem letu organizira šol-ske prevoze za 863 otrok po šolskih okoliših pa tudi sicer si vseskozi prizadeva ustvarjati dobre pogoje za učinkovito delovanje pred-šolske in šolske vzgoje. Tudi letos se tako po-dročju šolstva izvajajo večje investicije – celo-vita obnova strehe starega objekta OŠ Franja Malgaja Šentjur in Gradnja prizidka k objektu POŠ in enote vrtca Blagovna. Na POŠ Kalobje se predvideva zamenjava oken in sanacija di-mnika. Na ostalih šolah pa so se sproti izvajala redna vzdrževalna dela. V zadnjih letih je obči-na v šolsko in vrtčevsko infrastrukturo vložila skupno okoli 10 milijonov evrov.

Vpis v vrtec Šentjur

Za šolsko leto 2016/2017 je bilo s 1. septem-brom v 41 oddelkov enajstih enot Vrtca Šen-tjur skupno vpisanih 726 otrok, pri čemer so upoštevani tudi tisti otroci, ki so se v vrtec vključili v septembru. Od tega je bilo 682 otrok iz Občine Šentjur in 44 iz drugih občin. Novincev je bilo letos skupno 193.

Pol stoletja šole

Osnovna šola Slivnica pri celju je obeležila 50-letnico delovanja, osrednjo slovesnost ter dan odprtih vrat so pripravili 23. junija.

Učenci in učitelji so ta dan odprli vrata ra-zredov in pripravili različne točke, delavnice, projekcije ter druge dejavnosti za obiskoval-ce, prav tako je vrata odprl šolski čebelnjak.

Tako so obiskovalcem predstavili delovanje šole, njen utrip ter bogastvo obšolskih de-javnosti ter krožkov, zvečer pa se na osrednji slovesnosti predstavili s pestrim kulturnim programom.

Šola je prejela tudi pohvalo KS Gorica pri Sliv-nici za dobro delo in sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Načrt razvoja odprtega širokopasov-nega omrežja za našo občino

Občina Šentjur želi vsem občanom omogočiti možnost dostopa do širokopasovnih priključ-kov visokih hitrosti za potrebe dostopa do interneta in drugih širokopasovnih storitev, ki bodo v prihodnosti ključnega pomena za razvoj družbe na več področjih. Avgusta je zato gospodinjstvom v občini poslala anketo o interesu občanov po širokopasovnih teleko-munikacijskih priključkih. Rezultati ankete so ena od osnov za izdelavo načrta razvoja odpr-tega širokopasovnega omrežja, ki predstavlja osnovi strateški dokument občine na tem po-dročju. Načrt je oktobrski seji potrdil občinski svet, občina pa bo v postopku pridobivanja sredstev za gradnjo omrežja sledila modelu javno-zasebnega partnerstva.

OSNOVNA ŠOLA / POŠ ŠteviloOŠ Slivnica pri Celju 217POŠ Loka 34POŠ Prevorje 23Skupaj OŠ SLIVNICA PRI CELJU 274OŠ Hruševec Šentjur 382POŠ Kalobje 20Skupaj OŠ HRUŠEVEC ŠENTJUR 402OŠ Franja Malgaja Šentjur 437POŠ Blagovna 75Skupaj OŠ FRANJA MALGAJA ŠENTJUR 515OŠ BLAŽA KOCENA PONIKVA 219OŠ DRAMLJE 224OŠ PLANINA PRI SEVNICI 122SKUPAJ 1.753


INFRASTRUKTURA

Še pred zimo šoli novo pokrivalo

OŠ Franja Malgaja Šentjur je bila ponovno deležna obnovitvenih del. Nazadnje je bila v letu 2014 celostna energetska sanacija z do-datnimi posegi ter menjavo oken narejena na prizidku šole iz 70. let prejšnjega stoletja. Med letošnjimi šolskimi počitnicami pa se je priče-la celovita obnova strehe starega objekta šole. V sklopu projekta so se dotrajani deli strešne konstrukcije zamenjali ali ojačali, strešna kri-tina pa se je zamenjala z novo kritino podob-nega zgleda kot obstoječa. Vrednost celotne investicije znaša 166.000 evrov. Vsekakor nova streha ne pomeni le dolgoročni vložek v funkcionalnost same stavbe, ampak bo tudi prispevala k bolj urejenemu videzu središča mesta Šentjur.

Na Blagovni ob energetsko sanirani šoli in vrtcu še prizidek

POŠ Blagovna je podružnica OŠ Franja Mal-gaja Šentjur, obe šoli pa sta locirani v starih objektih, ki terjajo veliko posegov za večjo energetsko učinkovitost in izboljšanje ka-kovosti bivanja. POŠ Blagovna v obstoječih prostorih deluje od leta 1900, tem času se je šolska stavba z vrtcem večkrat prizidala gle-de na trenutne potrebe v okolišu. V šoli se iz-vaja pouk do petega razreda. Ob šoli, vrtcu in telovadnici je bil v letih 2008 in 2009 zgrajen tudi prizidek za prostore krajevne skupnosti in društev Blagovna.

Letos spomladi je bila zaključena energetska sanacija objekta POŠ in enote Vrtca Šen-tjur, še iz naslova sofinanciranja razpisa za kohezijska evropska sredstva. Poleg saniranja ovoja je bila delno menjana strešna kritina in urejenih še nekaj drugih funkcionalnosti. Se-daj pa objekt šole in vrtca na Blagovni, kjer zadnja leta ves čas beležijo porast učencev, dobiva še prizidek.

Osnovni namen investicije, ki se v celoti krije iz proračuna občine, je prizidava razdeljeval-ne kuhinje k obstoječemu objektu, ureditev igralnice vrtca v sedanjih prostorih kuhinje in ureditev novega stopnišča ter dostopa v telo-vadnico skozi hodnik. Prizidek v dveh etažah bo imel cca 45 m², oziroma skupno cca 90 m2

in bo predvsem prispeval k večji funkcional-nosti objekta ter lažji logistiki. S selitvijo otrok v novo igralnico se sprosti prostor stare igral-nice za potrebe raznih družbenih dejavnosti. V celoti se bo rekonstruirala tudi stara dotraja-na kotlovnica. Vrednost pogodbenih del zna-ša 314.575 evrov.

Ureditev spominskega parka na Ponikvi

Na Ponikvi se je v poletnih mesecih zaključilo urejanje spominskega parka, ki se je pričelo v letu 2012 z ureditvijo vaškega jedra pri cerkvi. Ob obstoječem spomeniku NOB se je v celoti preoblikoval teren, uredila se je ploščad, na kateri se prezentira več spomenikov. Na novo je bil ob 25-letnici samostojnosti RS posta-vljen tudi tetraeder v spomin na žrtve vojn. V okviru ureditve spominskega parka je ume-ščeno vodno korito s staro, prenovljeno, fon-tano ter sedišče za druženje, kot v nekdanjih časih. Vodno korito je hkrati začetek vodne učne poti na Ponikvi, voda kot simbol življenja in prihodnosti pa zaokrožuje simboliko s spo-minom na pokojne v krog večnosti. Ob cesti je urejeno parkirišče za kolesa. Otvoritev spo-minskega parka je bila sočasno z otvoritvijo prenovljene, razširjene in urejene ceste proti šoli v začetku septembra.

PROJEKT OBČINEŠENTJUR

GRADIMO ZA VAS


GRADIMO ZA VAS


GRADIMO ZA VAS

OŠ Franja Malgaja dobiva novo streho in s tem lepšo podobo tudi središče Šentjurja.

Obnovljeno vodno korito in klop sta se v spominskem parku na Ponikvi pridružila dvema spomenikoma, vabita k druženju ter počitku ali na kraško vodno učno pot Stanka Buserja.


INFRASTRUKTURA

Glasbena šola Šentjur, Ulica Skladate-ljev Ipavcev 30

V objektu Ulica skladateljev Ipavcev 30 Občina Šentjur ureja prostore za glasbeno šolo.

V okviru del se izvaja finalizacija objekta ter izdelava, dobava in montaža notranje opre-me prostorov vključno z dobavo in montažo dvigala. Gre za dolgo pričakovano pridobitev za Glasbeno šolo skladateljev Ipavcev Šentjur,

Športno središče za celotno občino

Občina Šentjur je konec avgusta pripravila javno predstavitev zasnove projekta Špor-tne dvorane Šentjur.

Projekt Športne dvorane Šentjur, ki obsega nujno potrebna obnovitvena dela obstoječe športne dvorne Hruševec ter dogradnjo dvo-rane, je predstavil Jože Grobelnik s sodelavci iz projektantskega podjetja Uniprojekt. Župan mag. Marko Diaci je poudaril nujnost širšega družbenega konsenza pri tem projektu, ki bo finančno in logistično zelo zahteven. Športna dvorana bi bila nadgradnja nujne obnove telovadnice v Hruševcu, ki je obenem polno zasedena, poleg telesne vzgoje učencev po-tekajo tam tudi treningi prvoligaškega košar-karskega kluba s člansko ekipo in podmladki, odvija se rekreacija, tudi večje kulturne prire-ditve. Prav tako Občina Šentjur že leta čaka na možnosti izgradnje športne dvorane, saj je po standardih glede pokritih športnih povr-šin podhranjena, nič pa ne kaže, da bi država pristopila h gradnji dolgo načrtovane športne dvorane pri Šolskem centru Šentjur, kjer bi bila glavni investitor. Občina Šentjur je zato pristopila k idejni zasnovi najbolj racionalne možnosti gradnje z lastnim vložkom – torej k načrtu, ki vključuje tako prenovo telovadni-ce v Hruševcu kot izgradnjo multifunkcijske dvorane večjih kapacitet, kolikor gabariti do-puščajo. Dvorana je zasnovana tako, da je mo-

žen popolni izkoristek igralne površine tudi za hkratno vadbo več športov, objekt pa bi omogočal tudi ogled športnih tekmovanj več kot 1.000 gledalcem na sediščih ali kar 2.100 obiskovalcem kulturne prireditve, koncerta. Opremo oziroma pripomočke, s katerimi bi lahko površino funkcionalno spreminjali za potrebe različnih športov, bi hranili v velikih skladiščnih prostorih v kleti, kjer bi bile tudi garderobe in fitnes. Dvorano bi tako lahko v čim večji meri za telesno vadbo izkoristili šo-

larji, ter različni športni klubi in rekreativna društva. Predstavniki športne zveze, klubov ter rekreativnih društev so idejo navdušeno pozdravili, podali pa tudi nekaj predlogov glede izvedbe dodatnih športnih aktivnosti.

Občina bo poskusila najti vire financiranja za izvedbo s pomočjo različnih razpisov. Projekt je pozdravil tudi predsednik Olimpijskega ko-miteja Slovenije Bogdan Gabrovec.

cerkvijo, pod Razvojno agencijo Kozjansko, ter pri OŠ Franja Malgaja Šentjur in za Ipavče-vim kulturnim centrom Šentjur. Prosimo, da se na odseku med Gostiščem Jug in kostanje-vim drevoredom ne parkira na cesti. Starši, ki boste pripeljali svoje otroke v glasbeno šolo iz smeri Šentjurja, lahko pred glasbeno šolo ustavite na cesti in otroka odložite na desni strani avtomobila, vi pa nemudoma odpelji-te v smeri proti Pod Rebrami ali Botričnice in mimo pokopališča nazaj v Šentjur. Starši, ki boste pripeljali otroka iz smeri Pod Rebrami, ga odložite pred vključitvijo na glavno cesto na desni stran avtomobila na pločnik. Starši, ki boste otroka v šolo pospremili peš, parkirajte svoje vozilo na označenih parkiriščih.

Obveščamo vas, da bo z novembrom redar-ska služba vse kršitelje prometnih predpisov oglobila in ne več opozarjala kot doslej, redno bodo tudi izvajali nadzor hitrosti z radarjem.

OPOZORILO: PROMETNI REŽIM V ZGORNJEM TRGU

S selitvijo Glasbene šole v Zgornji trg se bo v Zgornjem trgu spremenila in dopolnila verti-kalna in horizontalna prometna signalizaci-ja. Kot je že znano, je omejitev hitrosti skozi Zgornji trg 30 km/h. Čez sam trg se bo označi-la cesta z robno in sredinsko črto, zarisanih bo nekaj parkirnih mest. Na odseku od Gostišča Jug do kostanjevega drevoreda bo prepo-vedano parkiranje po obeh straneh, iz smeri Botričnice pa tudi ustavljanje. Ustrezno bodo označena parkirišča. Cesta mimo Gostišča Jug do uvoza na parkirišče pod cerkvijo bo posta-la enosmerna.

Ker se bo z novembrom v Zgornjem trgu povečalo število avtomobilov, pozivamo vse obiskovalce Zgornjega trga, da svoja vozila parkirajo na označenih parkiriščih, ki so pod

s tem pa se pomembno zaokrožuje tudi na-bor kulturnih vsebin v Zgornjem trgu, ki ga zaznamuje zapuščina rodbine Ipavec. Poleg protokolarnega objekta Ipavčeve hiše z vrtom ter poletnim prizoriščem prireditev, muzejev, župnijske cerkve, Razvojne agencije Kozjan-sko s turistično-informacijskim centrom, bodo poslej za živahen utrip trškega jedra poskrbeli tudi mladi glasbeniki.

Spomnimo, da je bil objekt v Ulici skladateljev Ipavcev 30 v skladu z navodili spomeniškega

varstva obnovljen v okviru projekta Urejanje Zgornjega trga v mestu Šentjur – II. faza. Ob-nova je bila sofinancirana s sredstvi evrop-skega sklada za regionalni razvoj, s tem pa je bila pred propadom rešena ena najstarejših in najbolj impozantnih stavb v Šentjurju. Ob objektu je bil urejen tudi park z ohranjenim nasadom kostanjev, narejeno je bilo dodatno parkirišče, vodna fontana, otrokom pa je naj-bolj zanimiv park s senzoričnimi igrali.


GRADIMO ZA VAS


GRADIMO ZA VAS


INFRASTRUKTURA

Izdelava CPS je predpogoj za kandidiranje ob-čine na prihodnjih razpisih, kjer bo trajnostni razvoj na vseh področjih v ospredju. Trajno-stni prometni sistem pa je tisto, kar naj bi naša občina dosegla s potrjeno CPS ter s sprejetim akcijskim načrtom za izvedbo CPS vzpostavila trajnostni prometni sistem. Tako naj bi prispe-vala k izboljšani prometni varnosti, zmanjša-nju onesnaževanja, emisij toplogrednih pli-nov in porabe energije, večji učinkovitosti in nižjim stroškom potniškega in tovornega pre-voza, kar bo posledično prispevalo k izboljša-ni privlačnosti in kakovosti življenja v lokalni skupnosti.

cPS naj išče rešitve za vse skupine občanov

Tudi vi, cenjene občanke in občani, ste bili in boste ponovno vabljeni k sodelovanju, saj je to dokument vseh nas. Do sedaj smo s pred-stavniki podjetja Appia že izvedli dve javni razpravi; prva, zelo dobro obiskana, je bila namenjena predvsem praktičnim vidikom prometnih poti v naši občini. Sodelujoči ste izdelovalcem CPS dali jasne in neposredne in-formacije s stališča udeležencev prometa – lo-gistika, sredstva javnega prevoza, dostopnost za pešce in kolesarje. Sledila je druga razpra-va, na katero smo povabili javne zavode, raz-lične organizacije, društva, gospodarstvenike ter obrtnike. Ves čas smo vas pozivali tudi k reševanju ankete, na kar ste se kooperativno odzvali.

Obeležili Evropski teden mobilnosti

Nato smo 22. septembra na Mestnem trgu pri-pravili tudi osrednji dogodek, s katerim smo v naši občini prvič obeležili Evropski teden mo-bilnosti – letos pod geslom Pametna in traj-nostna mobilnost – naložba za Evropo. Uvo-doma je bila izvedena okrogla miza na temo CPS, sledila je prireditev na prostem. Pridružili so se nam člani kolesarske sekcije Kluba sta-rodobnikov Večno mladi Šentjur, za kar se jim tudi na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Njihova veličastna prevozna sredstva so nav-dušila vse generacije, še posebej najmlajše, in skoraj zasenčile moderno električno kolo. To je bilo med številnimi praktičnimi glav-na nagrada, vse skupaj pa je podjetje Appia namenilo udeležencem ankete o prometu. Dobitnike je doložil žreb, električno kolo pa je zavoljo srečne roke mladega Filipa romalo v

Promet je treba načrtovati strateško

last soimenjaka Filipa Bariča. Čestitamo vsem dobitnikom, hvala vsem, ki ste aktivno pristo-pili k CPS za Občino Šentjur in vsi ponovno vabljeni, da se boste vključili v nadaljnje faze formiranja dokumenta ter doseganje ciljev. Zakaj je cPS pomembna na našo občino?

Prometna obremenitev naših cest se poveču-je. V Občini Šentjur moramo skrbeti za skupno blizu 800 km cestnega omrežja državnih, ob-činskih cest ter javnih poti in nekategorizira-nih cest. Vsak dan mora v šolo in iz šole varno prispeti več kot 1.750 šolskih otrok, v vrtče-vsko varstvo privedemo več kot 720 otrok, številni dijaki se podajajo na pot do Šolskega centra Šentjur in do avtobusov ter železni-ške postaje do tranzita proti Celju ali drugim srednješolskim središčem. Dnevna migracija na delovna mesta znotraj in izven občine je nepregledna. Regionalka skozi Šentjur je pro-metno povsem okupirana z gospodarskim in turističnim tranzitom iz smeri avtocestnega priključka Dramlje. Hkrati si želimo biti in smo že kolesarska ter pohodniška turistična desti-nacija. Število udeležencev prometa se ves čas povečuje, zato moramo misliti na prome-tno funkcionalnost, vzdržno logistiko in hkrati osveščeno misliti o prometu in našem narav-nem okolju za desetletje in več naprej.

cPS naj bo naš skupni cilj!

Občina Šentjur je pristopila k izdelavi celostne prometne strategije (cPS) Občine Šentjur in za izdelavo tega strateškega dokumenta podpisala pogodbo s podjetjem Appia d.o.o. iz Ljubljane.


»Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Ko-hezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativ-nega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne osi št. 4: Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, pred-nostne naložbe št. 4.4: Spodbujanje nizkoogljičnih strate-gij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključ-no s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi, v okviru specifičnega cilja Razvoj urbane mobil-nosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih.«

Mestni trg Šentjur, ki je tudi sicer zaprt za promet, je gostil prvi Evropski teden mobilnosti, tokrat pod geslom Pametna in trajnostna mobilnost – naložba za Evropo. V naslednjih letih bomo k aktivnemu sodelovanju v ETM gotovo povabili naše šolarje in vrtčevske otroke.


INFRASTRUKTURA

V fazah preplastili najbolj obremenjen odsek v občini

V letošnjem poletu smo dočakali dokončanje zahtevne sanacije celotnega odseka zelo pro-metne regionalne ceste Dole–Šentjur, od krožišča in vključno s središčem mesta. Preno-va se je pričela po intenzivnih prizadevanjih vodstva občine, direkcija pa jo je izvajala fa-zno. Tako je bila v maju 2013 najprej prepla-ščena cesta v samem mestu Šentjur v dolžini 775 metrov. Dela, ki jih je financirala direkcija za ceste, so obsegala rezkanje obstoječega asfalta, dvig litoželeznih pokrovov in rešetk na pravo višino, vgradnjo asfalta in izvedbo talnih obeležb. V letu 2014 in 2015 so sledila še ostala dela na ostalih odsekih; v letih 2014 in 2015 je bila sanirana cesta med krožiščem

v Dolah ter »staro Keo« (sedanja Agro Kea v Lokarjah), v letu 2015 je sledil odsek med novim trgovsko-stanovanjskih objektom Kea do Benjaminove ulice, letos poleti pa so bila zaključena še dela na zadnjem odseku od Be-njaminove ulice do Lokarij. Ob izvedbi moder-nizacije ceste je Občina Šentjur na več mestih urejala tudi komunalno infrastrukturo, veza-no na regionalno cesto. Skupno so bili tako v treh letih obnovljenih skoraj 4 kilometri ceste, ki je izjemno prometno obremenjena, saj se po njej še zmeraj vali gost tranzitni in tovorni promet iz avtoceste ter naprej proti Kozjan-skem, Hrvaški ter proti Sevnici in Posavju.

Kaj se dogaja in obeta na državnih ce-stah?

Občina Šentjur ves čas opozarja na nuj-nost obnove nekaterih cestnih odsekov in je glede možnosti izvedbe del v stalnem sodelovanju Direkcije RS za infrastrukturo.

V postopku je razpis za sanacijo mostu »pri Zikošek«, za kar je občina direkciji že posre-dovala potrebne podatke, razpis za izvajalca del je v teku. Za sanacijo odseka Loke–Ledin-ščica je v pripravi razpis za izvajalca del, že je izbran nadzorni inženir. Za izgradnjo pločnika Stopče je prav tako izbran nadzorni inženir, trenutno se pridobivajo zemljišča na območju gradnje, v oktobru lahko pričakujemo razpis za izvedbo. Na cesti Dole–Ponikva se poleg vzdrževalnih del v okviru obnove železniške proge v Dolgi Gori projektira tudi obnova od-

sekov ceste na relacijah 4.000 m – 4.700 m in 5.360 m – 8.500 m. Pri projektu asfaltiranja ceste Planina–Sevnica je bila vložena revizija na izbor nadzornega inženirja. Občina Šen-tjur je sicer pripravila in predložila tudi projekt za ureditev križišča pri Aspari in ureditev ceste s pločnikom proti naselju Jakob. Občina je že predložila tudi projektno dokumentacijo za izgradnjo krožišča pri Ipavčevem kulturnem centru ter hkratno ureditev parkirnih prosto-rov.

Navezovalna cesta Dramlje–Šentjur priori-teta, tretja razvoja os velika želja

Občina Šentjur vztraja in ves čas opozar-ja na nujnost izgradnje navezovalne ceste Dramlje–Šentjur, ki jo je občina s sprejetjem ustreznega odloka že leta 2011 umestila v prostor in s tem izpolnila obveze oziroma

naloge v svoji pristojnosti. Gradnja odseka je že tudi bila uvrščena v Načrt razvojnih progra-mov državnega proračuna leta 2013. Občina na čelu z županom mag. Markom Diacijem si ves čas prizadeva za pospešitev izvedbe pro-jekta, išče pa tudi nove možnosti. Med drugim je bilo direkcijam predlagano, da bi se ta pro-jekt združil s načrtovanimi protipoplavnimi ukrepi. Aktualne pa so tudi javne razgrnitve umestitev tras 3. razvojne osi. Željo in nujo, da bi ta potekala skozi Kozjansko je šentjur-ska občina ob podpori vseh občin subregije Obsotelja in Kozjanskega izrazila že v času pr-vih javnih predstavitev možnih tras in na tem stališču vztraja, o čemer je tudi obvestila pri-stojno ministrstvo, gospodarskega ministra in predsednika vlade RS. Navezovalna cesta Dra-mlje–Šentjur bi lahko predstavljala del trase 3. razvojne osi po varianti G1.

Občina Šentjur iz proračuna znatna sredstva namenja sanaciji in modernizaciji velikega cestnega omrežja, letos se je lotila kar ne-kaj odsekov, ki predstavljajo zajetne projekte, v okviru katerih so predvidene tudi sanacije plazov in drugi potrebni posegi.

Več za občinske ceste – za večjo varnost v prometu

Odsek: cesta v Zvezdni ulici v Šentjurju

V Zvezdni ulici so bila izvedena dela za do-končanje komunalnega opremljanja nove sta-novanjske cone. V coni so vsi komunalni pri-ključki na komunalno infrastrukturo, cesta je v zgornjem delu v celoti asfaltirana, na spodjem delu pa še v grobi masi in bo dokončana, ko bo pozidanih večina predvidenih hiš. Dela je izvajalo podjetje AGM Nemec d.o.o. iz Laške-ga, pogodbena dela znašajo slabih 118.000 evrov z DDV V sklopu del je bilo zgrajeno tudi črpališče za vodo. Za dokončanje vodooskrbe tega območja je potrebno še zgraditi vodo-hran in ga povezati z že zgrajenim črpališčem.

Odsek: Lc Hotunje–Podgaj

Končana je obnova lokalne ceste Hotunje–Podgaj na odseku od križišča za Podgaj do lokalne ceste Ponikva–Šentvid v dolžini 900 metrov. Gre za obnovo spodnjega in zgor-njega ustroja ceste, ureditev odvodnjavanja ter novo asfaltno prevleko. Projekt je na raz-

pisu dobilo podjetje KIT-AK GRADNJE d.o.o. iz Rogaške slatine, ki je dela opravilo za slabih 183.000 evrov z DDV, otvoritev je bila 3. sep-tembra 2016.

Odsek: Lc Spodnje Jelce–Presečno

Maja 2016 je bila podpisana pogodba za ob-novo in modernizacijo lokalne ceste Spodnje

Prenova odseka državne ceste Dole – Šentjur je po-tekala fazno več let.


GRADIMO ZA VAS

Prvo septembrsko soboto je bil namenu predan obnovljen odsek Hotunje–Podgaj.


INFRASTRUKTURA

Jelce–Presečno v dolžini 1.200 metrov, gre za modernizacijo 700 m makadamskega odseka in 500 m obnove asfaltne prevleke. Urejen bo spodnji in zgornji ustroj, odvodnjavanje ceste in nov asfalt. Na tem odseku je saniranih šest plazov. Dela bodo zaključena v oktobru 2016. V sklopu del bodo sanirani tudi najbolj kritični odseki na preostalem delu ceste do križišča v Stopi, kjer se cesta priključuje na regionalno cesto. Dela izvaja podjetje NIZKE GRADNJE KLADNIK, Anton Kladnik s.p. iz bližnje Košnice. Vrednost vseh del pa znaša po pogodbi slabih 416.000 evrov z DDV.

Projekta prenove odsekov cest LC Hotunje–Podgaj ter LC Spodnje Jelce–Presečno je Občina Šentjur prijavila za sofinanciranje iz državnega proračuna na podlagi 21. člen ZFO (Zakon o financiranju občin, sredstva za sofi-nanciranje investicij).

Odsek: Obnova ceste na Botričnici

V zaključni fazi je lokalna cesta na Botričnici. Cesta je od priključka za pokopališče do cer-kve na Botričnici razširjena na pet metrov, zgrajen je tudi pločnik in urejena nova javna razsvetljava. V cesti je zgrajena nova meteor-

na in fekalna kanalizacija, dograjeno je tudi plinsko omrežje, ki pa še ni priklopljeno na omrežje. Ko bo to izvedeno, bo cesta dobila tudi zaključni sloj asfalta. Dela izvaja DURA-KOVIČ GRADBENIŠTVO, Iztok DURAKOVIČ, s. p. iz Planine pri Sevnici. Vrednost del znaša 126.000 evrov z DDV.

Odsek: Modernizacija JP Stara Žaga–Pavlič

Zaključuje se modernizacija javne poti Stara Žaga–Pavlič v KS Planina pri Sevnici, ki je glav-na povezava za Bohor. Dela izvaja DURAKO-VIČ GRADBENIŠTVO, Iztok DURAKOVIČ, s. p. iz Planine pri Sevnici. Dela bi naj bila zaključena v tem mesecu. Gre za modernizacijo cestnega odseka v dolžini 500 metrov. Urejeno bo od-vodnjavanje ceste in položen bo asfalt.

Odsek: Prenova ceste skozi Kalobje

Začela se je prenova lokalne ceste skozi cen-ter Kalobja, kar je KS prijavila na razpis Obči-ne Šentjur za sofinanciranje asfaltne prevle-ke. Urejen bo odsek v dolžini 500 metrov od kužnega znamenja do POŠ Kalobje, kjer bo cesta razširjena na 5 metrov in urejen ploč-nik z javno razsvetljavo. V cesto bo položena meteorna, fekalna kanalizacija, obnovljen bo vodovod, prav tako bo v zemljo položena elektro napeljava, urejena bo tudi cesta do pokopališča. Dela izvaja podjetje NIZKE GRA-DNJE KLADNIK, Anton Kladnik s.p. iz Košnice. Pogodbena vrednost del brez asfalta znaša slabih 280.000 evrov z DDV, kar bo sofinan-cirala tudi KS Kalobje. V letošnjem letu bodo izvedena dela izven območja ceste in cesta proti pokopališču, sama cesta pa v letu 2017. Asfalt bo izvedlo podjetje ASFALTI PTUJ.

Odsek: Obnova v Ulici I. celjske čete

V začetku septembra je bila podpisana po-godba za obnovo Ulice I. celjske četa v dolžini 560 metrov, kjer bodo sanirani štirje plazovi, zgrajena bo tudi pilotna stena. V naslednjem letu bo obnovljena in zamenjana še vsa ko-munalna infrastruktura, zamenjan bo spodnji in zgornji ustroj, izvedeno bo asfaltiranje, ure-jena bo nova javna razsvetljava. Od odcepa z regionalno cesto do križišča z Gubčevo bo zgrajen tudi pločnik. Predvidena je tudi sa-

nacija v Gubčevi ulici in kraka v Ulici I. celjske čete, kjer se cesta poseda zaradi plazu. Vre-dnost investicije znaša 823.000 evrov.

Odsek: Opremljanje v stanovanjskih conah

Nadaljujemo s komunalnim opremljanjem stanovanjske cone Grajski log 2, kjer smo ure-dili še manjkajočo pešpot. Potrebno je ure-diti še dovozno cesto do naselja Grajski log 1 in Grajski log 2, kakor v sami coni položiti zaključni del asfalta. To je predvideno, ko bo zgrajenih večina stanovanjskih hiš.

Odsek: Žepina–Proseniško

Tudi lokalno cesto Žepina–Proseniško je KS Blagovna prijavila na razpis Občine Šentjur za asfaltiranje. Tako trenutno poteka prenova te ceste, ki jo izvaja podjetje BLISK BO-NA d.o.o. iz Šentjurja, asfalt pa bo izvedlo podjetje VOC Celje d.d. Pogodbena vrednost del brez asfal-ta znaša slabih 197.000,00 EUR, katerega bo sofinancirala tudi KS Blagovna. Obnovljena bo cesta v dolžini 800 metrov, kjer bo poleg ustroja urejeno tudi odvodnjavanje. Od kroži-šča na Proseniškem do odcepa za Cerovec bo v dolžini 700 metrov urejen tudi nov pločnik in posodobljeno avtobusno postajališče.

Odsek: nadaljevanje obnove ceste v Hru-ševec

Z deli se nadaljuje tudi na lokalni cesti sko-zi Hruševec od križišča s cesto, ki vodi proti Vrbnemu, do križišča z Vrtno Ulico. Cesta bo razširjena na 5 metrov in urejen bo nov ploč-nik, javna razsvetljava ter ostala komunalna oprema. Dela izvaja podjetje GMi d.o.o. iz Sl. Konjic. Dela bi naj bila zaključena še letos.


GRADIMO ZA VAS


GRADIMO ZA VAS


GRADIMO ZA VAS


GRADIMO ZA VAS

Prenavlja se tudi cesta skozi središče Kalobja.Dotrajan odsek ceste Spodnje Jelce–Presečno pred obnovo

Preplaščen odsek ceste na Botričnico

Dela v Ulici I. celjske čete bodo zahtevna.


INFRASTRUKTURA / KRAJEVNI UTRIP

Sanacija plazov je dolgotrajna

Ekstremne vremenske ujme so v prejšnjih letih povzročili veliko razdejanje po Občini Šentjur, ki še zmeraj beleži več kot 100 plazov. Nekatere uspe sanirati v okviru obnove cest, najbolj grozeči pa so seveda tisti, ki so v bližini domov občanov. Država, ki je sicer pristojna za financiranje sanacij, prispeva nekaj sred-stev, večino krije občina iz svojega proračuna, sicer ne bi mogla odpraviti toliko posledic pla-zenja, kot jih je v minulih letih.

Tudi letos je bilo za sanacijo plazov name-njenih več kot pol milijona evrov oziroma 540.000 evrov, od tega je država za odpravo posledic žleda namenila slabih 96.000 evrov, ter za odpravo posledic neurja iz 2014 skoraj 70.000 evrov. Nekaj sredstev od države naj bi občina za te namene prejela še do konca leta. S sanacijami bo nadaljevala tudi v naslednjem letu, s tem, da je potrebno plan ter vrstni sa-nacij podrejati rezultatom geomehanskih in geoloških raziskav, ki so osnova zahtevane tehnične dokumentacije. Letos je Občina Šentjur izvajala sanacije:

– plazu pod križiščem na Planini pri Sev-nici

Sanacija je bila izvedena spomladi letos in sofinancirana iz MOP, urejeno je bilo odvo-dnjavanje in kamnita zložba. Dela je izvajalo podjetje SEKOPT d.o.o. iz Trbovelj.

– plazu pod cesto Dobrina–ŽusemSanacija je bila izvedena spomladi letos in sofinancirana iz MOP, urejeno je bilo odvo-dnjavanje in kamnita zložba pod cesto. Dela je izvajalo NIZKE GRADNJE KLADNIK, Anton Kladnik s.p. iz Košnice.

– plazu cesto Laze, KS DramljeSanacija je bila izvedena spomladi letos in so-financirana iz MOP, urejeno je bilo odvodnja-vanje in pilotna stena. Dela je izvajalo podje-tje AGM NEMEC d.o.o. iz Laškega.

– plazu za objektom Zorko, Vodruž, Šen-tjur

Sanacijska dela se izvajajo. Do konca oktobra bo urejen plaz, ki ogroža stanovanjsko hišo. Urejeno bo odvodnjavanje. Dela izvaja podje-tje AGM NEMEC d.o.o. iz Laškega, sofinancira jih MOP.

– plazu pod cesto proti Lubej, KS KalobjeDela se bodo izvedla še letos, sofinanciranje iz MOP, izvedena bo pilotna stena in odvo-

dnjavanje. Dela bo izvajalo podjetje ZDOVC, BRAČKO IN DRUGI d.o.o..

– sanacijo plazu Iskrač v Podlešju na Ka-lobju

Izvedena kamnita zložba pod cesto. Dela je izvajalo NIZKE GRADNJE KLADNIK, Anton Kla-dnik s.p. iz Košnice.

– plazu žaga Robič, KS PlaninaIzvaja se tudi sanacija plazu na cesti pri žagi Robič na Planini, kjer bo narejena kamnita zložba z odvodnjavanjem, urejeno pa bo tudi odvodnjavanje iz novo grajenega vodohrana v okviru izgradnje vodovodne povezave med občina Šentjur in Dobje. Dela izvaja podjetje TOMGRAD d.o.o. iz Podčetrtka.

Zavedanje pomena čistega okolja

Aprila smo izvedli tradicionalno čistilno akcijo ob prometnejših poteh v naši krajevni sku-pnosti. Pri tem se je zbralo precej krajanov, tudi mlajše generacije, ki nam čisto okolje ni tuje. S skupnimi močmi in energijo sončne-ga sobotnega dopoldneva smo oboroženi z rokavicami in vrečami za smeti prečesali vse glavne poti v naselju, nismo pa pozabi-li predela ob glavni cesti in železniški progi Šentjur–Celje. Proti pričakovanju smo nabrali manj odvrženih odpadkov kot v preteklem letu, kar je predvsem rezultat skrbnega odzi-

KS VRBNO – PODGRAD

va krajanov, ki ob sprehodih po naravi pogo-sto pobirajo odvržene smeti in jih odnašajo v primerne zabojnike. Vsa pohvala tistim, ki to redno počno in s tem prenašajo skrb za čisto okolje naši mlajši generaciji.

Zabavno športno druženje na Šentjurje-vem in ob kresu

V Šentjurjevih igrah v aprilu smo tokrat sicer izgubili prehodni pokal, vendar smo trdno odločeni, da ga naslednje leto dobimo nazaj. Kot vsako leto smo se na igrah neizmerno za-bavali, tako zaradi izjemne ekipe, ki je zasto-pala našo krajevno skupnost, kot tudi zaradi prijetne družbe sotekmovalcev in zanimivih iger. Skupni smo si bili, da so tovrstna druže-nja dobrodošla sprememba vsakodnevnemu pomanjkanju časa. Večina se nas je pridružila še zabavnemu večernemu delu v sklopu Šen-tjurjevega, vzdržljivejši smo na plesišču vztra-jali pozno v noč.

V sodelovanju s Športno kulturnim društvom Vrbno - Podgrad smo tudi to leto organizirali kresovanje, ki se je med krajani že lepo zasi-dralo. Mlajši člani društva so se precej namu-čili, da so pripravili material za kres, katerega smo občudovali v vsej lepoti ognja. Za varnost so bili prisotni tudi gasilci PGD Šentjur, ki so


GRADIMO ZA VAS

Zahtevna sanacija plazu pod križiščem na Planini pri Sevnici

Krajanom je čisto okolje zelo pomembno, zato se redno udeležujejo čistilnih akcij.


KRAJEVNI UTRIP

Športno kulturno društvo skrbi za pestro dogajanje

Drugi vikend v septembru je bil še posebej pester za krajane naše KS. Člani Športno kulturnega društva Vrbno - Podgrad smo v sodelovanju s KS Vrbno - Podgrad orga-nizirali kar dva dogodka za druženje, šport in zabavo.

Na sončno sobotno jutro, smo se krajani ob 9. uri zbrali na 6. tradicionalnemu pohodu po mejah KS Vrbno Podgrad. Tokrat malo druga-če, saj smo spremenili lokacijo štarta. Zbrali smo se na igrišču na Videžu, ki je že od poletja središče za srečanje, druženje in igro. Po poz-dravnem nagovoru predsednice sveta KS Moj-ce Tomažin smo krenili proti prvi postojanki. Alojz Dobovišek nas je že čakal na skrajnem zahodnem robu naše občine. Pravljična hiška je do zadnjega kotička zapolnjena z zanimivi-mi zgodovinskimi predmeti iz naše zgodovi-ne. Na tem mestu smo se ustavili že drugič, a še vedno se najde kakšna 'starina', ki je še ni-smo videli. Smo pa lani že videli in preizkusili salame, domač kruh, žganje in kozarec rdeče-ga in letos ni bilo prav nič drugače. Problem pri takšnih postankih je, da je težko nadalje-vati pot. Nekako smo se le odločili, saj smo v mislih že imeli novo postojanko pri Špes, ki bi čisto lahko bil šentjurski tehnični muzej. Stari avtomobili, stroji, naprave, pripomočki, elek-tronika in sveži piškoti, kifeljčki, pijača in dru-ženje. Bilo je že poldan, ko smo se poslovili in krenili proti Podgradu. Videčev kozolec je bil nov cilj, kjer smo se okrepčali z ocvirkovko. Ni-smo dolgo posedali, saj nas je čakal še zadnji del poti, mimo Rozalije nazaj na Videž. Senca in golaž sta bila dovolj dobra motivacija, da smo pohiteli, saj nas je slednji že skoraj čakal. Otroci so še poigrali nogomet, drugi smo se predajali sončnim žarkom in tu pa tam ka-kšnemu komarju. Bilo je že pozno popoldan, ko smo začeli s pospravljanjem.

Na pohodu dobili nove člane, preizkušene nove mreže na golih

Rezultat pohoda: v društvo se nam je pridru-žilo kar 12 novih članov in dobili smo novega najstarejšega člana, ki bo prihodnje leto do-polnil 80 let. In še najpomembnejše za ta dan: približno 50 krajanov in krajank smo skupaj preživeli čudovit sobotni dan z upanjem, da se kmalu spet srečamo. Ni trajalo dolgo, saj smo nekateri bili naslednji dan znova skupaj. V nedeljo smo organizirali druženje v zna-menju nogometa. Seveda je treba preizkusiti čisto nove mreže na golih. Zdržale so, kljub temu, da je bila ena tekma odigrana z mešano ekipo. Moško ekipo so okrepile tudi krajanke. V času te tekme nam je uspelo narediti tudi največ fotografij. Smehu se je pridružilo tudi petje in ples, saj so za veselo vzdušje poskrbeli muzikanti na harmoniko in bas. Pika na i je bil tudi ta dan porcija golaža, ki je pripadala prav vsakemu prisotnemu. Še preden smo se razšli,

vestno opravili svoje delo. Poleg glavnega dogodka kurjenja kresa smo krajane ponov-no razveselili s slastnim bogračem in tekočim okrepčilom, ni pa manjkalo tudi slastnih slad-kih dobrot domače kuhinje krajanov. Ponov-no smo utrjevali stara poznanstva in se veselili ob zabavnih pogovorih s sokrajani, ki jih dru-

gače čedalje manj srečujemo. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali pri or-ganizaciji kresovanja, pa tudi tistim, ki ste se ga udeležili, saj brez vas ne bi bilo tako veselo.

Težko pričakovana sanacija v Podgradu

V polnem zamahu je dokončanje moderni-zacije krajšega cestnega odseka Dobovišek -Škoberne v Podgradu, v dolžini približno 150 metrov. Obnovo te ceste so krajani že nestr-pno pričakovali, saj leži na precej strmem po-dročju, ki ob večjih nalivih ter predvsem v zim-skem času onemogoča normalno dostopnost do bivališč. Ker gre za kratek cestni odsek in že poznano strukturo tal, nismo pričakovali ve-čjih težav pri izvajanju gradbenih delih. Le-ta so potekala po začrtanem planu. Financiranje investicije so v večji meri omogočili prispevki

krajanov, do končne vrednosti investicije pa je prispevek namenila še krajevna skupnost. Na podlagi razpisa za sofinanciranje moder-nizacije in sanacije občinskih cest je zaključni sloj-asfaltiranje prispevek Občine Šentjur. Za-ključna faza asfaltiranja je predvidena v me-secu septembru. O datumu otvoritve bodo krajani obveščeni naknadno po pošti.

Poleg aktualne investicije se izvajajo tudi re-dne aktivnosti krajevne skupnosti, kot so te-koče vzdrževanje cest iz naše pristojnosti in skrb za zimsko službo ter druge aktivnosti v zvezi z nemotenim delovanjem krajevne sku-pnosti.

Mojca Tomažin,predsednica sveta KS Vrbno-Podgrad

smo bili vsi istega mnenja, da moramo takšen dan čim prej ponoviti. Zagotovo se kmalu spet srečamo. Če ne prej, ko bomo že lahko nabrali kostanj in bo v kleteh vrel grozdni sok. Še bo veselo!

Bodite aktiven krajan tudi vi. V ŠKD Vrbno - Podgrad se lahko včlanite na vsakem do-godku, ki ga pripravimo. Pridružite se!

Andrej Jager,predsednik društva

Sanacija odseka ceste v Podgradu

Krajani KS Vrbno-Podgrad se radi odzivajo na družabne, športne in rekreativne dogodke.


KRAJEVNI UTRIP

KS DRAMLJE

Prebivalstvo Dramelj se povečuje

Zaradi svoje geografske lege in bližine avtoce-stnega priključka, ki je sodobno okno v svet, je KS Dramlje vse bolj zanimiva za številne nove priseljence. Tako se število njenih kra-janov nenehno povečuje in šteje trenutno že več kot 2.300 prebivalcev, kar pomeni, da je KS Dramlje po Mestni skupnosti Šentjur najve-čja KS v občini in kot taka razumljivo z velikimi potrebami in željami.

Še zmeraj največ dela na cestah

Trenutna prioriteta sveta KS Dramlje je še vedno posodobitev cestne infrastrukture. KS Dramlje namreč upravlja in skrbi kar za 80 km cest različnih kategorij. Večina omenjenih cest je speljanih po hribovitih predelih, zato sta njihovo redno vzdrževanje in moderniza-cija zelo zahtevni in posledično tudi nekoliko dražji. To poletje smo s pomočjo občinskega razpisa in skupaj s krajani modernizirali zah-teven 790 m dolg in hribovit cestni odsek v Vodulah. Modernizirali smo tudi 340 m dolg odsek ceste v Jarmovcu, kjer so sredstva zdru-žili krajani in KS. V obeh primerih so se krajani poleg denarnih prispevkov izkazali tudi z obi-lico prostovoljnega dela.

Prav tako smo letošnje poletje uspeli sanirati dolgo načrtovan 100-metrski odsek ceste v Jazbine, ki je vključeval tudi zahtevno in več metrov visoko kamnito zložbo ob potoku, ki je že več let nevarno ogrožal in najedal cestni ustroj. Za omenjeno obnovo je bilo potrebno pridobiti geomehansko poročilo in dovoljenje Agencije RS za okolje. Omenjeni odsek bo do-končno asfaltiran v jeseni. Prav tako nas v jese-ni čakajo še številne manjše sanacije dotraja-nih in nevarnih predelov cest za katere nam že kar kronično primanjkuje finančnih sredstev, saj je obilno poletno deževje in posledično razdejanje makadamskih cestišč, kakor tudi bankin asfaltnih cest že dodobra izpraznilo sredstva za redno vzdrževanje.

Končno prostori za društva, nujna obnova AP v središču Dramelj

V jeseni naj bi bil predvidoma končan objekt, ki bo namenjen kulturni in društveni dejav-nosti v kraju. Objekt, katerega izgradnja se financira pretežno iz občinskega proračuna, bo nedvomno velika pridobitev tako za KD Dramlje kakor tudi za samo podobo kraja, saj lepo dopolnjuje vaško jedro, ki v prihodnjem obdobju še čaka na celovito posodobitev, kar

je nedvomno ena od večjih želja vseh kraja-nov.

Nujna obnova AP v središču Dramelj

Na začetku šolskega leta so nas neprijetno presenetile številne razpoke na zidanem objektu avtobusnega postajališča v centru Dramelj. Ker omenjene razpoke po mnenju stroke nevarno ogrožajo statiko objekta, kjer se večinoma zadržujejo naši osnovnošolski otroci in dijaki, je svet KS Dramlje v izogib ne-predvidljivim dogodkom, ki bi lahko ogrožali varnost vseh, predvsem pa otrok, sklenil, da je objekt smiselno zrušiti in na istem mestu po-staviti novi leseni objekt, ki bo služil svojemu namenu. Ker je postajališče velikega krajev-nega pomena, bo potreben takojšnji pristop k postavitvi novega, kar pa za KS, ki upravlja in skrbi za postajališča, pomeni nove nepred-vidljive stroške.

Ali je za nenadne razpoke kriva dotrajanost objekta ali nenehno premikanje, oziroma pla-zenje tal, je težko ocenjevati, kakor je težko ocenjevati, ali je za številne plazove, ki ogro-žajo naše ceste in domove, kriva narava, ali mi sami s svojim nepremišljenim in nestrokov-nim ravnanjem in poseganjem v njo. Dejstvo je, da je posledice obojega potrebno sanirati. Poleg številnih malih plazov, ki čakajo na sa-nacijo je trenutno največja nevarnost plaz pod cesto v Jazbine, ki zaradi svoje velikosti

Uspešno zaključena modernizacija javne poti v Vodulah

Na sončno soboto, 6. avgusta 2016, je bila v Vodulah pod Uršulo namenu predana 1. faza asfaltirane ceste JP Mastnak – Matjašič v izme-ri 780 metrov. Krajani smo si za modernizacijo prizadevali vse od leta 2011, ko je bil ustano-vljen Gradbeni odbor, ki ga vodi tajnik in ope-rativni vodja g. Primož Laubič.

Tukaj gre za precej hribovit teren, voda je po-gosto odnašala gramoz, cesta je bila v precej slabem stanju. S pomočjo KS Dramlje in Obči-ne Šentjur je bilo narejenih precej predhodnih

že nevarno ogroža cesto, ki je komajda še pre-vozna. A kaj ko je sredstev, ki jih občina lahko namenja za omenjene sanacija na žalost manj kot je potreb. Zato bo tako, kot na številne druge prepotrebne pridobitve pač potrebno še malo počakati in upati da drži rek, ki pravi kdor čaka, dočaka. In da ne bo obveljalo, da kdor čaka, se načaka.

Vili Kramaršek,predsednik sveta KS Dramlje

sanacij, ki so bile že del priprav za asfaltiranje. Z finančnim deležem KS Dramlje, občine in prispevki krajanov je v letošnjem letu prišlo do izvedbe asfaltiranja. Krajani smo vložili ve-liko prostovoljnega dela in s tem tudi prihra-nili skoraj pet tisoč evrov. Skupna cena inve-sticije je bila 60.360 evrov, od tega izgradnja podlage 26.060 evrov in iz proračuna občine 34.300 evrov za asfaltiranje. Naša velika želja v prihodnosti je modernizacija 2. faze v izmeri 425 m. Za dosego cilja si tudi v prihodnje že-limo še veliko dobrega sodelovanja s KS in občino.

Majda Matjašič

Veselje ob zaključenem odseku prenove ceste v Vodulah.


KRAJEVNI UTRIP

Ponikva v letu 2016

Delaj to, v kar verjameš, in verjemi v to, kar počneš. Vse drugo je tratenje energije in časa. Misel je idealno vodilo za delo. Tako na služ-benem kot na zasebnem področju. S tem za-vedanjem poteka tudi delo v KS Ponikva in to na področju dejavnosti društev, ki so gibalo družabnega življenja, pa tudi aktivnosti, ki jih je svet KS planiral v letu 2016. Pa poglejmo dogodke, ki so se odvijali od maja 2016 dalje.

300 pohodnikov dobre volje, doživetjapod orehom in še kaj …

Najprej velja omeniti tradicionalni, letos že 41. pohod po poteh KS, ki je potekal po bolj ali manj znanih poteh KS, in se končal ob »Maste-novem« ribniku. Obisk je bil tudi letos tradi-cionalno dober, kar pomeni okrog 300 poho-dnikov, pot primerno izbrana tako za mlade kot manj mlade udeležence, na »roke« pa je organizatorju priskočilo še enkratno vreme. V dvorani doma KS sta bili dve gledališki pred-stavi in sicer sta bili v izvedbi KUD Šentvid in Šmartno. TOD Ponikva je bilo organizator v okviru aktivnosti Prireditve pod orehom; pri-pravilo je otroške delavnice in koncert Petro-vih tamburašev na ploščadi pred cerkvijo, ki se jo je že prijelo ime Slomškov trg, MPZ Son-ček pa je priredil že tradicionalni letni koncert v dvorani osnovne šole.

Glede na dejstvo, da so bile vse prireditve izje-mno lepo obiskane je videti, da si Ponkovljani podobnih zadev še želijo in upam, da bomo število aktivnosti v naslednjem letu še pove-čali. Ponikva je bila tudi gostitelj likovne kolo-nije v sklopu aktivnosti JSKD Šentjur, ko je 41 likovnikov občudovalo in na platno spravljalo Ponikvo iz različnih perspektiv, svoja dela so najprej razstavili v Šentjurju, v oktobru pa jih bodo tudi na Ponikvi.

Športni dan z otvoritvijo cest in spomin-skega parka

Ob aktivnostih seveda ne smemo pozabiti že tradicionalnega športnega dne KS Ponikva, ki je obsegal kolesarjenje, teniški turnir, pa tek-movanje trojk v košarki ter nogometne tekme med »gasilci« in »lovci«. Ker pa je bilo v orga-nizacijo vpeto tudi PGD Ponikva, je športni dan obsegal še tekmovanja gasilskih društev, obvezno vlečenje vrvi… Vse skupaj pa se je zaključilo z rajanjem do poznih večerni, bolje rečeno, zgodnjih jutranjih ur …

V sklopu tega dne sta bili tudi dve otvoritvi cest in spominskega parka, in sicer javne poti mimo OŠ Blaža Kocena Ponikva do lokalne ceste proti pokopališču, kjer smo pridobili sodobno urejeno cesto s pločnikom ter tako zagotovili boljšo prometno varnost predvsem otrokom, pa tudi ostalim krajanom in obisko-

valcem Ponikve. Cesta je bila financirana delo-ma iz sredstev KS, deloma pa s pomočjo obči-ne Šentjur. Trak smo prerezali tudi na lokalni cesti Hotunje-Podgaj, kjer je občina Šentjur obnovila 700 m ceste, in tako odpravila še eno »črno« točko v KS Ponikva. Ob tej priliki je bila tudi otvoritev spominskega parka, ki zaokro-ža prenovo vaškega jedra, Ponkovljani smo ga že sprejeli za svojega. Naj bo to kraj spomina, opomina, in naj bo kraj za druženje ter pogled v prihodnost, saj je edini prostor, kjer čas zavr-timo nazaj - muzej. Verjamem, da bo tako tudi zaradi Slomškove misli na spomeniku: Kdor svojo domovino ljubi, bo z veseljem opravljal svojo službo tudi takrat, kadar mora svoje ži-vljenje postaviti v nevarnost, kot zdravnik ali vojak.

Še ena pridobitev so prenovljeni prostori za delo KS, ki se nahaja v bivših prostorih knjižni-ce v domu KS. S tem smo pridobili možnost ureditve prostora za delovanje društev (čebe-larsko, šahovsko, društvo prijateljev mladine). Prostore bomo predvidoma predali namenu ob tradicionalnih Martinovih dnevih, na kate-re vas prijazno vabimo.

Igor Dosedla,predsednik Sveta KS Ponikva

KS PONIKVA

Znamenita veduta Ponikve z urejenim vaškim jedrom, letos tudi spominskim parkom.

Pot proti šoli obnovljena, preglednejša, varnejša.

Športni dan je postregel tudi s kolesarsko turo.

Sončkanje Ustvarjanje pod orehi


KRAJEVNI UTRIP

KS GROBELNO

Za nami je zelo pestro in delovno poletje. Naše ideje ob prevzemu mandata so se zače-le uresničevati, prve so že izvedene in služijo svojemu namenu. Še vedno pa aktivno dela-mo na pripravi dokumentacije za projekte, ki jih želimo dokončati do leta 2018. Zelo pono-sni smo tudi na delo naših društev ter veseli zelo pestre ponudbe prireditev in aktivnosti za vse krajane KS Grobelno.

1. faza Športnega parka Grobelno že ure-sničena

Športni park Grobelno je bil letos veliko grad-bišče. Preko zime zgrajenemu otroškemu igrišču in telovadnim orodjem za vadbo na prostem smo dodali še preostali del 1. faze. Zgrajeno je balinišče z dvema stezama po vseh pravilih za tekmovanja na najvišjem ni-voju in sprehajalne potke, ki povezujejo vse navedene enote v smiselno zaključeno celoto, z možnostjo za oddih, druženje in rekreacijo za vse generacije krajanov. Otroška igrala so postala zbirališče mladih družin z malimi otro-ci, z vadbo na telovadnih orodjih za vadbo na prostem Street Fitnessu se redno ukvarja ve-liko domačinov in tudi ostalih navdušencev iz bližnje in daljne okolice. To dokazuje, da je bila to dobra investicija, ki jo krajani z vese-ljem uporabljajo.

Želijo pripeljati ligo balinanja Kozjansko

Na novo zgrajenem balinišču so se tudi že začeli zbirali ljubitelji te zanimive in družab-ne igre. Ker želimo, da tudi ta objekt zaživi in pomaga pri druženju in zdravem načinu ži-vljenja krajanov, smo upravljanje z objektom in vključevanje čim večjega števila krajanov v organizirano vadbo zaupali g. Andreju Hor-vatu, ki bo skupaj z zainteresiranimi krajani organizirano vodil dejavnost na balinišču. Vse potrebne podatke najdete na oglasni deski na balinišču. Cilj tega projekta je na Grobelno pripeljati ligo balinanja Kozjansko in v njej na-stopati s konkurenčnimi ekipami.

Letos bomo zgradili še nadstrešek za dvora-no Doma krajanov, ki bo omogočal prijeten počitek v senci ali oddih po naporni rekre-aciji. Spomladi pa bomo postavili še klopce in koše za smeti ob vseh potkah v športnem parku ter pitnike oz. umivalnike s svežo vodo. S tem bo v celoti zaključena 1. faza Športnega parka Grobelno. Izdelan pa imamo že projekt za 2. fazo, ki zajemo celovito obnovo obstoje-čega asfaltnega igrišča in izgradnjo teniškega

igrišča. S tem projektom bomo kandidirali za sredstva na razpisih. Če nam uspe, bomo imeli drugo leto na Grobelnem spet veliko grad-bišče, katerega rezultat bo sodoben Športni park Grobelno, ki bo ponujal možnost druže-nja in rekreacije vsem krajanom ter izvedbo različnih športnih tekmovanj.

S sodelovanjem do obnove ceste skozi Tra-tno

Letos smo imeli v načrtu obnovo ceste Stop-če–Dolske gore. Ker je glavni pogoj za obno-vo ceste želja krajanov in posledično njihova pomoč pri izvedbi obnove, te ceste žal nismo obnovili. Vsi krajani namreč niso želeli izpolni-ti svojega dela obveznosti in zato smo od tega projekta odstopili. Zato smo se lotili naslednje ceste po na začetku mandata postavljeni prio-riteti – ceste skozi naselje Tratna odsek Kuko-vič – križišče Lipovec. Na tem mestu bi pohva-lil predstavnika Tratne v svetu KS Grobelno in

podpredsednika KS Grobelno g. Primoža Gaj-ška in vse krajane Tratne, ki so brez zapletov in slabe volje uredili vso potrebno dokumenta-cijo ter zbrali potrebna finančna sredstva do dogovorjenega roka. Zahvala za sodelovanje pa gre tudi sosednjima KS (KS Šentvid pri Grobelnem in KS Gorica pri Slivnici), ki sta po-magali pri obnovi ceste. Zaradi tako dobrega sodelovanja smo dodatno sanirali še tri večje poškodbe na vozišču v nadaljevanju te ce-ste in celovito sanirali tudi plaz, ki je ogrožal novo zgrajeno cesto. Pri tem gre velika zahva-la tudi občini in županu, ki sta nam priskočila na pomoč. Celotna omenjena cesta je v času priprave tega članka v fazi zaključnih del in as-faltiranja. Tako imajo krajani Tratne zdaj novo, kvalitetno in varno cesto, ki bo upam služila svojemu namenu – združevanju krajanov.

V okviru vzdrževanja smo izvedli krpanje udarnih jam na cesti od ŠC Šentjur proti Be-zovju. Opravili smo še odmero lani zgrajene ceste v Brezju pri Ponikvi in vzpostavili mej-no stanje ob prvem delu ceste v Tratno, ki je bila obnovljena v prejšnjem mandatu. Prido-bili smo potrebno dokumentacijo za čiščenje jarkov v Vodulah, vendar bomo morali zaradi finančno zahtevnih projektov v letošnjem letu izvedbo preložiti na naslednje leto. Aktivno se ukvarjamo tudi z urejanjem dokumentacije o lastništvu zemljišč KS Grobelno. Za vzdr-ževanje makadamskih odsekov cest pa smo namenili nekaj gramoza, ki so ga krajani sami vgradili. Po poletnem premoru pa nadaljuje-mo tudi s čiščenjem struge Slomščice, ki bi morala biti do konca leta zaključena.

ŠMD Grobelno, od kresovanja do že drugih vaških iger

ŠMD Grobelno je tudi letos pripravilo lepo obiskano postavljanje 28 m visokega mla-ja na star način. Izpeljali so kresovanje pred Domom krajanov, kjer so vsem obiskovalcem ponudili brezplačni bograč in veselo druženje do jutra z budnico Pihalnega orkestra Šentjur, ki nas vsako leto razveseli s svojimi zvoki in

Urejanje športnega parka z veliko prostovoljnega dela.

Vaške igre na Grobelnem so spet postregle z dobro udeležbo in zabavo; Foto: Jure Kolar


KRAJEVNI UTRIP

pričara praznično vzdušje. Izvedli so tudi ve-čji turnir v odbojki na mivki in turnir v nami-znem tenisu. Glavna prireditev so bile 2. vaške igre Grobelno 2016. Letos se je iger udeležilo 5 ekip iz KS Grobelno in ekipa Bodreža iz KS Šentvid. Po šestih igrah je zmago slavila ekipa Grobelno. Za povezovanje programa je skrbel Vlado Cverle, za živo glasbo preko celega dne in pozno v noč pa ansambel Pik. Za naslednje leto pa prosim, da se iger udeležite tudi ekipe tistih vasi, ki ste letos manjkale. Več kot nas je, bolj je zanimivo.

Ekipa KS Grobelno je v okviru Šentjurjevega sodelovala na Šentjurjevih šaljivih igrah in gladko osvojila 1. mesto in s tem prehodni po-kal, ki ga bomo naslednje leto krčevito branili. Sodelovali smo tudi na igrah v Sladki gori kjer smo po izenačenem boju osvojili 3. mesto in na velikih Kmečkih igrah v Zibiki, kjer smo v hudi konkurenci za las zgrešili najvišja mesta in končali kot peti med 12 ekipami. Poleg tek-movalnega naboja je glavni namen sodelova-nja na teh prireditvah predstavitev Grobelne-ga in vsega kar se pri nas dogaja.

Letos je v Domu krajanov prvič gostovala tudi zelo priznana dramska skupina Kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem s komedijo v treh dejanjih Ženitev. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana Doma krajanov se je do solz nasmejala in vsi se že veselimo njihovega naslednjega obiska.

Do konca leta ima ŠMD Grobelno v načrtu še miklavževanje za otroke. Enkrat tedensko se v dvorani Doma krajanov odvija rekreaci-ja – igranje namiznega tenisa – na katero ste vabljeni vsi zainteresirani. Termin preverite na spletni strani KS Grobelno.

S KD Grobelno v glasbeno jesen in zimo

Kulturno društvo Grobelno je zelo aktivno na področju kulturnega dogajanja v KS in ponuja krajanom pester izbor najrazličnejših koncertov in ostalih prireditev. Leto so začeli s koncertom IZŠTEKANO! ODŠTEKANO? 2016 z nastopom skupine Epik akustiks in Vasko Ata-nasovski Trio. V maju so izvedli koncert ljud-ske glasbe VESNA POJE IN GODE 2016 z nasto-pom Rajskih strun, Ljudskih pevcev s Prevorja in Godcev MFS Lintvar. Julija je sledil koncert ljudske, etno, folk glasbe FOLKzaFOLK 2016 z nastopom Marko Bande iz Beltinec in Mate-je Gorjup. Konec septembra je sledila velika prireditev GrobelnoFEST 2016. Dvodnevni glasbeni festival z večerom Avsenikove glasbe (nastop ansamblov Pik, Sekstakord in Zupan) in večerom rock and roll glasbe (nastop sku-pin Koala VOICE, Stari PES in HulaHOOP).

5. novembra pripravljajo tradicionalni mednarodni kantavtorski festival VI. MLA-DI – avtor – KANT 2016. Za konec bogatega programa pa sledi 26. novembra II. KANT-VEMBER ko prvič prihaja na Grobelno v Dom krajanov Vlado Kreslin, ki nas bo s svojo glasbo popeljal v veseli december in novim pričakovanjem naproti. Na vseh naštetih prireditvah je bil zelo lep obisk kra-

janov. Želja vseh, ki se trudijo za tako pester program pa je, da bi se ta trend še stopnjeval in bi bila dvorana vedno nabito polna.

Vabilo velja vsem krajanom!

Iz navedenih podatkov sledi, da Svet KS Gro-belno in lokalna društva zelo zavzeto delajo in se trudijo vsaj na svojem področju, da bi vsem krajanom omogočili pogoje za kvali-tetno življenje, aktivno preživljanje prostega časa in čim več druženja s sokrajani ter da naš trud prinaša tudi dejanske rezultate. Na vas krajanih pa je, da to sprejmete in izkoristite v največji možni veri. Marsikaj lahko naredi-mo in pripravimo, ne moremo pa vas zvleči od doma. To morate storiti sami, kajti vsako-dnevno pehanje za denarjem, položajem in ukvarjanje s tradicionalnimi slovenskimi hobi-ji (nevoščljivost, obrekovanje, zamere in huj-skanje) ne koristijo nikomur. Stremite k temu, da je potrebno dnevom dodajati življenje in ne dneve življenju. Zato vas še enkrat vabim, da v bogati ponudbi vsega naštetega najdete nekaj zase in da skupaj dosežemo še kaj večje-ga od naših sedanjih ciljev in želja.

Miran Frece,predsednik Sveta KS Grobelno

KS PREVORJE

V KS Prevorje smo v poletnih mesecih izvedli glavnino načrtovanih investicij. Nabavili smo nekaj opreme za mrliško vežo, v planu je še nabava nove strešne kritine, zamenjava pa je predvidena v 2017. Zaključeno je že načrtova-no asfaltiranje cest. Ob sofinanciranju oziro-ma sodelovanju krajanov in finančni pomoči občine smo asfaltirali 100 m nekategorizirane ceste Krivica–Ploštajner in 110 m javne poti Žegar–Lopaca. Pokrpan je bil del javne poti Krivica 41 in del javne poti Košnica–Hrastje.

Iz naslova razpisa občine za sofinanciranje sa-nacije in modernizacije občinskih cest je tudi že asfaltiran odsek na JP Dobje–Straška Gorca v dolžini 207 m. S pomočjo občine smo sani-rali ploščad pred večnamenskim prostorom v POŠ Prevorje, tako da je sedaj uporaba bolj varna za obiskovalce. Dokončana je izgradnja avtobusnih postajališč na regionalni cesti v Prevorski vasi, v septembru je bila postavlje-na nadstrešnica za smer Šentjur. Izvajamo še običajna vzdrževalna dela na infrastrukturi in

Ponosni na pokal Šentjurjevega

FOLKzaFOLK je odlično sprejet ne samo med krajani Gorobelnega, ampak tudi ostalimi obiskovalci.

Prenovljena cesta Krivica–Ploštajner


KRAJEVNI UTRIP

drugih objektih, ki so v upravljanju KS.

Tudi na kulturnem in športnem področju se je marsikaj dogajalo. Odmevna je bila dobro-delna likovna kolonija in razstava v organi-zaciji Kulturnega društva Prevorje in Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Nastala slikarska dela bodo krasila prostore v Večna-menskem objektu na Prevorju.

Damjan Maček,predsednik Sveta KS Prevorje

Društvo konjenikov Prevorje od letos deluje pod vodstvom novega predsednika Marka Vogata. Sicer pa ostajamo zvesti vsem planskim aktivnostim, letos smo priredili že 12. blagoslov konj v domačem kraju. Redno se udeležujemo blagoslovov konj in konjenic bližnjih in daljnih sorodnih društev. (Anja Košec)

Očiščene stopnice za lepši krajevni zgled in rekreacijski namen

Kako društva v KS Prevorje s svojim prosto-voljnim delom pripomorejo k različnim izbolj-šavam in zgledu, dokazuje tudi akcija čiščenja stopnic v centru Prevorja, ki vodijo od do-mačije Lupše do športnega centra. Tokrat se je izkazalo več kot dvajset članov domačega planinskega društva (PD).

Obujene iz zgodovine

Kdaj so bile kamnite stopnice narejene, ne pomnijo niti najstarejši krajani, po nekaterih predvidevanjih je bila to ena boljših poti, ki je skozi čas vodila do cerkve sv. Ane in prevorske šole. Zob časa je kmalu izbrisal njeno funkcio-nalnost, zato stopnice, skoraj v celoti prekrite z zemljo, niso več služile svojemu namenu. Že kar nekaj časa pa je v kraju zorela želja, da se stopnice očistijo. Pobudo za čiščenje je pre-vzel Anton Maček ml., sicer tajnik PD, in po-zval člane k akciji. Le-te se je udeležilo več kot dvajset članov, ki so v dveh etapah očistili 78 stopnic. Po besedah PD Prevorje Mirka Pajka so prispevali dvanajst udarniških ur, s stru-mnimi koraki pa so jih v novi podobi preizku-sili pohodniki, ki so se podali na tradicionalno Guzejevo pot.

PD Prevorje

Prevorje v sliki se predstavi

Kulturno društvo Prevorje in Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je obnovilo medse-bojno sodelovanje. Člani šentjurskega likov-nega društva in še nekaj povabljenih slikarjev je zadnjo vročo julijsko soboto preživelo na kozjanskih gričih in slikalo prevorsko pokra-jino, arhitekturo, kulturno dediščino, nekateri pa so našli navdih tudi v Guzajevih prigodah in na nočnem nebu.

Otvoritev likovne razstave je bila 30. avgusta, pred začetkom tradicionalnega Guzajevega pohoda, v VO Prevorje. Za kulturni program

so poskrbeli Ljudski pevci s Prevorja in mla-di glasbeniki na harmoniki in citrah. Nastala slikarska dela na dobrodelni likovni koloniji bodo krasila prostore večnamenskega objek-ta, podružnične šole, nekatera pa bodo na-menjena za protokolarna darila. Ob otvoritvi je bil izdan tudi katalog s predstavljenimi deli in avtorji. Likovno kolonijo na Prevorju so fi-nančno podprli Občina Šentjur, ZKD Šentjur in KS Prevorje, največja zahvala pa gre vsem slikarjem, ki so podarili slikarska dela Prevorju in bodo obiskovalcem in prihodnjim rodovom prikazovala bogastvo našega kraja.

Dragica Vračun Hercog

Obnova odsekov Dobje–Straška Gorca (levo) in Žegar–Lopaca

Udarniška obnova stopnic Prevorje na platnu so želeli videti številni krajani.


KRAJEVNI UTRIP

Tudi uradno KS Gorica pri Slivnici

Kot smo poročali že v prejšnji številki Utripa, smo na osnovi pobud krajanov in sklepa sve-ta Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju, na Občino Šentjur vložili pobudo o preimeno-vanju krajevne skupnosti. V zvezi s tem je žu-pan mag. Marko Diaci sklical zbor krajanov za območje KSSlivnica pri Celju. Na zboru je bil z veliko večino sprejet sklep, da se KS Slivnica pri Celju preimenuje v KS Gorica pri Slivnici. Sklep je bil obravnavan na dveh branjih na se-jah Občinskega sveta občine Šentjur in sprejet na drugi seji dne, 15. 7. 2016 kot dopolnitev statuta Občine Šentjur.

Dopolnitev in sprememba statuta občine Šentjur je bila 12. 8. 2016 objavljena v ura-dnem listu Republike Slovenije. Sprememba

KS GORICA PRI SLIVNICIje začela uradno veljati 27. 8. 2016. Vsi ostali podatki o KS so ostali nespremenjeni.

S kolesom okoli jezera po asfaltu

Poleg spremembe imena so v krajevni sku-pnosti vidne tudi druge pridobitve. V sode-lovanju s krajani in Občino Šentjur smo as-faltirali še preostali del »kolesarske ceste« ob Slivniškem jezeru v dolžini 450 m, del javne poti Javorje–Sv. Helena v dolžini 610 m in del nekategorizirane ceste Kantužar v Voducah v dolžini 180 m. Izvajali smo gramoziranje in popravila cest, vzdrževali smo še druge javne površine in Kulturni dom v Gorici pri Slivnici, obnovili smo oglasne table in vitrine, na Sliv-nici pa postavili nekaj svetilk javne razsvetlja-ve.

Veselje ob prazniku in jubilejih

V juniju smo organizirali krajevni praznik. Proslava je potekala na Ramni ob Slivniškem jezeru, hkrati smo počastili še Dan državno-sti in 40-letnico polnjenja Slivniškega jezera ter podelili priznanja KS. Priznanja so prejeli: Anja Furdi in Julija Artiček Jovan – za uspehe v osnovni šoli ter Zdenka Kosaber, Edi Krajnc, Jože Bohorč, Marta Planko, Marija Skale in Franc Salobir. Vsi za uspehe in delovanje na ra-znih področjih. Podeljene so bile tudi pohvale

OŠ Slivnica pri Celju ob 50-letnici uspešnega delovanja v kraju Gorica pri Slivnici, družini Polenšek za oživljanje turizma ob Slivniškem jezeru in Ribiški družini Voglajna za razvoj ribi-škega turizma na Slivniškem jezeru.

V sklopu krajevnega praznika sta potekala še turnirja za Pokal KS v balinanju in ribištvu, v Kulturnem domu pa je bila odprta razstava likovnih del, ki so jih ustvarili člani društva li-kovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, na likovno koloniji ob jezeru. Zelo aktivna so tudi društva v KS. Nekatere njihove aktivnosti je finančno podprla oziroma pri njih sodelovala tudi KS.

Janez Palčnik,predsednik Sveta KS Gorica pri Slivnici

Društvo planincev vse leto na nogah …

Letošnji pohod po poteh KS Slivnica pri Ce-lju je odpadel zaradi slabega vremena. Prvo majsko soboto smo se z mladimi planinci in njihovimi starši potopili v pravljični svet in stopili na pravljične poti okoli Kamnika. 14. in 15. maja smo bili soorganizatorji Slovenske-ga planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT), ki je potekalo v okolici Celja, Šentru-perta nad Laškim in Gorice pri Slivnici.

28. maja smo se udeležili že 20. tradicional-nega pohod na Klemenčo jamo v spomin na Mateja Užmaha – Soškega. Od 9. do 16. julija smo taborili na Dovjem. Kljub temu da nam je vmes vreme nekoliko zagodlo, smo preživeli nepozaben teden. Obiskali so nas celo Kekec,

Zaključen asfalt okoli jezera

Ob prazniku KS so se spomnili številnih zaslužnih krajanov in uspešnih učenk.

SPOT je ekipe tekmovalcev iz vse Slovenije pripeljal v Gorico pri Slivnici.

Ribiči in družina Polenšek so najbolj aktivni ob Slivniškem jezeru.


KRAJEVNI UTRIP

Pehta in Bedanec. Nekateri pa se lahko po-hvalijo tudi s tem, da so stopili na naš najvišji vrh. Julija smo dva dni hodili tudi po Dolini triglavskih jezer. Pot smo pričeli na Planini Bla-to, sledili so Planina Jezero, greben Zelnarice, Prehodavci, Dvojno jezero, Črno jezero, Plani-na Viševnik (kjer smo se ob živi glasbi še malo plesno razmigali), nato pa smo se spustili do Planine Jezero in do Planine Blato. Nepozaben je tudi vzpon na Montaž, ki s svojo gmoto in ponosnimi 2.753 metri obvladuje tri doline: Zajezero, Dunjo in Reklanico.

… pa tudi na kolesih

V poletnih mesecih smo bili tudi kolesarsko aktivni. V sklopu praznovanja krajevnega pra-znika smo z Ramne odkolesarili proti Tratni, mimo Ribiške koče do klopce na Gradišču. Teden dni kasneje pa smo jo mahnili iz Tržiča proti Medvodju in prečili greben Košute.

PD Slivnica pri Celju

KS ŠENTJUR – RIFNIK

Od zadnjega Utripa Krajevna skupnost Šentjur – Rifnik ni počivala. Tako je bila 29. maja otvo-ritev obnovljenega igrišča v Novi vasi, ki se je je udeležilo veliko število krajanov, kar samo dokazuje, kako je bila obnovitev dobrodošla. Igrišče je bilo v celoti obnovljeno, in na njem je sedaj mogoče igranje tako nogometa kot tudi košarke, ob njem sta bila postavljena tudi podporni zid in panelna ograja. S postavitvijo igral na zelenici pred igriščem pa je poskrblje-no tudi za najmlajše, ki že pridno obiskujejo le-ta. Prav tako je bila do igrišča z novim as-faltom urejena dovozna cesta. V načrtu pa je tudi izgradnja večnamenskega objekta, za ka-terega je gradbeno dovoljenje že pridobljeno, vendar za samo izgradnjo še ni sredstev.

Zgrajena je bila cesta Rifnik od križišča za grad do Štormana v dolžini 650 metrov. Prav tako je bila zgrajena škarpa in izvedena rekonstrukci-ja dela

utrip - Šentjur · utrip občine Šentjur | stran 3 Županov uvodnik kolofon odgovorna urednica:...

Documents