vitraž december 2012

Interni informator SŽ - VIT I SŽ - Vleka in tehnika Letnik 1 I številka 5 I december 2012

AktualnoV decembrski številki preberite:

Stran 2Voš�ilo delavskega direktorja SŽ - VITNova hidravli�na delovna miza za magnetno preiskavoStran 3Sre�no, Radmil!Pomembnost tehni�nih pregledov vagonovStran 4Primorski sneg v vsej svoji veli�iniKoncert Godbe Slovenskih železnic ob 110. obletniciStran 5CEDEj�EK mesecaAlkoholStran 6Šesti šahovski cikel SŽStran 7Mariborski „Lokosi“ so proslavili 60. rojstni danGalerija stopniš�e ponuja svoje steneza novo razstavoStran 8Anketa o branosti VITraža

Sre�no novo leto 2013!

Voš�ilo direktorja SŽ - VIT

��

�� !��!��

"��"� ��#��

stran 2 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike december 2012

"�� $

��

��

�� !�� !��

"�� %��&��

Voš�ilo delavskega direktorja SŽ - VIT

Novosti iz naših proizvodenj in enot

Nova hidravli�na delovna miza za magnetno preiskavo Pri obdelavi kolesnih dvojic na vzdrževalni stopnji IS2 je med drugim podana tudi zahteva za magnetno preiskavo �epa, vratu in telesa osi kolesne dvojice. Zaradi vse ve�jega povpraševanja po tej metodi neporušne preiskave je Zvonko Bohinc v Proizvodnji Ptuj izdelal hidravli�no delovno mizo, v katero vpenjamo kolesne dvojice, na oseh katerih izvajamo magnetno preiskavo.

Delovna miza je zasnovana kot samosto-jna enota, na katero so priklju�eni:

� mobilni tokovni vir ZP 5000 z neposred-nim prehodom izmeni�nega toka / režim PULZNO,� tuljavi za preiskavo �epa in vratu osi kolesne dvojice. Homogena konstrukcija delovne mize je sestavljena iz levega in desnega stebra, ki sta spojena z vzdolžnim nosilcem. Na stebra je pritrjeno korito, v katerem se zbira sredstvo za detekcijo površinskih razpok – suspenzija magnetnih delcev. V stebra sta vgrajeni vzdolžni pomi�ni pinoli z vležajenima konicama, pri �emer je desna stran hkrati tudi pogonska za vrten-je kolesne dvojice. Pri samem izvajanju magnetne preiskave je kolesna dvojica vpeta med navedenima konicama, katerih nosilno ogrodje potiskata/odmikata hidravli�na cilindra, ki sta gnana preko hidravli�nega agregata in krmiljena z vent-ili.

Pnevmatski cilindri, ki se nahajajo pod pohodno delovno površino: � odpirajo in zapirajo odprtino v podestu, ko se dviga ali spuš�a ogrodje delovne mize, � odpirajo in zapirajo tirnice, po katerih prikotalimo in odkotalimo kolesno dvojico. Z umeritveno konico za nastavljanje višine poskrbimo, da se delovna miza z nosil-nima konicama avtomatsko postavi v lego pravilnega naseda v središ�no gnezdo osi kolesne dvojice. Krmiljenje celotne hidravli�ne delovne mize je izvedeno prek komandnega pulta. Elektro vezave je opravilo podjetje TAMES, d. o. o. s Ptuja.

� so pritrjeni elektromotorji s komandnimi stikali za: - vzdolžni pomik tuljave za preiskavo telesa osi kolesne dvojice, - pomik tuljave za preiskavo telesa osi kolesne dvojice gor/dol, - pomik ultravijoli�ne svetilke UF 400 gor/dol.

Zatemnitev prostora pri izvajanju magnet-ne preiskave dosežemo z pregradnimi za-vesami.

Prednosti tretje izdelane delovne mize za magnetno preiskavo v Proizvodnji Ptuj so:

� magnetno preiskavo opravlja samo eden delavec (na dosedanjih mizah 2 delavca), � stroški izvedbe magnetne preiskave so nižji,� ne potrebujemo dvigala,� transport kolesne dvojice na in z de-lovnega mesta je izveden po tiru,� ni potreben transport z vili�arjem.

Janez Vrban�i�

december 2012 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike stran 3

V zgornjem delu stebrov delovne mize sta nameš�eni vodeni konzoli s pritrjenimi tul-javami za preiskavo �epa in vratu osi kolesne dvojice, ki sta ro�no pomi�ni v vzdolžni smeri �epa osi kolesne dvojice. Na zgornjem ustroju (ogrodje iz nosilcev) nad delovno mizo:

� je z vija�no izvedbo pritrjena zobata letev in vodilo za vzdolžni pomik tuljave za preiskavo telesa osi kolesne dvojice,

Zgodilo se je

Pregledovalno mesto Sežana, 26. in 29. november

V �asu ekonomske krize pogosto pozabljamo na pomembnost nenehne kontrole tehni�nega stanja vagonov.

Pomembnost tehni�nih pregledov vagonov

Da je ta segment železniškega prometa zelo pomemben in tudi ekonomsko upravi�en, potrjuje dejstvo, da sta preglednika vagonov Franc Novak in Rajko �ok na pregledovalnem mestu Sežana v obdobju treh dni ugotovila zlomljen glavni list nosilne vzmeti na dveh vagonih. V obeh primerih sta preglednika vagonov pri vlaku 53320 dne 26. 11. 2012 in 47720 dne 29. 11. 2012 opravljala samo sklepni preskus zavor »D«, pri katerem je potrebno preskusiti delovanje zavor sklepnega vagona v vlaku. Vagona z zlomljenim glavnim listom nosilne vzmeti št. 21 78 227 4047-8 in 21 78 224 5091-2 sta bila uvrš�ena na sredini vlaka.

Preglednika vagonov sta z vestnim in odgovornim ravnanjem zagotovila, da sta bila vagona izlo�ena iz vlaka, s tem pa je

Olistana vagona v vlaku 53320 002 in 003, 26. 11. 2012

bila prepre�ena možnost izrednega dogodka, ki bi lahko imel velike materialne posledice.

Sandi Rojc

Kadri

Sre�no, Radmil!Konec novembra je odšel po 42 letih in 7 mesecih delovne dobe v pokoj delovodja Radmil Petrovi�. Bogate izkušnje in znanje je z veseljem prenašal na sodelavce, ki smo se od njega ogromno nau�ili. G. Petrovi� je dosegel tudi svojevrsten rekord, kajti na bolniški odsotnosti ni bil ve� kot 42 let. Ja, prav ste prebrali, nadaljnji komentar zagotovo ni potreben. Poleg prizadevnega dela v delavnici se je v prostem �asu ukvarjal tudi z �ebelarstvom in bil aktiven v šahovski sekciji, za kar bo sedaj še ve� �asa.

Sodelavci

„Raško“ s sodelavcema Ivanom Soka�em in Simonom Prijateljem

Primorski sneg v vsej svoji veli�iniDiva�a, 10. december

Po deževnem obdobju nas je narava obilno obdarila s snegom. �eprav so vremenske napovedi opozarjale, da bo zapadlo veliko snega, ni nih�e pri�akoval, da se bo to uresni�ilo v takšnih koli�inah in tako zgodaj, že v decembru.


V zadnjih letih je bilo snežnih padavin manj in še te so prišle kasneje ter v manjši meri. Letos pa se je zima izkazala v vsej svoji veli�ini in mo�i. V ponedeljek, 10. decembra, ob prihodu v službo v Diva�o smo bili nemalo presene�eni, ko smo zagledali velike snežne zamete na delavniškem obmo�ju, kar je bila posle-

dica mo�nega sneženja in divjanja burje. Tudi najstarejši delavci se ne spomnijo takšnih zametov.

Da smo o�istili prehodne in transportne poti v proizvodnji, smo porabili kar nekaj �asa in energije. Pri �iš�enju snega nam je bila v veliko pomo� freza. O�iš�ene po-

vršine smo še posipali s peskom in soljo, da bi prepre�ili zmrzovanje tal.

Kljub napornemu delu smo bili na koncu vsi zadovoljni, da so poti o�iš�ene in je poskrbljeno za varno vožnjo in hojo.

Dušan Rožac

Koncert Godbe Slovenskih železnic ob 110. obletniciLjubljana, 18. december

Kulturno društvo Godba Slovenskih železnic je v naši delavnici v Ljubljani (obrat II) pripravilo sve�ani koncert ob praznovanju 110. obletnice delovanja tega velikega orkestra. Delavnico so preplavili �isto druga�ni zvoki, kot smo jih obi�ajno navajeni in ti so bili �udoviti.

Delavniški ambient, scena iz pravih železniških vozil razli�nih starosti in zvoki godbe so nas razvedrili v predboži�nem �asu, ko se ljudje že po naravi radi kulturno udejstvujemo.

.

Tokratni dogodek je bil za nas še posebej doživet, saj nas je s svojo odli�no glasbo po�astila naša godba – Godba Slovenskih železnic, ki združuje 69 �lanov, predvsem iz železni�arskih družin.

Postregli so nam z odli�no glasbo, dobrim vzdušjem in prijetnim druženjem. Koncerta so se udeležili predstavniki Slovenskih železnic in njihovih h�erinskih družb.

V veliko �ast pa nam je, da sta na ta jubilejni dogodek prišla tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in minister za infrastrukturo in prostor Zvonko �erna�.

Godbenice in godbeniki Godbe Slovenskih železnic so na koncertu prejeli Gallusove zna�ke za dolgoletno ustvarjanje v glasbi, najbolj zaslužna za velike uspehe železni�arskega orkestra, dirigent Franci Lipovšek in predsednik godbe Albert Pavli�, pa sta prejela posebni priznanji. Albert Pavli� je prejel bronasti �astni znak Zveze slovenskih godb, dirigent Franci Lipovšek pa zlato medaljo Bojana Adami�a, ki se podeljuje za uspehe v godbeništvu in ve� kakor 30-letno �lanstvo v godbi.

Za vse, ki se koncerta niste mogli udeležiti, objavljamo nekaj utrinkov, ki jih je posnel naš odli�ni fotograf Miško Kranjec.

CEDEj�EK meseca

Pri vzdrževanju vozil 813/814 se vedno pojavlja težava z demontažo stare ležajne puše iz ohišja ležaja pri povezavi dizel motor– menjalnik. Problem je v zelo omejenem prostoru za ležajem, saj puše s standardnim orodjem ni mogo�e odstraniti iz ohišja.

Priprava za demontažo ležajne puše "malega" kardana na vozilih vrste 813/814

AlkoholV prazni�nem mesecu decembru naj bo vsem namenjeno nekaj razmišljanja o rabi alkohola tako v prostem �asu kot na delovnem mestu. Ljudje že od nekdaj uživajo alkohol zaradi kratkotrajnih u�inkov, ki jih ima na možgane. Seveda ne moremo re�i, da alkohol ne povzro�a prijetnih u�inkov, �e jih ne bi, ljudje ne bi posegali po njem. A vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran.

��Varnost in zdravje pri delu

Odnos do alkohola je odraz prepri�anj in stališ� kulturnega okolja, ki jih sprejema posameznik – v Sloveniji je pitje alkohola družbeno spodbujana dejavnost. Alkoholizem kot vrsta odvisnosti postaja nemo-

ki si prizadevajo pove�ati porabo alkoholnih pija�. Za enkrat strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije odsvetujejo uživanje alkoholnih pija� z namenom izboljšati zdravje ljudi.

Strokovnjaki prištevajo Slovenijo med »mokre kulture« – »wet cultures«, ki imajo do alkohola izrazito pozitiven odnos, predvsem pa zelo malo omejitev glede njegove rabe. Informacije o blagodejnih u�inkih alkohola, o tako imenovanem »zdravem pitju«, razširjajo predvsem tisti,


��

V Proizvodnji Maribor je Ivan Korez izdelal domiselno pripravo, s katero hitro in u�inkovito izvede odstranitev puše.

Priprava je na eni strani oblikovana kot stro�nica, ki jo z rahlim udarcem vstavimo v ležajno pušo. Ta se na drugi strani zatakne za rob stro�nice. V nadaljevanju se z nekaj udarci drsnega kladiva, ki je vgrajen na steblo priprave, izbije želena puša.

Mojster Ivan je stari znanec predlogov za cedej�ke in naj tako tudi ostane.

Branko Bezget

Ivan Korez

Stro�nica in ohišje Priprava z drsnimkladivom

Visoki gostje v prvi vrsti: predsednik KD Godba Slovenskih železnic Albert Pavli�, direktorica, �lanica poslovodstva SŽ Jelka Šinkovec Funduk, minister za infrastrukturo in prostor Zvonko �erna�, predsednik RS Borut Pahor, generalni direktor SŽ Dušan Mes,in predsednik nadzornega sveta SŽ Boris Zupan�i�

Godba Slovenskih železnic pod taktirko dirigenta Francija Lipovška, solist Janez Krivec

derna tema in se v javnih razpravah umika drugim vrstam odvisnosti, kot bi bil problem prekomerne rabe alkohola že rešen. Pitje alkohola pa ni po�etje brez tveganja! Alkohol je marsikje tako vpleten v vsakdanje življenje, da sploh ne pomislimo ve�, da spada med droge.

Posledice rednega �ezmernega pitja alkoholnih pija� se kažejo na razli�ne na�ine: v telesnem in duševnem zdravju ljudi, na socialnem in na ekonomskem podro�ju. Alkohol deluje na vsa tkiva, organe in organske sisteme. Povzro�a lahko neposredne ali posredne okvare v telesu. Neposredno pomeni, da okvari tkiva, s katerimi pride v kontakt. Primer: do takega stika pride, ko alkohol deluje na sluznico prebavil.

Ve�inoma pa je vpliv alkohola na organe posreden: • te okvare nastajajo kot posledica delovanja škodljivih snovi, ki nastajajo pri razgradnji alkohola v telesu, • zaradi motenj v presnavljanju, ki jih je izzval alkohol, • zaradi splošnega pomanjkanja vitaminov in beljakovin kot posledica koli�insko in kakovostno neprimerne prehrane.

Najprej in najbolj so prizadeti možgani in njihove funkcije. Škodljive u�inke alkohola na druge organe lahko opazimo šele �ez �as, ko postanejo tako obsežne in globoke, da se pokažejo kot motnja v delovanju ali kot že izražena bolezen tega ali onega organa.

K reševanju alkoholne problematike lahko najve� prispevajo javno zdravstvo, šole in mediji; fiziološke in sociološke posledice, nevarnost pitja alkohola v nose�nosti, na delovnem mestu …

Alkohol na delovnem mestu

Delavci, zasvojeni z alkoholom, so ne-zanesljivi, površni, prepirljivi in lažnivi, kar

pomembno vpliva na njihov položaj v delovni skupini in na po�utje njihovih sodelavcev. Zaradi ob�asne vinjenosti in slabega po�utja, posebno, ko preživljajo ma�ka, takšni delavci slabše delajo. Tudi povsem trezen je tak delavec na delu obi�ajno manj u�inkovit, saj je telesno iz�rpan in bolan. Ko pride zaradi napredovanja bolezni do ve� dni trajajo�ega popivanja, za�ne bolnik izostajati z dela. S tem prihaja do motenj v delovnem procesu, prav tako pa bolnik vnaša napetost in nezadovoljstvo v svojo delovno skupino. Prav tako je zmanjšana delovna sposobnost alkoholika, saj alkohol že pri koncentraciji 0,5 promila v krvi zmanjša miši�no mo� za približno 16 %.

Kar 40 % smrtnih nesre� in 47 % poškodb na delovnem mestu je posledica vinjenosti. 60 % težav na delovnem mestu (slabša delovna sposobnost in natan�nost) je povezanih z zlorabo alkohola, predvsem pitjem v no�nih izmenah in med malicami. Posamezniki, ki jim pitje že škodi ali pa so odvisni od alkoholnih pija�, zaslužijo od 1,5 do 18,7 % manj od svojih kolegov. Izostajanje pri teh ljudeh je 16-krat ve�je od tistih, ki alkohola ne zlorabljajo oz. od njega niso odvisni. V bolniški stalež se zatekajo trikrat pogosteje od ljudi, ki nimajo težav, povezanih z uživanjem alkoholnih pija�.

Zato je v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki velja od decembra 2011, v 51. �lenu predpisano, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc. Iz tega razloga smo tudi v naši družbi 15. 11. 2012 sprejeli Navodilo o ugotavljanju prisotnosti alkohola in nedovoljenih psihoaktivnih substanc v organizmu delavcev. Namen ugotavljanja prisotnosti alkohola in drugih nedovoljenih psihoaktivnih substanc je zagotavljati varnost in zdravje zaposlenih v družbi oziro-

ma zagotavljati varno delovno okolje ter skrbeti za varnost oseb in premoženja v družbi. Po tem navodilu se šteje, da je delavec pod vplivom alkohola, �e se ugotovi, da ima ve� kot 0,00 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg alkohola na l izdihanega zraka). Zaposleni delavci v družbi ne smejo opravljati dela, �e je pred nastopom dela ali med delom pri njih ugotovljeno, da so pod vplivom alkohola ali nedovoljenih psihoaktivnih substanc. Vodja organizacijske enote mora delavcu, ki zaradi vpliva alkohola ne more opravljati svojega dela in s tem ogroža svoje zdravje in varnost oziroma zdravje drugih oseb, prepovedati opravljanje nadaljnjega dela in za�asno odstraniti z dela. �e obstaja sum na bolezen odvisnosti od alkohola, ki vpliva na delovno zmožnost delavca, mora delodajalec delavca napotiti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, skladno z dolo�bo 10. �lena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS št. 87/2002, 29/2003-popr. in 124/2006).

Vsi vemo, da je delo v železniški dejavnosti toliko odgovorno, da si ne smemo privoš�iti pitja alkoholnih pija� na delovnem mestu ali prihajati na delo v vinjenem stanju. Zaradi varovanja zdravja pa tudi v prostem �asu ni primerno pretirano pitje alkoholnih pija�. Prazniki so tisti del leta, ko se nekoliko sprostimo in ob novem letu nazdravimo s kozarcem penine, zato vsem zaposlenim želim, da praznike preživite �im lepše in ob zmernem uživanju alkoholnih pija�. V novem letu 2013 pa vam želim varno delo brez poškodb in bolezni, saj sta predvsem od tega odvisna tudi vaše osebno zadovoljstvo in sre�a.

“Ne napravi sebe nemo�nega s pitjem v kr�mi, da se besede tvojega govorjenja ne bodo ponavljale in ne bodo vrele iz tvojih ust, ne da bi vedel, da si jih izrazil.”

Aleš Kastelic

Nenad Djekanovi� – prvi z desne


Športne novice

Šesti šahovski cikel SŽPo desetih turnirjih in ve� kot 3.000 odigranih partijah se je v soboto, 1. decembra, v velikem slogu kon�al šesti šahovski cikel Slovenskih železnic. Zadnjega turnirja so se udeležili 103-je igralci, na celotnem ciklu pa je tekmovalo kar 170 igralcev.

Cikel je veljal kot uradno tekmovanje za izbor najboljšega šahista Ljubljane in je bil ob zaklju�ku predstavljen v nedeljskem športnem popoldnevu na Valu 202. Ve� o šahovskem ciklu si lahko pogledate na www.sah-zeleznicar.com, kjer lahko tudi poslušate omenjeni prispevek.

Vlastimir Djurdjevi�

S tem so se potrdila pri�akovanja, da bo to že šesto leto najve�ja tovrstna prireditev v Sloveniji. Na ciklu je bilo podeljenih 1.000 € in še za ve� kot 6.000 evrov prakti�nih nagrad. Med železni�arji je drugo mesto osvojil Nenad Djekanovi� (SŽ - VIT, OE Vleka), ki je v skupnem seštevku zasedel 31. mesto.

Obvestila in napovedi

Galerija stopniš�e ponuja svoje stene za novo razstavoLetošnjo jesen sta minili dve leti odkar smo na stopniš�u upravne stavbe na Zaloški 217 v Ljubljani odprli galerijski prostor, namenjen


Športne novice

Na prireditvi so podeljevali pokale in medalje najuspešnejšim udeležencem tekmovanj, "Lokosi" pa so jo veselo sklenili z družabnim sre�anjem s sre�elovom in plesom ob zvokih ansambla Play Band. Poleg predsednika kluba, ki je imel otvoritveni govor, sta spregovorila še predsednik Športne zveze Maribor Alojz Križman in predsednik Obmo�ne tekmovalne skupnosti Maribor Vili Juran�i�.

Zlato jubilejno priznanje je prejel 82-letni �lan kluba Dušan Poljšak, srebrna Peter Rakovi�, Franc Ileši�, Anton Brumen in Borut Planinši�, bronasta pa Avgust Volšek, Zmago Majer, Andrej Rodinger in kegljaški krožek ASS Thomas. Klub se je s podelitvijo posebnih zahval oddolžil tudi donatorjema, Slovenskim železnicam in podjetju Kovis.

Borut Planinši�

Mariborski "Lokosi" so proslavili 60. rojstni danKegljaški klub Lokomotiva Maribor, ustanovljen 24. 9. 1952, je zadnji dan v novembru tudi uradno proslavil 60. obletnico svojega delovanja. Na zaklju�ni prireditvi v Prometni šoli Maribor se je zbralo 160 od skupno 240 �lanov in �lanic e nega najstarejših in najštevil�nejših kegljaških klubov v Sloveniji, ki ga zadnjih sedem let vodi predsednik Zmago Majer. Med uglednimi gosti sve�ane proslave sta bila tudi predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Kureli� in �lanica predsedstva krovne organizacije Ema Zajc, ki sta podelila posebna bronasta priznanja deveterici �lanov organizacijskega odbora. Ta je pod taktirko predsednika Avgusta Volška v jubilejnem letu priredil šest odmevnih tekmovanj, tudi mednarodnega zna�aja, ter izdal zbornik na 52 straneh z zapisom izjemno bogate klubske zgodovine.

Prejemniki bronastih priznanj ob 60. obletnici KK Lokomotiva, z leve: predsednik OO Avgust Volšek, predsednik kluba Zmago Majer, Andrej Rodinger in predstavnik krožka ASS Thomas Jože Drevenšek (priznanja je podeljeval tehni�ni vodja kluba in podpredsednik OO Avgust Tomši�)


VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si.

�e želite interni informator prejemati po elektronski pošti, pošljite sporo�ilo na e-naslov: [email protected].

SŽ - Vleka in tehnika, d.o.o., Zaloška cesta 217, 1000 Ljubljana

Vaše prispevke in predloge za interni infor-mator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 18. 1. 2013. Na elektronski naslov nas obveš�ajte tudi o dogodkih v SŽ-VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Kontaktni podatki:E-naslov: [email protected]: 01 291 23 59

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

Fotografije, objavljene v tej številki VITraža, so posneli: Branko Leben, Vilijan Škrinjar, Dušan Rožac, Miško Kranjec, Branko Bezget, Vlastimir Djurdjevi�, Ivan Senekovi�, Helena Hostnik Simon�i�.

Uredništvo

4. Branost VITraža (možnih ve� odgovorov):

A Svoj izvod preberem sam.

B VITraž posredujem tudi sodelavcem.

C Svoj izvod VITraža nesem domov.

D Svoj izvod dam za prebrat prijateljem.

5. Ali izdaje VITraža kdaj preberete na naši spletni strani?

DA NE

6. Ali si v prihodnje želite VITraž prejemati po elektronski pošti?

DA NE

�e želite, navedite naslov:

__________________________________________________

7. Vaši predlogi glede vsebine:

__________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujemo!

Uredništvo

ANKETA o branosti VITraža

Spoštovani bralci!

Uredništvo VITraža si mese�no prizadeva pripraviti zanimivo vsebino internega informatorja za Vas, zaposlene. Ker si želimo še bolj zanimivih izdaj in �im širšega kroga bralcev tudi v letu 2013, smo za Vas pripravili kratko anketo. Prosimo Vas, da jo natisnete, izpolnete in oddate v Vašem tajništvu. S tem nam boste pomagali pri kreiranju še boljše vsebine in pri boljši dostopnosti informatorja. �e želite, nam odgovore lahko posredujete tudi po elektronski pošti na naslov: [email protected].

Prosimo, obkrožite ustrezen odgovor:

1. Zaposlen/-a v SŽ - VIT:

DA NE

1.1. Podro�je dela

A vleka C vzdrževanje

B TVD D uprava

1.2 Lokacija:

A Celje D Ljubljana

B Diva�a E Maribor

C Dobova F Ptuj

2. Dostopnost VITraža:

A Vedno dobim svoj izvod.

B VITraž preberem pri sodelavcu.

C Izvodov VITraža ni vedno dovolj na voljo.

3. Vsebina (možnih ve� odgovorov):

A V VITražu vedno preberem kaj novega.

B VITraž mi nudi koristne informacije.

C VITraž je še kar zanimiv.

D Vsebina se mi ve�inoma ne zdi zanimiva.

vitraž december 2012

Documents