zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · dodala doc. dr. mateja kraje, vodja ambulante za...

Število objav: 18Televizija: 2Tisk: 16Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 4Andrej Možina: 1Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 0Otroška srčna kirurgija: 0bela napotnica: 0zdravstvo: 15združenje zdravstvenih ...: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 18. 5. 2016

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov OKS spisal svoj zakon o športu

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000 Stran: 4 Površina: 670 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:7

Avtor Rok Tamše

Teme zdravstvo

PovzetekSoočenje Ministrstva za izobraževanje, znanost m šport ter Olimpijskega komiteja Slovenije V drugi javni obravnavi predloga zakona o športu na OKS iščejo naklonjenost za svojo različico ROK TAMŠE [email protected] LJUBLJANA O Na relaciji Ministrstvo za izobraževanje, znanost in

Televizija Naslov Zdravniške napake

Zaporedna št.2

Medij; Doseg POP TV; 304.000 21:02 Trajanje: 14 min

Rubrika, Datum Preverjeno; 17. 5. 2016

Stran v zbirki:10

Avtor Brigita Potočnik

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek...(voditeljica): Pri nas pravih raziskav še ni bilo, toda, če prenesemo podatke, ki so jih zbrali v kakšni primerljivo razviti državi, naj bi pri nas zaradi vsako leto umrlo kar okoli tisoč ljudi. to je statistika, v ozadju pa so zdravniških napakzgodbe ljudi, ki so te napake doživeli. Tako danes 19-letnega fanta, ki so ga...

Tisk Naslov Kako je na Studencu zrasla blaznica

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Nedeljski dnevnik; 212.000 Stran: 6 Površina: 900 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:13

Avtor Črt Kanoni

Teme zdravstvo

Povzetek... TRI STOLETJA NA ROBU MESTA (1) Zamenjala je veliko imen, danes pa je Univerzitetna psihiatričnaBOLNIŠNICEklinika v Ljubljani - Gradnja v Polju je potekala v treh etapah: prva je bila končana leta 1880, druga 1888, bolnišnicezadnja pa v letu...

Tisk Naslov Nedeljski v številkah

Zaporedna št.4


Rubrika, Datum Skrinja Nedeljskega; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:14

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...zdravniku, preiskavo ali operacijo, torej kar vsak osmi j T Aprebivalec. Številka seje od lani povečala za deset odstotkov. Neverjetno dolge so tudi , ki so rekordne za poseg na prostati v UKC Ljubljana - kar 760 dni. ... čakalne dobe

Tisk Naslov Nevropatska bolečina je pogosto prezrta

Zaporedna št.5



Stran v zbirki:16

Avtor Meta Černoga

Teme zdravstvo

Povzetek...močnejše bolečine od drugih bolnikov s kronično bolečino, ob tem pa poročajo tudi o slabši kakovosti življenja. »Bolniki z bolečino so pogosti obiskovalci . Raziskava iz leta 2006 je pokazala, da je takih ambulant družinske medicine23 odstotkov ljudi, to pomeni, da četrtina populacije z neko vrsto bolečine živi vsak dan,« je povedala...

3

Tisk Naslov V Sloveniji e nevarnih več vrst

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Delo - Delo in dom; 189.000 Stran: 42 Površina: 707 cm2

Rubrika, Datum Priloga delo in dom; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:18

Avtor Petra Mauer

Teme zdravstvo

Povzetek...tretji Rhipicephalus sanguineus. Ta se zadržuje v suhih in vročih območjih, tudi v naših domovih m pesjakih,« pojasni Ksenija Praper iz Veterinarske Koper. »Vsi klopi ne prenašajo enakih bolezni. Prvi povzroči klopno paralizo ambulantein je prenašalec babezije canis, Rhipicephalus sanguineus je prenašalec rikecije...

Tisk Naslov Najzmogljivejši helikopterji še ne rešujejo življenj

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Delo; 141.000 Stran: 4 Površina: 711 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:20

Avtor Janoš Zore

Teme zdravstvo

PovzetekVojska in prva pomoč Policija ima prizemljene vse helikopterje - Vojska pomaga z osmimi manjšimi beli 412, bolje opremljeni cougarji na tleh Cerklje ob Krki - Od novembrske prizemljitve poškodovanih policijskih helikopterjev nujno medicinsko pomoč v zraku izvaja le vojska z osmimi

Tisk Naslov Bolnišnica Horvata odpustila nezakonito

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Aktualno; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:21

Avtor Blaž Račič

Teme zdravstvo

Povzetek... Horvata odpustila nezakonito Pravnomočna sodba Višje delovno in socialno sodišče potrdilo Bolnišnicaprvostopenjsko sodbo Jesenice - Nekdanjega direktorja Igorja...

Tisk Naslov Razpis za Pivčevega naslednika

Zaporedna št.9


Rubrika, Datum Slovenija; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:22

Avtor P. R.

Teme zdravstvo

PovzetekRazpis za Pivčevega naslednika Maribor - Svet zavoda UKC Maribor je včeraj imenoval razpisno komisijo, predvidoma jutri pa bo objavil razpis za novega direktorja druge najpomembnejše zdravstvene ustanove v državi. Gregor Pivec bo po odstopu od pogodbe konec junija končal svoj mandat. Po besedah

Tisk Naslov Kdo je odgovoren za "kliniko smrti"?

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Svet24; 118.000 Stran: 8Površina: 1.403 cm2


Stran v zbirki:26

Avtor Milka Krapež


Povzetek

... bi prav tako lahko zapisali marsikaj. Kdo je sestavil komisijo za izredni strokovni nadzor, ki je bila zdravniške zborniceneustrezna? Kako bo v zvezi s tem ukrepala? Zakaj na zastavljena vprašanja v zvezi z zdravniška zbornicanezakonitostjo svojih postopkov, naslovljena tako na predsednika kot na njene organe (zdravniške zbornicepredsednico etične komisije in tožilca ... zdravniške zbornice

4

Tisk Naslov Zavračajo očitke glede menjave direktorja

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Svet24; 118.000 Stran: 24 Površina: 214 cm2


Stran v zbirki:27

Avtor G. T.

Teme zdravstvo

PovzetekSvet zavoda UKC Maribor Zavračajo očitke glede menjave direktorja UKC Svet zavoda UKC Maribor je razpravljal o razpisu za novega direktorja. Pred začetkom včerajšnje seje so predstavniki ustanovitelja napisali pismo. Eredstavniki ustanovitelja v svetu zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC)

Tisk Naslov V četrtek razpis za novega direktorja UKC Maribor

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000 Stran: 4 Površina: 26 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:28

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

PovzetekV četrtek razpis za novega direktorja UKC Maribor Svet Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je imenoval komisijo za izpeljavo razpisa za novega direktorja tega zavoda, ki je potreben zaradi napovedanega umika dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca. Po besedah predsednice sveta zavoda Vlaste

Tisk Naslov Za vse bolnike z rakom ne najdejo prostora

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000 Stran: 3 Površina: 406 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:30

Avtor Nina Knavs

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina , zdravstvo

Povzetek...poskrbeli v slovenskem zdravstvu, se bodo za to dogovorili z eno od tu jih , so potrdili na zdravstveni blagajnibolnišnic. Dodatne operacije so pripravljeni opraviti v slovenjegraški , kar pa ne bo dovolj. / Nina Knavs Ob rekordnih bolnišnici

na operacijo raka prostate v ljubljanskem UKC, ki so se pomaknile na deset... čakalnih dobah

Tisk Naslov Jutri razpis za novega direktorja UKC

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Večer; 96.000 Stran: 17 Površina: 484 cm2

Rubrika, Datum Maribor regija; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:32

Avtor Jana Juvan

Teme zdravstvo

Povzetek...seji imenoval razpisno komisijo, ki je začela pripravljati razpis za novega generalnega direktorja . Gregorju bolnišnicePivcu, kije 21. aprila zaradi pritiskov ob anesteziološki krizi po več kot 20 letih vodenja odstopil od svoje bolnišnicepogodbe, namreč teče 60-dnevni odpovedni rok, v katerem še lahko opravlja funkcijo...

Tisk Naslov Nedopustna odločitev

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Večer; 96.000 Stran: 10 Površina: 144 cm2

Rubrika, Datum Pisma bralcev; 18. 5. 2016

Stran v zbirki:33

Avtor Igor Orešič

Teme zdravstvo

PovzetekNedopustna odločitev Iz medijev smo bili seznanjeni z dejstvom, da je vlada oziroma ministrstvo izbralo in določilo, da bo dispečerski center v poslopju bivše SDK na Trgu Leona Štuklja. Ista lokacija je bila predvidena kot možna lokacija za Umetnostno galerijo v Mariboru. Odločitev, kot jo je

5

Tisk Naslov Za zdravljenje v zdraviliščih letno okrog 30 milijonov evrov

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Štajerski tednik; 17.000 Stran: 8 Površina: 751 cm2


Stran v zbirki:35

Avtor Mojca Vtič

Teme zdravstvo

Povzetek...funkcionalnih sposobnosti (npr. gibanja, dihanja...), se zavarovani osebi zagotovi ustrezno ali bolnišnično ambulantnozdravljenje. »Skladno z razvojem medicine in farmacije se določena zdravstvena stanja bistveno učinkoviteje obravnavajo ali bolnišnično, nekatera pa so taka, da z zdraviliškim zdravljenjem ni možno bolniku... ambulantno

Tisk Naslov RAK NA JAJČNIKIH MED NAJBOLJ ZAHRBTNIMI RAK

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Zdrave novice; Stran: 10 Površina: 870 cm2


Stran v zbirki:37

Avtor Janja Simonič

Teme zdravstvo

Povzetek...zgodaj, da ga posameznik sam še ne bi opazil. Ko pa začne rakjajčnikov delati težave, je običajno že prepozno,« je dodala doc. dr. Mateja Kraje, vodja za onkološko genetsko svetovanje na 01 LJ. Zakaj je rak na jajčnikih ambulantetako zahrbten? »Kriva je že anatomska lega jajčni kov, g loboko v trebušni votlini....

Televizija Naslov Dan odprtih vrat ZD Murska Sobota

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Kanal 10 - TV Idea; 18:15 Trajanje: 9 min

Rubrika, Datum Pomurski dnevnik; 17. 5. 2016

Stran v zbirki:39

Avtor Unknown


Povzetek...pod zdravstveno vzgojni center, dve pa se nahajata na Goričkem kjer je odzivnost še slabša kot v Murski Soboti in sicer v referenčni ZD postaje Grad in pa v referenčni ZD Gornje Petrovci. NOVINARKA: Kaj ste pa ambulanti ambulantirecimo danes za vse obiskovalce, ki se bodo ustavili tukaj pri vas, pripravili? GABER FLEGAR:...

OKS spisal svojzakon o športuSoočenje Ministrstva za izobraževanje, znanost m šport ter Olimpijskega komiteja SlovenijeV drugi javni obravnavi predloga zakona o športu na OKS iščejo naklonjenost za svojo različicoROK TAMŠ[email protected]

LJUBLJANA O Na relacijiMinistrstvo za izobraževa-nje, znanost in šport (MIZŠ)- Olimpijski komite Slovenije(OKS) je odprta nova frontaizmenjave stališč, prepriče-vanj, usklajevanj, pogajanj inpoenotenja v pripravi predlogaza nov zakon o športu (ZSpo).Včeraj so za isto mizo sedelipredstavniki MIZŠ z ministri-co Majo Makovec Brenčična čelu, medtem ko je ekipokrovne športne organizacijevodil predsednik BogdanGabrovec, ob sebi pa je imelnajtesnejšega sodelavca, ge-neralnega sekretarja EdvardaKolarja, ki se v olimpijski dru-žini še najbolj ubada z novimzakonom o športu. To je navse-zadnje počel že v prejšnji služ-bi, ko je deloval kot direktordirektorata za šport prav naMIZŠ, zato mu mnogi kritikiočitajo preveliko servilnostdo države pri pripravi ZSpo.Prva javna obravnava predlogazakona o športu izpod peresčlanov ekipe z ministrstva, kijo vodi direktor direktorata zašport Boro Štrumbelj, je tra-jala od konca decembra do 8.februarja. Razkrila je številnepomanjkljivosti ter neživljenj-ske zakonske rešitve za športkot civilno sfero, zdaj pa je ak-tualna druga javna obravnava,ki naj bi na koncu prinesla ševeč podpore slovenskemušportu.Očitno so se na OKS napo-sled le pošteno zganili inupoštevali številne kritike iz

športne družbe ter uprizorilipravi protinapad na predlogministrstva, če lahko upora-bimo športni besednjak. Vpisarnah na Šmartinski cesti140 v Ljubljani so tako izdelali

svoj predlog novega zakona ošportu, s katerim so se včerajsoočili s pripravljalci ZSpo naministrstvu. Tega namerava-jo potrditi tudi na skupščiniOKS 26. maja. »Verjamemo,da bo večina naših predlogovin tudi zakonskih določil naskupščini sprejeta. Morda boše kakšen popravek ali dopol-nitev na področju športa zavse, kjer obstajajo težnje pokrovni zvezi vseh zvez, ki de-lujejo na področju športa zavse, torej SUS, Romska zveza,Fitnes zveza in druge. Takobi v letnem programu špor-ta dobili večji del denarnegakolača, saj zdaj prejmejo naj-manj sredstev, ko so obravna-vani zgolj kot rekreacija, breznatančnejših razdelitev, kajvse to zajema. To se nam zdipovsem logično in sprejemlji-vo. Če bo država prepoznalamnožičnost, raznovrstnost inkoristi rekreacije po različnihstarostnih kategorijah, bo lah-ko zakonsko bolje nadziralatudi vse prireditve, kriterije zausposabljanje kadrov in tudilažje nadzirala financiranje inizvajanje programov,« je poja-snil predsednik OKS BogdanGabrovec.

Danes pri premierjuCerarjuPrvi mož slovenske športnedružine še ni mogel natančnooceniti, na katerih točkah sebodo v teh dneh najbolj raz-

hajali s pripravljalci zakona zministrstva. Včeraj so sooči-li oba koncepta ZSpo, danespa bodo družno stopili šedo predsednika vlade MiraCerarja, kjer naj bi potrdiliskupne točke ali določenih za-dev (še) ne bi sprejeli zaradizadržkov državnih institucijiz takšnih ali drugačnih razlo-gov. »Določenega izvajanja na-cionalnega programa športa innjegovega izvedbenega načrtane pogojujemo s tem, daje vsetreba doseči takoj. Nacionalniprogram je zasnovan do leta2023, do takrat pa se resničnolahko marsikaj zgodi, kot bibilo zapisano v novem zako-nu v športu. Seveda pa morajona ministrstvu poskrbeti, dase poleg sprememb v našemzakonu zgodijo spremembev zakonu o visokem šolstvu(športna vzgoja se mora vrni-ti na univerze, op. p.), dopol-niti pa se mora tudi zakon ovarovanju velikih prireditev,ki spada pod Ministrstvo zanotranje zadeve (MNZ), in za-kon o društvih. Že registracijašportnega društva mora bitifleksibilnejša, da že ob ustano-vitvi, ko pridobi soglasje lokal-nega ali državnega financerja,pridobi status društva javnegainteresa. Tako ne bi bilo večsamo 7500 društev s tem sta-tusom, temveč skoraj 10.000,«je pojasnil Gabrovec. Omenje-ni status ima posebno težo, sajlahko društva z njim prejmejodonacijo v višini 0,5 odstotkadohodnine od posameznegadavkoplačevalca, če se ta takoodloči. To bi lahko ob dobremizplenu, kar je odvisno tudiod aktivnosti društev, precej

popravilo finančno sliko špor-tnih društev.

Še en organ ...Sicer pa se mnenja med mini-strstvom in OKS zagotovo is-krijo pri možnosti ustanovitveposebnega organa na MIZŠ,tako imenovanega strokov-nega sveta ministrice. »Kotkrovna športna organizacijav tem organu ne vidimo no-bene dodane vrednosti. Nevemo, kaj naj bi ta nadorgandelal, usklajeval, koga bo po-slušal. Imamo strokovni svetza šport, ki s svojo sestavo za-obseže vse meje slovenskegašporta, zato nam ni jasno,kaj bi lahko ta dodatni svetministrice še prispeval h ka-kovosti našega športa. Tegami ne bi radi imeli v zakonu.Slab učinek tovrstnega organalahko vidimo na Ministrstvuza zdravje. Na drugi strani pasmo za akreditacijski svet, kibo ovrednotil in sprejel pro-grame usposabljanja in izo-braževanja v športu. Ta bo ssvojimi člani združeval stro-kovnjake ter vrhunske špor-tnike in trenerje, ki mordanimajo formalne izobrazbe,a imajo ustrezno znanje in iz-kušnje,« pravi Gabrovec, ki nadrugih področij ne vidi večjihtežav pri usklajevanju. Mordaje to že namig, da je spreje-tje novega zakonu o športumožno še letos, verjetno paje iluzorno pričakovati, dabo zaradi državnih interesovpovsem zadovoljil pričakova-nja športne družbe kot civilnesfere. ■

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 18.05.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 4

Površina: 670 cm2 1 / 2


Doseg: 314.000 Kazalo

Stran: 4

Površina: 670 cm2

6

ftk> jB___^________ 1 _J_j_^_________^^__B^_____n_________B_î--Si

■ ■______)4r Bw ■■• i-BBffiP^BJ

Mar predsedniku OKS Bogdanu Gabrovcu, levo, pri prepričevanju politikov kaj pomaganedavni obisk predsednika MOK Thomasa Bacha v Ljubljani? ifoto marko feist)Ministrica Maja Makovec Brencic lahko pokaže, ah resiskreno navija za slovenske športnike, ifoto matej družnik)I^P^^3_P'^^^^^______________i!5^______^__^ y e '"" \ ' __l

S_l^.^BB¥nk_l_l_tHA tJBL\ •*-aH __-BB_B_________K_^___________L^_____________Bi m*.* _W m^MMmWmm\l-mmmmmmBmB\\ Wm\,- -■■ JČ" 'F JflÊ

___M_9_3_^_________________________________________k - 4. � - -3?__^_____H

BhH^_H!--^B^bWi ' WŠ W jHAB£fljHE«K_<£^_^^îjH/ ,s. t|HH^^^H^wp^^HjH-îfH7^ MBUmm^^-mml __^_muB-\wb

Hm^vPremier Miro Cerar je Ss> >s s

_ "-v a, _/^>^_^B_l9-i-^^BM______r^^B^__________________________Bs Petrom

Prevcem. Se bo zavzel tudi iî^__^_^^_^_^^-I <^_ T________fl_^_________________Bi B-^^v_.^^B_______^__Bl_î__H_________BV________________B

I _9 b____B________________Bvt' :^_8_____________E aeo/'" !__w___w>)t; t_i_t. 4|L BBB^kVBBBBBJI _MBI___________________l^____^__-_f9'^V________^______

_________________________________________________________________________-' *_^B * _^_^___Bi^B^____________________m^BBHObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 314.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 670 cm2

7

POP TV, Preverjeno - 21:02 17.05.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 304.000

Trajanje: 14:00

1 / 3

Zdravniške napake 17.05.2016, 21:02POP TV, PREVERJENO,

(voditeljica): Pri nas pravih raziskav še ni bilo, toda, če prenesemo podatke, ki so jih zbrali v kakšni ALENKA ARKOprimerljivo razviti državi, naj bi pri nas zaradi zdravniških napak vsako leto umrlo kar okoli tisoč ljudi. to je statistika, v ozadju pa so zgodbe ljudi, ki so te napake doživeli. Tako danes 19-letnega fanta, ki so ga še ne triletnega narobe zdravili, zato je zdaj na ravni dveletnega otroka, pa sorodnikov umrlega za pljučnim rakom, ki so ga celo leto zdravili zaradi vnetja.Pogosto pa ni višina odškodnine, ki jo, če sploh dobijo, ampak odnos zdravnikov tisti, ki jih najbolj boli.

Morda bi bil danes fant, ki šteje zadnje dni v srednješolskih klopeh, morda bi se ukvarjal s športom,BRIGITA POTOČNIK:igral nogomet. Fotografija, na kateri ga vidimo vsega smejočega, pet mesecev po tem, ko je nastala, je zbolel za meningitisom, takrat je bil star 2 leti in 10 mesecev, danes je Gregor star 19 let. Se je mogoče s tem kdaj sprijazniti?

(oče): Težko, težko se je s tem sprijaznit, ne, ampak nekako moraš naprej živet, ne.KAROL HERNČIČ Gregor je na mentalni stopnji dveletnega otroka, skoraj ni dneva, da ne bi doživel epileptičnega napada. POTOČNIK:

Njegova starša sta prepričana, da bi bilo drugače, če bi ga zdravnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja kliničnega centra v Ljubljani decembra 19999 takoj začela zdraviti zaradi meningitisa. Da gre za sum nanj, je pisalo celo na napotnici, s katero jih je kamniški pediater poslal v Ljubljano.

Je skoz trdila, da ne gre za meningitis, ne, šele po 14 dneh so ugotovili, da gre res nedvoumno za meningitis. HERNČIČ:So ga pa zdravili proti revmi, ne.

A zdravnica ni nikoli prevzela odgovornosti. Hernčičevi se zdaj že 13 leto borijo na sodišču. En primer, ena POTOČNIK:zgodba, za katero so uničena življenja. Še veliko jih je, kot zgodba gospe, ki je preveč prizadeta, da bi se izpostavljala pred kamero. Želela je zanositi, zato se je odločila za operacijo, ki bi ji povečala to možnost, a v operacijski dvorani se je zgodilo nekaj drugega, odstranili so ji maternico.

(odvetnik oškodovanke): Po domače rečeno jo sterilizirali, torej dosežen je bil popolnoma drug namen, ANDREJ PITAKOzaradi katerega je gospa šla sploh na operacijo. Prišla je do menjave operacijskih prostorov, prišlo je do menjave operaterja in prišlo je do očitno tudi do menjave nehote do menjave dokumentacije.

Pa primer 36-letnega oškodovanca. Operirati bi mu morali degenerirano vratno vretence, a kirurg mu je POTOČNIK:pomotoma operiral zdravega.

Posledica je bila, da je bila druga operacija, druga anestezija, da je bila že spet druga fizioterapija, da se je PITAKO:kompletno zdravljenje podaljšalo iz dveh mesecev na dve leti, da je gospod postal invalid tretje kategorije.

Izven sodnih poravnav je malo, boj na sodišču pa je krut in mučen, prvič zato, ker lahko traja leta in leta, POTOČNIK:nekateri vmes obupajo, umrejo in drugič, na koncu so dosojene odškodnine nizke. Postojnski primer zdravniške napake pri porodu, sodišče je določilo dobrih 800.000 evrov odškodnine, res izstopa, običajno pa so sramotno nizke, pravi odvetnik David Sluga. Za smrt bližnjega približno 15.000 evrov. To je fotografija roke Francija Mehleta, potem ko so mu sneli mavec. Leva roka, ki jo je zlomil, mu je pod mavcem dobesedno gnila.

(odvetnik Mehleta): Je hodil na preglede, opozarjal, pa tudi, če ne bi opozarjal, saj je bil smrad neznosen, DAVID SLUGAžena se je preselila iz spalnice, metali so ga iz gostinskih lokalov, pa se mi zdi, da je prvostopno sodišče prisodilo odškodnino okoli 14.000 evrov. Roko ima sedaj poškodovano, na nek način je skažen, v roki nima več moči.

Gospa, ki so ji pomota odstranili maternico, je dobila 15.000 evrov, gospod, ki so mu pomotoma operirali POTOČNIK:drugo vretence, 12.000 evrov. In tretjič, kar oškodovance najbolj boli, v sodnih dvoranah je veliko sprenevedanja, zanikanja odgovornosti.

Včasih se celo zgodi, da takoj, ko so tudi sami šokirani, to priznajo, ampak na sodišču potem pozabijo na to SLUGA:priznanje.

Večina izvedencev je pa tako ali tako povezanih med seboj, ker so ali skupaj študirali ali so odvisni drug od PITAKO:drugega ali so pri istem delodajalcu ali pa je eden doktoriral pri profesorju, ki se mu je zgodila ta napaka ali pa obratno.

Dr. Andrej Robida je upokojeni otroški kardiolog, je predavatelj in strokovnjak za kakovost v zdravstvu, POTOČNIK:presoja zdravniške napake. Med drugim je bil član mednarodne komisije, ki Je opravljala nadzor programa otroške srčne kirurgije v ljubljanskem UKC-ju. Z njim smo se pogovarjali o raziskavi, ki so jo pred kratkim objavili v in govori o ZDAštevilu smrti zaradi napak v medicini.

dr. med. (strokovnjak za kakovost v zdravstvu): V Ameriki umre tam od 200 do 400 tisoč ljudi na DR. ANDREJ ROBIDA,leto v bolnišnicah zaradi napak in mi nismo v medicini nič boljši kot so v Ameriki.

In koliko pacientov zaradi napake umre pori nas?POTOČNIK: Če je vsak 300, približno 1000 na leto, to je ocena, to seveda ni znanstvena raziskava narejena pri nas, to je ROBIDA:

ocena, prenos podatkov iz Evrope in iz Amerike.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 14:00

8


Doseg: 304.000

Trajanje: 14:00

2 / 3

Stevo Petrović je umrl zaradi pljučnega raka. Njegovi svojci, med njimi hčerka Polona, očitajo šempetrski POTOČNIK:bolnišnici nestrokovnost. Leto dni so ga v bolnišnici zdravili zaradi vnetja pljuč, zaradi vse slabšega stanja je poiskal pomoč zasebnega pulmologa, ki pa ga je takoj napotil v bolnišnico na Golnik. A takrat je bilo že prepozno.

(hčerka): Na Golniku so mu v štirih dneh opravili celotno diagnostiko, ki do tedaj ni bila opravljena. POLONA PETROVIĆOpravili so mu bronhoskopijo, ki do tedaj, v obdobju enoletnega zdravljenja ni bila opravljena in nas svojce poklicali ter nam povedali, da je žal zaradi enoletne zamude pri zdravljenju za vsakršno zdravljenje mojega očeta prepozno, naj očeta odpeljem domov in da mu bodo v pomoč le toliko, da mu lajšajo bolečine in mu dobesedno pomagajo umreti.

V času, ko je bil oče še živ, so se sestali z vodstvom bolnišnice ter pulmologom, ki ga je zdravil. Pričakovali POTOČNIK:so njegova pojasnila. Šokiral jih je, ker je prišel v spremstvu odvetnika.

Ni bil pripravljen odgovarjati na vprašanja, ni obrazložil, kaj se je dogajalo in zakaj mojemu očetu v letu dni niPETROVIĆ:opravil bronhoskopije in ni pokazal nikakršnega obžalovanja za slabo zdravstveno stanje mojega očeta, še manj pa ponudil pomoč pri nadaljnjem paliativnem zdravljenju.

Vodstvo bolnišnice jih je pozneje obvestilo, navajam, sporočamo vam, da smo v bolnišnici zelo temeljito POTOČNIK:proučili zdravstveno obravnavo gospoda Petrovića in pri tem ugotovili slabosti pri tej obravnavi. Na podlagi teh S.ugotovitev smo pripravljeni na dogovor o odškodnini, konec navedka. Danes šempetrska bolnišnica, ki je v zadnjem času v središču pozornosti zaradi napačne napeljave plinov, na odškodnino ne pristaja več. Vmes se je zamenjalo vodstvo. Zakaj so spremenili mnenje, smo želeli vprašati novo direktorico Natašo Fikfak, a so nas napotili na odvetnico.

(odvetnica šempetrske bolnišnice): Bolnišnica Šempeter je ta primer po tem, ko je nova NATAŠA PIRC MUSARdirektorica prevzela funkcijo, ponovno pregledala, se pogovorila s strokovnjaki, z zaposlenimi in je ugotovila, da do zdravniške napake ni prišlo.

Petrovićevi so šli zato v odškodninsko tožbo proti zdravniku, ki ga je zdravil, pa je Stevo Petrović, preden je POTOČNIK:umrl, vložil kazensko ovadbo. Včasih bi bilo morda dovolj že obžalovanje, opravičilo, a oškodovanci svojci se namesto tega pogosto srečujejo z aroganco. Takih zdravnikov, ki so se sposobni opravičiti, ni veliko. Izkušnja Gregorjevih staršev, doživela sta jo kmalu po tem, ko so ugotovili, da ima njun sin meningitis in sta prišla po njegove stvari , ker je bil premeščen na kirurgijo.

Zdravnica se nama je skrila, ne, na hodniku infekcijske klinike, ne, ko je zagledala dva objokana, zlomljena HERNČIČ:starša, ko se je prej tako vzvišeno proti nama obnašala, tako vzvišeno, potem se gre pa ta zdravnica skrit.

Valentin Sojar je kirurg, ki opravlja težke operacije jeter, žolčnih poti, trebušne slinavke, operacije z veliko POTOČNIK:možnosti zapletov, do katerih lahko pride, tudi, če so vse prav naredili. Kaj pa napake? Ste se kdaj opravičili za napako?

dr. med. (kirurg): Zdaj jaz sem gotovo naredil kakšno napako v svojem poklicnem delu, a ne, zdaj VALENTIN SOJAR,včasih so te napake take, da se jih niti ne zavedamo, ne, pravzaprav niti ni mogoče ugotovit, ali je bila napaka storjena ali ne, tako da bi se prav izrazito spomnil, da nečesa nismo naredili ali pa, da smo naredili narobe, kljub temu, da smo vedeli,da bi morali drugače, tega se ne spomnim.

A tudi zdravniki so samo ljudje, ki delajo napake, pravi dr. Robida.POTOČNIK: Če namenoma enemu napačno nogo odrežem, to je kriminalno dejanje. Če jaz delam pod vplivom alkohola ali ROBIDA:

pa pod vplivom drog, to je kriminalno dejanje, vse ostalo so pa napake tega je izredno, izredno malo, vse ostalo so pa človeške napake. Jaz kaj pozabim, jaz se kaj zmotim, saj imamo človeške možgane, ne moremo biti skoz pazljivi.

Nada Cesarec je bila prva zdravnica pri nas obsojena na zaporno kazen, ker je opustila nujno pomoč hudo POTOČNIK:poškodovanemu moškemu. In če se vrnemo k civilnim postopkom, nekaj podatkov. Ljubljanski je imel od leta 2010 UKCdo lani 63 tožb, najvišja izplačana odškodnina 220.000 evrov. Mariborski 17 tožb, najvišja izplačana odškodnina UKCdobrih 63.000 evrov. In še Splošna bolnišnica Celje 23 tožb, najvišja izplačana odškodnina 83.000 evrov. Bolnišnice imajozavarovano splošno odgovornost in zavarovanje poklicne odgovornosti. Zavarovalna vsota je od 100.000 do UKC150.000 evrov za posamezni primer. Da se oškodovancem ne bi bilo treba dolga leta boriti za odškodnino v sodnih dvoranah in dokazovati krivde, nekateri vidijo rešitev v nekrivdnih odškodninah. Tudi odvetnik Pitako.

To pomeni, ob nastali škodi, ki se mora seveda specificirat in dokumentirat, se ta zavarovalnina plača brez PITAKO:ugotavljanja krivde.

Zdravniška zbornica je predlagala ministrstvu za zdravje uvedbo nekrivdnih odškodnin že leta 2004. Ideje o POTOČNIK:tem so ponovno oživele v zadnjem času. Zbornica predlaga, da bi ustanovili posebni sklad.

(generalni sekretar Zdravniške zbornice): Lahko država skupaj z zavarovalnicami ali skupaj z BRANE DOBNIKARizvajalci, kjer vsak prispeva nek delež, podoben, tak sistem je na primer v nordijskih državah.

Medtem Hernčičevi, Petrovićevi in številni drugi nadaljujejo boj na sodišču. Pet svojcev pokojnega Steva POTOČNIK:Petrovića zahteva 400.000 evrov odškodnine.

Lahko povem, da je odškodnina za vse, kar je moj oče pretrpel, ker je bil izigran v obdobju enoletnega PETROVIĆ:zdravljenja, bila mu je odvzeta osnovna pravica, da se sooči s svojo diagnozo in da pač se bori za svoje življenje, ob vsem tem je odškodnina postranskega pomena in to lahko razume vsak svoj, ki je kaj podobnega doživel.

Hernčičevi zahtevajo 196.000 evrov odškodnine in 2.000 evrov mesečne rente.POTOČNIK:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 14:00

9


Doseg: 304.000

Trajanje: 14:00

3 / 3

Jaz sem tudi bil pripravljen en evro sprejet, samo, da prizna, a veste, to bi se mi kamen od srca odvalil. Niti miHERNČIČ:ni toliko, da bi priznala, da ga je napačno zdravila, ampak da se je skrila, pa da je šla ritensko, koi je naju takrat z ženo videla, ne, in ona tega, ne, mislim glejte, jaz tega, jaz se ponoči zbudim in imam ta dogodek pred seboj, ne, 14. december1999 pob pol sedmih zvečer.

Potem ko je ljubljansko okrožno sodišče lani septembra njihov odškodninski zahtevek zavrnilo, je po njihovi POTOČNIK:pritožbi o tem odločalo višje sodišče, ki pa je Hernčičeve in zdaj pozvalo k mediaciji.UKC

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 14:00

10

TRI STOLETJA BOLNIŠNICE NA ROBU MESTA (1)

Kako je na Studencuzrasla blaznicaZamenjala jeveliko imen,danes pa jeUniverzitetnapsihiatričnaklinika v Ljubljani- Gradnjabolnišnice v Poljuje potekala v trehetapah: prva jebila končana leta1880, druga1888, zadnja pa

v letu 1899, pokatastrofalnemljubljanskempotresu

Črt KanoniUniverzitetna psihiatrična klinikav Ljubljani letos zaznamuje svojo135-letnico delovanja. Če za lju-bljanski grad radi rečemo, da jemestna znamenitost, ki je največ-krat spremenila svojo namembno-st, za nekdanjo »blaznico« lahkozapišemo, da je zdravstvena usta-nova, ki je največkrat spremenilasvoj naziv. Bila je blaznica, noriš-nica, zavod za umobolne, državni

zavod za umsko prizadete, bolniš-nica za duševne in živčne bolezni,danes je Univerzitetna psihiatrič-na klinika v Ljubljani.Deset let pred uradnim odprtjemblaznice na Studencu, torej leta1871, se je v deželni civilni bolniš-nici, ki je stala na Ajdovščini obdanašnji Slovenski cesti, zdravilopetdeset duševno bolnih. Leta1875 so v takratnem Kranjskemdeželnem zboru znova odprli raz-pravo o gradnji nove bolnišnice zaduševne bolezni. Tedaj je dr. KarelBleiweis - vitez Trsteniški, ki je vsklopu deželne bolnišnice vodiloddelek za blazne, nastopil s svoj-im zgodovinskim referatom »Blaz-nice, kakoršne morajo biti, in kaj jenjih namen«. Najvažnejši poudar-ki iz njegovega referata pa so takosodobni, da jih preprosto ne sme-mo prezreti, saj bi, če bi to storili,zanikali vlogo tedanjega položajarazvijajoče se slovenske psihiatrijein zgodovinske vloge dr. KarlaBleiweisa.»Kranjska dežela po sklepu lan-skega deželnega zbora kmalu bo-de stopila v vrsto onih avstrijskihdežel, katere imajo že mnogo let zasvoje blazne dobro vredjene blaz-nice. Dandanes blaznice niso večvetrišnice, ampak bolnišnice mo-rajo biti, ki se le v nekaterih stva-reh razločijo od navadnih, kakorto zahteva drugačno vedenje blaz-nih. V vsaki dobro vredjeni blazni-ci so delalnice za bolnike. Mizami -ce, šivalnice, čevljarnice, pa tudiprostori za pletenje slamnic, zapripravo sočivja, kuhinja, perilni-ca in sušilnica. Prav koristno pa je,če ima blaznica kaj polja in živine.Naj bi te moje besede, ki sem jihspisal iz žive ljubezni do nesrečnih

naših deželanov, katerim se je pa-met zmešala, v iskreni želji zmanj-šati deželi bremena velikih stroš-kov ne ostale klic vpijočega v puš-čavi! Ako sem dosegel ta svoj na-men, tolažila me bode zavest, dasem izpolnil dolžnost težkega svo-jega poklica,« je ob koncu govoradejal dr. Bleiweis.

Na seji se odločijoPredlagal je nakup Krisperjevegaposestva na Studencu pri Ljublja-ni, ki je bilo nekdanji živalski vrtplemiške rodbine Auersperg. De-želni zbor je na seji 15. januarja1875 sklenil, da se program dr.Karla Bleiweisa, kako naj se vceloti sezida blaznica na Studen-cu, preuči še na posebni seji, nakatero naj bo povabljen tudi refe-rent deželnega zdravstvenega sve-

ta. Svet seveda ni imel nikakršnihpripomb, s programom pa je sogla-šal tudi referent deželnega zdrav-stvenega sveta dr. Alojzij Valenta.Kocka je padla, je dejal dr. Blei-weis.Leta 1878 začnejo zidati novi bol-nišnični oddelek, ki so ga dokon-čali dve leti kasneje. Sprva so bilibolniki nastanjeni v poslopju, ki jebil njega dni Auerspergov dvorec,bivali pa so tudi v prirejenih gospo-darskih objektih. V naslednjih le-tih so dozidali še toliko stavb, da jev njih našlo prostor šestdeset bol-nikov. Sama zidava bolnišnice jepotekala v treh etapah. Prva je bilakončana leta 1880, druga 1888,zadnja pa v letu 1899, po katastro-falnem ljubljanskem potresu, in jev takem obsegu predstavljala ce-lotno bolnišnico vse do leta 1930,ko je bil zgrajen nov, sodobni bol-niški objekt za ženske. Civilna bol-nišnica v Ljubljani in bolnišnica naO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Nedeljski dnevnik 18.05.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 212.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 900 cm2

11

Studencu sta ohranili skupnoupravo, za katero je bil do leta1928 odgovoren isti ravnatelj.Časopis Slovenski narod je malopo novem letu 1881 na prvi stranizapisal: »Najvažnejši dogodek seje imel zgoditi 3. januvarija 1881 vnavzočnosti deželnega glavarja dr-ja. viteza pl. Kalteneggerja in de-želnega odbora, zdravnikov zavo-dovih in uradnikov ter voditeljicesester, matere Brandis na sloves-nem otvorjenju deželne blaznicena Studenci. Ko se je otvoril, bilo jev zavodu na Studenci sedeminse-demdeset dušno bolnih oseb.«Deželni zbor in mesto Ljubljana staizrekala priznanje vsem, ki so bilizaslužni za gradnjo bolnišnice.Skupni stroški z nakupom posestvaso bili 233.691 goldinarjev, samo zapostavitev novih bolniških oddel-kov pa se je porabilo 133.527 goldi-narjev. Vrednost investicije bi biladanes, izražena v evrih, skoraj sto-kratna. Blaznica na Studencu se ježe leto kasneje, torej leta 1882, po-našala s sedmimi med seboj ločeni-mi oddelki. V tistih časih je bil zaLjubljano sila pomemben dogodekobisk avstrijskega cesarja FrancaJožefa L, ko je 12. julija 1883 ob600-letnici pripadnosti dežele

Kranjske Habsburški monarhijiobiskal Deželno civilno bolnico vLjubljani, naslednji dan pa še blaz-nico na Studencu.»Njega veličanstvo sejehvalno izrazilo«» . . . Njega veličanstvo je izvolilo13. julija zjutraj ogledavši cesarsko

kraljevo vojaštvo na vadišči Fužin-skem pohoditi zavod na Studenci.Njega visočanstvo so prespoštljivosprejeli pri vhodnih vratih deželniglavar, grof Gustav Thurn Valsas-sina, predsednik deželnega zboradr. Josip Vošnjak, vladni svetova-lec dr. Valenta, primarij dr. VitezKari Bleiweis - Trsteniški z zdrav-nikom asistentom drjem. PavlomPrejničem, oskrbnik Andrej Krem-žar, dalje vizitator Viljem Munger-sdorf na čelu usmiljenih sester kotnjihov ravnatelj in potlej so seogledali vsi prostori. Njega veli-čanstvo je cesto izrekalo najvišjezadovoljstvo in se hvalno izraziloob poslavljenji iz zavoda. Zelo bimi bilo žal, da nisem videl lepegatega zavoda,« je zapisal časnikSlovenski narod.Rušilni potres, ki je prizadel Lju-bljano leta 1895, tudi Studencu niprizanesel. V času nenehnega tre-

senja tal je bila disciplina pri bolni-kih hvalevredna. Zasluge za togredo predvsem strežniškemuosebju, ki je ohranilo trezno preso-jo in bolnike preselilo v pritličneprostore. Skoraj povsem novezgradbe so bile hudo poškodova-ne, prav tako pa je bilo poškodova-no tudi sestrsko stanovanje. Desetnoči so preživele na prostem, do-kler se niso preselile v začasnobarako, ki je ostala njihov novidom celih štiriintrideset let.Z nastankom nove države se jetudi deželna blaznica vključila vnovonastalo jugoslovansko pro-vinco usmiljenih sester pod vod-stvom slovenskih predstojnikov.Leta 1920 se je število bolnikovpodvojilo, saj so se iz avstrijskegaFeldhof a pri Gradcu vračali obole-li v domače, slovensko okolje. Ve-liko je bilo tistih, ki so skrbeli zadušni blagor zaposlenih kot tudipacientov. Med njimi zasledimoime znamenitega pripovednika,kurata Janeza Jalna. ki je božjoslužbo na Studencu opravljal leta1932. ■

Prihodnjič: Rešetke so leše zgodovinski spomin

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 900 cm2

12

i

Dr. Karel Bleivueis je zapisal: »Vvsaki dobro vredjeni blaznici sodelalnice za bolnike. Mizarnice,šivalnice, čevljarnice, pa tudiprostori za pletenje slamnic, zapripravo sočivja, kuhinja,perilnica in sušilnica. Pravkoristno pa je, če ima blaznicakaj polja in živine. Naj bi temoje besede, ki sem jih spisal izžive ljubezni do nesrečnih našihdeželanov, katerim seje pametzmešala, v iskreni željizmanjšati deželi bremenavelikih stroškov ne ostale klicvpijočega v puščavi!«

Ca ■ m™J "Hi 'ni**!' »m_ fyŽ£l

N1E60VEMU C. KU APOSTOLSKEMU VELIČANSTVU JPKESVm.EMU CESARJU m ws«Wiiuu ,

FRANCU JOSIPU I <

t OB NJEGOVEM PRIHODU V BELO LJUBLJANO

j " ''~ji*~ ' j.

Slovenski narod je 11. julija1883 napovedal veličastenobisk samega cesarja, ki prihajav belo Ljubljano, z verzi SimonaGregorčiča.

,oeêJ

-s*

k^H-^^BIV aiBt . -^. * -p .^^^tSH ."fitf B-mm *^ ___-_--_* JF nffniffi^ jM^njasma .um * a4___*?T3i^?5T5 »»^^■■^.■■^ •* » TKSmmmmmmmmmji(s^^B^^m_BB&i.x .^»ffiu&flfSu i^mbMT iiy^ imlr^ffiir nlffinnfnHTHIh iSK3^fef^^™,i*j- j^lî.^- \ a fll, *wWiM^B^BBBBS&^j^fi&MiBBSfiM* m Bffr^BInfg'' iwF^JiSi^'^Ti»0^^^ ' - '«M %£*&*&"* <"'

**»fi^5? 9^^^^^^^^Î^HTC9HflB_Bfl_BHi_^^^B5B._# a*BBB iflBKp^

Delo na bolnišničnem polju

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 900 cm2

13

jNEE^LJSKI V ŠTEVILKAHO 1304 «_fe/\

Toliko različnih pridelkov in izdelkov s celotnega „W______r l-\ __slovenskega podeželja si bo mogoče ogledati in A^f^^BT IrMknekatere tudi pokusiti na razstavi Dobrote slovenskih - ■'_____!__■__&kmetij, ki jo bodo v ptujskem minoritskem samostanu Y_^^_feitSP»^PnHBiif#-odprli ta četrtek dopoldne. Razstavo vsako leto obišče ;I1SS?I!_____okoli 10.000 obiskovalcev iz domovine in tujine. *-** '^^^BmmKBmW'^*

f N %t* *>____ arci s iIm _M *

Toliko ljudi v naši državi čaka v vrsti za pregled pri 7 m\ T _^

zdravniku, preiskavo ali operacijo, torej kar vsak osmi j- T ' Aprebivalec. Številka seje od lani povečala za deset ''odstotkov. Neverjetno dolge so tudi čakalne dobe, kiso rekordne za poseg na prostati v UKC Ljubljana - kar760 dni.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 25




Stran: 25

Površina: 126 cm2

14

PEKOČA, GOMAZEČA, ZBADAJOČA ALI MRAZEČA BOLEČINA

Nevropatska bolečinaje pogosto prezrta

Bolnika omejuje pnvsakdanjihaktivnostih, pri delu,skrbi zase in za bližnje,spanju in hranjenju,bolniki postanejozagrenjeni, jezni inžalostniMeta ČernogaZ nevropatsko bolečino se zaradi ra-zličnih okvar oziroma poškodb živ-čevja pogosto srečujejo diabetiki, on-kološki bolniki, okuženi z virusomHIV, ljudje z bolečinami v križu, bol-niki po operacijah in tisti, ki so prebo-leli Herpes zoster. Nevropatska bole-čina ima pet prepoznavnih pojavnihoblik - lahko je pekoča, gomazeča,zbadajoča, sunkovita ali mrazeča. Potrenutno dosegljivih podatkih imajobolniki z nevropatsko bolečino moč-nejše bolečine od drugih bolnikov skronično bolečino, ob tem pa poro-čajo tudi o slabši kakovosti življenja.»Bolniki z bolečino so pogosti obis-kovalci ambulant družinske medici-ne. Raziskava iz leta 2006 je pokaza-la, da je takih 23 odstotkov ljudi, topomeni, da četrtina populacije z ne-ko vrsto bolečine živi vsak dan,« jepovedala asist. mag. Suzana Kert,specialistka splošne medicine v

Zdravstvenem domu dr. AdolfaDrolca v Mariboru.Nevropatska bolečina prizadene večdeset tisoč ljudi v Sloveniji, a je kljubtemu pogosto prezrta. Veliko bolni-kov z njo molče trpi, čeprav je pomočna voljo. Vsa zdravila prve izbire pro-ti nevropatski bolečini glede na med-narodne smernice smejo predpisova-ti vsi zdravniki v Sloveniji, kar je meddržavami prava redkost. Žal pa ne-vropatske bolečine tudi zdravniki po-gosto ne prepoznajo. Kronična bole-čina kmalu postane bolezen sama posebi in velikokrat gre za kombinacijonevropatske, nociceptivne in psiho-gene bolečine, zato jo je treba obrav-navati z različnih vidikov, so o izzivihzdravljenja nevropatske bolečine po-vedali slovenski strokovnjaki s tegapodročja.Študije in izkušnje kažejo, da bolni-kov z nevropatsko bolečino ne pre-poznamo dovolj pogosto in jih hkratine zdravimo tako učinkovito, kot bijih morda lahko. »Indikacije za pred-pisovanje zdravil proti nevropatskibolečini so jasno določene. Dostikratsem srečala bolnike, ki niso dobilipravih zdravil, ker jim niso pravilnodiagnosticirali nevropatske boleči-ne,« pravi dr. Nevenka KrčevskiŠkvarč, vodja ambulante za zdra-vljenje bolečine v UKC Maribor.Dr. Škvarčeva meni, da je v vsakod-nevni praksi nevropatska bolečinalahko prezrta, podcenjena in nezado-

stno zdravljena. Razlogi so zapoznelaprepoznava, neupoštevanje usmeri-tev za obravnavo in slabša odzivnostna predpisane vrste zdravljenja. Kotvse vrste kronične bolečine tudi ne-vropatska bolečina bolniku povzročapsihične, fizične in socialne težave terlahko povzroči druga bolezenska sta-nja.Nevropatska bolečina bolnika ome-juje pri vsakdanjih aktivnostih, pridelu, skrbi zase in za bližnje, spanjuin hranjenju, bolniki postanejo za-grenjeni, jezni in žalostni. Počutijo seutrujene, osamljene in prizadete, po-gosti spremljevalki nevropatske bole-čine sta depresija in anksioznost. Ta-ko ta oblika kronične bolečine moč-no vpliva na bolnika ter tudi na svoj-ce in družbo kot celoto. Zato jeobravnava takšnega bolnika kom-pleksna in zahteva udeležbo več stro-kovnjakov, meni nevrologjnja iz am-bulante za zdravljenje bolečine.Asist mag. Aleš Pražnikar, vodjaslužbe za nevrorehabilitacijo na Ne-vrološki ldiniM UKC Ljubljana, ki siže leta prizadeva za boljšo obravnavobolnikov z bolečino, je dejal, da bi bilv Sloveniji dobrodošel organiziraiiiterciarni center za zdravljenje boleči-ne, namenjen vsem bolnikom s kro-nično neobvladljivo bolečino, v kate-rem bi združevali vse pristope zazdravljenje bolečine. H

Kaj je nevropatska bolečina?Nevropatska bolečina ni diagnoza, temveč klinični opis stanja, kadar je prisotnapoškodba oziroma okvara soraatosenzornega živčevja. Možgani sipale iz ok-varjenega živčevja napačno interpretirajo kot bolečino. Tfteba je ugotoviti, zakakšno bolezen ali poškodbo živčevja gre. Bolniki nevropatsko bolečino naj-pogosteje opisujejo kot bliskovito, prebadajočo, globoko, žarečo, pekočo, ostro,zbadajočo, mravljinčavo ali elektrizirajočo.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 212.000

Stran: 34




Stran: 34

Površina: 415 cm2

15

MS* 10 ***■ ■BI_^_BB____^ ' *-*_ *-**• * »■ _l^_l_________ _______ * _- %*_< *#__ *__________ B B _—■——— ————_____— _——>■ _^k ___- v __r^T^' 4i

B____B_____ ____B BM I|BBhB__M_BBhBhBh_BBhBBbB_L __,. *B£ ___ _k 'W^\^___>■ B § ___K_*^____B______ **~ -B-: »sJ^ Wj^_fc_ ,____r Mb__B__J_I B f _§____7flB__B___B __^ * _~^ #&■

m^^Hl^^^ UHBHbb^^HB^V' k -^, * :^_ •***_^_B___6___B"_™___________________________i_^k^S^5^t^^^S'BBpBpSffA __£,+ .-■ , t -

*\ BilSSPk^-- *HbbVHb_v ,> "* • S__tV bolečinskem senzoriju lahko preverimo, kakšne vrste bolečinetarejo bolnike.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 34




Stran: 34

Površina: 415 cm2

16

V Sloveniji je nevarnih več vrstV toplem vremenu se s svojimi pasjimi prijatelji še posebno radi odpravimona sprehod. A pozor, s prebujanjem narave se prebujajo tudi nadvse nadležniklopi, ki lahko tako nam kot našim živalim povzročijo nemalo zdravstvenihtežav.Da bi preživeli prijeten dan v parku, gozdu,na vrtu ali travniku, se moramo zavedatinevarnosti, ki jiii prinašajo klopi - prena-šala nevarnih, včasih celo usodnih bolezni.Najbolj aktivni so spomladi in jeseni, zatoprevidnost v tem letnem času zagotovo niodveč, še posebno kadar se sprehajamo ponizkem rastju in bolj ali manj senčnih invlažnih predelih. Tam jih na gostitelja prežinajveč.

V Sloveniji poznamo več vrst klopov.»Prvi je gozdni klop Ixodes rici-

nus, drugi je Dermacznter re-ticulatus, ki ima raje bolj

vlažne dele parkov invrtov, medtem ko je

tretji Rhipicephalussanguineus. Ta sezadržuje v suhihin vročih območ-jih, tudi v naših

domovih m pesjakih,« pojasni Ksenija Pra-per iz Veterinarske ambulante Koper. »Vsiklopi ne prenašajo enakih bolezni. Prvipovzroči klopno paralizo in je prenašalecbabezije canis, Rhipicephalus sanguineus jeprenašalec rikecije Ehrlichia canis in babe-zije, Ixodes ricimis pa je prenašalec Borrelieburgerdorferi in Anaplasme phagocytophi-lurn.« V Sloveniji sta verjetno najpogostejšibolezni anaplazmoza in borelioza, občasnozasledimo še babezijozo in erlihiozo.

Hitrost je ključnega pomenaDobro je vedeti, da se klop hrani približno24 do 48 ur po prisesanju. V tem času veči-noma še ni prenosa bolezni, zato je s hitrimodstranjevanjem mogoče preprečiti prenospovzročitelja s klopov na psa. Ravno zato jezelo pomembno, da po vsakem sprehodupsa pregledamo, ga skrtačimo in se potrudi-mo, da morebitnega zajedavca čim prej naj-

demo in ga odstranimo. »Najvarnejši načinje, da za odstranjevanje klopov uporabimoza to namenjene prijemalke ali tako ime-novane grabljice. Z obema pripomočkomaklopa fiksiramo in prijemalko ali grabljicezavrtimo ter tako klopa varno odstranimo.Nikakor ga ne mažemo z oljem, milnico,kremo ali še čim, saj je ravno takrat največjamožnost okužbe,« opozori Praperjeva. Me-sto ugriza po odstranitvi vedno razkužimo,klopa pa uničimo.Dejstvo je, da včasih klopa tudi spregleda-mo, predvsem pri psih, ki so gosto odlaka-ni ali se ne pustijo natančno pregledati, intakrat obstaja velika nevarnost okužbe. »Daje s kužkom nekaj narobe oziroma da jeokužen z boleznijo, ki jo prenašajo klopi, bolastnik najbolje ugotovil po drugačnem ob-našanju. Najpogosteje so živali apatične, de-presivne, neješče, izražajo mišične bolečineali bolečine v sklepih, redkeje se pojavljajotudi živčni znaki.« S krvno preiskavo lah-ko veterinar potrdi morebitno navzočnostbakterije in se odloči za zdravljenje.Veterinarka še pojasni, da se včasih pojavitudi alergijska reakcija na pik klopa, ki pana srečo ni pogosta. »Alergija na vbodnem

,-M.-to*^SmWmmWmWmWm%-fXM.LL\ kmWMAwSBm^BmBmmmmmBmmmBwmmfiBTtB^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo - Delo in dom 18.05.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 189.000

Stran: 42




Stran: 42

Površina: 707 cm2

17

mestu je pri živalih redka. Ce pa se razvije,je okolica mesta vboda otekla, rdeča, ne-malokrat se pojavi povišana temperatura.Zaradi posledic vnetja lahko na prizadetemdelu začne odpadati dlaka (ki pa spet zra-ste), včasih ostane v koži tudi trda fibroznabulica.

Več vrst zaščite»Ker je okuženost klopov vedno večja, jesmiselno, da posegamo po učinkovitih za-ščitnih sredstvih, ki imajo insekticidni uči-nek, ne samo repelentnega.« Sogovornicaše pojasni, da blažja repelentna sredstva,kot so razna eterična olja, večinoma ne za-doščajo ali pa le v primerih, ko je žival čezdan zgolj v stanovanju in opravi le dva alitri sprehode na dan, lastniki pa jo pred od-hodom na prosto s pripravkom dobro popr-šijo ali premažejo. »Drugače pa lastnikomsvetujemo zaščito s pipetami (ampulami),ki se aplicirajo neposredno na kožo, in nena dlako, kakor mnogi zmotno mislijo. Obpravilni uporabi sredstvo varuje žival tri doštiri tedne. Od lani so na našem trgu pravtako insekticidi v obliki tabletk oz. pribolj-škov, ki jih živali zaužijejo, učinek pa trajaod meseca do treh mesecev«Petra MauerFotografije Shutterstock

' _^^'*fm\\wm\*Neposrednega prenosa bolezni s psa na človeka ni pri nobeni klopni okužbi. Ker pa sepes in lastnik gibljeta na istem območju, je možnost okužbe pri obeh enaka; s tem dase lahko človek poleg z erlihijo, borelijo in v redkih primerih ba bežijo okuži še s klopnimmeningoencefalitisom.■ Na sprehodih nosimo oblačila svetlih barv, da klopa čim prej opazimo in odstranimo. Pravtako naj bodo iz gladkega materiala, da klopu otežijo oprijemanje. Priporočljiva so lahkaoblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami.■ Uporabimo zaščitna sredstva. Posežemo lahko po kemični zaščiti - repelentih, ki jih nanese-mo na kožo (mnogi jih tudi na oblačila, predvsem na rokave in spodnje dele hlačnic, na vrhunogavic) ali naravnih zaščitnih sredstvih (eterična olja).■ Po sprehodu se oprhamo in temeljito pregledamo. Če klopa opazimo, ga čim prej previdnoodstranimo, oblačila pa operemo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 189.000

Stran: 42




Stran: 42

Površina: 707 cm2

18

Najzmogljivejši helikopterji še ne rešujejo življenjVojska in prva pomoč Policija ima prizemljene vse helikopterje - Vojskapomaga z osmimi manjšimi beli 412, bolje opremljeni cougarji na tlehCerklje ob Krki - Od novem-brske prizemljitve poškodo-vanih policijskih helikopter-jev nujno medicinsko pomoč vzraku izvaja le vojska z osmimihelikopterji Beli 412. Aprila sose začeli pogovori, da bi voja-ško pomoč okrepili s štirimi ve-čjimi in bolje opremljenimi he-likopterji Cougar.

JANOŠ ZORE

Slovenska vojska je od leta 2008do marca lani v nadgradnjo štirihsvojih največjih helikopterjev tipaCougar, kupljenih v letih 2003 in2004, vložila 26,3 milijona evrov.Večji del zneska se sicer nanaša navojaško opremo, ki omogoča delo-vanje plovil na območjih zvišanestopnje bojne ogroženosti (zašči-tna balistična oprema, neprebojnisedeži za pilote, sistem za elektron-sko bojevanje in avtomatično pre-poznavanje projektilov ter odme-tavanje vab). Približno 0,5 milijonaevrov je bilo investirano tudi v mo-bilno medicinsko opremo.

Dve modularni enoti s po tre-mi posteljami za ponesrečencesta lahko nameščeni v en ali dvahelikopterja, na voljo so napraveza oživljanje oziroma ohranjanjepomoči potrebnih pri življenju. Zaprimerjavo: v helikopter Beli 412lahko namestijo le eno posteljo.

»Aprila smo začeli pogovore ovključitvi cougarjev v sistem he-likopterske nujne medicinskepomoči (HNMP). Realizacijo pri-čakujemo z odobritvijo načelnikageneralštaba,« pravi Igor Lanišnik,poveljnik 151. helikopterske eska-drilje: »Na ministrstvu za zdravjesmo dobili zeleno luč. Zadovoljniso, da smo pripravljeni prispevativse naše zmogljivosti.«Cougarji tudi v AlpahEskadrilja je letos sodelovala v123 reševalnih akcijah, 106-krat

v sklopu HNMP in iskanja pogre-šanih oseb, v drugih primerih ob

reševanju v gorah. Vloga vojskeje postala posebno pomembna po15. novembru, ko je policija zaradiokvar prizemljila vse helikopterje,predvidene za NMP.

»V sistemu HMNP smo od leta2003. Na Brniku imamo v pripra-vljenosti helikopter, od aktivacijedo poleta mine največ 15 minut,«razlaga Lanišnik: »V času tehnič-ne deficitarnosti policije zvišanastopnja pripravljenosti, aktivacijav 15 minutah, velja tudi za drugonašo posadko na Brniku, ki je sicerobičajno v dvourni pripravljenosti,zdaj pa opravlja dežurstvo za gor-sko reševanje.«Finančni izračuniTudi v sistemu gorskega reševanjacougarji, najzmogljivejši helikop-terji v lasti Slovenije, še vedno nisov rabi.

»Pred mesecem dni smo zaceliskupna urjenja v gorskem reševa-nju. Gorska reševalna zveza in našaenota ocenjujemo, da je cougar sposadko pripravljen za reševanjev gorah. Z odločitvijo poveljnikapoljka bi helikopter lahko vključiliv sistem gorskega reševanja priho-dnji mesec,« pravi Lanišnik.

Ob večji zmogljivosti in boljšiopremljenosti cougarjev bi razši-ritev flote reševalnih plovil vojskiprinesla tudi pozitiven finančniučinek. Ministrstvo za zdravje zauro naleta za potrebe reševanjavojski za rabo bella 412 nakaže2630 evrov. Komercialna cenaMorsa za zunanje uporabnike zna-ša približno 3200 evrov.

Na predlog Slovenske vojske najbi ministrstvo za zdravje za urouporabe Cougarja odštelo identič-nih 2630 evrov, čeprav je komer-cialna ura pri 4800 evrih precejdražja.

Na prvi pogled neupravičenaraba večjih in dražjih helikopter-jev postane smiselna, če upošteva-mo zahteve, da morajo posadke scougarji - če jim vojska hoče zago-toviti predpisan nalet - vsako letoopraviti 800 ur letenja.

»Ali želimo, da helikopter 800

ur leti prazen, ah pa ga vključimov sistem reševanja in v zameno do-bimo nekaj denarja?« se sprašujeLanišnik. Slovenska vojska je letoszabeležila 147 ur naleta za potrebereševalnih akcij.Kmalu prevoz inkubatorjevSlovenska vojska je cougarje dozdaj v zdravstvene namene upora-bila za več kot 20 daljših prevozov,tudi za medbolnišnične prevozev in iz tujine. Prvič leta 2010, koso v Afganistanu poškodovanegaslovenskega vojaka po pristankutransportnega letala v Rimu pre-peljali do UKC Ljubljana.

V prihodnje bodo helikopterjiopremljeni tudi za prevoze inku-batorjev. Cougarji sicer že zdaj raz-polagajo s podstavkom, primernimza namestitev podvozja inkubator-jev iz UKC Ljubljana. A ker so nazadnje zaradi lažjega transporta,težki so namreč 140 kilogramov, fi-ksno namestili posebne vozičke inti ne ustrezajo več obstoječim pod-stavkom, bo predvidoma v dvehmesecih na stroške ministrstvaza zdravje proizveden nov podsta-vek. Poleg omenjenega pa vojskacougarje uporablja tudi v prime-ru požarov večjih razsežnosti, sajz enim naletom lahko pripeljejo2500 litrov vode.

4800 €komercialna cena ure naleta

za helikopter Cougar

3200 €komercialna cena ure naleta

za helikopter Beli 412

2630 €plačilo ministrstva za zdravje

za uro naleta pri reševanju

147 urnaleta z vojaškimi helikopterji

za potrebe reševanja v letu 201.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 18.05.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 711 cm2

19

B^B^______________________PP^^I_______________^___________^-k____?^BK_

■BjBBKjii __"'"'' ' '^^^____r^t^^BM_-B^_-----------------------------------------------------------------

A **** -9« ,^^^^^^^^B^^_BB__B^^^'_^bbbb^bVbVbVbVbVbVbVbVbVbb^________B

Slovenska vojska je cougarje do zdaj v zdravstvene namene uporabila za več kot dvajset daljših prevozov, tudi za medbolnišnične prevoze v in iz tujine. FotoJanoš ZORE

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 711 cm2

20

Bolnišnica Horvata odpustila nezakonitoPravnomočna sodba Višje delovnoin socialno sodišče potrdilo prvostopenjsko sodboJesenice - Nekdanjega direk-torja Igorja Horvata je Splo-šna bolnišnica Jesenice (SBJ)leta 2014 odpustila nezakoni-to, je po pritožbi SBJ na odlo-čitev delovnega in socialne-ga sodišča v Ljubljani potrdilotudi višje delovno in socialnosodišče. Horvatu, kije bolnišni-co vodil enajst let, so v odpo-vedi delovnega razmerja očitalinesposobnost.

Blaž RačičVišje delovno in socialno sodiščeje pritožbo SBJ zavrnilo, s čimerje sodba prvostopenjskega sodiščapostala pravnomočna. Na podlagite sodbe je bolnišnica Igorju Hor-vatu že izplačala 5500 evrov od-škodnine, plačati mora še za 1350evrov sodnih stroškov.Hrovat: Obliž na ranoHorvat je o drugostopenjski sodbidejal le, dajo razume kot »obliž narano«, saj bi moral ostati zaposlenv bolnišnici, čeprav ga je svet zavo-da, ki ga vodi Dušan Krajnik, razre-

šil z mesta direktorja. V bolnišnicisodbe niso komentirali, čeprav sonovembra lani, ko je bila izdanaprvostopenjska sodba, sporočili,da »do pravnomočnosti sodbe spo-ra ne morejo komentirati«.

Irena Micco, predstavnica SBJza odnose z javnostmi, je zapisala,da so ocenili, da je za bolnišnico»odločitev višjega delovnega insocialnega sodišča nepravilna inbo zoper sodbo vložila revizijokot izredno pravno sredstvo«. Navprašanje Dela, kdo v bolnišnicije odgovoren za nezakonito od-pustitev Horvata, niso odgovo-rili, ker da do odločitve o revizijini primerno govoriti o morebitniodgovornosti.

Odprte še tri tožbeS pravnomočno sodbo o nezako-niti odpustitvi je zaključen prviod štirih postopkov proti nekda-njemu direktorju. Horvat je po-vedal, da na delovnem in social-nem sodišču še poteka obravnavanjegove tožbe proti SBJ zaradinezakonite razrešitve z mesta di-rektorja. Svet zavoda gaje razrešilzaradi očitkov o malomarnosti, kida lahko povzročijo hujše motnje

v poslovanju bolnišnice. Očitaliso mu tudi slabo finančno poslo-vanje bolnišnice in visoko kumu-lativno izgubo.

Za direktorja SBJ so nato imeno-vali dr. Janeza Poklukarja, čigar sa-nacijski program je Dušan Krajnikob imenovanju ocenil za »eksak-tno vsebinsko in strokovno pri-pravljen«. Kljub temu »bolnišnicalikvidnostno ni v nič boljšem po-ložaju kot pred enim letom«, je ofinančnem stanju bolnišnice obobravnavi poslovnih rezultatov zalani povedal Poklukar.

Na Okrožnem sodišču v Ljublja-ni poteka še predkazenski posto-pek v zvezi s kazensko ovadbo SBJproti Igorju Horvatu in nekdanjipomočnici direktorja za zdra-vstveno nego v SBJ Zdenki Kra-mar ter vodilnim v podjetju ISS(Rudi Zupan, Igor Rajkovič, BinkaDedič) zaradi domnevne zlorabepoložaja. Hkrati je SBJ proti Hor-vatu in Kramarjevi v zvezi s temvložila še odškodninsko tožbo,zaradi škode, ki naj bi jo domnev-no povzročila bolnišnici, vendarglavna obravnava v tem primeruše ni razpisana.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 198 cm2

21

Razpisza PivčeveganaslednikaMaribor - Svet zavoda UKC Ma-ribor je včeraj imenoval razpisnokomisijo, predvidoma jutri pa boobjavil razpis za novega direktorjadruge najpomembnejše zdravstve-ne ustanove v državi. Gregor Pivecbo po odstopu od pogodbe konecjunija končal svoj mandat. Po bese-dah predsednice sveta zavoda Vla-ste Kovačič Mežek je zanimanje zata položaj precejšnje. Kandidati sebodo lahko prijavili do konca me-seca, 8. junija pa je predvidena sejasveta, na kateri bodo opravili pogo-vore s kandidati. Mežkova pričaku-je, da bo po seji jasno, kdo je najpri-mernejši, tako da z imenovanjemnovega direktorja v predvidenemroku ne bi smelo biti težav. P. R.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 37 cm2

22

Bogovi nad zakonom

Kdo jeODGOVOREN za»kliniko smrti«?

NA SOJENJU zdravniku IvanuRadanu, ki naj bi iz morilske sleumoril šest bolnikov, prihajajo nadan različne »podzgodbe«, kipamarsikaj povedo o dogajanju nanevrološki kliniki in v UKC Ljubljanav celoti. Tako smo iz pričevanjamedicinskih sester izvedeli, da sejetista neuspešna reanimacija, o katerismo poročali na začetku letošnjegaaprila, tudi v resnici zgodila.Milka Krapež, foto: sta, arhiv Svet24

Ko smo takrat v UKC Lju-bljana spraševali, alinam lahko to potrdi-jo, smo dobili odgovor,

da se niti tisti dan niti nekaj dniprej ali pozneje kaj takega nizgodilo. Ne gre za to, da je bol-nik umrl, saj se na tem oddelkuto ves čas dogaja, temveč za po-novni dokaz o slabih odnosihmed zaposlenimi prav tam, o ne-primerni medsebojni ko-munikaciji, o vedenju to-rej, ki za tako medicinskoekipo sester in zdravnikovni na mestu. Konec koncevse lahko tudi zaradi tegamarsikaj zgodi.

Dokaz za to je primer Ivana Ra-dana, s katerim se že leto in polukvarjajo sodstvo, domači in tujimedicinski strokovnjaki ter sloven-ska in žal tudi tuja laična javnost. Vta primer reanimacije je bila vple-tena (jo je tudi vodila) ista zdravni-ca kot pri skoraj povsem enakemdogodku, ki seje zgodil decembra2014 in zaradi katerega je Radan so-delavce poučeval, kako naj bi taka

reanimacija potekala.

ASTRONOMSKE PLAČEKorekten odnos do sodelavcev

je namreč ključnega pomena. A ne-katerim prizadevanja dr. Radananiso bila po volji, čeprav naj bi kori-stila vsem, predvsem pa bolnikom.Toda o tej zgodbi bomo še poroča-li. Morda za zanimivost le to, da taista zdravnica po poročanju konfe-deracije sindikatov prejema izrednovisoke plače (kar je vse objavljenona medmrežju), ker naj bi na mesecdelala vse ure svoje redne mesečneobveznosti, poleg tega pa naj bi na-redila ogromno nadur, veliko več,kot je po zakonu dovoljeno. Po tehpodatkih naj bi na dan delala kar po18 ur. Januarja lani, na primer, naj

bi za to prejela 10.015 evrov brutoplače, leto poprej pa povprečno večkot 8000 evrov. Kako je to mogo-če, čeprav je ministrstvo v UKC Lju-bljana opravilo izredni upravni nad-zor, ki je svoje delo končal septem-bra 2015, omenjena zdravnica pakljub temu še naprej prejema pla-čo, ki ni v skladu z zakonodajo? Resje, da so zdravniki zelo izobraženi, in

res je tudi, da nekateri veliko dela-jo, vendar bo najbrž težko pojasni-ti tako visoke prejemke, s čimer sebomo tudi še podrobneje ukvarjali.Kajti upravni nadzor ministrstva zazdravje v UKC Ljubljana očitno ni či-sto nič zalegel in z javnim denarjem(ki ga mnogo ljudi zelo težko zaslu-ži) razmetavajo, kot da ga dajejo izlastnega žepa. Pričakujemo torejnatančno ukrepanje, katerega po-sledice morajo biti finančne: za od-govorne in za prejemnike teh plač,ki morajo preplačila vrniti.

EDEN PRIPRT, DRUGI PAVESELO NA POLOŽAJIH!

2e ves čas se poskušamo doko-pati do resnice, kdo je za afero Ra-dan oziroma zgodbo s kalijem od-govoren. Pri tem velja omeniti, daje Radan v priporu, vsi tisti, ki so vzgodbo vpleteni, pa še vedno sedi-jo na svojih položajih. Razen dr. Bo-jane 2van, ki so jo odstavili z me-sta predstojnice, ker naj ne bi znalavzpostaviti primernega nivoja med-sebojne komunikacije, da bi delopotekalo tako, kot je treba in varnoza bolnika. In dr. Viktorja Šviglja, kije vodil oddelek intenzivne enote,kar je vsesplošno znano.

Ker velja v UKC Ljubljana na-tančno določen protokol za rav-nanje v takem primeru, je največjaodgovornost na strokovnem direk-torju nevrološke klinike dr. DaviduB. Vodušku. To smo v našem medi-ju že nekajkrat zapisali, in čeprav jezgodba večkrat potrjena, še vednosedi na svojem starem položaju, kiga zaseda že dve desetletji. Kakoto, da je tako »nedotakljiv«? Za to,da bi ga vsaj suspendirali, če ne žeO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Svet24 18.05.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 118.000

Stran: 8

Površina: 1.403 cm2 1 / 4



Stran: 8

Površina: 1.403 cm2

23

odstavili (kot so naredili z drugimi),sta v prvi vrsti odgovorna general-ni in strokovni direktor UKC Ljublja-na. Vodušek bi moral poskrbeti zacelo vrsto stvari, ki jih protokol zah-teva, pa ni ravnal niti po enem sa-mem pravilu. Izrecno je naročil, najse tisti, ki so za dvoumno zgodbovedeli, pri obveščanju izognejo Bo-jani 2van in tudi medicinski sestriDursumi Musič. Slednji najbrž zato,ker bi skoraj zagotovo informacijoprenesla predstojnici, takrat Boja-ni 2van. Mimogrede, sestri Dursu-mi Musič so menda prepovedali, dabi karkoli rekla v svoj zagovor gledena obtožbe medicinske sestre PetreŠanc, ki je na sodišču izjavila, da jetako pritiskala nanjo, da je moralaslužbo zamenjati. Ker gre za oseb-nostno pravico, ji tega nima pravicenihče prepovedati. Takšno ravnanjebi zagotovo sodilo v mobing.

KDO JE NAJBOLJ ŠKODILUGLEDU UKC UUBLJANA?

Namesto da bi Vodušek k sebipoklical vse vpletene in se po pra-vilih z njimi pogovoril, saj naj bi ozadevi presojala najprej stroka, ješel na policijo, kjer je izjavil, da greza evtanazijo. S tem pa je bistvenoškodil ugledu UKC Ljubljana in po-sebej nevrološke klinike, ki je v tu-jini postala znana kot klinika smrti.Kako je lahko ocenil, daje šlo za ev-tanazijo, ne da bi si ogledal en samdokument o zdravljenju tega bol-nika, ki naj bi mu Radan dal kalij?Vse, kar se je zgodilo pozne-je, vsak dan bolj jasno kažena (slabo) zrežirano spletko.Problem je, da imata zaradinje škodo UKC Ljubljana invsa slovenska medicina. Pase vseeno nihče ne zgane. Vsisamo opazujejo, kaj se dogaja nasodišču. Kot da se svoje odgovor-nosti nihče ne zaveda.

Tukaj je še problem sedanjepredstojnice kliničnega oddelka,dr. Janje Pretnar Oblak. Kakor jesama napisala v svoji ponudbi zaodstop (dokument imamo v ure-dništvu), ji je bilo mesto predstoj-nice ponujeno, še preden je bila2vanova odstavljena. Kar pomeni,da drugi, ki bi se prijavili na razpis,niso imeli enakih možnosti. Tudi to

je popolnoma nesprejemljivo, če semilo izrazimo. UKC Ljubljana bi mo-ral ukrepati že sam po sebi, kar veljatako za svet zavoda kot za strokovnisvet. Preveriti bi morali vse, kar sejedogajalo, ne pa da se zaprejo vase,dajejo lažne izjave (kot je na primertista, da ni bilo neuspele reanima-cije) ali pa preprosto molčijo. To jev trenutku, ko ljudje ne vedo, v ka-kšno ustanovo gredo, če naj bi jihsprejeli na nevrološko kliniko v Lju-bljani, nezaslišano.

JE VSE V REDU, ČE SI TIHO?O ravnanju zdravniške zbornice

bi prav tako lahko zapisali marsikaj.Kdo je sestavil komisijo za izrednistrokovni nadzor, ki je bila neustre-zna? Kako bo zdravniška zbornica vzvezi s tem ukrepala? Zakaj na za-stavljena vprašanja v zvezi z neza-konitostjo svojih postopkov, naslo-vljena tako na predsednika zdrav-niške zbornice kot na njene organe(predsednico etične komisije in to-žilca zdravniške zbornice oziromanjegovega namestnika), od januar-ja 2014 do danes ni bilo nobenegaodgovora?

Pa poglejmo še na ministrstvoza zdravje: ministrica Milojka Ko-larCelarc je kmalu po izbruhu afereod dr. Voduška zahtevala odstop.Vodušek naj bi ga sam ponudil, paga menda tedanji strokovni direk-tor dr. Sergej Hojker ni hotel spre-jeti. To je bila napaka, kajti gledena odgovornost dr. Voduška bi gamoral sprejeti. Takrat bi še obstaja-la možnost, da se zadeve spravijo vred, pa se to ni zgodilo. Kako lahkoministrica za zdravje zaupa zdra-vstvenemu svetu, ko pa v njem ševedno sedi Vodušek, ki mu je jasnoizrazila nezaupanje? Kot smo v na-šem mediju že spraševali: kaj takoizjemno dobrega je storil dr. Vodu-šek, da je mnenje spremenila? Alipa zgolj ignorira nastalo stanje. Ne-kaj mora biti.

V naši državi, ki je pravna samotakrat, ko gre za malega človeka,lahko tisti na položajih očitno de-lajo, kar hočejo, pa se jim ne morenič zgoditi. Bogovi so pač nad zako-nom.

B Dr. Janji Pretnar Oblakje bilo mesto predstojniceponujeno, še preden je bila

Žvanova odstavljena.

Popravek

V včerajšnjem časopi-su nam je malce zago-del tiskarski škrat Včlanku z naslovom Dr.Radan ni moril svojihbolnikov je na 14.strani prišlo do napakev prvem odstavkustolpca, kjer manjkadel stavka. Pravilenstavek se glasi: Najprejje bilo govora o kaliju,za katerega je zdaj žeprecej jasno, da ga dr.Radan bolniku GjuruDebelecu ni vbrizgal,da je torej njegovapripoved o tem, dajes tem dejanjem zgoljhotel opozoriti nanedostojanstvenoumiranje bolnikov vmukah, resnična.Bralcem se za napakoiskreno opravičujemo'.

18ur na dan

naj bi delala zdrav-nica, vpletena v

primer neuspešnereanimacije, o kate-rem smo poročali.

B Upravni nadzorministrstva za zdravje vUKC Ljubljana očitno ni

čisto nič zalegel.

Na danI prihajajorazlične»podzgodbe«,ki pa marsikajpovedo odogajanju nanevrološkikliniki in v UKCLjubljana vceloti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 8




Stran: 8


24

f^J^fj?? v^[J \ unlvttilUtnl klinični oenttr Ijubljani j|__^_M_a_ti' **' - "*«• Mm-^-BmBmBmBmBm^^^^BmB^^^^^BmBm^^^^B^BmBmBmBmBmm-m- . i^m^m^m^K!m^m^m^m*T^m^mw9^m^m^m^-^-Wm^mWim^m^m^m^m^m^m^m^m^-u______________ro^_________. - • -"-*. _^____________________________ci^_____________p.^_________u___^_____PMi^_^_________________p^__________________

__________H ______________________________■. v<rBVB_^.i^B_____M____i_rflV^^^K 'iJBTmmŠmmUL^ & 'K___________L4_V._______________KE-___H_________^__m_^______________________l \MimmBmmmX — #^___r_l__H «_j-i__________________h_^-4_HiVV Hl ' i

■ : ™ Jv™" 1" SM_-!W1E3BJ^j_^j_^j_Hi_^_B ij_jj jj~. _

-. .- ~-_f^- . _■- '-..i--* *3BBBT ?*' — h "**^.'Jt i-_-_-----fl-SBHi^__SJJfc- ,r "

tk^Tl?" ■ B '•»■ r*^^^^ 1 AjSwsSra S__&J-I- S^-Sr 1 ' *Dr.SergejHojkernihotel >, ..•_--__-_£llE__». I _.__-■-. L ■ :^t_ J _™«_c_-r"

■ : . _._r_L j.i t_____--^*-^^ '•*"- ;ivT -f ='^-, / J ;_f ■ -~~*-^* _^^-**^v-r*__s-^ .

sprejeti ponujenega odstopa ~,„~ "... ..» _ - - -■ -2— -■- — _— — ''""■*■-■'■■-... ■_£ - - -"■ -**-*'■ ■-":--.:"-

Voduška. Bi takrat še obstajala --~-«i---«-f______s™_p_s_hw^^ _ —-—_._ ..--_,možnost, da se stvari spravijo =~T^-_miT'f J'^._iliffig^ :^ = "*"-" '"" J — i zadeve Radan invred? njenega ozadja škodo i

slovenska medicina.

____________________________________________________________________P^ - *■£*____.mm BmBmBm BW■■ ■ ,^?»-r^^^^^^^H//___________________________V WW f i____________________šS3J^__Bt^ ''' mJ-^m^BmBmBt

_____■/-/ «_r >v__n_w v«. S^__. _£ ■& <_ A_r^________________________________

Ministrica Milojka Kolar Celarcje kmalu po izbruhuI afere od dr. Voduška zahtevala odstop, a se ta ni zgodil.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 8




Stran: 8


25

y "• '|^ T i \

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 8




Stran: 8


26

Svet zavoda UKC MariborZavračajo očitkeglede menjavedirektorja

UKC Svet zavoda UKC Maribor je razpravljal orazpisu za novega direktorja. Pred začetkom včerajšnjeseje so predstavniki ustanovitelja napisali pismo.

Eredstavnikiustanoviteljav svetu zavodaUniverzitetnega

kliničnega centra (UKC)Maribor so še pred za-četkom včerajšnje sejesveta zavoda v izjavi zajavnost zapisali, da nisobili imenovani zato, dabi odstavili direktorja

Gregorja Pivca, kot tonamigujejo nekateri.

»Svojo nalogosmo vzeli resno,« do-dajajo. In še, da niti zeno besedo nikomurod njih ni bilo pove-dano, ukazano alikako drugače sporo-čeno, da je to njihova na-loga. »Naša funkcija in od-

govornost sta bili le to, karnam zapovedujejo predpi-

si in kar nam zapovedujestatut UKC Maribor. V tem

smislu smo bili presene-čeni nad dejanjem direk-torja,« so še zapisali. S kri-tičnim očesom so prebralivse dokumente, izmenja-li mnenja in stališča in odvodstva zahtevali velikopojasnil, zato ne razumejotrditev Pivca o pomanjklji-vi podpori sveta zavoda.(gt, foto: sta)

Svet zavodai UKC Mariborne razumePivčevih trditevo pomanjkljivipodpori svetazavoda.

Is kritičnim očesomso prebrali vse

dokumente.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 24




Stran: 24

Površina: 214 cm2

27

V četrtek razpis za novegadirektorja UKC MariborSvet Univerzitetnega kliničnega centraMaribor je imenoval komisijo za izpelja-vo razpisa za novega direktorja tega za-voda, ki je potreben zaradi napovedane-ga umika dolgoletnega direktorja Gre-gorja Pivca. Po besedah predsednicesveta zavoda Vlaste Kovačič Mežek borazpis objavljen v četrtek. Na začetkuprihodnjega meseca, natančneje 8. juni-ja, naj bi bil že znan novi direktor.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 18.05.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 26 cm2

28

ZDRAVSTVO / UROLOGIJA

Za vse bolnike z rakomne najdejo prostora

Če za bolnike z rakom prostate ne bodo hitreje poskrbeli vslovenskem zdravstvu, se bodo za to dogovorili z eno od tujih bolnišnic, so potrdili na zdravstveni blagajni. Dodatneoperacije so pripravljeni opraviti v slovenjegraški bolnišnici,kar pa ne bo dovolj./ Nina KnavsOb rekordnih čakalnih dobah na ope-racijo raka prostate v ljubljanskemUKC, ki so se pomaknile na deset me-secev, tudi v Mariboru in Celju bolnikičakajo dlje kot prej. V slovenjegraškibolnišnici, kjer so na vrsti v 52 dneh,pa ne zmorejo sprejeti vseh, ki pre-dolgo čakajo v drugih regijah.

Če ne bodo za bolnike hitreje pos-krbeli v slovenskih bolnišnicah, sebodo za njihovo zdravljenje dogovo-rili z eno od bolnišnic v sosednjihdržavah, je včeraj bojazni ljubljan-skih urologov potrdil vršilec dolžno-sti generalnega direktorja Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS) Samo Fakin. »Seveda pa pri-čakujemo, da bodo to uredili v slo-venskem zdravstvu,« je poudaril.Spomnil je, da zdravljenje raka pla-čujejo prioritetno, ukrepati pa je tre-ba takoj - zlasti v UKC Ljubljana.

Čakanje se daljšaOb zastoju v Ljubljani se pogovarjajoo možnosti, da bi sprejeli dodatnebolnike, je potrdil direktor slovenje-graške bolnišnice Janez Lavre, a sopri tem trčili ob kadrovske omejitve.»Operirali bi lahko do 20 dodatnihbolnikov z rakom prostate na leto,več pa ne. V bolnišnici danes delapet urologov, potrebovali pa bi šetri,« je pojasnil. Sedanje težave vurologiji po njegovem potrjujejo, dabi morali v bolnišnicah dobiti večbesede pri določanju števila speciali-

zacij. To je bilo doslej v rokah zdrav-niške zbornice.

V celjski bolnišnici se je čakalnadoba za robotske operacije raka pro-state, kakršne v drugih bolnišnicahniso na voljo, v zadnjih tednih po-maknila s treh na štiri mesece. Bol-nikov, ki želijo biti operirani v Celju,je tudi zaradi zastojev pri urologiji vdrugih bolnišnicah vse več, prihajajopa iz vse Slovenije. Z obstoječo eki-po, ki je usposobljena za delo z ro-botskim sistemom, pa v rednem de-lovnem času ne morejo delati boljintenzivno kot danes, so zatrdili. Čebodo smeli v prihodnje zaposlenenagraditi za delo zunaj rednega de-lovnega časa, bi lahko opravili še pri-bližno 50 dodatnih robotskih opera-cij raka prostate, ocenjujejo. »Sevedabi za to potrebovali tudi povečanjeprograma pri ZZZS,« so dodali.Malo urologov,malo odgovornostiV UKC Maribor je čakalna doba tre-nutno dobre štiri mesece. V manjšimeri jo je podaljševalo pomanjkanjeanesteziologov v zadnjem času,hkrati pa tamkajšnji urologi vodstvobolnišnice že leta zaman opozarjajona premajhne operativne programe,je spomnil predstojnik mariborskegaurološkega oddelka mag. Dejan Bra-tuš. Zdaj, ko v bolnišnici pri operaci-jah sodelujejo hrvaški anesteziologi,pa prihaja tudi do pomanjkanja pre-ostalega osebja, vključno s specialis-

ti urologije. Vsem potrebam po ope-racijah v rednem delovnem času ta-ko ne morejo zadostiti.

Po Bratuševi oceni bi bilo treba za-gotoviti dodatne programe za opera-cije raka prostate in ob tem ustreznoplačati dodatno delo zaposlenih.Dolgoročno pa je treba povečati šte-vilo specialistov urologov v Slovenijis sedanjih 60 na vsaj 80, najbolje pana okoli 100.

Predsednik Zdravniške zborniceSlovenije prim. Andrej Možina napo-veduje, da bodo v kratkem urologe,predstavnike bolnišnic in zdravstveneblagajne znova povabili na sestanek.Za skupno mizo so sedeli že leta 2014,ko so se ob dolgih čakalnih dobah -ki pa so bile krajše od današnjih - do-govorili o ukrepih za dodatne opera-cije. »Če bi jih pravočasno udejanjili,ne bi prišlo do težav, ki smo jim zdajpriča. V slovenskem zdravstvu pa neželi biti ni nihče za nič odgovoren,« jeogorčen Možina. x

20DODATNIH BOLNIKOV bilahko pri sedanjem številuurologov operirali vslovenjegraški bolnišnici. 50operacij bi lahko - če jimbodo oblasti dovolilenagrajevanje dodatnega dela- opravili v Celju.

1400moških na leto v Slovenijidobi diagnozo rak prostate.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 406 cm2

29

m^»mm\mmmmWm\mm\wmUmWmWmWmvmit^ - Ar*Pri sedanjem številu zaposlenih in omejitvah pri nagrajevanju dodatnega delabodo težko poskrbeli za vse bolnike z rakom prostate. O Marjana Vončina _XE' W

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 406 cm2

30

Jutri razpis za novega direktorja UKCOsmegajunija bi ze izbirahnovega direktorja. Zelenaluč tudi 50 zaposlitvammladihJANA JUVANSvet UKC Maribor je na včerajšnjiseji imenoval razpisno komisijo, ki jezačela pripravljati razpis za novegageneralnega direktorja bolnišnice.Gregorju Pivcu, kije 21. aprila zaradipritiskov ob anesteziološki krizi poveč kot 20 letih vodenja bolnišnice od-stopil od svoje pogodbe, namreč teče60-dnevni odpovedni rok, v kateremše lahko opravlja funkcijo dkektorja zvsemi pooblastili.

Objavo razpisa v medijih načrtuje-jo za jutri. Kandidati, ki se bodo želeliprijaviti, bodo to morali storiti do 31.maja. Razpisna komisija bo kandida-ture nato pregledala, 8. junija pa je ženapovedan sklic seje sveta UKC, kjerbodo opravili razgovore s kandidati,za katere bo komisija ocenila, da ustre-zajo razpisnim pogojem. Po njihovihpredstavitvah Vlasta Kovačič Mežek,predsednica sveta UKC Maribor, pri-čakuje, da bo bolnišnica imela novegadirektorja.

Interes za kandidate so nekateri žeizkazali, nam je potrdila Vlasta Kova-čič Mežek. "Prihajajo različne informa-cije. Sama osebno z nobenim nisemgovorila, se pa marsikaj govori. Upamna najbolj širok nabor kandidatov zustreznimi znanji in poznavanjemUKC Maribor," nam je povedala.

Primanjkuje kadrovV prostorih pediatrične klinike so sečlani sveta UKC Maribor včeraj sezna-nili tudi s prvimi rezultati poslovanja,ki so skladni s poslovnim načrtom, ters kadrovsko problematiko po klinikahin oddelkih bolnišnice, kije širša in neobsega zgolj medijsko najbolj odmev-ne anesteziologije. S pomanjkanjemkadra se, kot smo večkrat poročali,soočajo na številnih oddelkih. VlastaKovačič Mežek nam je dejala, da sose seznanili s predlaganimi rešitva-mi, ki bi jih lahko deloma uresničiliže letos. V prvi vrsti gre za zaposlitve50 specializantov po različnih oddel-kih, nekateri bodo svoje izobraževa-nje zaključili že letos. "To lahko samopodpiramo, hkrati pa vemo, da je pro-blem v določeni meri tudi sistemski,zato bomo podprli napore UKC, da

se hkrati z njimi podpišemo pod pre-dloge za spremembe v sistemu," pravipredsednica sveta zavoda.

Kje so še rezerve?Pivec je svet zavoda ob tem opozo-ril, da bolnišnica vseh teh delovnihmest trenutno ne more financira-ti, zato bodo skušali poiskati doda-tne vire za nove kadre. Vsa delovnamesta v bolnišnici, ki so sistematizi-rana in je zanje financiranje že zagoto-vljeno, sicer po posameznih oddelkihniso zapolnjena. Vendar iz gradiv, ki sojih člani sveta dobili na mizo, tokratni bilo jasno, na katerih oddelkih somesta še prazna, Vesna Kovačič Mežekzato pričakuje, da bo to znano na pri-hodnji seji. Seznanjeni pa so bili, da sonajbolj problematični oddelki za ane-steziologijo, patologijo in torakalno ki-rurgijo.Interesza kandidateso nekateriže izkazali

Za angiograf bodo prosili ministrstvoNa seji sveta UKC je predstojnik kardiologije dr. Franjo Naji poročal o te-žavah z angiografom, ki sicer že več let belijo glavo tako kardiologom kotnedopustno dolgo čakajočim srčnim bolnikom. Odkar se je približno predmesecem dokončno pokvaril rentgenski aparat, s katerim med drugim škijožile ob srčnih zastojih, si v nujnih primerih pomagajo z aparatom na radi-ološkem oddelku in čakajo na dokončanje gradnje novega prostora za novangiograf, ki je predvidena jeseni. Vendar pa hkrati ves čas opozarjajo, da biza krajšanje čakalnih dob potrebovali dva delujoča aparata. "Seznanili smose s kritično situacijo. Svet je podprl pobudo, da UKC pripravi investicijskodokumentacijo za ta aparat, za katerega prostori že obstajajo," nam je dejalaVlasta Kovačič Mežek, predsednica sveta UKC. To dokumentacijo namrečpotrebujejo, da bi lahko ministrstvo za zdravje naslovili s prošnjo, naj zago-tovi denar za aparat iz proračuna. Sam UKC v naslednjih dveh letih denarjaza tak nakup nima, je dodala predsednica.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 18.05.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 17




Stran: 17

Površina: 484 cm2

31

■<•> UV _________________________________________l-_________________r WB u—- Hi BBBBBBBBBB^BBBBE^^^^^^H I j m_mm* _—. --*.£- -m., & ___H______B m ■•

j__m__________m________________B _-_.ta______________, ________________-_____■!*' BiBk ¥bbT _^^^^^^^^^^^^B^^pI^^^î^^^^^^^V

_JK^-.^-.___________L j_M^^^g§MkMWB|y"^1^_&f-^^^^^PpS/ ,____________K______a_. J__-___________________________L ■" .^^•^■^^■^'■ffîiBi j^J||^ l; JK^^M _^ -—,>

____________________________l^ b^_____________________________iib '__t._li!^^___^_^_s_9l^^^^^&, ¥_^-_x_i_^_E lj^^^^"*"' y •_î_l__^^r^^_ii^^^^^^M a_^_^_^_^_^_^_^_k. -___^____________________________________FT JI__H_»_i_G_G___K^_____B_H_9__B^_____________k _BBBBBV~- ' "J4J__.3BL _^ — -___," E *>"^''^^' > W fBBBBh^BBB-^' «S_B_hHBb__^W^^_k_BBB_________PB__?^_____i^ /, T a™ /**'_T^^^^^B.^y^jSM-S__i__îB__K_ /

Dan pred prejšnjo sejo sveta UKC je Gregor Pivec odstopil od pogodbe, razpis za novega direktorja bo objavljen v četrtek. Foto: Sašo BIZJAK

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 17




Stran: 17

Površina: 484 cm2

32

Nedopustna odločitevIz medijev smo bili seznanjeni z dejstvom, da jevlada oziroma ministrstvo izbralo in določilo,da bo dispečerski center v poslopju bivše SDKna Trgu Leona Štuklja. Ista lokacija je bila pred-videna kot možna lokacija za Umetnostno gale-rijo v Mariboru.

Odločitev, kot jo je sprejelo ministrstvo zazdravje, ocenjujem za nedopustno, nestrokovnoin arogantno od države, ki jo ministrstvo pred-stavlja. Nedopustno se mi zdi, da lahko nekdo,ki mesta ne pozna, ki ne diha z njim in ki gamorda še nikoli ni obiskal (kot 80 odstotkovprebivalcev našega glavnega mesta), na admi-nistrativni način odloča o zasnovi in programutrga. Vsako mesto, tako Maribor kot Ljubljana, kijo namenoma izpostavljam, ima svoje vizije innačrte, ki določajo mestu vsebino in programe.Nedavno smo dobili Trg Leona Štuklja, "dnevnosobo" mesta, namenjeno prireditvam in druže-nju. V urbanizmu in arhitekturi veljajo ob načr-tovanju takega prostora določene zakonitosti:logično je, da ga obkrožajo stavbe s programom,ki dopolnjuje namembnost trga - gostinstvo, tu-rizem, umetnost, atraktivne trgovine. Za izva-janje tega mora skrbeti mesto. Lokacija noveUmetnostne galerije ni bila izbrana slučajno: lo-cirana je v najožjem centru, njena zasnova ob-stoječih prostorov, razmeroma visoki gabaritiin dodatni pomožni prostori so zelo primerniza galerijsko dejavnost. Ob tem je pomembno,

da je možno pritličje s trgom programsko po-vezati - gostinski program, trgovina s spominkiin replikami, priložnostna galerija ali galerija naprostem. V vsakem primeru bi z novo lokacijogalerije trg programsko obogatili. Dispečerskicenter je na tej lokaciji popolnoma neprime-ren. Južni zaključek trga bi ostal neatraktivenza vedno.

Menim, da je skrajni čas, da prenehamo sprakso, ko nam uradniki, predvsem na nivojudržave, ki o mestu in stroki, s tem mislim ur-banizem in njegove zakonitosti, ne vedo pravveliko, narekujejo, kako si bomo uredili mestoin živeli v njem. Sami protesti tukaj ne zadostu-jejo, verjetno je potrebno najti sogovornika neobeh straneh. Menim, da vsebina in programstavbe SDK zahtevata posebno pozornost inprevidnost, v zadevo se je potrebno poglobiti invsaj malo prisluhniti lokalnim strokovnjakom,ki za dispečerski center predlagajo primernejšeprostore, že primerno opremljene in na primer-nejših lokacijah. Pozivam občinske institucije,društvo arhitektov, tudi univerzo, naj na odlo-čitev takoj ostro reagirajo in se zavzamejo za to,da se pristopi k programu in vsebini bivšega po-slopja SDK strokovno in z osnovnim namenom,da pridobi Trg Leona Štuklja dodatno vsebino. Zumestitvijo UGM jo zagotovo bo.

IgorOrešič, univ. dipl. inž. arh., Maribor

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 144 cm2

33

Slovenija • ZZZS odobri 75 % vsehpredlogov za napotitev v zdraviliščaZa zdravljenje v zdraviliščih letno okrog 30 milijonov evrov

Zdraviliško zdravljenje Je ena Izmed pravic Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odobri približno 75 odstotkov prejetih predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Razlog za zavr-nitev Je največkrat, da ne gre za bolezen, za katero bi bilo upravičeno zdraviliško zdravljenje, so pojasnili na ZZZS.

Najprej k razjasnitvi pojma,kaj je zdraviliško zdravljenje vokviru obveznega zdravstve-nega zavarovanja. To je le tistozdravljenje, ki predstavlja zah-tevnejšo medicinsko rehabili-tacijo in pomeni nadaljevanjebolnišničnega zdravljenja. Dozdraviliškega zdravljenja jeupravičena oseba, ki ima bo-lezen oz. zdravstveno stanje,ki je opredeljeno v pravilniku,da se po zdravljenju pričakujepovrnitev sposobnosti, tretjipogoj pa je, da pri zavarovaniosebi ne obstajajo t. i. kontra-indikacije, pri katerih zdravi-liško zdravljenje ni strokovnoutemeljeno. To pomeni, kadarso v času predvidenega zdra-viliškega zdravljenja pri zava-rovani osebi prisotne hudeduševne motnje, ki posamezni-ku onemogočajo, da aktivnosodeluje pri zdravljenju, nale-zljive bolezni v kužnem stanju,pogoste in močnejše krvavitve,rakaste novotvorbe, ki niso bileoperativno odstranjene ali za-ustavljene v rasti, nosečnost,nezaceljene rane, kajenje priboleznih dihal. Ob tem še velja,da če zavarovani osebi z zdra-viliškim zdravljenjem ni močpovrniti funkcionalnih sposob-nosti (npr. gibanja, dihanja ...),se zavarovani osebi zagotoviustrezno ambulantno ali bolni-šnično zdravljenje. »Skladno zrazvojem medicine in farmacijese določena zdravstvena stanjabistveno učinkoviteje obravna-vajo ambulantno ali bolnišnič-no, nekatera pa so taka, da zzdraviliškim zdravljenjem ni

možno bolniku povrniti funk-cionalne sposobnosti. Skladnos tem so bila v letu 2014 poso-dobljena zdravstvena stanja, prikaterih je skladno z aktualnimimožnostmi medicine in farma-cije utemeljeno predvideti, dabo z zdraviliškim zdravljenjemmoč povrniti zavarovani ose-bi funkcionalno sposobnost.Ostala zdravstvena stanja, kjertovrstne povrnitve funkcional-ne sposobnosti ni možno zago-toviti, je treba zaradi načela go-spodarne porabe javnih sred-stev obravnavati na ambulantniali bolnišnični način, saj sozavarovanim osebam na voljomarsikatere nove zdravstvenemetode in novejša zdravila naštevilnih področjih medicine,«so pojasnili na zavodu.

Zdraviliško zdravljenje pre-dlaga specialist, če gre za zdra-viliško zdravljenje, ki se izvedeneposredno po bolnišničnemzdravljenju, oz. osebni zdrav-nik, če ne gre za nadaljevanjebolnišničnega zdravljenja. Opravici do zdraviliškega zdra-vljenja odloči Imenovani zdrav-nik ZZZS z odločbo. Ta v odloč-bi opredeli tudi vrsto, oblikooziroma standard in trajanjezdraviliškega zdravljenja. Polegnavedenega imenovani zdrav-nik odloči tudi o zdravilišču, vkaterem se bo zdraviliško zdra-vljenje izvajalo, pri tem upošte-va usposobljenost zdraviliščaza določeno obliko zdravljenjater v okviru tega tudi željo zava-rovane osebe.

Najpogostejširazlog zazavrnitev:bolezen, ki ni vpravilniku

ZZZS odobri približno 75odstotkov prejetih predlogovza napotitev na zdraviliškozdravljenje. Razlog za zavrnitevpredloga napotitve pa je največ-krat, da ne gre za bolezen, zakatero bi bilo upravičeno zdra-viliško zdravljenje, so pojasnilina ZZZS. »Glede na navedenosi želimo, da bi zdravniki, kipodajajo predloge za napotitevna zdraviliško zdravljenje, nasla-vljali predloge za napotitev le zaosebe, pri katerih obstaja zdra-vstveno stanje, pri katerem jezdraviliško zdravljenje uteme-ljeno.« V letu 2011 so zdravnikiZZZS odobrili 25.159 predlogovza napotitev na zdraviliško zdra-vljenje, zdravstvena komisija paje na podlagi pritožb odobrilaše dodatnih 537 napotitev (sku-paj 25.696). V leni 2012 je biloodobrenih 24.796 zdravljenj,leto kasneje 24.826, v km 201423.870 in lani 25.384.Trajanjezdraviliškegazdravljenja

Zdraviliško zdravljenje traja14 dni (stacionarni način) oz.10 dni (ambulantni način). Iz-jemoma sme zdravnik ali zdra-vstvena komisija pri določenih

zdravstvenih stanjih na predlogzdravilišča podaljšati zdravili-ško zdravljenje do 21 dni, če jes podaljšanjem zdraviliškegazdravljenja pričakovati dodatnoizboljšanje funkcionalne spo-sobnosti.

Denarja izobveznegazavarovanja poletu 2010 manj

Še leta 2011 je ZZZS za zdra-viliško zdravljenje namenilaskoraj 12 milijonov evrov, leta2015 le 9,8 milijona. Znižanjeodhodkov ZZZS od leta 2010dalje je predvsem posledica zni-žanja sofinancerskega deleža zazdraviliška zdravljenja, ki nisonadaljevanje bolnišničnegazdravljenja, ki ga krije obveznozdravstveno zavarovanje, in si-cer s 40 % na 10 %. Posledičnose je povečal delež, ki ga krijedopolnilno zdravstveno zava-rovanje. Zatorej je treba k sred-stvom ZZZS prišteti tudi sred-stva prostovoljnih zdravstvenihzavarovalnic. V letu 2013 je takovrednost zdraviliške zdravstve-ne dejavnosti (skupaj obveznozdravstveno zavarovanje in do-polnilno zdravstveno zavarova-nje) znašala 29.990.481 evrov,v letu 2014 so skupaj zavaroval-nice in Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije prispe-vala 28.034.236 evrov in lani31.940.014 evrov.Mojca Vtič

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Štajerski tednik 17.05.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 17.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 751 cm2

34

Denar, ki ga jeZZZS namenilaza zdraviliškazdravljenja2011 11.801.132«2012 10.239.812 €2013 9.374.425«2014 8.535.783 €2015 9.813.099«

Vir ZZZS

S__RHHHMN___i_________________________________M__rr j__ i-_-_____fcffi ~ * '^iTfwnifi ii 'ip »n '^fciM^^^^^^^pf «» <eiw»saana)

Foto: ČG

Zdravstvena stanja, pri katerih jezdraviliško zdravljenje upravičeno

1 ) Vnetne revmatične in sistemsko vezivno-tkivnebolezni

2) Degenerativni revmatizem3) Poškodbe in operacije na lokomotomem sistemu4) Nevrološke in živčno-mišične bolezni5) Bolezni srca in ožilja6) Ginekološke bolezni in bolezni sečil7) Kožne bolezni8) Bolezni prebavil9) Bolezni dihal10) Onkološke bolezni

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 17.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 751 cm2

35

RAK NA JAJČNIKIH MEDNAJBOLJ ZAHRBTNIMI RAKOKROGLA MIZA OB SVETOVNEMDNEVU RAKA NA JAJČNIKIHZ okroglo mizo ob svetovnem dnevu raka na jajčnikih, ki ga zaznamujemo 8. maja, so predstavnikizdruženja Europa Donna in Onkološkega inštituta Ljubljana opozorili na pomen osveščanja inzgodnjega odkrivanja raka jajčnikov. Spregovorili so o mutaciji gena BRCA, ki je pomemben dejavniktveganja za razvoj raka na jajčnikih in raka na dojkah, in o pomenu onkološkega genetskegasvetovanja ter predstavili novo spletno mesto o mutaciji gena BRCA. Besedilo: Janja Simoni.*

viri: Okrogla miza onkološkega Inštituta LluDljana in združenja Europa Donna ob svetovnem dnevu raka jajčnikov,http://www.onko-i.si, http://www.mutacija-brca.si/

Europa Donna (ED), slovensko združenjeza boj proti raku dojk, in Onkološkiinštitut Ljubljana (01) se letos prvičpridružujeta svetovnemu gibanju vpodporo zgodnjemu odkrivanju raka najajčnikih. Organizacije, ki delujejo napodročju raka jajčnikov, so se leta 201 3povezale in 8. maj razglasile za svetovnidan raka jajčni kov, da osveščajo svetovnojavnosto raku na jajčnikih in simptomih

bolezni ter bolnicam, njihovim družinamin prijateljem nudijo pod poro v boju protitej bolezni.

»Slovenska Europa Donna že 20letozavešča o raku na dojkah,najpogostejšem raku pri ženskah, zakaterim jih na leto zboli približno A296,podatki so iz leta 2012. Vedno več paje žensk, ki zbolevajo za ginekološkimi

oblikami raka, zato združenje širi svojodejavnost in po novem pod svoje okriljejemlje tudi bolnice z rakom jajčnikov.Čepravje teh žensk relativno malo.jepomembno, da imajo nekoga, na kogarse lahko v težavah obrnejo,« je povedalaMojca Senčar, predsednica Europe Donne.

Razširjenost bolezniVsaka ženskaje podvržena tveganju zarazvoj rakajajčnikov, enega najnevarnejšihrakov, ki vsako leto po svetu vzame

1 40.000 življenj. Rak na jajčnikih je devetinajpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji.Na leto pri nas za rakom na jajčnikihzboli približno 160 bolnic; v letu 2012,za katero so zadnji podatki, jih je zbolelo1 55. Večinoma zbolijo ženske po 50. letu,približno dve tretjini v starosti od 50 do 74let.Rakjajčnikovse razvija brez značilnihsimptomov, kar je povezano s poznejšimodkrivanjem bolezni in posledično slabšimizidom zdravljenja. Pri razširjeni bolezniimajo ženske motnje v odvajanju urinain blata, bolečine v trebuhu ter povečanobseg trebuha zaradi nabiranja tekočine.Pri večini bolnic je rak od krit v (pre)poznem stadiju bolezni, zato ima najnižjostopnjo preživetja od vseh ginekološkihrakavih obolenj. »Njegova incidenca nenarašča, vendar pa kar tri četrtine rakovna jajčnikih odkrijemo v fazi, ko je ta žerazsejan po trebušni votlini. Težava je vtem, da ni zgodnjih razpoznavnih znakovin da so znaki zelo nespecifični. Kerjeobčutljivost tega raka na vse preiskave zelonizka, ni nujno, da ga preiskave zaznajo,zato tudi presejalnih programov za rakana jajčnikih ni. Za postavitev diagnozeje potreben kirurški poseg z odvzemomvzorca tkiva za patohistološko preiskavo,«

Pomemben dejavnik tveganja je dedna obremenjenost, kiprizadene okoli 10 % bolnic. Dedne oblike raka jajčnikov sonajpogosteje povezane z mutacijami genov BRCA 1 in BRCA 2, kipomenijo tveganje za razvoj ne samo raka dojk, ampak tudi rakajajčnikov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zdrave novice 17.05.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 10



Doseg: Kazalo

Stran: 10

Površina: 870 cm2

36

žensk na leto pri nas zboli zarakom na jajčnikih, večinoma

ženske po 50. letu.je povedal Aleš Vakselj, dr. med., vodjaoddelka za ginekološko onkologijo.

Metode odkrivanja»Pri odkrivanju raka na jajčnikih imamona voljo dve metodi, ki pa se tudi privisoko ogroženih ženskah nista izkazali zapopolnoma učinkoviti - ultrazvokjajčnikovin biokemične preiskave krvi z določanjemtumorskih označevalcev. Za zdaj nimamotakih testov, ki ne bi dali pozitivno alinegativno lažnih rezultatov. Samo pri eniod 500 žensk lahko raka odkrijejo s temimetodami, karje premalo. Medtem spresejalnimi testi za odkrivanje drugih vrstrakov lahko vidimo raka že tako zgodaj,da ga posameznik sam še ne bi opazil.Ko pa začne rakjajčnikov delati težave,je običajno že prepozno,« je dodala doc.dr. Mateja Kraje, vodja ambulante zaonkološko genetsko svetovanje na 01 LJ.

Zakaj je rak na jajčnikih tako zahrbten?»Kriva je že anatomska lega jajčni kov,g loboko v trebušni votlini. Dostopnost zaultrazvokje tako slaba, da se ga na njemne vidi vedno, v bližini pa ni organa, ki bimu rak škodil. Drugače od drugih rakov, kigredo običajno v sosednje bezgavke, kjernastane opazna bula, se pri raku jajčnikovoz. jajcevodov luščijo celice ali v jajčnikali pa se prilepijo na trebušno mreno,teh celic pa ne moremo hitro opaziti,«ugotavlja asist. dr. Erik Škof, sektor zainternistično onkologijo.

Dejavniki tveganjaPri 80 % rakov ne poznamo vzroka bolezni,dejavniki tveganja za razvoj bolezni pa soreproduktivni in genetski. Večje tveganjeza nastanek rakajajčnikovje pri ženskah,ki niso rodile ali pa so rodile po 35. letu.Pomemben dejavnik tveganjaje dednaobremenjenost, ki prizadene okoli 1 0 %bolnic. Dedne oblike raka jajčni kov sonajpogosteje povezane z mutacijamigenov BRCA 1 in BRCA 2, ki pomenijo

tveganje za razvoj ne samo raka dojk,ampak tudi raka jajčnikov. Pri družinskiobremenjenosti zato bolnice napotijov ambulanto za genetsko svetovanje.»Ko je vsaj 1 0-odstotna možnost, dabomo našli genetsko okvaro, ali koje vdružinski anamnezi več obolelih za rakom,omogočimo genetsko testiranje. Indikacijazanj pa je lahko že sama diagnoza rakajajčnikov,« je povedala doc. dr. MatejaKraje. »Proces testiranja je precej zapleten,odvisno od tega, kje nastanejo mutacije.Lahko so dedne ali somatske. Ne gledena to, za katero vrsto mutacije gre, pa jeza način zdravljenja treba mutacijo najprejdokazati. Izvedba določenega testiranjatraja približno tri mesece. Ta čas setrudimo skrajšati, vendar nam tehnologijatega še ne omogoča,« je dejal znan. svet.dr. Srdjan Novakovič, vodja oddelka zamolekularno diagnostiko na 01.V primerih, ko gre za dedno genskookvaro, opažajo pri več družinskih članihenako rakavo bolezen ali značilen vzorecpojavljanja sicer različnih vrst rakov.Taki raki so posledica dedne genetskeogroženosti, ki se lahko prenese napotomce. Pri nosilcih okvar v teh genihje verjetnost, da bodo zboleli za rakomdojk in/ali jajčnikov, občutno večja kotv splošni populaciji. »Ogroženost šene pomeni, da bo nekdo res zbolel zarakom, če pa je tveganje dokazano večje,smo lahko vsaj bolj pozorni. Genetskitesti so pomembni ne le za preventivnoukrepanje, ampak tudi za načrtovanjezdravljenja. Pri raku jajčnikov primarnepreventive v smislu preprečevanjanastanka bolezni ni, je pa pri ženskah, kiimajo verjetnost za zbolevanje večje kot10%, nekatere imajo ogroženost celo večkot 40 %, mogoča preventiva - kirurškaodstranitevjajčnikov zjajcevodi, kar seje izkazalo za zelo učinkovito preventivo.Zato ženskam svetujemo odstranitevjajčnikov z jajcevodi,« je še pojasniladoc. dr. Mateja Kraje. Ker rak po navadinastane vjajcevodih in se od tam razširina jajčnike, mlajšim bolnicam, ki ne želijozgodnje menopavze, ponudijo možnost,da odstranijo samo jajcevod kot vzrok zanastanek raka, po menopavzi pa je trebanujno odstraniti še jajčnike.

ZdravljenjeOsnova zdravljenja rakajajčnikovjekirurško zdravljenje: običajno opravijo

kirurško odstranitev maternice, jajcevodain jajčnikov, slepiča in omentuma(peča). Vdoločenih primerihje moženlaparoskopski poseg, pri razširjeni boleznipa citoredukcija- čim bolj popolnaodstranitev tumorske mase oz. metastaz,ki so vidne z očesom. Če operacija nimožna, razširjeno bolezen zdravijo ssistemskim zdravljenjem scitostatiki terredkeje z obsevanjem. »Obsevanje jelokalna terapija, ker pa je rakjajčnikovobičajno razsejan, obsevanje celegatrebuha ni mogoče. V sklopu primarnegazdravljenja je na voljo učinkovitakemoterapija, poleg te pa imamo zadnjatri leta na voljo tudi dve tarčni zdravili, kijulahko dodamo zdravljenju s kemoterapijoali uporabimo pri ponovitvi bolezni.Tovrstno zdravljenje bolnicam omogočadaljši interval do naslednje ponovitve.Bolezen, ko se enkrat ponovi, je žalneozdravljiva, «je povedal asist. dr. ErikŠkof, sektor za internistično onkologijo.Velika novost pri zdravljenju rakov je tudiimunoterapija, ki pa se šele razvija, vendarso prvi rezultati po Škofovih besedah zelospodbudni.

Pri razširjeni bolezni imajoženske motnje v odvajanju urinain blata, bolečine v trebuhu terpovečan obseg trebuha zaradinabiranja tekočine.

NOVOST - Spletno mesto o mutaciji gena BRCANa okrogli mizi so predstavili tudi novo spletno mesto o mutaciji gena BRCA (www.mutacija-brca.si). Postavitev spletnega mestaje omogočila Europa Donna, vsebine pa so nastale s pomočjo strokovnjakov Onkološkega inštituta Ljubljana. »Nova spletna stranje razdeljena na štiri vsebinske sklope in na enem mestu združuje vse pomembne informacije o dejavnikih tveganja za nastanekraka jajčnikov in raka dojk, o genetski ogroženosti in o mutaciji gena BRCA, o dedovanju gena in pomenu onkološkega genskegatestiranja za zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje raka na dojkah in raka na jajčnikih,« je razložila Polona Marinček, EuropaDonna. Spletno mesto temelji na informativnih zgibankah 01 za bolnike in na slovenskih podatkih o raku. Onkološki inštitutLjubljana je konec lanskega leta izdal tudi novo brošuro o raku na jajčni kih, kije dostopna na spletnih straneh Onkološkegainštituta.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg:

Stran: 10



Doseg: Kazalo

Stran: 10

Površina: 870 cm2

37

Kanal 10 - TV Idea, Pomurski dnevnik - 18:15 17.05.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg:

Trajanje: 09:00

1 / 2

Dan odprtih vrat ZD Murska Sobota 17.05.2016, 18:15TV IDEJA, AKTUALNO,

Zdravstveni dom Murska Sobota je ponovno odprl svoja vrata in obiskovalcem predstavil vse enote, ki delujejo na tej lokaciji. Minulo soboto so v Murska Sobota, pripravili že peti dan odprtih vrat.ZD

(direktorica): Naši uporabniki pridejo do nas po navadi, ko so v težavah, bolani, v skrbeh, mi pa EDITH ŽUŽEK SAPAČželimo, da nas spoznajo tudi takrat, ko so zdravi, da jim predstavimo tudi naše druge dejavnosti, ki jim mogoče ne uporabljajo v imamo več različnih enot. Se pravi upravljamo dejavnosti splošne medicine, pediatrije, ginekologije, ZDmedicine dela, pulmologije, zobozdravstva, nujne medicinske pomoči in reševalne službe in prav je, da nas vidijo tudi takrat, ko nas ne potrebujejo. Letos je mogoče posebnost predstavljamo kot veste popularen in zelo koristen pokazalo se je velika učinkovitost programa Svit, to je program zgodnjega odkrivanja raka na črevesju. Tako, da imamo letos posebno točko, ko je predstavljen model črevesja, kjer si lahko stopijo noter, pogledajo, kakšne so te predrakave ali rakave spremembe. Ostale enote se pa predstavijo pač svojo dejavnost, lahko se jim izmerijo krvni tlak, krvni sladkor in še kaj, dobijo pač nasvet.

Torej letos prvič se je na dnevu odprtih vrat predstavila ekipa Svita.NOVINARKA: V Pomurju vemo, da je odzivnost v program Svit najnižja, tako smo nekako ob tej priliki SANDRA GABER FLEGAR:

povabili ekipo iz Svita, da nam malo popestri to dogajanje, drugače pa Muska Sobota, nekako skrbi na treh lokacijah ZDza udeležence v kolikor imajo kakšno vprašanje zvezi s programom Svit. In sicer ena je tukaj v Murska Sobota, to ZDspada pod zdravstveno vzgojni center, dve pa se nahajata na Goričkem kjer je odzivnost še slabša kot v Murski Soboti in sicer v referenčni ambulanti postaje Grad in pa v referenčni ambulanti Gornje Petrovci.ZD ZD

Kaj ste pa recimo danes za vse obiskovalce, ki se bodo ustavili tukaj pri vas, pripravili?NOVINARKA: Sedaj konkretno se lahko sprehodijo po modelu debelega črevesja, kjer vidijo vse spremembe nekako GABER FLEGAR:

sam program Svit deluje preventivno za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb na debelem črevesju in danki in nekako imajo udeleženci oz obiskovalci možnost videti vse te spremembe kako poteka pa mogoče s tem tudi dosežemo višjo odzivnost v programu.

Preventivni pregled so pomembni del k ohranjanju boljšega zdravja. Obiskovalci so med drugim lahko NOVINARKA:preverili tudi nivo sladkorja v krvi.

Izvajam odvzem sladkorja iz prsta. Ki mora biti pravilom tešč, vsaj šest ur, drugače pa je našem BRIGITA GRANFOL:laboratoriju izvajamo različne biološke materiale, odvzem krvi, urina, pošiljamo v druge laboratorije, odvzemi se izvajajo od pol 7 do večera, do 7 popoldne za nujne paciente. Praviloma naj bi bil pacient tešč zjutraj, za nujne preiskave ni potrebno biti tešč. Pač pacient pride z napotnico se oglasi pri nas z elektronskim naročilom preko kartice, ki ga napoti zdravnik in na koncu tekom dneva potem izvedemo preiskave, na koncu dobi pacient svoj originalen izvid.

Ste rekli, danes tukaj izvajate za sladkorno bolezen, kako je recimo statistika oz kako kaže obolevnost v NOVINARKA:Pomurju glede sladkorne bolezni?

To točno ne bi vedela. Je sicer je povišano obolevnost, večinoma največ je ta sladkorna tipa dva, ampak se GRANFOL:mora pač pacienti, ker dostikrat niso osveščeni, ker morajo priti na tešče. Ker včasih pridejo, ko zjutraj nekaj poje vsaj 6 urmora za sladkor biti na tešče. Ker potem je pravilen rezultat.

Rekli ste, da je v Pomurju obolevnost malo višja, verjetno so tukaj tudi takšni dogodki, kot so današnji NOVINARKA:primeri, da ljudje pridejo brezplačno se testirajo.

Ja, preventiva za njega. Boljša k se preverja na primer za njega, da potem ve.GRANFOL: Mogoče da potem na podlagi današnjih rezultatov potem uporabnike napotite naprej na preglede,ali je to NOVINARKA:

samo informativno? Za njega informativno ampak mu damo oz na koncu listek s katerim na primer ima vednost, če je povišamo GRANFOL:

pa potem stopi do svojega osebnega zdravnika, ki ga napoti naprej. zdravnik najbolj ve. V sklopu deluje tudi nujna medicinska pomoč in reševalna služba.NOVINARKA: ZD

Zadnja pridobitev je dveh reševalnih vozil, katera predvsem nam pomaga, da lahko kombiniramo z SIMON SEDONJA:drugimi reševalnim vozilom in pa z enim reševalnim prevozom. Tako, da možnost je tudi ko nam primanjkuje kakšno vozilo, na katerih jih lahko opremimo tudi za nujne reševalne prevoze.

Kako mogoče ocenjujete to vašo odzivnost na klice ljudi, uporabnikov?NOVINARKA: Naš odziv je odvisen od naših prostih vozil, če so zasedena se previja tudi morebiti iz reševalne službe v SEDONJA:

katere izvajajo nujne reševalne prevoze. Njihov povprečno dostopni čas je 10-15 minut, in kaj vse najdemo v reševalnem vozilu?NOVINARKA:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: Kazalo

Trajanje: 09:00

38


Doseg:

Trajanje: 09:00

2 / 2

Reševalno vozilo toliko ne zajema toliko nujnih aparatur in opreme kolikor reinabilne v nujni medicinski SEDONJA:pomoči. Tako, da tista osnovna oprema ki vsebuje ventilator, aspirator, defibrilator in pa vse ostalo opremo katera lahko življenjsko ogroženega reši.

Sicer pa ima Murska Sobota pod svojim okriljem še 14 dislociranih enot.NOVINARKA: ZD Tako, da v bistvu mi skrbimo za vse te dislocirane enote. Pač posamezna občina poskrbi za svojo GABER FLEGAR:

enoto sedaj, lansko leto je bila dokončana energetska sanacija, teh zgradb v mestu Murska Sobota, ki so bile zelo dotrajane in zelo potrebne obnove. Tako, da vsako leto kaj načrtujemo. Letos bomo zgradili nadstrešek za reševalno vozilo, ki v bistvu ga sedaj niti nimamo v bodoče pa želimo tudi sanirati to zgradbo, ki je stara 80 let, ki je pod spomeniškim varstvom in to je sedaj edina ki je ostala v stari podobi.

Mogoče samo še za konec, kako je pa recimo z osebjem, je zadosti osebja, je na katerem področju NOVINARKA:mogoče pomanjkanje pri zdravnikih, pri drugem osebju?

Kadrovska zasedba je trenutno takšna, da mi program, ki ga moramo opraviti opravimo. To pomeni, GABER FLEGAR:da na področjih, kjer je pomanjkanje se pač tisti, ki delamo se malo bolj vključujemo, imamo pa s strani ministrstva in Zdravniške zbornice odobrenih več specializacij kot v prejšnjih letih tako, da imamo veliko specializantov, ki trenutno ne morejo opravljati samostojnega dela ampak bodo v bodoče se vrnili v našo hišo tako, da moram povedati, da smo zadovoljni.

Zato so prizadevajo, da so in da bodo v prihodnje zadovoljni tudi njihovi uporabniki.NOVINARKA:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: Kazalo

Trajanje: 09:00

39

zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · dodala doc. dr. mateja kraje, vodja ambulante za...

Documents