V središču: ljubezen Anketa v osnovni šoli Ljubezen na Facebooku Ljubezenski načrt: 3 tedni do sreče Ljubezen gre skozi želodec

Druge teme:

Šolski ples Šola v naravi—6. razred Kulturni dan Ekodan Nagradna ekskurzija na Dunaj Otroški parlament Internetni sleng Z Madžari v Tolminu Šaljivi mali oglasi

MAJ 2012 LETNIK 5, ŠT. 2, ŠOLSKO LETO 2011/2012

2

Vse

bin

a M

ESEC

Uvodnik

Zgodilo se je … Materinski (dan) žena Šolski ples Šola v naravi—6. razred Kulturni dan Ekodan Nagradna ekskurzija na Dunaj Otroški parlament

Tudi to smo se naučili Internetni sleng

Pogovarjali smo se … Ljubezen do glasbe

V središču: ljubezen Anketa v osnovni šoli Kaj je všeč fantom na dekletih Kaj je všeč dekletom na fantih Ljubezen na Facebooku Ljubezenski načrt: 3 tedni do sreče Ljubezen gre skozi želodec

Lahkih nog naokrog 6. razred — tabor 8. razred — Z Madžari v Tolminu

Ko bom velik, bom pesnik Devetošolci pesnijo Kozlovska sodba—nadaljevanje

Malo za šalo Šaljivi mali oglasi Uganke in zavozlanke

Uredništvo Nelli Hrovat, 6. a Sara Hotić, 6. b Medina Pašagić, 8. a Janja Šuster, 8. a Filip Kračman, 8. a Nika Remškar, 9. a

Mentorici Zorka Herman in Kristina Šturm

Fotografije z učenci Arhiv OŠ Milana Šuštaršiča

Naslovnica Katja Koren, 5. a

Izdaja maj 2012

Utrip lahko prebirate na šolski spletni strani v šolski knjižnici

MA

J

3

UV

OD

NIK

Pred vami je nova številka Utripa, ki smo jo tudi tokrat napolnili z zanimivi-mi in zabavnimi prispevki. Od izida prejšnje številke se je zgodilo marsikaj. Potekala so mnoga tekmova-nja, na katerih smo bili zelo uspešni, zvrstili so se prazniki, ki smo jih tako ali drugače obeležili, nekateri razredi so odšli v šolo v naravi, drugi so na ekskur-zijah spoznavali Slovenijo, 8. razredi so se spoprijateljili z Madžarskimi sovrstni-ki, učenci, ki sodelujejo v programu Mepi pa so se podali na odpravo. Seveda so potekali, tudi naravoslovni, tehnični in športni dnevi, podali smo se tudi na tradicionalni pot ob žici, sodelo-vali na raznih natečajih, čistili šolski okoliš, starejši učenci smo se zabavali in plesali na šolskem plesu, naši najmlajši so opravljali tečaj rolanja, šesti in deveti razredi pa smo preverjali naše znanje na NPZ-jih. Nekateri smo odšli na nagradni izlet v avstrijsko prestolni-co, Dunaj, zlati bralni značkarji pa smo preživeli čudovit sončen dan v Italiji. To številko pa smo še posebej namenili ljubezni, ki je v teh spomladanskih dne-vih zagotovo ne manjka. Za vas smo raziskali, kaj je dekletom všeč na fantih in kaj fantom na dekletih ter opravili anketo med učenci naše šole. Posvetili pa smo se tudi ljubezni na Facebooku, ki je med mladimi vse pogostejša. Poletje se bliža, zato vam bo naš ljube-zenski načrt pri poletnih simpatijah pri-šel še kako prav ... Vse bližje pa so tudi prosti dnevi, polni sonca, morja, zabave, brezskrbnosti,

ljubezni, prijateljev in neprespanih noči. Ekipa Utripa vam želi, da bodo vaše počitnice čim lepše in da se jih boste vedno znova radi spominjali. Deveti razredi pa se od vas poslavljamo in upamo, da boste skupaj preživeli čim več nepozabnih trenutkov in postali tako dobri prijatelji, kot smo postali mi.

Nika Remškar, 9.a

Kaj ulice bi brez ljudi, kaj bi tema brez luči,

kaj vrtovi bi brez cvetja, kaj bi zima brez poletja.

Ladja brez obale, morje brez soli,

in še zvezde bi zaspale, če ne bi bilo noči.

In kaj bi ustnice brez poljubov

in dotiki brez strasti, kaj bi jutra vsa brez tebe,

ki z nasmehom me zbudiš? Ritem Planet

DRAGI BRALCI!

4

MATERINSKI DAN ŽENA ZG

OD

ILO

SE

JE .

..

Materinski dan Praznik je posvečen vsem materam. Praznik izvira iz Združenih držav Ameri-ke, njegovi začetki pa segajo v leto 1910. V Evropi smo ta praznik začeli praznovati po prvi svetovni vojni. Sprva smo praznik praznovali 15. maja ter ga sčasoma prestavili na sedaj poznani 25. marec Na ta posebni dan otroci svojim materam podarijo majhne pozornosti, po večjih krajih pa poteka tudi veliko prireditev za matere.

Dan žena Pobudnica za ta dan je bila Clara Zetkin (1857–1933), ki se je za enakopravnost žensk začela boriti 1889. V začetku se je praznoval 19. marca, mednarodni dan žensk pa se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg), iz katerih je nastala komunistična Oktobr-ska revolucija. Danes pa ga praznujemo tako, da moški ženskam podarijo majhne pozor-nosti, kot so cvetlice in čokolada.

Filip Kračman

Nika Uzelac, 3. a

Valentinov ples

5

ZGO

DILO

SE JE ...

Učenci 6. razreda smo 6. 2. 2012 odšli na Areh v sklopu šole v naravi, kjer smo se imeli zelo lepo. Vsak dan smo smučali v 5 skupinah vsaj 4 ure. Vmes smo imeli seveda malico, po smučanju pa kosilo, ki je bilo vsak dan zelo dobro, in nato pros-ti čas. V prostem času smo igrali razli-čne družabne igre, pospravljali sobe, da bi dosegli prvo mesto v tekmovan-ju za najbolj pospravljeno sobo, pa tudi telefone smo dobili. Tudi popol-dne smo imeli različne dejavnosti, na primer pouk matematike in anglešči-ne, pohod do slapa Skalca, tek na smučeh ali kepanje in izdelovanje iglujev ter sneženih mož. Po dnevnih dejavnostih je sledila večerja, ki je bila prav tako kot kosilo odlična, in nato večerne dejavnosti, od katerih so bile najlepše pohod z lučkami ter predava-nji o zvezdah in varnosti na smučišču. Po pestrem dnevu je sledilo spanje. Zadnji dan nas je po pakiranju čakala še podelitev diplom za tekmovanje o najbolj pospravljeni sobi in slovo. Prav lepo smo se imeli in v petek spet sko-čili staršem v objem.

Sara Hotić, 6.b

ŠOLA V NARAVI ŠOLSKI PLES

V četrtek, 16. 2. 2012, smo imeli na

šoli valentinov ples, ki je že tradicio-

nalno potekal v likovni učilnici.

Za organizacijo poskrbeli učenci

devetih razredov, povabljeni pa smo

bili vsi od 6. do 9. razreda. Učenci smo

se zbrali v šoli ob pol sedmih zvečer,

plesali pa smo lahko do devetih. Učil-

nica je bila popolnoma drugačna, kot

smo je vajeni podnevi: na sredini je

bila postavljena disko krogla, pri tabli

je bilo polno raznobarvnih reflektor-

jev, na tleh je bila celo naprava za

dimno zaveso. Imeli smo odlično glas-

bo, ki jo je vrtel DJ z radia Hit, ki je tudi

upošteval vse naše glasbene želje. Na

plesu smo zelo uživali in se malo zno-

reli ter nam bo ostal še dolgo v lepem

spominu.

Medina Pašagić, 8.a

6

KULTURNI DAN ZG

OD

ILO

SE

JE .

..

V torek, 7.2.2012, so imeli učenci 8. raz-reda kulturni dan o Francetu Prešernu. Dan je potekal po treh delih in treh mešanih skupinah. Vsaka skupina je imela eno uro pri ge. Palmiri Klobas Peč-nik, kjer so peli najbolj znane Prešerno-ve pesmi, pri ge. Zlatki Verbec so izdelo-vali plakate o Prešernovi preteklosti in pri ge. Zorki Herman, kjer so odigrali Prešernove pesmi: Povodni mož, Turjaš-ko Rozamundo ter Apela in čevljarja. Ob koncu dneva je vsaka skupina pred-stavila svojo pesem, svoj plakat in svojo igro. V moji skupini smo odigrali Povod-nega moža, jaz pa sem bila Uršika. Všeč so mi bile vse dramske uprizoritve, ker smo se res vživeli v like, ki smo jih odi-grali. Ta vloga mi je bila zelo všeč. Veliko smo se naučili o Prešernovem življenju, njegovi družini, njegovih pesmih ter še o takratnem času. Na koncu smo še sku-paj odpeli slovensko himno, Zdravljico.

Medina Pašagić

EKODAN

V petek, 24. marca 2012, smo imeli eko-loški dan. Cela Slovenija je čistila Slove-nijo, tako kot naša šola. Razdelili smo se po razredih in začeli čistiti. Našli smo veliko smeti, ki so jih ljudje odvrgli. Učenci smo se razdelili v skupine po 3 in dobili svojo vrečko, nekateri pa so tudi v zabojnik prenašali na tone papirja, ki so ga celo leto zbirali učenci šole. Največ so zbrali učenci 5. a (1720 kg), 5. b (850 kg) in v 3. b (760 kg). Starega papirja smo zbrali 5540 kg. Ker bodo zbrani papir predelali, lahko ocenimo, da smo rešili 100 dreves.

Cilji projekta: 1. 23. in 24. marca 2012 povezati 250.000 prostovoljcev v skupni okoljski akciji; 2. ozaveščati, izobraževati in opolnomo-čiti javnosti na področju ravnanja z odpadki; vsak lahko spreminja svet; 3. odstraniti iz narave 10.000 ton odpadkov oz. eno vrečo odpadkov za vsakega prebivalca Slovenije; 4. krepiti sodelovanje v slovenski družbi - povezati 1000 organizacij, da aktivno sodelujejo v projektu; 5. krepiti prostovoljstvo v vseh segmen-tih družbe. M. P.

7

NAGRADNA EKSKURZIJA NA DUNAJ

V petek, 20. 4. 2012, smo se učenci od 6. do 9. razreda odpravili na nagradni izlet na Dunaj. Zbrali smo se ob 7.00 pred šolo in se odpeljali do Dunaja. Pel-jali smo se 5 ur. Ko smo prispeli v prestolnico Avstrije, smo pojedli kosilo in se odpravili na ogled mesta. Šli smo v glasbeni muzej, kjer smo spoznavali različne zvoke s celega sveta in tudi vesolja, lahko pa smo tudi sami ustvarjali glasbo. Pozneje smo si ogledali prekrasno cerkev Step-hansdom s poslikanimi stropi. Kasneje smo imeli eno uro prostega časa. Neka-teri so se posladkali z Sacherjevo torto drugi pa so raje nakupovali. Nazadnje smo se z avtobusom odpeljali do pisane Hundertwasserjeve hiše, na kateri ras-tejo drevesa. Bilo je zelo zanimivo. Ravno ko smo šli na avtobus, nas je ujel dež, tako da smo se lahko le še odpeljali nazaj domov.

Janja Šuster, 8. a

8

ZGO

DIL

O S

E JE

...

POLITIKA: ŠOLSKI PARLAMENT

Letošnja tema za otroški parlament je bila: JUNAKI NAŠEGA ČASA, KDO SO IN ZAKAJ? O tej temi smo govorili na kar nekaj sestankih, ki pa smo jih zaključili z zasedanjem šolskega parlamenta, ki sem mu predsedoval jaz. Potekal je 4. 1. 2012 v šoli. Prvi dve šolski uri smo namenili delavnicam, kjer smo se bolje spoznali s temo. Nato smo malicali in sledilo je zasedanje. Tam so sodelovali vsi predstavniki in predstavnice od 4. do 9. razreda. Prišli smo do zanimivih zak-ljučkov, ki smo jih predstavili tudi v okvi-ru območnega parlamenta, na katerega je šlo pet izglasovanih predstavnikov. Območni parlament je potekal 17. 1. 2012 na osnovni šoli Danile Kumar. Tudi tam je parlament potekal podobno kot na šolskem. Najprej smo se razporedili v 6 skupin, ki so imele raz-lične podteme, ob katerih smo lahko podrobneje razpravljali in si ustvarili svoje mnenje. Nato je sledilo zasedanje, ki mu je predsedoval učenec z OŠ Danile Kumar Domen Lazar. Vsaka skupina je predstavila svojo podtemo, po predsta-vitvi pa je voditelj odprl tudi razpravo o vsaki temi. Na koncu smo izglasovali predstavnike za mestni parlament, med katerimi sem bil tudi jaz ter tako zasto-pal Bežigrad in našo šolo.

Mestni parlament je potekal v mestni hiši 9. 2. 2012. Tam nas je najprej poz-dravila glasbena skupina osnovne šole France Bevk, nato pa je imel pozdravni govor tudi podžupan mesta Ljubljane. Dnevni red s predstavila učenka iz mla-de vlade in predsedujoči v parlamentu. Delo je potekalo tako, da smo predsta-vniki različnih območij mesta Ljubljana prebrali poročila, ki smo jih na območ-nem parlament, čemur je sledila raz-prava. Veliko stvari se je ponovilo, zato je bilo včasih malo dolgočasno. Prob-lem je bil predvsem, ker nekateri še vedno niso razumeli razlike med juna-ki, vzorniki in idoli. Vendarle smo prišli do skupnega zaključka, da junake dan-danes nujno potrebujemo. Zapisnik z mestnega parlamenta je prebral pred-stavnik tudi na nacionalnem parlamen-tu.

Gašper Hüll

9

TUD

I TO SM

O SE N

AU

ČILI

INTERNETNI SLENG

LUKA: Hei!

ANJA: Hei ;)

LUKA: Kko?

ANJA: Ok, ti?

LUKA: Uredu, ej brb.

ANJA: Ok, tyt.

LUKA: Back.

ANJA: WB

LUKA: In … kaj delaš?

ANJA: Nč, dc … ti?

LUKA: Amm dc … :P

ANJA: Ej, js morm it, ajde … fsm J

LUKA: Ok, ajde mej se … J

BRB- be right back ... takoj bom

nazaj

TYT- take your time … vzemi si čas

WB- welcome back … dobrodošel

nazaj

DC- dolgčas

FSM- fajn se mej Lucija Klinc- 8.a

JANEZ: A veš, da jutr ni šole? ANDREJ: OMG, js sm se pa velik uču.

JANEZ: Torej je blo use džabe. ANDREJ: Jap, ful bet se počutm. JANEZ: No, pol pa prid zdej na komp.

PREVOD: JANEZ: Ali veš, da jutri ni šole? ANDREJ: O moj bog, jaz sem se pa veliko učil. JANEZ: Torej je bilo vse zastonj.

ANDREJ: Zelo slabo se počutim. JANEZ: No, pa pridi zdaj na računal-nik.

Internetni sleng ... se je razvil in se uporablja na inter-netu. Poznamo mnogo široko uvel-javljenih kratic, ki nastopajo pri spo-razumevanju v spletu. Uporabljajo se v elektronski pošti, neposrednem klepetu, na spletnih straneh in zad-nje čase vse bolj tudi pri pošiljanju kratkih sporočil SMS. Seveda jih je večina v angleščini oz. vezanih na angleščino, kakšna pa je tudi že pos-lovenjena. Predstavljamo vam kratek seznam kratic internetnega slenga.

kratica pomen RTM rad/-a te 'mam. LP lep pozdrav MMG mimogrede NP ni problema PMSM po mojem skromnem mnenju FSM fajn se 'mej LOL krohotam se WTF? Kaj za vraga? Med kratice sodijo tudi smeški. Nekaj najbolj znanih:

:-) ali :) veseli smeško :-| ali :| nevtralni smeško :-( ali :( žalostni smeško :-o ali :-O presenečeni smeško :-S ali :S ojoj

10

PO

GO

VA

RJA

LI S

MO

SE

...

INTERVJU: prof. PALMIRA KLOBAS PEČNIK

Ker je osrednja tema glasila ljubezen in ker je glasba zelo povezana z izražanjem čustev, smo se odločili,da bomo intervjuvali gospo Palmiro Klobas Pečnik, ker na naši šoli uči glasbeno vzgojo.

Kot smo slišali, ste bili članica zasedbe Bele vrane in ste se s pesmijo Dan lju-bezni uvrstili na Evrovizijo. Kaj vam je ostalo v spominu o tem dogodku? Majhen popravek – bila sem članica skupine Pepel in kri, ki je nekakšna mlajša naslednica skupine Bele vrane. Vse ostalo drži. Spomini na Evrovizijo pa so enkratni, bilo je razburljivo, zabavno…najlepše je bilo potepanje po Stockholmu in druže-nje s pevci iz drugih držav. Dekleta smo se najbolj razveselila srečanja s skupino ABBA, ki je leto poprej zmagala. Fante pa je čisto prevzela skupina The Sheadows, ki je bila vzor vsem glasbeni-kom. Spomnim se tudi množice polica-

jev, ki je stražila pred dvorano zaradi neke skupine, ki je precej nasilno prote-stirala proti Evroviziji. Nastopa se pa skoraj ne spomnim, saj me je trema čisto premagala. Spominov je veliko in bolje, da neham, saj bi o tem lahko govorila ure in ure… Kaj vas najbolj veseli pri delu z otroki? Prav vse, kar delam z otroki, me veseli. Otroci ste odkritosrčni, radoživi, duša in okras tega sveta. Z vami se počutim mlajša in mi ni nikoli dolgčas. Katero zvrst glasbe radi poslušate? Vso dobro glasbo. Po duši sem

11

PO

GO

VA

RJA

LI SMO

SE ... »rokerica«, všeč so mi vsi dobri rock komadi. Rada prisluhnem tudi dobri italijanski popevki, oni so v tem nepre-magljivi. Klasično glasbo poslušam naj-raje na slušalke, malo bolj na glas, to me zelo sprosti. Opere ne maram. Dru-ge zvrsti poslušam površno, a radio je vedno prižgan. Tišine ne prenesem. Katera je vaša najljubša ljubezenska skladba? In zakaj? Stand by me v izvedbi Johna Lennona. Besedilo je izvrstno, glasba pa tako preprosta in popolna. Ali se ob kakšni ljubezenski pesmi spomnite na kakšne ljubezenske občutke iz mladosti? Katere? Pesem Yesterday (The Beatles) me spomni na dobrega prijatelja iz štu-dentskih dni. Pesem Galeb (Oliver Dra-gojevič) me spomni na brezskrbna poletja na morju. Ali je za vas ljubezen tudi glasba? Če ja, zakaj? Vsekakor. Obe imata podobne lastnos-ti, v vsakem primeru obe močno vpli-vata na naša čustva. Jaz brez ljubezni in brez glasbe ne bi mogla živeti. Ali ste v šolskih letih kdaj napisali lju-bezensko pesem? Nikoli. Sem jih pa nekaj dobila, hehehe. Mislite, da se dandanes mladina pre-hitro odloči za izbiro partnerja? Zakaj ja, zakaj ne? Ja, mislim, da odločno prehitro. Part-nerske zveze zahtevajo zrelost in odgo-vornost, najstniki pa za to še niso prip-ravljeni. Vsi bi radi prehitro odrasli. Le zakaj, če je tako lepo biti mlad. Morali bi se zabavati, uživati s prijatelji, ušpiči-

ti kako lumparijo, nabirati pozitivne izkušnje in pustiti času, da naredi svoje. Po 25. letu pa naj pride na vrsto part-ner. Kateri glasbeni ustvarjalec vas je nav-dušil, da ste postali učiteljica glasbene vzgoje? V mladosti sem sanjala o čisto drugih poklicih. Nobenih vzornikov ni bilo, uči-teljica sem postala po naključju. Kdaj ste začutili, da je glasba pot, po kateri želite nadaljevati svojo poklicno pot? Ko sem po naključju začela delati v šoli kot učiteljica za glasbo, sem bila prepri-čana, da bom kmalu zamenjala službo. Pa se to ni zgodilo. Na neki čuden način mi je delo z otroki zlezlo pod kožo. Pri pouku je vedno bilo zanimivo, zabavno, pestro. Ure pevskih vaj in priprave na nastope ali številne proslave pa so tako ali tako zgodba zase. Toliko zanimivih, enkratnih, nepo-zabnih dogodkov je bilo v šoli, da odlo-čitev o poklicni poti ni bila težka. Sama mislim, da imam najlepši poklic na sve-tu in ga ne bi zamenjala za nič na svetu.

12

TEMA MESECA:

LJUBEZEN "Nekatere ljudi ljubimo zaradi določenih lastnosti, druge ljubimo kljub določenim lastnostim." Arabski

"Odsotnost ljubezen preizkuša, navzočnost jo krepi." Romunski

"Ljubezen se rodi, živi in umre v očeh." William Shakespeare

"Ločitev začini pravo ljubezen, zastrupi pa lažno." Perzijski

"Roža potrebuje sonce, da postane roža. Človek potrebuje ljubezen, da postane člo-vek." Phil Bosmans

"Ljubezen ima dve spremljevalki: dobroto in potrpežljivost." Dante Alighieri

13

Pusti tisoč dni in tisoč noči,

ki jih več ni, če sploh ne veš,

da so kdaj bili. Vzemi le en dan,

ki skril si ga tja na srčno stran,

pozabil ga nikoli več ne boš.

To je bil tvoj dan ljubezni,

Najlepši dan, ki ne mine nikdar.

Svet živi za dan ljubezni,

dan, ki da ti vse in vse ti vzame.

Tega nikdar ne veš... Kdaj prišel

bo zate spet ta dan, naj te upanje

ne zapusti, le zaspi,

ko jutro te zbudi to bo ljubezni dan.

TEMA

MESEC

A …

LJUB

EZEN

Dan ljubezni Pepel in kri

14

TEM

A M

ESEC

A …

LJU

BEZ

EN

Na šoli smo izvedli anketo o ljubezni, da bi ugotovili, kaj si mislijo učenci od 1. do 9. razreda o njej.

Rezultate ankete predstavljamo v tokratni številki.

Anketa za 1., 2., 3., razred:

Si že bil/bila zaljubljena v sošolca/sošolko?

70% anketiranih meni, DA so bili že zaljubljeni, 30 % pa NE.

Si že kdaj dal/dala punci/fantu poljubček na lička?

Prepričljiv odgovor: še NIHČE ni dal fantu ali punci poljubčka na lička.

Ali zameriš tvoji najboljši/najboljšemu prijateljici/prijatelju, da se druži z osebo, ki ti je všeč?

Le en anketirani zameri, ostali NE.

Kaj je zate ljubezen? Da se imaš rad = 40 % Da ti je nekdo všeč =10 % Da imaš nekoga rad = 20 % Da ja ta oseba prijazna = 10 % Ljubezen je RADOST = 10 % Da si zaljubljen = 10 %

Se ti zdi narobe, če se fant druži s punco?

Vsi se strinjajo, da s tem ni nič naro-be.

Če imaš nekoga rad/rada, mu to poveš? Velika večina, kar 80 %, pove, da ima nekoga rada.

Ti je bil kdaj kdo všeč, ki je bil starejši od tebe?

Več kot polovici je bil že všeč starej-ši z razlogom, ker je lep, prijazen, ker je učil otroke in je imel lepo fri-zuro.

Ali imaš mamico in očka zellloooooo rad/rada?

VSI imajo mamico in očka NAJRAJ-ŠI.

Kaj ti je na fantu/punci najbolj všeč? Majica = 30 % Oči = 10 % Obleka = 10 % Prijaznost = 10 % Vse = 20 % Lasje = 20 % Večina anketirancev je odgovorila da najprej opazijo majico, nato lase, vse, še le z mali odstotki so prišle na dan besede prijaznost, oči, obleka.

Si že kdaj bil/-a zaljubljen/-a v kakšno slavno osebo?

Odgovor je, da ŠE NIHČE ni bil zalju-bljen v kakšno slavno osebo.

ANKETA: LJUBEZEN V OSNOVNI ŠOLI

15

TEMA

MESEC

A …

LJUB

EZEN

Anketa za 4. in 5. razred:

Kaj tebi pomeni ljubezen? Vse = 30 % Me osrečuje = 40 % Nič posebnega = 30 %

Si že imel/-a simpatijo?

Da = 70 % Ne = 30 %

Si morda že imel/-a fanta/punco? Da = 40 % Ne = 60 %

Si vedno prepričan/-a, da je simpatija »tista prava simpatija«?

Da = 70 % Ne = 30 %

Po čem jo izbiraš?

Stilu oblačenja = 20 % Po frizuri = 10 % Po značaju = 20 % Po nebesnem znamenju = 10 % Po prijaznosti = 20 % Po vljudnosti = 20 %

Koliko časa po navadi traja tvoja ljubezen?

nikoli ne traja dolgo = 50 % 1 teden = 20 % nekaj mesecev = 20 % 1 leto = 10 %

Si že kdaj bil/-a zaljubljen/-a v sošolko/sošolca?

Da = 90 % Ne = 10 %

Si imel/-a že kdaj resno ljubezen?

Da = 40 % Ne = 60 %

Koliko ti v življenju ljubezen pomeni?

Zelo veliko = 60 % Srednje = 10 % Tudi brez tega se da živeti = 20 %

Za enkrat še čisto nič = 10 % Kje si spoznala prvo ljubezen?

v šoli = 70 % na morju = 10 % zunaj na igrišču = 10 % v šoli v naravi = 10 %

Anketa za 6. in 7. razred:

Kaj je zate pomeni ljubezen? da imaš nekoga rad = 30 % iskrenost, odgovornost, zaupanje, srečo = 30 % vse = 20 % prijateljstvo, družina = 10 % je najlepša stvar v življenju = 10 %

Kaj si predstavljaš, da opredeljuje pomen ljubezen?

objemanje, poljubljanje, kasneje tudi spolni odnosi = 30 % prijateljstvo = 20 % imeti rad prijatelje in družino = 20 % druženje z najboljšimi prijatelji = 20 % obojestranska ljubezen = 10 %

Kje si spoznal/-a svojo prvo simpatijo?

Na morju = 40 % V parku = 0 % V šoli = 50 % Ali kje drugje = 10 % (na vlaku)

Nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reke,

drevesa ali kamen,

nekomu moraš nasloniti

roko na ramo …

IVAN MINATTI

16

Kaj tebi pomeni simpatija? prijateljstvo = 10 % prijaznost = 10 % imeti prijatelja = 10 % da ti je nekdo všeč = 10 % da imaš nekoga malo rad = 20 % da ti je nekdo všeč na prvi pogled = 40 %

Predstavljaj si, da imaš fanta/punco, pa bi se zgodilo, da bi imel nekoga rajši od njega. Bi mu povedal/-a ali ne?

Da = 70 % Ne = 30 %

Če te sošolci, prijatelji ali kdo drug izziva, da si v nekoga zaljubljena, kako odreagiraš?

si jezen na njih = 30 % jih preslišiš = 30 % se ne zmeniš zanje = 20 % se samo nasmehneš = 10 % obračunaš s pestmi = 10 %

Kako nekomu poveš, da ga/jo imaš rad/-a?

skrivam v sebi = 40 % povem iz vsega srca = 40 % naj on/ ona naredi prvi korak = 20 %

Si že kdaj imel/-a simpatijo, ki te sploh ne pozna (npr. slavne osebe)?

Da = 40 % Ne = 60 %

Kaj meniš, če ima tvoja prijateljica že v 6. razredu fanta?

je prezgodaj za ljubezen = 60 % ima in ji privoščim = 20 % nima = 10 % Ima, to je čisto normalno = 10 %

Kaj najprej opaziš na dekletu/ fantu?

Postavo = 20 % Obraz = 10 % Zobe = 10 % Oči = 10 % Nasmeh = 10 %

Kako je urejen = 40 %

Anketa za 8. in 9. razred:

Si že bil/-a zaljubljen/-a v sošolca/sošolko?

70 odstotkov je bilo že zaljub-ljenih v sošolca/sošolko.

Si že kdaj dal/dala punci/fantu pol-jub? 60 odstotkov se še ni poljubilo.

Se ti zdi narobe, če se fant druži s punco?

Nobenemu se ne zdi narobe če se fant druži s punco.

Ti je bil kdaj kdo všeč, ki je bil sta-rejši

od tebe? 80 odstotkov je odgovorilo da. Večini je že bila všeč oseba, ki

je bila starejša od njega zaradi videza in karakterja.

TEM

A M

ESEC

A …

LJU

BEZ

EN

17

Si morda imel/imela fanta/punco? 75 odstotkov je že imelo fanta/

punco. Koliko časa po navadi traja tvoja ljubezen? Pri večini traja ljubezen nekaj mese-cev. Kje si spoznala prvo ljubezen? 40 odstotkov je spoznala svojo prvo ljubezen v šoli, 35 odstotkov na morju in 25 odstotkov zunaj na igrišču. Kaj si predstavljaš, da opredeljuje pomen prava ljubezen? 70 odstotkov si predstavlja pravo lju-

bezen kot obojestransko. Če te sošolci, prijatelji ali kdo drug izziva, da si v nekoga zaljubljena, kako reagiraš? 30 odstotkov presliši ali se samo nas-mehne 20 odstotkov pa se ne zmeni zanje ali pa obračuna s pestmi. Ali tistemu ki ga imaš rad/-a iz srca to poveš, ali pač skrivaš v sebi dokler ne naredi on/ona prvi korak?

70 odstotkov skriva v sebi, 20 odstotkov pa sčasoma mogoče pove osebi, ki jo ima rad.

Kaj najprej opaziš na punci/fantu? 35 odstotkov najprej opazi nasmeh, 15

odstotkov najprej postavo, frizura ali

obraz, 10 odstotkov oči, 5 odstotkov pa

zobe ali obraz.

Anketiranje je bilo zelo zabavno, saj smo slišali veliko smešnih, prikupnih, zanimivih ter tudi nekaj poučnih pri-pomb. Lepo je, kako lahko po starost-nih skupinah razlikujemo pravi pomen simpatije, ljubezni … Zanimivo je, kako si vsak na svoj način predstavlja bese-do IMETI RAD … A dejstvo ostaja, ljubezen je nekaj naj-lepšega, nekaj, kar ti vedno nariše nasmeh na obraz. Je nekaj, kar te osrečuje iz dneva v dan, nekaj, česar nikoli ne pozabiš. In niti ena ljubezen ni enaka drugi … Smisel življenja je imeti rad, biti zalju-bljen … biti ljubljen …

TEMA

MESEC

A …

LJUB

EZEN

18

F antje smo veliko bolj čustveni, kot si mislite. Ko nam enkrat postane-

te všeč, bo trajalo zelo dolgo časa, pre-den vas bomo pozabili. Fantje lahko šarmiramo vse punce cel dan, vendar preden grem spat, vedno mislimo samo na tisto, ki nam največ pomeni. Fantom so zelo všeč vaši nasmehi. Fantje bi naredili vse, samo da bi nas opazili. Fant, ki si mu všeč, si želi, da bi govorila samo z njim. Svoje fante morate dostikrat opomniti, da jih še vedno ljubite. Fantom je vseeno, kako ste lepe. Če ste navadne tečke .... Adijo! Punce ste šibke točke fantov. Če ti fant razlaga o svojih problemih, pomeni, da potrebuje nekoga, ki ga bo poslušal. Ni nujno, da potrebuje vaš nasvet. Običajen znak, da ste fantu všeč, je ta, da vas malo heca. Fantom je všeč, ko se igrate z lasmi. Svo-jimi in njegovimi. Fantje uporabljamo besede seksi in huda za opis deklet. Redko uporabljamo bese-di lepa in luštkana. Če fant uporabi to, mu je ta punca zelo všeč.

Ne glede na to, koliko fantje govorijo o zadnjicah in oprsju … glavna je osebnost. Fante vedno skrbi, ali smo prekoračili mejo med tem, ko smo sočutni ali nesra-mni. Če fant pred punco naredi neko neum-nost, bo o tem razmišljal še nekaj dni oz. dokler se spet ne sreča z njo. Če je fant nenavadno miren (npr. skoraj leži na stolu), se verjetno samo dela, v resnici pa je zelo nervozen. Če fant reče, da ga neko dekle spravlja ob pamet, tako res misli. Fantje redko rečemo kaj takega. Če fante prosite, da so iskreni, se ne jezi-te, če tudi bodo, samo zaradi odgovora, ki vam morda ne bo všeč. Če vam fant reče, da ste prelepe, se stri-njajte z njim. Če se ne boste, vam bo to prenehal govoriti, ker noče, da se ne bi strinjala. Ko vas fant gleda več kot 6 sekund, res nekaj misli o vas. Fantom se zdi ful zakon, če punca ve vse o stvareh, ki nas zanimajo. Še bolj fajn se nam pa zdi, če hoče punca od nas izve-deti še več o tej stvari. Fantom je všeč, kadar punce govorijo o svojih prsih. Fantom je všeč, če mu masirate vrat. Če vam pusti, da to delate dalj časa, ste mu ali zelo všeč ali pa ga zelo boli vrat.

KAJ JE VŠEČ FANTOM NA DEKLETIH? TE

MA

MES

ECA

… L

JUB

EZEN

19

D ekletu vsak nasmeh fanta skoraj ustavi srce.

Fantove roke se znajo na poseben način oviti okrog pasu dekleta. Ker želijo poljubiti dekle tudi, ko je vsa v solzah. Zaradi načina, kako se razjezijo, če ne morejo rešiti tvojih težav. Ker se vedno nadišavijo z dišavo, ki si jim jo ti izbrala. Ker jim od navdušenja izstopijo oči, ko te končno zagledajo pred seboj, po treh urah oblačenja in lišpanja za zmenek. Ker te stisnejo k sebi, če te zebe. Zaradi načina, kako te gledajo, ko se raz-kuriš, in potem, ko ti zmanjka besed, postaneš vsa mehka in si oddahnejo. Všeč nam je, kako se fantje smejejo. Ker nam pri šahu, velikodušno pustijo, da zmagamo punce. Ker so tako prikupni, ko te pokličejo in se opravičujejo potem, ko sta se na smrt skregala. Zaradi načina, kako rečejo, da te imajo radi. Zaradi načina, kako ti pred svojimi frendi pokažejo, da te imajo radi. Zaradi načina, kako se te dotaknejo in te objamejo z vso nežnostjo in skrbjo, kot

bi bila krhka punčka iz porcelana. Ker so ti vedno na voljo, če imaš težave ali potrebuješ tolažbo. Ker te znajo poljubiti tako, da ne čutiš več tal pod nogami. Ker se trudijo, da ne bi jokali, ko jih je strah, da te bodo izgubili. Ker si jih želiš objeti, tudi ko so popolno-ma prešvicani. Ker ti vseeno pišejo ljubezenska pisma, čeprav pred svojimi frendi tega ne bi nikoli priznali.

KAJ JE VŠEČ DEKLETOM NA FANTIH? TEM

A M

ESECA

… LJU

BEZEN

20

LJUBEZEN NA FACEBOOKU!

Končno imaš fanta in želiš, da vsi to vedo! Kaj pa če on ne želi, da to obesiš na svoj zid na Facebooku? In ali je pot-rebno, da gledaš njegove fotke, če gres-ta narazen? Uffff! Kot da zveze že same po sebi niso dovolj zapletene, Facebook predstavlja dodatni stres. Ljubezenskih statusov je celo morje in v bistvu niti dobro ne veš, katerega naj izbereš. Pre-beri nekaj naslovov … 1. Kdaj spremeniti status iz »samska« v »v razmerju«? Hm! Videvata se že dva tedna, vajina statusa pa še govorita, da sta prosta? No super! Namesto da čakaš, da on naredi spremembo na facebooku, se raje osebno pogovori z njim. Vprašaj ga, če se strinja s tem, da javno objavita, da sta skupaj, vendar imej v mislih, da nekateri ne želijo, da se njihovo osebno življenje prikaže na spletu. Vsak ima pravico do svojega mišljenja,, in to moraš razumeti. Vendar bodi previdna pri »ženskarjih« : če preveč intenzivno vztraja pri tem, da njegov status ostane prost in povrh vsega vsak dan doda 10 novih prijateljic, je to lahko opozorilni korak. 2. Kako na skrivaj spremeniš ljubezenski status? Če te fant zapusti in greš objokana v posteljo, zagotovo ne želiš na svojem profilu brati zajedljive komentarje, kot so: »Kaj? Še v soboto sta delovala takoo zaljubljeno!«. Če želiš neopazno spre-meniti status iz »v razmerju« v »samska«, pojdi na možnost »Uredi profil« in vključi opcijo, da bodo spre-membe vidne le tebi. Po drugi strani pa … bi tudi luškani fantje morali vedeti da si ponovno prosta … ali ne?

3. Kdaj naj navedem status »zapleteno je«? Najbolje nikoli! Ok, sprla sta se, vendar … ali mora res to takoj vedeti vseh tvo-jih 550 prijateljev na facebooku? Eno je, da družbi predstaviš svojega novega fanta, nekaj popolno drugega pa je, če ves svet obveščaš o dogajanju v vajini zvezi. In vsa dekleta, ki navajate status »zapleteno je« le zato, ker ne bi rade priznale, daste proste: vedite, da je facebook super priložnost za flirtanje, »Zapleteno je« za fante pogosto pome-ni »sem zakomplicirana«, kar jih običaj-no prestraši in odvrne. 4. Všeč ti je vendar nima definiranega ljubezenskega statusa. Kaj to pomeni? Neugodno! Kako naj več če je prost? Ali to pomeni, da se o tem pogovarja le na štiri oči? Kdo bi vedel … Raziskave kaže-jo, da so uporabniki, ki ne navedejo ljubezenskega statusa, v bistvu prosti. Druga možnost pa je, da je v zvezi, ven-dar ni srečen, prav tako pa ne želi navesti statusa »zapleteno je«. Vseka-kor si lahko pomagaš z aplikacijo Brea-kup Notifier (www.breakupnotifier.com), s katero boš takoj obveščena, če bo spremenil svoj ljubezenski status. 5. Ali lahko prekinem zvezo prek Face-booka? Imaš v mislih, da bi brez komentarja spremenila svoj status in »v razmerju« v »samska«? Nikakor!! Kljub temu da je kar 21% uporabnikov te mreže to vsaj enkrat naredilo, moraš imeti spoštova-nje do drugih. Zatorej se s fanti vseka-kor osebno pogovori in šele nato svet obvesti, da je on postal tvoj - bivši!

Janja Šuster, 8. a

TEM

A M

ESEC

A …

LJU

BEZ

EN

21

stoodstotno prepričana, se ne osmeši pred družbo, temveč dostojanstveno priznaj svoj poraz. Kdo ve, morda pa bo le ugotovil, da je izbral napačno! 3. JE NEDOSTOPEN Vsak dan ga vidiš, zdi se ti skrivnosten in zapeljiv, vendar se vedno, kadar se približaš, zapre vase in se začne buta-sto vesti. Ok, morda je le kronično sramežljiv, vendar komu mar? Naj se ti javi, ko odraste.

Ljubezenski načrt: 3 tedni do SREČE!

Preden začneš kovati bojni načrt za totalno osvajanje njegovega srca, moraš biti pripravljena na najhujše. Ok, morda ne na najhujše, vendar pri-čakuj, da lahko naletiš na težave. Pre-beri, kaj vse te lahko ovira na poti do ljubezenske sreče. 1. TVOJE SIMPATIJE NI V ŠOLI V šoli razsaja huda viroza in tvojemu »bodočemu možu« je ni uspelo šarmi-rati, temveč je podlegel bakterijam in zdaj doma leži v postelji ter srka čajček (Upajmo! Misli nate! Ne žaluj, saj to pomeni, da si pridobila še nekaj časa, da dodelaš svoj načrt)

2. IMAŠ KONKURENCO Če se je tvoj dragi zagledal v drugo dekle ali je na dobri poti, da izgubi gla-vo zaradi tvoje prijateljice, se tvoje možnosti zmanjšujejo. Žal moraš raču-nati na to, da morda nisi edina, ki si je zadala, da osvoji njegovo srce. Če nisi

TEMA

MESEC

A …

LJUB

EZEN

22

LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC

Za valentinovo želimo velikokrat posladkati tako sebe kot druge, jim povedati kako radi jih imamo, ter jih presenetiti z kuharsko mojstrovino. Nekaj preprostega in sladkega bo ravno prav za ta čas. Še bolj čarobno pa bo, če sladico oblijemo z živo rdečim jagodnim ali stopljenim čokoladnim prelivom. Tukaj sta dva slastna recep-ta. Prvi je malo bolj zahteven, drugi pa je čisto enostaven.

Panakota Sestavine:

0,5 l sladke smetane

3 listi želatine

3 žlice sladkorja

1 vanilijev sladkor

Preliv: 1/2 kg češenj

1/2 dl višnjevega likerja

2 žlici sladkorja

Priprava:

Smetano s sladkorjem in vanilje-vim sladkorjem zavremo in umak-nemo z ognja. Dodamo želatino in mešamo, da se stopi. Razporedi-mo v manjše modelčke ali pa vli-jemo v pekač v debelini dveh, treh centimetrov. Pustimo v hladilniku vsaj štiri ure, najbolje kar čez noč. Po želji oblikujemo okrogle ali kvadratne kose in jih prelijemo s sadno omako. Se nadaljuje ….

TEM

A M

ESEC

A …

LJU

BEZ

EN

23

Jagode, oblite s čokolado Sestavine:

1 kg jagod

3 bele čokolade Milka

2 jedilni čokoladi

zobotrebci

Priprava: Jagode očistimo in čisto osuši-mo, ne odstranimo jim pecljev, ker skoznje nabadamo jagode na zobotrebce. V eni skodelici sto-pimo na vodni kopeli belo čoko-lado (lahko tudi v mikrovalovki, vendar če jo pregrejemo, se naredijo grudice, ki se jih ne da več stopiti). Jagode pomakamo v belo čokolado in jih zapikamo v stiropor, če se nam snemajo, jih poleg zobotrebca držimo še za pecelj. Jagode pustimo čakati kako uro do dve. Ko bo čokolada dovolj ohlajena, bo postala mat barve, nato pa stopimo rjavo čokolado in jagode zopet pomo-čimo vanjo s konicami ter pusti-mo, da se posušijo.

TEMA

MESEC

A …

LJUB

EZEN

…. Panakota—nadaljevanje

Češnje operemo in jim odstrani-mo koščice. V ponvi stopimo slad-kor (pazimo, da se ne zažge in mu dodamo češnje, nato jih zalijemo z likerjem in kuhamo, da se slad-kor popolnoma stopi. Ohlajeno prelijemo. Ta omaka je izjemno zanimiva, če ji med kuhanjem dodamo en čili, saj se k sladko-kislemu okusu češenj poda tudi pekoča ostrina.

24

EKSKURZIJA – 6. razred

(LIPICA, ŠKOCJANSKE JAME, KOSTANJEVICA PRI NOVI GORICI)

V sredo, 28. 4. 2012, smo 6. raz-redi odšli na ekskurzijo. Ob osmi uri smo se zbrali na parkiriš-ču in odšli v smeri Lipice. Ko smo prispeli,

smo pojedli malico. Občudovali smo cvetje in ga fotografirali. Bili smo kot pravi Kitajci, ki na veliko in vse fotogra-firajo. Ob deseti uri sta po nas prišli vodički. Ena nam je predstavila konjuš-nico; najprej smo odšli v najstarejšo »štalo«, tam so bili boksi, ki so bili veli-ki 4 x 5 metrov. V boksih so bili kraljev-ski konji. Povedala nam je, da žrebci dobijo ime po očetu in materi, žrebice pa samo po materi. Na tabli, kjer je ime, je tudi datum rojstva. Včasih so v »štalah« potrebovali vodnjak, kamor je priteka voda iz žlebov. Konji imajo levem sedelnem delu registrsko števil-ko. Leta 1580 je bila Lipica v lasti avstrij-skega vojvode Karla. To območje ima Dunajski, Tržaški in Kostanjev drevo-red. Za vsakega zdresiranega konja, ki so ga poslali na Dunaj, je bilo v zahvalo posajeno drevo. Trenutno imajo 360 konjev, skotilo pa naj bi se jih še okoli 30. Nato smo se sprehodili in pozdravili kočijaža, pobo-žali konje, se slikali ter zamenjali z dru-go skupino. Šli smo v muzej, kjer je bilo zelo zabavno. Iskali odgovore na vpra-šanja in se igrali. Sledil je obisk Škoc-janskih jam. Bilo je zelo lepo. Najprej smo prehodili tiho jamo in občudovali

kapnike različnih oblik, nato smo vsto-pili v šumečo jamo, tam je tekla reka Reka. Šli smo čez most, nekatere je bilo strah, druge pa ne.

Ko smo prišli ven, smo se »pofotkali« in odšli nekaj pojest in popit. Kasneje smo odšli v Kostanjevico pri Novi Gorici. Tam nam je duhovnik povedal, da so cerkev oziroma kapelico gradili celih 12 let. Dejal je, da so jo karmeličani dogra-dili ter jo okrasili s štukaturami in fres-kami, kako so odprli srednjo šolo in da ima cerkev 23 nagrobnih plošč in 16.500 knjig. Kasneje smo obiskali še grobnico in knjižnico, kjer smo si ogle-dali najmanjšo in največjo knjigo. Po toliko zanimivostih smo se odpravili domov. Prispeli smo okoli 18.30 ure. Imeli smo se krasno.

Sara Hotić, 6. b

LAH

KIH

NO

G N

AO

KR

OG

25

V ponedeljek smo si ogledali Zelence, Planica nas je pričakala v megli, v Klu-žah pa nas je sprejelo toplo sonce in stotnik avstrijske vojske. Po predstavi smo videli še medveda v Trentarskem muzeju, po večerji pa smo se bolje spoznavali z učenci iz Madžarske.

V torek smo se po zajtrku in po jutran-jem teku odpravili na pohod do izvira Grofove vode. Ko se nam je odprl pogled na Tolmin, smo vzeli v roke svinčnike in zavzeto risali pokrajino. Po kosilu smo se odpravili v ribogojnico, kjer gojijo soško postrv in lipana, ki smo ju lahko tudi otipali in prijeli. Med potjo v dom smo se posladkali še s sla-doledom in se lotili izpolnjevanja delo-vnega zvezka v angleškem jeziku.

Zvečer so nam učenci iz Madžarske pripravili kratek program, sledil je ples.

Po zajtrku smo se razgibali s kratkim tekom, nato pa smo se odpravili v čis-tilno napravo. Izvedeli smo, da čiščen-je poteka v treh fazah: mehansko čiš-čenje, biološko čiščenje, na koncu pa se razgrajene snovi usedajo in očišče-ne odplake odvedejo v Tolminko. Na sotočju Tolminke in Soče smo naredili še osnovno analizo obeh rek in vode iz čistilne naprave (pri tej smo že na čistilni napravi preverjali vsebnost nitratov), nato pa smo začeli iskati organizme v obeh rekah.

LAH

KIH

NO

G N

AO

KR

OG

Z MADŽARI V TOLMINU – 8. razred

26

LAH

KIH

NO

G N

AO

KR

OG

Ulovljene smo nato opisali in poimeno-vali, ter jih spustili nazaj v vodo.

Popoldne smo se naučili nekaj osnov prve pomoči in se igrali različne igre z žogo. Kasneje smo še v angleškem jezi-ku obnovili dogajanje, po večerji pa se še zadnjič sprehodili po Tolminu, se posladkali z sladoledom in vrnili v dom.

V četrtek po zajtrku, smo pospravili vse stvari v kovčke in se odpravili v Kobarid. Ogledali smo si muzej prve svetovne vojne. Po ogledu smo si ogledali Most na Soči, kjer smo pomalicali in se odpravili proti Postojnski jami. Z vlakom smo se odpeljali v podzemlje, kjer smo spoznavali podzemni svet. V petek zjutraj smo učence iz Madžar-ske pospremili na vlak, kjer smo se pos-lovili, sami pa smo si ogledali še razsta-vo Razkrita telesa.

Janja Šuster, 8. a

27

KO

BO

M V

ELIK, B

OM

PESN

IK ...

DEVETOŠOLCI PESNIJO

Prihodnost, zmeraj obstaja ni ji ne konca ne kraja Ko bliža se zadnja postaja, ona brez problema k drugi odhaja. Kaj je to, se vprašam, zmeraj nekje, a nikoli tu. Navidezno pot si skrajšam, ko razmišlja, kaj šlo je po zlu. Leti prihodnost, leti čez oblake, da ušla bi pred kupom pretekle navlake. A prihodnosti ni zmeraj tam, lahko se skriva, tebi vrata odpira, zato pazi, da ne ostaneš sam.

Katarina Bole, 9.a

PRIHODNOST Doktorji, magistri, gasilci, policisti. Kaj bo kdo, kdo bo kaj. Vprašam se, zakaj? Dandanes je to pomembno, svoje hvale vredno. Kdo bo ona in kaj bo on. Taka je ta prihodnost, vsi se grebejo, porivajo, prerivajo in spotikajo. Je takšna naša prihodnost? Saj ni vse tako temačno, ko bo ta čas mimo, ne bo več vse tako urno, ne tako kot zdaj, ko sem in tja hitimo. Takrat se bomo umirili, in se zelo spočili, morda celo umili, in kamor nas bo pot vodila, krenili.

Gašper Hüll, 9. a Prihodnost je čas, ki prihaja in vpliva na nas, tudi ko odhaja. Na prihodnost, ki prihaja, čakamo z ali brez smehljaja in proti njej korakamo. Ko prihodnost pride, se v sedanjost spremeni, in ko odide, kot preteklost v zraku obvisi. Prihodnost razne sledi pusti, nas spremeni in občutkom prepusti, dokler ne oveni

Živa Manja Petrovec, 9. a

28

PRIHODNOST Prihodnost je v neviden plašč odeta, saj nihče ne ve, kaj obeta. Včasih je v roke posameznikov ujeta, drugič pa s snopi naših sanj objeta. Prihodnost na preteklosti sloni, sicer pa s široko odprtimi očmi, polna pričakovanj v svet strmi, tudi takrat, ko na nitki visi. Vsak dan življenje načrtuje, o njej marsikdo rad pametuje, čeprav ne ve točno, kaj kuje, ali s kom in kje stanuje. Lahko ji rečemo tudi gospa Prilagodljiva, saj lahko nanjo vsak malo vpliva. Včasih je nedosegljiva, kljub temu pa z nami v sanjah prebiva. Tudi jaz prihodnost lovim, včasih pred njo bežim, najbolj pa si želim, da jo s tabo preživim … Nika Remškar, 9. a

PRIHODNOST Prihodnost je vsakomur neznana v tkanino črno prav skrbno je vtkana se sprašuje, kdaj končno bo prebrana. Skrivnost daje delčke, ki so znani, a le redki bodo pravzaprav izbrani. Morda bo vesela, morda bo temačna, a vendar za vsakogar drugačna. V glavi vsaki brsti domišljija in nove ideje se vedno rodijo.

Ela Šenk, 9. a

KO

BO

M V

ELIK

, BO

M P

ESN

IK ..

.

PRIHODNOST Lahko se je veselimo ali pa na smrt bojimo; zato lahko zelo trpimo ali pa mirno živimo. Mnogi so jo poskušali razumeti, a le redki so jo uspeli doumeti. Prihodnost še vedno ostaja skrita in mnogim se zdi v temo zavita. Prihodnost bo vedno korak pred nami in vanjo stopamo neradi sami. Zato s prijatelji izkušnje delimo, da se pozneje lahko veselimo. Zato življenja se veselimo, ker jutri mogoče vse bo že mimo. Najbolje, da v sedanjosti živimo in se s prihodnostjo ne bremenimo. Marko Gabrovšek, 9. a

29

KO

ZLOV

SKA

SOD

BA

– NA

DA

LJEVA

NJE ...

KOZLOVSKA SODBA—DAN PO SODBI

V Višnji Gori je šest dni in šest noči zaporedoma potekala sodba proti kozlu Liscu in njegovemu lastniku Lukežu Drnulji. Tožil ju je Andraž Sla-morezec, ker je kozel njegov vrt oz. zelje pogledal s tistim grešnim pogle-dom. Na koncu je kozel Lisec dobil kazen 9 udarcev po njegovi senci, nje-gov lastnik Drnulja pa je vse to moral opazovati z zavezanimi očmi. Pa si poglejmo, kaj se je zgodilo dan kasne-je. Bil je lep sončen dan po kozlovski sod-bi. Zdaj si lahko prebral v vsakem čas-niku, kaj se je zgodilo. Izvedel si vse potrebne podrobnosti o sodbi. Še celo, če je kateri od sodnikov zakašljal, je bilo to zelo natančno opisano. Novinar-ka Ančka Andoht* je celo opravila intervju s kozlom Liscem. Ta pa ni nare-dil nič drugega, kot strmel vanjo, in tudi to je zelo natančno opisala.

A enemu od Višnjarjev – Slamorezcu – so se še zmeraj tresla kolena. Celo noč je premišljeval o svojem vrtu. Celo noč-ne more o kozlih je imel. Zato se je tis-to jutro odpravil na policijsko postajo in zahteval, da kozla Lisca priprejo, ker ima občutek, da ga kozel ves čas opazu-je. Njega in njegov vrt, in da tako ne more več živeti. Tudi kazen po njego-vem mnenju ni bila dovolj, čeprav je bila zelo kruta. Ni več mogel živeti v strahu. A na postaji mu niso pomagali, saj so imeli pomembnejše opravke s krofi, ki so izginili iz gostilne. Zato ni Slamorezcu preostalo nič druge-

ga, kot da najame čuvaja, ki bo noč in

dan pazil na njegov vrt. In tako je najel

najboljšega od najboljših – to je bil

Samo Štor. Od tistega dne dalje se je

Slamorezec počutil varneje. Nihče ni

več pogledal vrta s tistim lačnim, greš-

nim pogledom. Dokler nekega dne …

Kaja Gliha, 7.a

* Andoht v kašarskem narečju pomeni natančnost.

Vir

: htt

p:/

/ww

w.e

uro

par

l.si/

view

/sl/

pre

ss-r

elea

se/L

jub

ljan

a/LJ

-2

01

0/S

epte

mb

er2

010

/Ko

zlo

vska

_so

db

a_se

li_v_

Vis

njo

_go

ro.h

tml

30

MALI OGLASI

Šestošolci ponujajo ...

Kupim: Ipad 50. V njem želim

paket s straniščem, televizijo, kuhinjo in z veliko različnimi

aplikacijami. Če je možno, naj bo v njem celotna hiša. Info. Na tel.: 5001

Prodam hrčka Krika. Krik mu je

ime ker kikirika kot petelin. Lahko ga uporabite kot budilko.

Za več informacija pokličite na tel. 040123456

MA

LO Z

A Š

ALO

Štiri, ostale so pogorele.

Na desni sliki spodaj poišči: Napis: behappy, love, right, peace, jude, gog Roko, ki kaže znak za mir Tri simbole za mir Srce, rožico

Mož večerja z ženo, na mizi ima sveč-nik s petindvajsetimi svečami. Skozi odprto okno zapiha veter in ugasne štiri sveče, nato mož vstane in zapre okno. Koliko sveč je zjutraj na mizi?

Sončna ura je ura, ki ima najmanj gibljivih delov. Katera ura pa ima največ gibljivih delov?

Prodam porabljeno beležko. Je

zelo umazana in majhna. Več informacij na tel. 041999111.

Prodam zajčka, ki je lisice za

samoobrambo. Je zelo prisrčen. Njegovi iztrebki so zlati korenč-

ki. Če vas zanima me pokličite ob polni luni na banana telefon.

Kupim koleno na roko. Tel. 999

Prodam porabljene papirnate

robčke. Imajo veliko nadvse zanimivih lastnosti, med dru-

gim imajo vonj po travi/ mleku/ limon, ki ga lahko programirate tako da se useknete vanj. Cena

od 35€ naprej za kos. Tel.

040987654

Zaposlim in dobro poplačam

neizkušeno tajnico. Pokličite na tel.: T-A-J N-I-C O-B-I/ gmail:

tajnicobi2000@gmail.com

UGANKE ...

peščena ura

Takoj ko izgovoriš njeno ime, izgine?! Kaj je to?

tišina p

ob

arvaj

31

Ali slika zgoraj stoji na miru ali se premika?

MA

LO ZA

ŠALO

… IN ZAVOZLANKE

ZADNJA STRAN

VESELE IN ZABAVNE POČITNICE VAM ŽELI EKIPA UTRIPA!

http://www.featurepics.com/online/Cartoon-Sun-Bathing-Sea-1215218.aspx

Čuki (Dvojne počitnice)

tja na morje k noni,

kjer čaka naju nori svet.

Greva n

a pote

p,

svet bo ves v barvah,

s soncem bo objet.