adria_airways_annual_report_2008

http://www.adria.si/

UVOD 6

1. Ključni dosežki poslovnega leta 8

1.1. Ključni dosežki poslovnega leta v številkah 8

1.2. Pomembnejši dogodki v letu 2008 13

1.3. Pismo uprave 16

1.4. Poročilo predsednika nadzornega sveta 18

2. Splošni podatki 20

2.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbe 20

2.2. Lastniška struktura 20

2.3. Flota 21

2.4. Kronologija razvoja 24

3. Upravljanje družbe 25

3.1. Organi vodenja in upravljanja 25

3.2. Upravljanje odvisnih družb 27

3.3. Organizacijska struktura 27

POSLOVNO POROČILO 28

4. Poslanstvo, vizija in strategija družbe 30

5. Skrbimo za naše potnike 34

6. Pogoji poslovanja v letu 2008 40

7. Poslovni segmenti 43

7.1. Redni promet 43

7.2. Čarterski promet 48

7.3. Oddajanje letal 50

7.4. Trženje medijskega prostora 52

7.5. Prevoz tovora 54

7.6. Vzdrževanje letal za tretje osebe 56

7.7. Izobraževanje in letalska šola 60

8. Partnerstva 63

9. Kakovost 65

10. Varnost 66

11. Informatika 68

12. Upravljanje s tveganji 70

13. Analiza poslovnih dosežkov 80

14. Dogodki po koncu poslovnega leta 90

15. Načrti za prihodnost 91

KAZALO

Adria Airways / Letno poročilo 2008 / KAZALO

3

TRAJNOSTNO POROČILO 96

16. Zaposleni 98

17. Okolje 103

18. Odnosi s širšim družbenim okoljem 105

19. Korporativno komuniciranje 107

20. Zadovoljstvo kupcev 109

21. Raziskave in razvoj 111

22. Kdo je kdo, kontakti 112

23. Predstavništva in prodajna mesta 113

RAČUNOVODSKO POROČILO 118

1 Splošna razkritja 120

2. Izjava o odgovornosti uprave 121

3. Revizorjevo poročilo 122

4. Računovodski izkazi 123

4.1. Bilanca stanja 123

4.2. Izkaz poslovnega izida 124

4.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2008 125

4.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2008 127

4.5. Bilančni dobiček 129

5 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 130

6. Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom 144

6.1. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja 144

6.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 144

6.1.2. Opredmetena osnovna sredstva 145

6.1.3. Naložbene nepremičnine 149

6.1.4. Dolgoročne finančne naložbe 150

6.1.5. Dolgoročne poslovne terjatve 152

6.1.6. Zaloge 152

6.1.7. Kratkoročne finančne naložbe 153

6.1.8. Kratkoročne poslovne terjatve 153

6.1.9. Denarna sredstva 155


4

6.1.10. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 155

6.1.11. Kapital 156

6.1.12. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 157

6.1.13. Finančne obveznosti 158

6.1.14. Kratkoročne poslovne obveznosti 160

6.1.15. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 161

6.1.16. Zunajbilančna sredstva/obveznosti 162

6.1.17. Finančni instrumenti 163

6.2. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida 165

6.2.1. Čisti prihodki od prodaje 165

6.2.2. Stroški blaga, materiala in storitev 166

6.2.3. Stroški dela 167

6.2.4. Odpisi vrednosti 168

6.2.5. Finančni prihodki 169

6.2.6. Finančni odhodki 169

6.2.7. Davek od dobička 170

6.2.8. Čisti poslovni izid 170

7. Druga razkritja 172

7.1. Podatki o skupinah oseb 172

8. Dogodki po datumu bilance stanja 173

9. Računovodski izkazi – razširjena oblika 174

9.1. Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS 174

9.2. Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS 177


5

Zgradili smo most med Slovenijo in Evropo. V svet ponesemo mnogo misli, prisotni smo, ko se roke stisnejo v pozdrav. Predsedovanju Slovenije EU smo dodali svoj kamenček.

UVOD

UVOD1. Ključni dosežki poslovnega leta

1.1. Ključni dosežki poslovnega leta v številkah

Postavka Enota 2008 2007 2006

Prihodki in rezultat

Celotni prihodki v EUR 207.242.233 181.998.193 157.380.137

Prihodki od prevoza potnikov v EUR 171.694.491 137.226.061 124.686.220

Dobiček iz poslovanja v EUR 1.217.161 4.173.510 751.466

Čisti dobiček/izguba v EUR -3.240.997 425.272 70.102

Bilanca stanja in denarni tok

Sredstva v EUR 152.224.001 159.765.355 122.650.231

Kapital v EUR 34.009.658 40.304.957 29.711.463

Kapital/sredstva v % 22 25 24

Denarni tok iz poslovanja v EUR 18.514.681 16.890.914 6.510.195

Fizični podatki

Število prepeljanih potnikov 1.302.172 1.136.431 1.018.007

Zasedenost potniške kabine v % 65,6 67,1 66,4

Število letov 27.183 23.727 21.420

Število razpoložljivih sedežev 924 776 748

Razpoložljivi sedež kilometri 2.055.981 1.767.966 1.570.949

Potniški kilometri 1.348.845 1.185.519 1.043.118

Povprečna razdalja v km 888 869 852

Poraba goriva v tonah 63.240 54.662 48.585

Izkoristek letal v h/dan 9,79 9,82 9,44

Zaposleni

Zaposleni – na dan 31. 12. 719 679 592

Kljub negativnemu poslovnemu izidu v višini 3,2 mio. EUR smo s poslovanjem družbe lahko zadovoljni.

Praktično smo presegli vse parametre poslovanja, ki smo si jih začrtali v poslovnem načrtu za leto 2008. Tako smo število prepeljanih potnikov presegli za 15% nad lanskim in zaostali le 2% za planom, število opravljenih poletov je za 15% višje od lanskega in 4% pod planom, čiste prihodke od prodaje pa smo presegli za 15% glede na leto 2007 in za 6% nad planskimi. Tako so prvič v zgodovini Adrie skupni prihodki presegli 200 mio. EUR.

Praktično smo presegli vse parametre poslovanja.

Adria Airways / Letno poročilo 2008 / UVOD

8 Na kazalo

V začetku drugega četrtletja leta smo se soočili z največjo kerozinsko cenovno krizo v zgodovini letalstva. Cena kerozina je presegla vsa pričakovanja in daleč prekoračila tudi najbolj črnoglede napovedi. Vpliv stroška kerozina je imel na letalske družbe tako močan efekt, da je večina letalskih in ekonomskih analitikov primerjala razmere s katastrofo letalske industrije, s katero se je le-ta soočila po 11. septembru 2001. Da je vpliv cene kerozina še bolj katastrofalno udaril po letalskih družbah, je vzrok tudi dejstvo, da je cena kerozina dosegla vrh prav v višku letalske sezone, ko je poraba le-tega tudi najvišja.

Svetovno letalsko združenje IATA je kar na vsakih 14 dni popravljalo napovedi poslovanja letalskih družb in s prvotno predvidenih 6,2 mrd. $ dobička ocenilo, da bodo člani združenja leto zaključili s preko 5 mrd. $ izgube. Temu se ni mogla izogniti nobena letalska družba ne glede na velikost in vrsto ponudbe oz. način letenja. Letalske družbe so kar po tekočem traku dramatično spreminjale svoje napovedi za poslovanje v l. 2008. Učinek cene kerozina je bil resnično dramatičen pri vseh letalskih prevoznikih.

Tudi za Adrio je imela cena kerozina na poslovni izid odločilen vpliv. Za kerozin smo v letu 2008 evidentirali za 11,2 mio. EUR več stroškov, kot smo načrtovali, ob dejstvu, da smo naleteli za 4% manj ur. Strošek goriva je tudi popolnoma spremenil bilančno sliko družbe, saj je postal v bilanci družbe najvišji strošek poslovanja, njegov delež v strukturi prihodkov pa je z 18% narasel na 24%. Dejanski vpliv cene kerozina na poslovanje družbe je še večji, a smo ga uspeli z izvedenimi finančnimi instrumenti nekoliko ublažiti.

Ne glede na tolikšno nominalno povišanje stroška goriva (11,2 mio. EUR) smo leto zaključili s 3,2 mio. EUR izgube. Večino povečanja stroška goriva smo ublažili z višjimi prihodki, ki smo jih ustvarili iz naslova večjega števila prodanih kart ter z višjimi cenami kart, drugi del pa smo uspeli ublažiti z že omenjenimi izvedenimi finančnimi instrumenti in z restriktivnim obvladovanjem ostalih stroškov poslovanja. Poleg cen kerozina je na poslovni izid družbe vplivala tudi gospodarska recesija, ki jo je Adria predvsem čutila že v zadnjih dveh mesecih poslovanja. Tudi če primerjamo rast števila prepeljanih potnikov v prvi polovici leta z njihovo rastjo v drugi polovici leta, vidimo, da se je le-ta znižala s 26% rasti na 6% v drugi polovici leta oz. za celih 20 indeksnih točk.

Zadnje četrletje leta je namreč zaradi recesijskih pričakovanj ekstremno prizadel vse letalske družbe v Evropi in svetu, kjer se je v zadnjih 3 mesecih znižalo povpraševanje oziroma število potnikov, kar je privedlo do skupno ustvarjene izgube v višini 8 mrd. $. 50% te izgube je bilo ustvarjene v zadnjem četrletju, kar je bilo po poročilu IATA za vse letalske družbe veliko negativno presenečenje.


9Na kazalo

Z negativnim poslovnim izidom seveda ne moremo biti zadovoljni, vendar pa smo ob dejstvih, ki smo jih omenili, lahko s poslovanjem zadovoljni. Kljub temu da nam žal ni uspelo popolnoma odpraviti negativnega efekta ekstremno visokih cen kerozina, smo z omenjenimi ukrepi ublažitve le-tega zaključili leto sicer z negativnim izidom, vendar z boljšim rezultatom, kot je splošna ocena poslovanja, načrtovana s strani združenja letalskih prevoznikov IATA, in kot so leto zaključile nam primerljive evropske letalske družbe.

Razvojni kazalniki Adrie Airways d.d. v obdobju 2006–2008

Rast obsega poslovanja Adrie Airways d.d.

2008

2007

2006

0 70.000.000 140.000.000

114

116

210.000.000

207.242.233

181.998.193

157.380.137

IndeksCelotni prihodkiv EUR

Že tretjič v samostojni Sloveniji preko milijon prepeljanih potnikov.

2008

2007

2006

0 400.000 800.000

115

112

1.200.000

IndeksŠtevilo prepeljanihpotnikov

1.302.172

1.136.431

1.018.007


10 Na kazalo

Rast števila potniških letov je v letu 2008 za 15% večja kot v letu 2007.

2008

2007

2006

0 10.000 20.000

115

111

30.000

IndeksŠteviloletov

27.183

23.727

21.420

Rast naše flote v letu 2008; v floto smo vključili novo letalo CRJ-900 s 86 sedeži.

2008

2007

2006

0 5 10

107

117

15

IndeksŠteviloletal

15

14

12


11Na kazalo

Beležimo rast števila tedenskih frekvenc v rednem prometu, ki je bilo v poletni in zimski sezoni za 12% višje kot v letu 2007.

350

300

250

200

150

100

50

0

2006 2007 2008

Številotedenskihfrekvenc

poletjezima

201 190 225 212 261 228

Primerjava zasedenosti potniške kabine in prihodka na potniški kilometer (yield) v letu 2008; yield predstavlja prihodek/PKM.

70

60

50

40

30

20

10

0

20

18

16

14

12

10

8

6

4

2

0

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov decjan-dec

Primerjavazasedenosti potniške kabine inprihodka napotniški kilometer(yield-a) v rednemprometu

Izkoristek potniške kabine (v %)

Prihodek na PKM (v EURcent)

Izko

rist

ek p

otni

ške

kabi

ne v

%

Pri

hode

k na

PK

M v

EU

Rce

nt

57,57

13,09

60,18

14,06

63,93

14,13

61,81

14,04

67,70

13,90

68,40

14,31

69,02

12,74

68,64

12,04

65,19

14,25

61,64

14,82

53,80

15,66

55,61

14,09

63,25

13,92


12 Na kazalo

1.2. Pomembnejši dogodki v letu 2008

Prvo četrtletje

V januarju 2008 smo uspešno zaključili drugo ● obnovitveno presojo za IOSA standard in smo eden izmed prvih prevoznikov na svetu, ki je že tretjič pridobil certifikat IOSA.

V februarju smo podpisali pogodbi s tujo ● leasing hišo za operativni najem dveh naročenih letal CRJ-900, ki sta se nam pridružili v decembru 2008 in januarju 2009.

V februarju 2008 je naša družba zaradi visoke inflacije v letu 2007 in po dogovorih s ●socialnimi partnerji dvignila izhodiščne plače povprečno za 10%.

Intenzivno oglaševanje novih linij ● v slovenskih medijih: za glavne medije promocije smo izbrali radio, spletno stran Adrie Airways in deloma tiskane medije.

Pospešeno uvajanje elektronskih vozovnic. ●

● »Open Skies« dogovor med EU in ZDA je začel veljati 30. marca 2008. Predvidevamo, da bo liberalizacija tega trga sčasoma vplivala na znižanje cen letalskih vozovnic zaradi povečane konkurence.

V marcu 2008 smo letalo ● Boeing 737-500, najeto pri ukrajinskem operatorju Ukraine International, vpisali v slovenski register letal.

Predsednik uprave, mag. Tadej Tufek, je postal »mladi menedžer leta 2008«. ●


13Na kazalo

Drugo četrtletje

S poletnim voznim redom postopna ● uvedba štirih novih linij: Atene, Bukarešta, Stockholm in Oslo.

Začela se je ● gradnja nove poslovne stavbe na Brniku.

Drastičen ● dvig cen kerozina do konca visoke sezone.

Nadaljeval se je proces ● optimizacije flote in širitve kapacitet: z aprilom smo skupaj s posadko za sezonske mesece najeli Fokker 100 in v lastno operacijo ponovno vključili drugi Airbus 320, junija pa smo za 3 mesece najeli dodatno letalo CRJ-200 brez posadke.

Kot ● uradni prevoznik v času predsedovanja Slovenije EU smo prepeljali več potnikov na naših letih, zlasti med Ljubljano in Brusljem, hkrati pa tudi z ostalih evropskih destinacij in Balkana. V obdobju januar–junij je zabeležena 25% rast števila potnikov na naših rednih letih.

● Uvedba schengena – zaradi neustrezne razporeditve tokov potnikov prihaja na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana do zamud letal.

● Velike aktivnosti pri vzdrževanju lastne flote – v naših hangarjih opravili več kot deset večjih pregledov na naših letalih.

Tretje četrtletje

Po raziskavi Kline&Kline smo se v strokovni in laični javnosti uvrstili v ● prvi kvadrant naju-glednejših podjetij v Sloveniji. Zasedli smo 36. mesto med najuglednejšimi podjetji v Sloveniji. Skok je impozanten, saj smo pred dvema letoma s 171. mestom zasedali dno lestvice.

S 1. septembrom smo podpisali ● code-share dogovor s prevoznikom Brussels Airlines na liniji Ljubljana–Bruselj.

Milijonti potnik ● že v prvih devetih mesecih.


14 Na kazalo

Četrto četrtletje

● Medtem ko so se cene kerozina do konca visoke sezone drastično dvigovale, je v zadnjih treh mesecih leta 2008 prišlo do velikega nepričakovanega padca cen, kar je imelo ugoden vpliv na poslovanje od meseca oktobra dalje. Poudariti pa je potrebno, da so bile v letu 2008 cene še vedno v povprečju za 46% višje kot v 2007.

V zimski sezoni se je z ljubljanskega letališča umaknil Finnair, EasyJet pa je zmanjšal ●frekvence letenja v London.

20-letnica ● naše revije In-Flight Magazine.

Nove uniforme ● letalskega osebja.

Adria ● najbolj zanesljiv letalski prevoznik za CRJ-100/200 v mednarodni regiji – priznanje proizvajalca letal Bombardier.

Sredi decembra smo v naši floti pričakali tretje letalo CRJ-900, ki smo ga najeli pri nemški ●leasing hiši GOAL.


15Na kazalo

1.3. Pismo uprave

Spoštovani!

Leto 2008 nas je zaznamovalo z dvema presežnikoma: z najvišjo ceno nafte v zgodovini in eno najglobljih finančnih kriz v zgodovini. Oba parametra sta drastično zaznamovala Evropo in svet.

Tudi Adria Airways se ni izognila vplivu naftne in finančne krize. Bilančna slika podjetja se je močno spremenila. Stroškovna slika je obrnjena. Največji strošek poslovanja je postal naš najdragocenejši resurs – kerozin. Financiranje poslovanja je postalo dražje in zahtevnejše.

A temelji, ki smo jih postavljali pretekla leta, so kljub temu trdni. Zato smo kljub krizi tudi v letu 2008 uspešno izgrajevali naše podjetje. Z natančnostjo vrhunskega gradbenika smo dograjevali omrežje naših poletov. Učinkovitemu zračnemu križišču smo dodali nove destinacije: Atene, Bukarešto, Oslo in Stockholm. Trudili smo se, da bi se poslovni in turistični potniki na novih destinacijah dobro počutili.

Gradili smo most med Slovenijo in Evropo. Našo državo smo še bolj približali Evropi in ji dvignili ugled. Kot uradni prevoznik portugalske vlade ob primopredaji predsedovanja in uradni prevoznik Vlade Republike Slovenije v času predsedovanja smo gradili prepoznavnost Slovenije in našega podjetja ter tako dodali svoj kamenček k uspešnosti predsedovanja EU.


16 Na kazalo

Uspešno smo gradili tudi svoj ugled, ki se je z 52. povzpel na 36. mesto v laični in na 28. mesto v strokovni javnosti najuglednejših podjetij v Sloveniji; ta dosežek nam je v ponos in potrditev, da smo na pravi poti. Hkrati pa je to tudi naša zaveza, da nitke zaupanja in spoštovanja tkemo še naprej.

Nadgradili smo floto. V letu 2008 smo naši floti dodali novo letalo CRJ-900. Uspeli smo zgraditi učinkovito okolju prijazno floto. Poleg širitve flote in kapacitet smo izgradili tudi odgovoren odnos do okolja. Zadnja tri letala, ki smo jih vključili v našo floto, so okolju prijaznejša. Z njimi izpolnjujemo stroga merila varovanja okolja, emisija CO2 je na preleteni km za 5,6% nižja kot pri obstoječi floti.

In ne nazadnje, gradili smo tudi dobesedno. Ob robu gozdička je v letu 2008 začela rasti na našem domicilnem letališču naša nova, energetsko varčna in okolju prijazna poslovna stavba. Z njo bomo združili zaposlene, približali dejavnosti zaposlenih na letališču vsem zaposlenim ter poenotili komunikacijo med zaposlenimi in poslovnimi partnerji.

Pogled na leto 2008 nas navdaja s ponosom. Kljub naftni in finančni krizi smo na trdnih temeljih dograjevali sodobno, učinkovito in ugledno podjetje.

To je zaveza, ki nas obvezuje tudi za naprej.

Mag. Marjan Ravnikar, Mag. Tadej Tufek,podpredsednik uprave predsednik uprave


17Na kazalo

1.4. Poročilo predsednika nadzornega sveta

Poslovno leto 2008 je bilo za podjetje Adria Airways izjemno pomembno – bilo je namreč leto presežnikov.

To je bilo leto predsedovanja Evropski uniji in posledično je Adria Airways v tem času dosegla zavidljivo 24% rast potnikov, prav tako pa se je zapisala v spisek najuglednejših letalskih družb. Adria Airways je namreč kot uradni prevoznik vlade RS v času predsedovanja uspešno prispevala svoj delež k ugledu Slovenije v Evropi in uspela povečevati prepoznavnost Slovenije.

Veliko čast in pohvalo je doživela Adria Airways tudi s prevzemom funkcije uradnega prevoznika portugalske vlade za čas primopredaje predsedovanja Evropski uniji.

V tem letu je Adria Airways zabeležila tudi zavidljivo rast prihodkov, ki je ustrezno sledila fizični rasti družbe. Povečanje števila pridobljenih licenc za pooblaščene mehanike, povečano število usposobljenih pilotov, nove licence, ki si jih je pridobilo kabinsko osebje, ter ne nazadnje nova letala so dobra osnova za nadaljnjo rast družbe.

Leto 2008 je bilo žal tudi leto negativnih presežnikov. Udar cene nafte je pomembno zaznamoval poslovno leto Adrie Airways. Ravno v obdobju, ko bi lahko naša letalska družba prav zaradi enormne rasti knjižila najboljše rezultate v svoji zgodovini, je po njih klestila enormna cena nafte. V takih razmerah tudi nadzorni svet težko sprejema odločitve za nadaljnjo rast. A brez ustreznih resursov, tj. novih letal in servisnih obratov, večjega števila operativnega osebja, tudi v času gospodarske konjunkture ni možne rasti. Iz tega razloga smo kljub visokim cenam nafte in ekstremno težkim pogojem poslovanja zagotavljali temelje rasti podjetja.

V letu 2008 je tako Adria Airways v svojo floto vključila še dve novi letali CRJ-900 kanadskega proizvajalca Bombardier Aerospace.

Prav tako je nadzorni svet družbe izdal soglasje za dokapitalizacijo družbe, ki naj bi še dodatno zagotovila pogoje nadaljnje rasti družbe.


18 Na kazalo

Nadzorni svet družbe se je v letu 2008 sestal na 4 rednih sejah, na katerih je obravnaval predvsem rezultate poslovanja in vpliv naftne krize na poslovanje družbe. Po temeljiti pred-stavitvi poslovanja letalskih družb v Evopi in svetu nadzorni svet Adrie Airways smatra, da je vpliv naftne družbe objektivno negativno vplival na poslovanje vseh letalskih družb, torej tudi naše, zato je odmik od planiranega dobička v družbi Adria Airways objektivno opravičljiv. To tezo potrjuje tudi uradno poročilo poslovnega leta svetovnega združenja letalskih družb IATA, ki je v svojem rednem letnem poročilu potrdilo katastrofalen vpliv cen nafte na poslovanje letalskih družb. Napoved IATA se je namreč spremenila iz optimistično zastavljenih 4,5 mrd. $ dobička na 8,2 mrd. $ izgube.

Zaradi teh objektivnih okoliščin je tudi nadzorni svet Adrie Airways ocenil poslovanje družbe v letu 2008 kot uspešno.

Predsednik nadzornega svetaBranko Franc Grošl


19Na kazalo

2. Splošni podatki

2.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbe

Naslov: Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik, d.d. (skrajšano: Adria Airways d.d.)Kuzmičeva 7, 1000 Ljubljana, Slovenija

Pravna oblika podjetja: delniška družbaTelefon: +386 1 369 1000Telefaks: +386 1 43 69 233Spletni naslov: www.adria-airways.comŠtevilo zaposlenih na dan 31.12.2008: 719Leto ustanovitve: 1961Matična številka: 5156505Davčna številka: SI51049406Številka vpisa v sodni register: 200208417Vložna številka: 061/10135200Osnovni kapital družbe: 6.782.156 EURNominalna vrednost ene delnice: 8,35 EUR

2.2. Lastniška struktura

Kapitalska družba d.d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana je obvladujoča družba, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za družbe v skupini in v razmerju, do katerih je Adria Airways d.d. odvisna družba.

Osnovni kapital družbe Adria Airways d.d. je razdeljen na 812.436 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vrednost ene kosovne delnice je 8,35 EUR.

Dne 30. 12. 2008 je Nova Ljubljanska banka d.d. pridobila 68.631 delnic AARG, kar predstavlja 8,45% delež glasovalnih pravic. Uprava Adrie Airways d.d. je o spremembi pomembnega deleža v družbi obvestila javnost.


20 Na kazalo


1. Kapitalska družba d.d.in Kapitalska družba d.d. - PPS

2. Slovenska odškodninska družba d.d.3. NLB d.d.4. Uravnoteženi slovenski sklad Infond Global5. Individa d.o.o.6. Ostali delničarji

77,72 %10,00 %

8,45 %2,44 %0,37 %1,02 %

1

2

34 56Na dan 31. 12.

2008 je imela družba 54 delničarjev.

2.3. Flota

Optimalna flota je še vedno ključni element pri prilagajanju Adrie Airways konkurenčnim razmeram na liberaliziranem evropskem trgu letalskega prevozništva. V letu 2007 smo naši floti uspešno priključili dve novi letali CRJ-900 s 86 sedeži, konec leta 2008 pa še eno letalo tipa CRJ-900. Zaradi ugodnih pogojev in podaljšanja »wet-lease« operacije enega letala A-320 v Libiji smo podaljšali pogodbo za najem letala B737-500 pri Ukraine International Airlines. Zaradi sprememb v EU zakonodaji smo letalo vpisali v Adrijin AOC in v slovenski register zrakoplovov.

Flota potniških letal Adrie Airways

Število letal Tip letala Lastništvo Opomba

3 Airbus A-320 lastna letala

7 Canadair CRJ-200 5 lastnih, 2 najeti eno najeto do 2012, eno le za 3 mesece

1 Canadair CRJ-100 najeto do 2009

2 Canadair CRJ-900 2 lastni, 1 najeto (december 2008) najeto do 2018

1 Boeing 737 - 500 najeto – wet-lease za 1 leto

1 Fokker 100 najeto – wet-lease za 6 mesecev visoke sezone

Zaradi naraščajočih potreb po letalih v lastni floti (v Ljubljani) smo v aprilu 2008 zaključili operacijo wet-lease oddaje enega letala A-320.


21Na kazalo

Zaradi oddaje enega letala A-320 v wet-lease in prihoda dodatnega letala CRJ-900 šele v decembru 2008 smo za poletno sezono poleg letala Boeing 737-500 najeli še letalo prevoznika Carpatair, in sicer Fokker 100 s 108 sedeži.

Upoštevajoč povečanje števila letalskih kapacitet in glede na izkušnje v preteklosti, ko so v poletni sezoni potrebne vse dodatne kapacitete, število letalskih enot pa je že tolikšno, da je potreba po vzdrževanju nenehna (ves čas po eno letalo na rednem vzdrževanju), smo zaradi izredno ugodne prilike za 3 mesece visoke sezone floti priključili še eno letalo tipa CRJ-200, in sicer pod pogoji dry-lease (vpis v naš register in naš AOC, letalo je upravljala naša posadka).

V aprilu 2008 smo prodali cargo letalo Saab 340A in pripadajoče rezervne dele.

Sledijo podrobnejši podatki o posameznih tipih letal.

Letalo Airbus A-320

Letalo Airbus A-320

Dolžina 37,57 m

Višina 11,75 m

Razpon kril 34,1 m

Hitrost 900 km/h

Višina poleta 11.700 m

Dolet 3.890 km

Število sedežev 162

Letalo Canadair Regional Jet CRJ-200 LR

Letalo Canadair Regional Jet CRJ-200 LR

Dolžina 26,77 m

Višina 6,22 m

Razpon kril 21,21 m

Hitrost 860 km/h


Dolet 3,285 km

Število sedežev 48/50


22 Na kazalo

Letalo Canadair Regional Jet CRJ-900

Letalo Canadair Regional Jet CRJ-900

Dolžina 36,40 m

Višina 7,51 m

Razpon kril 24,90 m

Hitrost 882 km/h


Dolet 3,660 km


Razmak med sedeži 78,74 cm

Najeta letala za opravljanje poletov v rednem in čarterskem prometu.

Letalo Boeing 737-500

Letalo Boeing 737-500

Dolžina 31,01 m

Višina 11,07 m

Razpon kril 28,88 m

Hitrost 900 km/h


Dolet 5.648 km



23Na kazalo

2.4. Kronologija razvoja

1961 Ustanovljena čarterska letalska družba Adria Aviopromet z letali DC6, konec ●šestdesetih nakup letal DC-9.

1970 – 1980 Adria je eden najzanesljivejših čarterskih prevoznikov v Evropi. ●1980 – 1990 Domači redni poleti znotraj Jugoslavije, začetek mednarodnih rednih prog; Adria ●

postane članica IATA; flota: letala DC-9, MD-80, Dash-7. 1989 Nakup prvih letal tipa Airbus A-320. ●

1991 (25. junij) Republika Slovenija razglasi neodvisnost, Adria je iz političnih razlogov prizemljena ●za tri mesece.

1992 Konec januarja ponovno vzpostavi operacijo na bistveno zmanjšanem trgu; struktura ●poslovanja se občutno spremeni, iz pretežno čarterskega prevoznika postane prevoznik večinoma na rednih progah.

1995 Začetek sodelovanja z Lufthanso, vključevanje v evropske integracijske procese. ●1998 Nakup treh novih letal tipa Canadair Regional Jet 200. ●

2000–2004 Osredotočeni na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem po Evropi, stalno ●dodajanje novih destinacij in frekvenc na obstoječih linijah; intenziviranje sodelovanja z evropskimi letalskimi prevozniki, še posebno z Lufthanso.

2000 Nakup četrtega letala CRJ-200. ●2002 Adria izbrana kot prvi evropski pooblaščeni Bombardierjev vzdrževalni center za letala ●

CRJ.2004 (december) Adria se kot regionalna članica pridruži globalnemu združenju letalskih prevoznikov ●

Star Alliancea.2005 (januar) Nakup petega novega letala Canadair Regional Jet 200. ●

2006 (december) Adria prvič v samostojni Sloveniji prepelje več kot milijon potnikov. ●2007 (junij) V floto Adrie Airways sta uspešno vpeljani dve novi 86-sedežni letali CRJ-900. ●

2007 (december) Postali smo uradni prevoznik Vlade RS ob predsedovanju EU. ●2008 (december) Tretje letalo CRJ-900 se pridruži Adrijini floti. ●


24 Na kazalo

3. Upravljanje družbe

3.1. Organi vodenja in upravljanja

Uprava

Uprava Adrie Airways d.d. vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost ter jo neomejeno ●zastopa in predstavlja nasproti tretjim.

Imenuje in razrešuje jo nadzorni svet, ki s sklepom o sestavi uprave določi tudi njeno ●število in sestavo članov. Mandat uprave traja pet let.

Skladno s Statutom družbe, ki določa, da upravo sestavlja eden ali največ štirje člani, ima ●uprava Adrie Airways d.d. dva člana:

Mag. Tadej Tufek, predsednik uprave, zastopa družbo skupaj s članom uprave – podpred- ●sednikom. Mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave, zastopa družbo skupaj s predsednikom ●uprave.

Nadzorni svet

Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev, razen predstavnikov delavcev družbe, ki ju izvoli svet delavcev. Člani so izvoljeni za dobo štirih let. V letu 2008 sta bila na novo izvoljena predstavnika zaposlenih.

Nadzorni svet Adrie Airways d.d. ima šest članov, njegove glavne aktivnosti pa so:

nadzoruje vodenje poslov družbe, ●preverja sestavljeno letno poročilo, ●imenuje in razrešuje predsednika in člane uprave, ●obravnava investicijske, poslovne in finančne načrte družbe. ●


25Na kazalo

Člani nadzornega sveta, predstavniki delničarjev:

Branko Franc Grošl, predsednik od 12. 7. 2005 ●dr. Bogdan Znoj, namestnik predsednika od 12. 7. 2005 ●Aleš Vehar, član od 12. 7. 2005 ●Anton Grabeljšek, član od 24. 8. 2006 ●

Člana nadzornega sveta, predstavnika zaposlenih:

Urban Demšar, član od 18. 6. 2008 ●Tomaž Pečnik, član od 18. 6. 2008 ●Deana Potza, članica od 17. 6. 2004 do 17. 6. 2008 ●

Skupščina

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zvezi z družbo na skupščini skladno s Statutom ●družbe in Zakonom o gospodarskih družbah.

Skupščino lahko skliče uprava ali nadzorni svet, lahko pa se skliče tudi na zahtevo ●delničarjev, ki predstavljajo vsaj 10% osnovnega kapitala v družbi. Skupščino je potrebno sklicati vsaj 30 dni pred sejo.

Seje se lahko udeležijo tisti delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo pri KDD Centralni ●klirinško-depotni družbi d.d., Ljubljana na zadnji dan prijave na skupščino. Delničarje lahko na seji skupščine zastopajo njihovi zastopniki ali pooblaščenci.

Delničarji Adrie Airways d.d. so na 24. zasedanju skupščine dne 14. 8. 2008 odločali o: ●podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, ●imenovanju revizorja za leto 2008, ●uporabi bilančnega dobička za poslovno leto 2007. ●


26 Na kazalo

3.2. Upravljanje odvisnih družb

Skupino Adria Airways sestavljajo:

Adria Airways d.d., Ljubljana – matična družba ●Amadeus Slovenija d.o.o., Ljubljana – odvisna družba (95% delež) ●Adria Airways Kosovo d.o.o. – odvisna družba (100% delež) – v mirovanju ●

Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poročila, ker vključitev raču-novodskih izkazov odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote.

Amadeus Slovenija d.o.o., Ljubljana

Direktor: Mladen VesnaverŠtevilo zaposlenih: 10

Glavne dejavnosti odvisne družbe Amadeus Slovenija d.o.o. so distribucija, trženje ter vzdrževanje rezervacijskega sistema in programske opreme Amadeus za letalske družbe in agente, ki vršijo rezervacijo in prodajo letalskih vozovnic. To storitev opravlja v Sloveniji, Makedoniji in Albaniji.

3.3. Organizacijska struktura

UPRAVAIT in kontroling

Korporativno pravo in zavarovanje

Sistemi kakovosti

Trženjein prodaja

(sektor)

Zemeljskaoperativa in

nabava (sektor)

Vzdrževanjeletal

(sektor)

Letalskaoperativa(sektor)

Finance inračunovodstvo

(sektor)

Organizacijain kadri(sektor)

Letalsko varovanje

A B C D E F

K

L

U

QISO

S2


27Na kazalo

Dograjujemo omrežje naših poletov. Imamo en svet, eno nebo. Naše zračno križišče je dobilo nove smerokaze. Poslovne in turistične.

POSLOVNO POROČILO

POSLOVNO POROČILO4. Poslanstvo, vizija in strategija družbe

Poslanstvo

Adria Airways je podjetje, ki:

združuje znanja s področja letalstva, ●nudi svojim odjemalcem vrhunske storitve, ●dosega dobre rezultate z inovativnim delom zadovoljnih zaposlenih, ●prinaša lastnikom ustrezen dobiček, ●deluje v ravnotežju z okoljem. ●

Vizija

Želimo biti uspešen tradicionalni mrežni evropski letalski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste, prevoznik, ki dosega najvišji nivo kakovosti storitev v zadovoljstvo odjemalcev vseh svojih storitev, ob tem pa ohranja prepoznavnost lastne blagovne znamke.

Ključni strateški cilji

Osnovni cilj poslovanja je maksimiranje donosa lastniškega kapitala na enoto.

Glede na dosedanje poslovne strategije in vstop v Star Alliance smo začrtali poslovni model mrežnega prevoznika, ki se povezuje s partnerskimi letalskimi prevozniki in ponuja svojim potnikom globalno mrežo letov. Prepričani smo, da predstavlja izbrani poslovni model konkurenčno prednost, zato ga je potrebno izboljševati in dograjevati ter prilagajati konku-renčnim razmeram.

Adria Airways / Letno poročilo 2008 / POSLOVNO POROČILO

30 Na kazalo

Poslovno strategijo za obdobje 2007−2011 zaznamujejo:

prenova, ki zahteva poznavanje in razumevanje sprememb v okolju, visoko motiviran in ●odziven vrhnji menedžment, odločenost za premagovanje zastarelih miselnih vzorcev, sposobnost realiziranja novih ciljev na vseh nivojih ter sposobno vodstvo, ki v izpolnjevanje ciljev vključi vse zaposlene; rast, katere osnovni cilji so: povečanje tržnega deleža, večanje in optimiziranje kapacitet in ●razvoj podjetja kot celote; racionalizacija, ki zahteva izrazito usmerjanje v osnovno dejavnost, pri čemer so podporni ●procesi manj pomembni; zahteva močan finančni nadzor in omejuje porabo finančnih sredstev na vseh področjih.

Izbrana strategija

Temeljna poslovna usmeritev Adrie Airways je delovanje po principu mrežnega rednega letalskega prevoznika, ki ga odlikujejo individualni pristop, odzivnost in prilagodljivost. Podjetje se razvija v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in njihovi tenkočutni pozornosti do potnikov. Lete na atraktivne destinacije z relativno visoko frekven-tnostjo opravlja za različne skupine potnikov. Svojo odzivnost izraža z uvajanjem novih letov, povezovanjem krajev, ki so za potnike poslovno in turistično zanimivi. Pri oblikovanju voznega reda aktivno sodeluje s potniki in ga prilagaja njihovim potrebam.

Prizadevali si bomo za:

osredotočanje aktivnosti na zadovoljevanje in sistematično preverjanje potreb čim večjega ●števila potnikov; mrežo letov je potrebno izgrajevati glede na potrebe potnikov in tako ohraniti konkurenčno prednost, tj. relativno veliko število direktnih rednih in čarterskih povezav z matičnega letališča;izvajanje aktivnosti tržnega komuniciranja z namenom razlikovanja od konkurence; ●osredotočanje na pričakovanja potnikov; ●storitev visoke kakovosti in varnosti, kar dokazujemo z IOSA certifikatom. ●


31Na kazalo

Tržne aktivnosti Adrie Airways bodo upoštevale:

za zadovoljevanje potrebe večine potnikov na slovenskem trgu po globalni mreži letov je ●v danih tržnih razmerah in razvoju konkurence v EU smiseln nadaljnji razvoj partnerstva s strateškim zavezništvom Star Alliancea; zaradi segmentacije panoge, nizkocenovne konkurence in majhnega domačega trga je ●potrebno še naprej izgrajevati tudi mrežo direktnih linij iz Slovenije in zajeziti odliv potnikov h konkurenčnim prevoznikom; pričakovati je, da se vsi prevozniki nekdanjih republik skupne države ne bodo dolgoročno ●uspešno kosali s povečano tujo konkurenco na domačih trgih; torej velja te trge jemati kot perspektivne in zato ljubljansko letališče jačati kot vozlišče.

Za Adrio Airways je pomembno, da ostane najboljša izbira za letalska potovanja potnikov, ki potujejo v Slovenijo oz. iz nje, in da svoje poslovno tveganje zaradi majhnega domačega trga zmanjšuje z vstopom na tiste donosne tuje trge, kjer si lahko s kakovostjo svoje storitve za primerno ceno in s poslovno fleksibilnostjo zagotovi dolgoročen poslovni uspeh.

Vrednote korporacijske kulture, izhajajoče iz zavezanosti kakovosti

Osredotočenost na odjemalceOrganizacije so odvisne od svojih odjemalcev, zato naj razumejo njihove trenutne in prihodnje potrebe, izpolnjujejo njihove zahteve in si prizadevajo preseči njihova pričakovanja.

VoditeljstvoVodje vzpostavijo enotnost namena in usmeritve organizacije. Ustvarijo in vzdržujejo naj notranje okolje, v katerem se lahko zaposleni popolnoma vključijo v doseganje ciljev organi-zacije.

Vključenost zaposlenihZaposleni na vseh ravneh so jedro organizacije in njihova popolna vključenost omogoča, da se njihove sposobnosti uporabijo v korist organizacije.

Procesni pristopŽeleni rezultat se doseže uspešneje, kadar se aktivnosti in z njimi povezani viri vodijo kot proces.


32 Na kazalo

Sistemski pristop k vodenjuIdentificiranje, razumevanje in vodenje medsebojno povezanih procesov kot sistem prispevajo k učinkovitosti in uspešnosti organizacije pri doseganju njenih ciljev.

Nenehno izboljševanjeNenehno izboljševanje vsesplošnega delovanja organizacije naj bo stalen cilj organizacije.

Odločanje na podlagi dejstevUčinkovite odločitve temeljijo na analizi podatkov in informacij.

Vzajemno koristni odnosi z dobaviteljiOrganizacija in njeni dobavitelji so medsebojno odvisni, vzajemno koristen odnos pa povečuje sposobnost obeh strani za ustvarjanje vrednosti.


33Na kazalo

5. Skrbimo za naše potnike

V Adrii Airways si prizadevamo oblikovati storitve tako, da jih čimbolj približamo potrebam in pričakovanjem naših potnikov. Z načrtovanimi promocijskimi aktivnostmi vzpodbujamo zavedanje o mreži naših poletov in storitvah, utrjujemo našo blagovno znamko ter krepimo zvestobo kupcev.

Širimo mrežo poletov

Z uvajanjem novih direktnih povezav in dodajanjem števila letov na obstoječih progah omogočamo potnikom večjo fleksibilnost pri načrtovanju njihovih poti ter prihranek časa, ki ga porabijo za pot. Z večanjem števila direktnih letov do velikih evropskih vozlišč dodatno povečujemo dostopnost do mreže letov prevoznikov združenja Star Alliance. V letu 2008 smo odprli štiri nove linije v Atene, Bukarešto, Oslo in Stockholm ter povečali število tedenskih povezav v Evropo.

Najugodnejša cena letalskih vozovnic

Oblikovanje dostopnih cenovnih ponudb je postalo del naše prodajne politike. V aprilu smo uvedli stalno »Outlet« ponudbo, ki ni več omejena na določene destinacije in lete, pač pa jih dodajamo sproti glede na število razpoložljivih sedežev. S ponudbo želimo pritegnili nove potnike, ki so glede cen fleksibilni in lahko čas potovanja prilagodijo najugodnejši ceni. Poleg stalne Outlet ponudbe smo pripravili še tri sezonske akcije. Z Aegean Airlinesom smo podpisali sporazum o poslovnem sodelovanju in omogočili, da je novovpeljana linija do Aten povezana še z grškimi otoki. Poleg navedenih smo pripravili še več sezonskih ponudb. Naše cene bomo tudi v prihodnje oblikovali fleksibilno in izvajali enkratne prodajne akcije zapolnje-vanja prostih sedežev bodisi za določeno obdobje bodisi na posamezni destinaciji.

Klicni center in Center za stike s potniki

Pristen odnos, hitra odzivnost na povpraševanje in fleksibilnost pri reševanju zapletov so ključnega pomena za naše kupce in pri našem delu vse to upoštevamo. Za stik s korpora-tivnimi kupci skrbijo skrbniki ključnih kupcev v prodaji, naš klicni center pa potnikom nudi informacije in pomoč prav vse dni v tednu. Ob nakupu vozovnice imajo potniki možnost rezervacije določenega sedeža na letalu in tipa obroka. V sodelovanju z mobilnim operaterjem Mobitel nudimo potnikom plačljivo storitev SMS info, s katero je uporabnikom omogočeno poizvedovanje o stanju določenega leta na ta dan.

V letu 2008 smo odprli štiri nove linije.


34 Na kazalo

V centru za stike potnikov skrbimo za bazo korporativnih kupcev, s katerimi smo sklenili dogovor o sodelovanju, ter za bazo vseh slovenskih članov programa Miles&More. Potnike obveščamo o novostih, cenovni ponudbi, novih storitvah in ugodnostih za stalne potnike preko rednih in izrednih e-novic, člani programov zvestobe pa prejemajo periodična obvestila, vezana na ugodnosti njihovega programa. Število prejemnikov e-novic povečujemo tudi s pomočjo različnih promocijskih akcij.

V letu 2008 je stekel zahteven projekt vzpostavitve skupne CRM baze podatkov, ki bo osebju v klicnem centru, centru za stike s potniki in v odškodninski službi omogočala celovito in kvalitetno obravnavanje posameznega kupca, hkrati pa bo nudila dragocene podatke za izboljšavo in razvoj novih storitev. Do konca leta 2008 je zaživel del programa, s katerim spremljamo odško-dninske zahtevke. Projekt CRM bo v celoti predvidoma dokončan v letu 2009.

Elektronska vozovnica (ET)

Od 1. junija 2008 dalje lahko IATA agencije, ki so vključene v BSP distribucijsko mrežo po celem svetu, izdajajo vozovnice le v elektronski obliki. Adria je do decembra 2008 uvedla možnost sprejemanja elektronskih vozovnic na vseh svojih rednih linijah; sklenila je 56 IET sporazumov s tujimi prevozniki in s tem omogočila izdajo ET tudi na letih v kombinaciji z njimi. Izdaja elektronske vozovnice je omogočena preko 6 različnih GDS rezervacijskih sistemov.

Konec decembra je bil odstotek odletenih kuponov na letih Adrie Airways v elektronski obliki 92%. Z vzpostavitvijo BSP distribucijske mreže na Kosovu, ki bo predvidoma v juniju 2009, se bo odstotek izdanih elektronskih vozovnic povečal na 97%.

Elektronska vozovnica prinaša prednosti tako za potnike kot tudi za prevoznika, njene glavne prednosti pa so:

modernejši, hitrejši in natančnejši proces izdaje vozovnice ● bistveno manjša možnost zlorabe pravil pri izdaji vozovnice, saj mora biti podatek identičen ●v vseh sistemih, ki so vključeni v proces rezervacije in izdaje vozovnicehitrejša obdelava podatkov z letališč ●potniki lahko rezervirajo vozovnico od doma, iz službe … in jo tja tudi prejmejo ●hitrejša izdaja računov tujim prevoznikom ●manjši stroški obdelave podatkov ●manjši stroški vozovnic ●ni možnosti izgube ali kraje vozovnice ●izpolnjevanje zahtev IATA in s tem možnost prodaje preko njenih distribucijskih kanalov ●

Elektronska vozovnica prinaša prednosti.


35Na kazalo

www.adria-airways.com

V letu 2008 smo vse od njene ustanovitve leta 1998 dalje že drugič prenovili spletno stran adria-airways.com oziroma adria.si (domena za trženje v Sloveniji). Strani so dobile novo obliko in koncept. Cilj postavitve strani je vzdrževanje in dvig ugleda družbe, predvsem pa je odličen dodatni prodajni kanal, s katerim uporabnikom omogočamo varen, enostaven in udoben način nakupa vozovnic. S prenovo smo zato v ospredje postavili prodajo in posebno ponudbo Adrie Airways. Tudi pri spletnem trženju upoštevamo zakonodajo EU, po kateri morajo biti cene prikazane v celoti z vsemi letališkimi pristojbinami in drugimi dajatvami ter stroškom rezervacije, v procesu nakupa pa so pristojbine dodatno specificirane.

Na spletnem mestu adria-airways.com / adria.si smo v letu 2008 zabeležili 1,3 mio. obiskov, kar je za 24% več kot v predhodnem letu. Prodali smo za 67% več vozovnic in prihodek iz spletne prodaje povečali za 74%. Rast prometa pripisujemo vse večji razširjenosti tega prodajnega kanala doma in v svetu, fleksibilni in ažurni ponudbi, rednemu obveščanju, v prvi polovici leta pa tudi povečanju letalskega prometa od/do Ljubljane v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Pri uporabnikih želimo doseči, da bi se radi vračali na naše spletne strani, zato skrbimo za kvalitetno delovanje strani, varnost nakupa, za verodostojne vsebine in nove ponudbe ter za možnost, da uporabniki na naši spletni strani interaktivno delujejo. Našim kupcem zagota-vljamo na spletu informacije in pomoč vse dni v tednu. Potnikom Adrie Airways omogočamo spletno prijavo na let (web check-in) ter SMS info – dnevno informacijo o določenem letu. Poleg rezervacije vozovnic je preko spleta možno naročiti še prevoz in namestitev ter preveriti status rezerviranega potovanja »Preveri potovanje/Check my trip«.

Adria v novi obleki

Prijeten in urejen videz našega osebja je pomemben del zunanje podobe družbe, hkrati pa prispeva k dobremu počutju potnikov, s katerimi osebje komunicira. Po daljšem času smo se v Adrii Airways odločili, da osvežimo uniforme našega letalskega osebja ter osebja na letališčih in prodajnih mestih. Tako smo v letu 2008 speljali projekt, ki je poleg nove oblikovne zasnove zajemal še izbor materiala in dobaviteljev ter prenovo službenih pravil nošenja uniforme. Nova linija oblačil je zasnovana v duhu časa vrhuncev glamuroznosti letalskih potovanj v šestdesetih in sedemdesetih letih. Oblačila imajo tako z vrnitvijo klobučkov in rokavic rahel retropridih. Izdelavo uniform so v celoti prevzela slovenska podjetja, oblikovanje pa smo zaupali našim priznanim oblikovalcem.

1,3 mio. obiskov.


36 Na kazalo




Skrb za potnike med letom

Poleg zagotavljanja rednosti poletov in varnosti letenja je dobro počutje potnikov med letom naša največja skrb. Še posebej smo se v letu 2008 posvetili kvaliteti in pestrosti ponudbe hrane v poslovnem in ekonomskem razredu. Za poslovni razred smo na letalu razširili ponudbo časopisov, in sicer so poleg dnevnikov potnikom sedaj na voljo tudi izbrane revije, tako tuje kot domače.

Za prijetnejši let ponudimo potnikom vsaka dva meseca novo izdajo brezplačne dvojezične revije Adria Airways In-Flight Magazine. V revijo uvrščamo aktualne informacije o kulturi in umetnosti ter o krajevnih, pokrajinskih, zgodovinskih in drugih zanimivostih Slovenije in destinacij, kamor letimo. Revija se ponaša s kvalitetnimi članki, bogatimi ilustracijami in z visoko kakovostjo izvedbe.

Našim najmlajšim potnikom smo v letu 2008 namenili prvo številko zabavno-poučne slikanice Medvedek Adrian, ki je nastala v sodelovanju s priznanimi slovenskimi literarnimi in likovnimi ustvarjalci. Želimo si, da bi zbirko slikanic Medvedek Adrian vsako leto dopolnili z novo.

Storitev na letališču

V želji po čim kvalitetnejši storitvi, ki jo nudimo potnikom, dajemo poseben poudarek strokov-nosti osebja na matičnem letališču, ki je na voljo potnikom predvsem v primeru nerednosti v prometu, kot so daljše zamude in morebitne odpovedi letov. Te storitve opravljajo za nas na tujih letališčih izbrani pogodbeni partnerji.

Na področju prijave na let sledimo razvoju v panogi, uspešno smo vpeljali elektronsko karto ter spletno prijavo na let za odhode z letališč Ljubljana, Zürich, Bruselj, Kijev, Skopje, Bukarešta, London-Gatwick, Podgorica in Sarajevo. S prevozniki – člani združenja Star Alliancea – sodelujemo pri iniciativah za kolokacijo na evropskih letališčih z namenom zagotoviti našim potnikom enostavne in hitre povezave z enega na drugi let znotraj mreže Star Alliancea. Naši potniki v poslovnem razredu imajo na voljo vstop v pogodbene poslovne salone na letališčih, dodatno pa imetniki kartic programa Miles&More na osnovi njihovih ugodnosti lahko koristijo tudi poslovne salone pod okriljem članov Star Alliancea.

In-Flight Magazine - brezplačna dvomesečna revija.


37Na kazalo

Na področju storitev zemeljske oskrbe že nekaj let uspešno znižujemo stroške zemeljskih storitev, tako z izbiro novih dobaviteljev na liberaliziranih trgih kot tudi s pogajanji pri obstoječih partnerjih. Kvaliteto storitev dobaviteljev oskrbe potnikov in letal spremljamo dnevno preko poročil naših predstavnikov, posadk ter občasnih pripomb potnikov.

V primeru zamujene prtljage potniku s pomočjo mendarodnega sistema za iskanje prtljage WorldTracer, ki ga uporabljamo od leta 1994, prtljago v 24 do 36 urah po prijavi v večini primerov najdemo in vrnemo. Po podatkih združenja AEA se uvrščamo v zgornjo tretjino po številu zamujenih kosov prtljage na 1000 prepeljanih potnikov.

Adria Airways dosledno spoštuje vse uredbe Evropske komisije o pravicah potnikov v letalskem prometu. Skupaj z upravljavci letališč posvečamo v skladu z uredbo Evropske komisije posebno pozornost osebam z omejeno mobilnostjo, posebna pomoč jim je na voljo tako na zemlji kot v letalu.

Več za naše zveste potnike

Miles&More

Zvestobo stalnih potnikov nagrajujemo v programu Miles&More, ki je po številu članov in v program vključenih prevoznikov ter tudi po mnenju letalskih potnikov vodilni v svetovnem merilu. Število evidentiranih članov v Sloveniji je v letu 2008 naraslo za 11% in jih je sedaj skupaj 35.868, od tega je 11.884 aktivnih članov, kar pomeni 20% povečanje glede na predhodno leto. V našem Centru za stike s potniki skrbimo za redno obveščanje članov o vseh novostih in ugodnostih v zvezi z našimi poleti, omogočamo prenos računalniških podatkov do centralnega sistema, izvajamo kontrolo stanja ter upravičencem izdajamo nagradne vozovnice na Adrijinih letih. V letu 2008 je program praznoval 15 let obstoja. V obeleženje te obletnice na globalni ravni smo se dejavno vključili, izdali smo več obvestil za javnost in prispevali v nagradni sklad jubilejne nagradne igre.

V letu 2008 smo podprli postavitev slovenskih strani na spletnem portalu Miles&More za komuniciranje s člani in se vključili v projekt priprave vsebin. Slovenska stran bo po podatkih Miles&More predvidoma aktivna do konca leta 2009.

Adria Airways dosledno spoštuje vse uredbe.


38 Na kazalo

Adria Corporate Card

Zvestobo korporativnih kupcev nagrajujemo v okviru programa Adria Corporate Card, ki šteje 268 nosilcev kartice. V letu 2008 se je v program vključilo 30 novih pravnih oseb, število opravljenih poletov nosilcev pa je naraslo za 38% glede na predhodno leto. Do sedaj smo člane o stanju računa obveščali pisno, v letu 2009 pa bodo člani ACC dobili možnost kadarkoli preveriti trenutno stanje računa (zbrane točke/bonitete/porabljene točke) na njim namenjenem delu Adrijine spletne strani.

Adria – Diners Club - Miles&More partnerska kartica

V sodelovanju z Diners Clubom Slovenija lahko imetniki plačilne kartice Diners Club – Adria M&M zbirajo milje tudi z vsakim nakupom s to kartico. Število tako zbranih milj na računih v M&M v letu 2008 je naraslo za 45%, število imetnikov kartice pa za 10%.


39Na kazalo

6. Pogoji poslovanja v letu 2008

Za leto 2008, ki ga je zaznamovala visoka rast cen svetovnih surovin, še zlasti nafte, je bila značilna višja inflacija na globalni ravni ter tudi v Sloveniji. Inflacija v evroobmočju je dosegla vrh julija 2008, ko je bila 4-odstotna. V Sloveniji je bila ob tem času inflacija, merjena s harmoniziranim, to je s primerljivim evropskim indeksom 6,9%, doslej najvišja po uvedbi evra pri nas. Umirjati se je začela v drugi polovici leta, ko se je začela cena nafte drastično zniževati.

Evro, ki se je glede na dolar krepil vse od januarja 2007, je julija 2008 dosegel rekordno vrednost 1,577 dolarja. V naslednjih mesecih je dolar do evra postopno apreciiral – 1 evro je bil decembra 2008 1,345 dolarja. K temu so bistveno prispevale napovedi o ohlajanju gospodarske rasti v evroobmočju, še posebej v velikih gospodarstvih, kot so Nemčija, Italija, Francija, in tudi v drugih državah. V povprečju pa je bil evro v letu 2008 vreden 1,47 dolarja. Večina analitikov napoveduje, da se bo dolar do evra tudi v letu 2009 še okrepil.

Prvih osem mesecev leta 2008 leta so zaznamovali naraščajoči stroški nafte, ki so v juliju dosegli rekordno ceno 147 USD na sodček. Kreditna kriza v ZDA je prerasla v globalno finančno krizo, ki se odraža tudi v letalski industriji in je v nekaterih državah že prešla v splošno recesijo ter začela vplivati na zmanjševanje povpraševanja.

35

30

25

20

15

10

5

0

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008E 2009E

Stroški goriva kotodstotek celotnihoperativnihstroškov od 2001 do 2009 (ocena v %)

13 13 1417

22 2428

32

25

Vir: Centre for Asia Pacific Aviation & IATA


40 Na kazalo

Obdobje med aprilom in septembrom 2008 je bilo eno najslabših v zgodovini letalske industrije. Prevozniki so se z naraščajočimi stroški letenja borili s pomočjo zmanjševanja kapacitet na trgu (ukinjanje frekvenc, linij, prizemljitev letal), z letenjem z optimalno hitrostjo (nižja hitrost – optimalna poraba), nadomeščanjem manj učinkovitih letal z novejšimi, dife-renciacijo produkta in uvajanjem doplačil za storitve, ki so bile poprej vključene v osnovno ceno (brezplačna prtljaga, rezervacija sedeža, hrana na letalu… – t.i. »à la carte pricing«). Glede na izrazito usmerjenost v zniževanje stroškov in povečevanje učinkovitosti v preteklih letih, je v letalski industriji ostalo še zelo malo rezerv, ki bi jih lahko izkoristili.

V avgustu je začela cena nafte po rekordno visokih cenah padati in se je do konca leta 2008 znižala na okoli 40 USD za sodček, vendar je ta pozitivni trend vplival na poslovanje letalskih prevoznikov šele od septembra dalje. Hkrati s padanjem cen nafte se je začel krepiti tečaj ameriškega dolarja, kar zmanjšuje ugoden vpliv nižjih stroškov goriva na evropske prevoznike.

Konec preteklega leta so zaznamovali padajoči donosi in drastično zmanjševanje povpra-ševanja (zlasti v segmentu poslovnih potnikov), medtem ko so nekatere letalske družbe »pridelale« dodatno izgubo na račun hedginga cen goriva.

Podatki IATA za 2008

V letu 2008 se je mednarodni letalski potniški promet povečal za 1,6% (7,4% v 2007), cargo promet pa se je zmanjšal za 4%; v decembru se je število potnikov zmanjšalo za 4,6% v primerjavi z letom 2007, prepeljani tovor pa kar za 22,6%, vse to pa več kot očitno kaže na upadanje mednarodne trgovine (tovorni promet predstavlja 35% vrednosti mednarodne trgovine z dobrinami) in se nadaljuje v letu 2009. Kapaciteta rednih potniških letov se je v letu 2008 povečala za 3,5%, zaradi česar se je zasedenost potniške kabine zmanjšala na 75,9% (77,3% v 2007).

V preteklem letu je letalska industrija zabeležila izgubo v znesku 8 mrd. USD, od tega so kar polovico izgube »pridelali« samo v zadnjem četrtletju leta 2008. V preteklih obdobjih recesije so slabosti na trgu potovanj trajale približno tri leta, zato IATA ne predvideva rasti potniškega prometa nad 4% prej kot v letu 2011, medtem ko naj bi se rast tovornega prometa v skladu s svetovno trgovino vrnila na nivo nad 6% do leta 2010. V letu 2009 naj bi letalski prevozniki zabeležili izgubo v višini 4,7 milijard USD.


41Na kazalo

Raziskava poslovnega zaupanja, ki jo izvaja IATA, kaže, da samo še četrtina intervjuvancev pričakuje povečanje dobička in rast števila potnikov v letu 2009, medtem ko jih polovica pričakuje nadaljnje zmanjševanje dobičkov in števila potnikov, velika večina pa pričakuje zmanjšanje prihodka na potnika. Rast števila zaposlenih v letalski industriji se je nadaljevala tudi konec leta 2008, medtem ko naj bi se v letu 2009 stabilizirala ali nekoliko upadla.

Pregled podatkov Združenja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) za leto 2008

Podatki prevoznikov, ki so vključeni v Združenje evropskih prevoznikov (AEA), kažejo, da se je število potnikov na letih znotraj Evrope v letu 2008 zmanjšalo za 2,7% v primerjavi z letom 2007, medtem ko se je kapaciteta, merjena v številu sedež-kilometrov, povečala za 1,4%; promet, merjen s številom potniških kilometrov, se je zmanjšal za 0,3%. Posledično se je povprečni izkoristek potniške kabine zmanjšal za 1,2 odstotne točke in znaša 68,1%. Gledano celotni promet, vključno z čezoceanskimi leti, se je število potnikov, ki so jih prepeljali prevozniki AEA, v tem obdobju zmanjšalo za 1,5%, število potniških kilometrov se je povečalo za 1,2% in število sedež-kilometrov za 3%; povprečni izkoristek potniške kabine je tako znašal 76%, kar je za 1,3 odstotne točke manj kot v letu poprej.

Slika za sam december je še slabša, saj se je število potnikov znotraj Evrope zmanjšalo za 10,2% ob 6,5% zmanjšanju kapacitet, celotno število prepeljanih potnikov s prevozniki AEA pa se je zmanjšalo za 8% ob 3% zmanjšanju kapacitet.


42 Na kazalo

7. Poslovni segmenti

7.1. Redni promet

Tržna strategija

V skladu s poslovno usmeritvijo in razvojem podjetja je letenje na rednih linijah osrednja in ključna poslovna dejavnost, ki jo dopolnjujeta čarterski prevoz in prevoz tovora. Osnovni strateški cilj Adrie Airways v segmentu prevoza potnikov na rednih linijah je širjenje mreže letov preko Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Široka mreža letov je za dolgoročno rast in obstoj letalskega prevoznika ključnega strateškega pomena ter kot takšna tudi njegova glavna konkurenčna prednost. S tem namenom z novimi frekvencami krepimo obstoječe linije in odpiramo nove redne povezave med Slovenijo in Evropo.

Z dodatnimi frekvencami na obstoječih linijah si prizadevamo za ohranitev in povečanje tržnih deležev, z novimi linijami pa dodajamo nove perspektivne trge. Ena izmed ključnih strateških prednosti je članstvo v združenju letalskih prevoznikov Star Alliance – z leti na večja evropska vozlišča omogočamo našim potnikom preko mreže letov prevoznikov združenja Star Alliance povezavo z 912 letališči v 159 državah po vsem svetu. Hkrati našim zvestim potnikom omogočamo zbiranje in koriščenje nagradnih milj na vseh letih prevoznikov Star Alliancea.

Med naše ključne sposobnosti in primerjalne prednosti, ki jih skušano ohranjati in izboljševati, štejemo hitre in udobne povezave na direktnih letih, vozni red, prilagojen potrebam potnikov, cenovno konkurenčnost ter kakovost naših storitev. Adria je podjetje, ki ga odlikujejo indivi-dualen pristop, odzivnost in prilagodljivost. Razvija se v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in tenkočutni pozornosti do potnikov.

Konkurenca

Trend povečanja konkurence na ljubljanskem letališču, ki je bil najbolj izrazit v obdobju od 2002 do 2005, se umirja. Na domačem trgu se je delež rednih potnikov Adrie Airways zmanjševal od leta 2001, ko je znašal 93%, do leta 2005, ko je znašal 72,8%. V letu 2006 se je delež rednih potnikov Adrie Airways povečal za 0,5 odstotnih točk glede na predhodno leto. V letu 2007 je delež rednih potnikov Adrie znašal 73,3%, v letu 2008 pa se je še dodatno povečal na 79,0%.


43Na kazalo

Z ljubljanskega letališča je v letu 2008 letelo deset rednih letalskih prevoznikov. Poleg konkurence rednim linijam Adrie Airways konkurirajo nekateri izmed teh prevoznikov (s svojo mrežo letov) tudi mreži povezav, ki jo Adria omogoča preko evropskih vozlišč z mrežo letov Star Alliancea. Poleg rednih prevoznikov na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana predstavljajo konkurenco naši mreži iz Ljubljane prevozniki, ki letijo s sosednjih letališč (iz Trsta, Gradca, Celovca in Zagreba).

Največjo konkurenco za segment potnikov, ki potujejo iz jugovzhodne proti zahodni Evropi in obratno, nam predstavljajo drugi mrežni prevozniki, ki konkurirajo s svojimi vozlišči in mrežo letov, za isti trg in povečanje svojega tržnega deleža pa se borijo tudi nekateri čarterski prevozniki.

Adria Airways je svoje letenje oz. poslovanje na trgih zahodne Evrope v preteklih letih utrdila in povečevala število tedenskih oz. dnevnih frekvenc. Boljši produkt pomeni tudi več povezav preko vozlišča v Ljubljani ter boljšo pozicijo na trgu.

Konkurenca na domačem in tujih trgih se bo še naprej krepila, zato bo učinkovitost in razšir-jenost mreže poletov ključna konkurenčna prednost tudi v prihodnje.

Drugi pomembni dejavniki tržnega položaja

Mreža letov Adrie Airways je sestavljena iz treh dnevnih in ene nočne rotacije, kjer v prvi in tretji rotaciji zagotavljamo lete med Ljubljano in zahodnoevropskimi destinacijami, v drugi in nočni rotaciji pa povezave med Ljubljano in jugovzhodnimi destinacijami. Takšna mreža letov nam omogoča ustrezno ponudbo povezav za potnike, ki potujejo med zahodno Evropo in Balkanom. Istočasno nam leti proti zahodni Evropi omogočajo povezave za potnike iz Slovenije preko evropskih vozlišč s partnerji Star Alliancea po Evropi in drugih kontinentih (in v obratni smeri). Linije, pri katerih prevladuje potencial direktnih potnikov, lahko izstopajo iz splošnega vzorca mreže povezav.


44 Na kazalo

Glede na geografsko lego delimo trge, na katerih deluje Adria Airways, na:

slovenski trg z obmejnimi regijami (Istra, Zagreb z okolico, Reka z okolico, obmejni pas ●Italije in Avstrije) – prevoz potnikov iz Slovenije na Adrijini mreži letov ter preko evropskih vozlišč na mreži letov prevoznikov Star Alliancea; trge zahodne Evrope – prevoz potnikov z destinacij zahodne Evrope v Slovenijo in preko ●Slovenije na destinacije v jugovzhodni Evropi ter prevoz potnikov med državami EU; trge jugovzhodne Evrope – prevoz potnikov z destinacij jugovzhodne Evrope v Slovenijo ter ●preko Slovenije na destinacije v zahodno Evropo; trge, na katerih imamo svoje zastopnike, vendar na destinacije na trgu ne letimo (npr. ZDA, ●Kanada, Avstralija, Argentina …) – mreža zastopnikov nam omogoča prodajo vozovnic za prevoz iz omenjenih trgov do evropskih vozlišč ter naprej na Adrijinih letih do Slovenije (ter tudi dalje na Adrijini mreži letov).

Prodaja rednih linij po trgih je tesno povezana in sorazmerna s kapacitetami, ki jih ponujamo na posameznih linijah. Največji delež prodaje smo tako v letu 2008 ustvarili na trgu Slovenije, sledi EU s 33% in trgi jugovzhodne Evrope z 18%.

1. EU, Skandinavija, Švica2. JV Evropa3. Slovenija4. Ostalo

33 %18 %45 %

4 %1

2

3

4Delež prodaje rednih linij potrgih v letu 2008


45Na kazalo

V letu 2008 smo uspešno uvedli štiri nove redne linije: Atene (3 tedensko), Bukarešto (4 tedensko) in Stockholm (5 tedensko), na liniji za Oslo pa smo od junija do septembra leteli dvakrat tedensko. Povečali smo število frekvenc na linijah: Amsterdam s 6 na 9 tedensko, Bruselj z 18 na 19 tedensko, Kopenhagen z dodatno frekvenco v visoki sezoni, Kijev s 3 na 4 tedensko, München z 21 na 26 tedensko, Sarajevo s 7 na 13 tedensko, Skopje z 10 na 13 tedensko, Tirana s 7 na 10 tedensko, Zürich z 19 na 20 tedensko in Varšava s 3 na 5 tedensko. Skupaj smo število rednih letov v letu 2008 povečali za 15%. Na tujih trgih poskušamo izboljšati svojo prisotnost in razpoznavnost skozi razna strateška partnerstva tako z domačimi kot tudi tujimi ponudniki turističnih storitev, s sklepanjem code-share dogovorov, v okviru Star Alliancea pa postajamo na tujih trgih čedalje bolj prepoznavni kot kvaliteten in zanesljiv prevoznik.

Rezultati

Delež rednih potnikov je v primerjavi z vsemi potniki, ki smo jih prepeljali v letu 2008, znašal 84,8%, kar je za 1,6 odstotnih točk več kot v letu 2007. V rednem prometu smo v letu 2008 realizirali 24.476 letov, kar je za 15% več kot v letu 2007 in 6% manj od planiranega. Na rednih linijah smo prepeljali 1.103.810 potnikov, kar pomeni 17% povečanje v primerjavi z letom prej ter 4% manj od planiranega. Izkoristek potniške kabine se je zmanjšal za 2% in je znašal 63,25%, kar je za 4% manj, kot smo načrtovali.

LF

Leti

Potniki

Indeks povečanjapotnikov, letov inzasedenosti (LF) potniške kabine v rednem prometuleta 2008 in 2007

101

110

111

98

115

117

20082007


46 Na kazalo

Delež prihodkov rednega prometa, ki vključuje prihodek prepeljanih potnikov in prihodke od plačila prtljage, znaša 69,8% celotnih prihodkov Adrie Airways ter 82,5% prihodkov iz naslova komercialnega letenja. V letu 2008 smo prihodek rednega prometa povečali za 25%, kar je za 1% več od načrtovanega, in je znašal 143.581.293 EUR.

200.000.000

150.000.000

100.000.000

50.000.000

0

jan-dec 2006 jan-dec 2007 jan-dec 2008

Prihodki – redni promet potniki (v EUR)

Prihodki - redni promet (v EUR)

Indeks

105.993.856

108

114.882.559

108

143.581.293

125

Napoved za prihodnje obdobje

Vpliv globalne finančne krize, ki se kaže v upadanju BDP in svetovne trgovine, bo v letu 2009 negativno vplival na povpraševanje po letalskem prevozu potnikov tako na globalni ravni kot tudi v Evropi. IATA napoveduje za 2009 globalno izgubo letalske industrije v višini 4,7 mrd. USD kot posledico recesije in zmanjševanja povpraševanja.

V letu 2009 bomo glede na upadanje povpraševanja prilagajali kapaciteto gibanju povpra-ševanja, kar pomeni zmanjševanje števila frekvenc na nekaterih linijah, omejili pa smo tudi načrtovano širitev mreže letenja. V skladu s potrebami potnikov načrtujemo novo linijo med Ljubljano in Madridom dvakrat tedensko in povečanje števila frekvenc na linijah Priština (dodatno 7 frekvenc tedensko), Podgorica (dodatna tedenska frekvenca), Istanbul (dodatni dve tedenski frekvenci) in Tirana (dodatni dve tedenski frekvenci).

Število letov v letu 2009 načrtujemo na približno enakem nivoju kot v letu 2008, prav tako pa zaradi zmanjševanja povpraševanja in učinka predsedovanja EU v letu 2008 ne pričakujemo povečanja števila potnikov. Tedensko bomo v visoki sezoni ponujali 263 frekvenc na rednih linijah.


47Na kazalo

7.2. Čarterski promet

Tržna strategija

Čarterski prevoz ostaja komplementarna dejavnost rednemu prometu in je usmerjen predvsem na optimiziranje donosnosti in ne zgolj na povečevanja obsega, poleg tega pa posvečamo veliko pozornost tudi kakovosti uslug in utrjevanju blagovne znamke.

Konkurenca

Adrii Airways je v preteklem letu uspelo ohraniti položaj vodilnega čarterskega prevoznika na domačem trgu, vendar pa se pri prodaji čarterskih letov na določenih destinacijah (Tunizija, Turčija, Egipt) srečujemo z dokaj močno konkurenco tujih prevoznikov. Slovenski turistični trg še vedno ostaja tradicionalen s prevladujočo vlogo touroperatorjev, medtem ko je na delu evropskega trga vse bolj poudarjena vloga nizkocenovnih prevoznikov tudi v segmentu čarterskih prevozov.


Za Adrio ostaja značilno, da je na nacionalnem trgu daleč najpomembnejši čarterski prevoznik, katerega ključne destinacije so pogojene s tehničnimi karakteristikami flote. Tako hkrati pokrivajo tudi produkte naših kupcev na domačem in tujih trgih.

Na domačem trgu so bile nosilni produkt serije čarterskih letov, ki smo jih v poletni sezoni odleteli tako za slovenske kot tuje touroperatorje, ki tržijo svoje produkte na slovenskem trgu, in s tem ohranili vlogo vodilnega čarterskega prevoznika. Navedene serije čarterskih letov na uveljavljene destinacije na področju Sredozemlja, med katerimi izstopajo grški otoki, predstavljajo kar 60% delež v celotni prodaji čarterskih letov.

Ohranili smo tudi dve celoletni destinaciji, in sicer smo za slovenske touroperatorje celo leto leteli v egiptovski destinaciji Sharm el Sheikh in Hurgado. Prav tako smo ohranili svojo prisotnost na izraelskem trgu in realizirali že ustaljeno serijo »incoming« letov Ljubljana–Tel Aviv–Ljubljana.


48 Na kazalo

Uspešno smo nadaljevali rast prodaje ad hoc čarterskih letov na tujih trgih, kjer se je Adria Airways pozicionirala kot zanesljiv in kakovosten prevoznik v segmentu najzahtevnejših letov, kot so različni »incentive« dogodki in prevozi vrhunskih umetniških in športnih skupin. To je skupaj z rastjo prodaje »ad hoc« čarterskih letov na slovenskem trgu, kjer kot naročniki nastopajo poleg turističnih agencij tudi zainteresirana podjetja, športni klubi, kulturne in umetniške skupine in državne institucije, omogočilo rast prihodkov v segmentu ad hoc letov za 40%.

Rezultati

V letu 2008 se je nadaljeval trend rasti trga turističnih storitev in produktov tako na slovenskem kot tudi na tujih trgih, na katerih Adria Airways trži storitve, kar je vplivalo tudi na rast števila čarterskih letov. Tako smo v preteklem letu odleteli 2.707 letov, kar je za 10% več kot v letu 2007, in prepeljali 198.362 potnikov, kar predstavlja 4% rast. Prihodki od prodaje čarterskih letov pa so se povečali za 27% in znašajo preko 28 mio. EUR.

Največ letov je bilo v Grčijo, in sicer 1.042, kar je za 11% več kot leta 2007, in 979 »ad hoc« čarterskih letov, kar je 15% več kot leta 2007; delež prihodka od letov v Grčijo je 37%, od »ad hoc« letov pa 33% v celotnem prihodku. Povečalo se je tako število ad hoc letov za kupce na domačem trgu, kjer kot kupci nastopajo poleg turističnih agencij tudi zainteresirana podjetja, športni klubi, kulturne in umetniške skupine in državne institucije, kot tudi za kupce na tujih trgih, predvsem na trgu EU.


Tudi v naslednjem obdobju bomo poslovanje razvijali v smeri, skladni s sedanjo strategijo, kar pomeni usmerjenost v kakovost storitev in zagotavljanje optimalne donosnosti. Tradici-onalne čarterske serije za področje Mediterana in severne Afrike, ki predstavljajo glavnino čarterskega prometa, bomo še naprej dopolnjevali z »ad hoc« čarterskimi leti za domače in tuje turistične agencije, domača in tuja podjetja, športne klube in državne institucije. V letu 2009 tako načrtujemo 2.568 letov, kar je za 5% manj kot v letu 2008. Načrtovano število prepeljanih potnikov v čarterskem prometu je 200.300 in je za 1% višje kot v letu 2008.


49Na kazalo

7.3. Oddajanje letal

Tržna strategija

Pri oddajanju letal v najem sledimo cilju optimizacije flote predvsem v času, ko nekaterih letal zaradi nizkega povpraševanje ne potrebujemo za lastno letenje. Gre predvsem za zimsko obdobje, ko je povpraševanje po čarterskih poletih nižje, prav tako pa se zmanjša število rednih potnikov in se lete prerazporeja na letala z manjšo kapaciteto. Zaradi zagotavljanja nadzora nad stanjem letal oddajamo letala samo v »wet-lease« najem.

Konkurenca

Od novembra do marca se zaradi presežne ponudbe v nizki sezoni pojavlja na trgu močna konkurenca. Večina evropskih prevoznikov ima višek kapacitet in jih oddaja po izredno nizkih cenah. Največji konkurenti so prevozniki iz vzhodne Evrope in področja novih članic EU ter čarterski prevozniki, ki nemalokrat oddajajo letala tudi pod lastno ceno.


Kot večina srednjeevropskih prevoznikov se tudi Adria Airways srečuje s problemom izrazite »sezonskosti« predvsem na področju večjih letal tipa A-320. V poletnih mesecih je na trgu premalo kapacitet, v zimskih mesecih pa ravno obratno.

Po letalih tipa CRJ-200 in CRJ-900 ni večjega povpraševanja.

Letalski prevozniki naročajo nova letala, zato se možnost oddaje predvsem v zimskem obdobju zmanjšuje. Tudi na trgih, kjer je bilo do sedaj pomanjkanje kapacitet (Indija, Kitajska, Bližnji vzhod, severna Afrika), prevozniki naročajo lastna, nova letala, zato bo povpraševanja po najemu temu primerno manj.

Pri oddaji letal so ključnega pomena naše prednosti zanesljivega in učinkovitega prevoznika, ki je s svojo ceno konkurenčen na trgu.


50 Na kazalo

Rezultati

Z oddajo letal v »wet-lease« najem smo realizirali 11,1 mio. EUR prihodka, kar je za 29% manj kot leta 2007, saj smo večji del leta oddajali le eno letalo tipa A-320.


V bližnji prihodnosti se zaradi recesije predvideva na trgu velik presežek letal, kar bo pomenilo večjo konkurenco.

V naslednjih letih se pričakuje zmanjšanje obsega oddaje letal za dolgoročno obdobje predvsem zaradi potreb za letenje v lastni operaciji. V času poletne sezone 2009 bo eno letalo A-320 še vedno v wet-lease oddaji v Libiji.

Z oddajo letal smo realizirali 11,1 mio. EUR.


51Na kazalo

7.4. Trženje medijskega prostora

Komuniciranje z mediji

Na področju trženja lastnih medijev in promocijskih akcij smo v tem obdobju sklepali letne dogovore z naročniki, dobavitelji – zakupniki naših medijev – ter tržili medijski prostor.

Mediji letalskih prevoznikov so zaradi svoje ekskluzivnosti atraktiven oglaševalski medij, saj so potniki izpostavljeni oglasnemu sporočilu večji del potovanja, različni segmenti potnikov pa so primerne ciljne skupine za različne vrste oglaševanja. To dejstvo učinkovito izkoriščamo tudi v Adrii Airways, saj s širokim naborom najrazličnejših medijev, tako tiskanih kot ambientnih, nudimo našim naročnikom na nevsiljiv način veliko možnosti za predstavitev njihovih produktov in storitev. Pester izbor medijev, različne vrste oglaševanja – od oglasov, oglasnih sporočil do raznih promocij – nudijo izrazito ciljno oglaševanje. Na tak način naši naročniki dosežejo kar največjo učinkovitost, to pa dokazujejo njihove povratne inormacije. Posebno pozornost namenjamo našim najmlajšim potnikom, ki jim v sodelovanju z našimi partnerji z drobnimi pozornostmi krajšamo potovanje z letalom. Pri trženju medijev skrbno upoštevamo vrednost blagovne znamke Adria Airways. Oglaševalce v naših medijih izbiramo predvsem glede na to, kako se dopolnjujejo z našo osnovno dejavnostjo.

V letu 2008 smo dosegli prihodke iz trženja na/v medijih, in sicer:

z oglaševanjem na trupu letal, ● z oglaševanjem v tiskanih publikacijah Adria Airways In-Flight Magazine, v voznem redu in ●na nekaterih potovalnih dokumentih,z distribucijo promocijskega materiala in s predstavitvami izdelkov v letalih, ●z oglaševanjem v potniški kabini, ●na artiklih, ki se uporabljajo pri servisu na letalih, ●z oglaševanjem na spletni strani. ●

Prihodek od oglaševanja v naših medijih za 2008 je znašal 1,1 mio. EUR in je za 1% presegel prihodek v 2007.


52 Na kazalo

Poudarek pri promociji storitev

Poudarek pri promociji storitev Adrie Airways v l. 2008 je bil na novih linijah, ki smo jih uvedli s poletno sezono v Atene, Bukarešto, Oslo in Stockholm. Skupaj s Slovensko turistično organizacijo, Aerodromom Ljubljana in združenjem SPOT smo na omenjenih trgih izvedli promocijske aktivnosti. Nove linije smo promovirali tudi na slovenskem trgu – zlasti po radiu, v city lightih, tiskanih medijih in na naših spletnih straneh. Za dodatno promocijo novih linij pri najpogostejših potnikih smo članom kluba zvestih potnikov Miles&More za potovanja na teh linijah do vključno 31. julija 2008 omogočili dvojne milje.

Promocijske akcije smo izvedli tudi na trgih Albanije, BiH in Makedonije, kjer smo oglaševali povečanje števila tedenskih povezav. S podjetjem Microsoft smo sklenili dogovor o zakupu medijskega prostora na trupu letala CRJ-200, v In-Flight reviji, na vozovnicah in ambientnih medijih na letalu. Dogovor z družbo BMW group Slovenija o oglaševanju na trupu letala smo nadgradili s co-brand sodelova-njem.

Z različnimi zakupniki smo sklenili dogovore o distribuciji promocijskih letakov na letalih. Skupaj s Telekomom in Drogo Kolinsko smo omogočili nakup pobarvank, ki jih razdeljujemo otrokom na letalu, ob dnevu žena pa smo potnice in potnike obdarili z bonboni Baci.

Za obdobje nizke sezone smo za prodajo v Sloveniji in tujini pripravili in realizirali spletno prodajno ponudbo »Zimsko-pomladna akcija«. Za promocijo nove Outlet ponudbe smo pripravili medijsko kampanjo, ki poteka kontrinuirano v različnih medijih. V poletnih mesecih smo oglaševali našo posebno ponudbo cen za potovanje do grških otokov, ki smo jo oblikovali v partnerstvu z Aegean Airlinesom. Leto smo zaključili z decembrsko »LSHOP« ponudbo za enodnevni obisk Amsterdama, Dunaja in Münchna.


53Na kazalo

7.5. Prevoz tovora

Tržna strategija

V Adrii opravljamo prevoz blaga prav tako skrbno kot vse ostale storitve. S prilagojenostjo potrebam strank, dobro organizacijo in nadzorom prevoza pošiljk z obstoječim cargo informa-cijskim sistemom »eChamp« zagotavljamo kakovostno storitev. Ponudba konkurenčnih cen, fleksibilnost pri izbiri transportnih poti, odzivnost in prilagodljivost pa so ključni dejavniki, ki jih izpolnjujemo za obstoj na vse bolj odprtem in konkurenčnem trgu.

Poleg splošnega prevoza tovora bomo tudi v bodoče kar največ pozornosti posvečali prevozu pošte in sodelovanju z »integratorji«, našim prodajnim agentom pa nudili prevozne storitve, ki hkrati vključujejo tudi cestne prevoze povsod tam, kjer je prostor na naših letalih omejen.

Konkurenca

Klasični konkurenci ostalih letalskih prevoznikov, ki delujejo na našem trgu, se pridružujejo tudi »integratorji«, ki nudijo kompletno uslugo od vrat do vrat, prodajnim agentom pa tudi nizke cene za splošni tovor.

Trg je vse bolj občutljiv na cene v primerjavi z ostalimi vrstami prevoza – vedno večjo konkurenco predstavlja zlasti kamionski prevoz. V Sloveniji vse večji tržni delež pripada tudi generalnim prodajnim agentom, ki zastopajo »off line« prevoznike, prodajajo prevoz s tovornjaki iz Ljubljane do večjih letališč v EU in si tako z nižjimi cenami večajo tržni delež.


Ponudbo do destinacij, kamor Adria ne leti direktno, omogočamo v sodelovanju s prevozniki, s katerimi imamo posebne dogovore o delitvi tovornin. Pri teh prevozih je naš položaj boljši na trgih jugovzhodne Evrope, kjer večji prevozniki zaenkrat nimajo tako močnega vpliva oziroma prodajnih aktivnosti.

Prevoz tovora izvajamo na Adrijinih rednih potniških letih kot dopolnilno storitev, ki pa je kot taka odvisna od prostih kapacitet in konstantne ponudbe na teh letih. Na linijah, kjer se večinoma planirajo letala CRJ-200 in CRJ-900, je prostora za tovor relativno malo, pošiljke pa limitirane tako po dimenzijah kakor po teži (maksimum 100 kg/tovorek). Tudi vozni red je prilagojen potrebam potnikov in včasih ne ustreza naročniku prevoza tovora. Rešitev smo našli v cestnih kamionskih povezavah, vendar z manjšim prihodkom.


54 Na kazalo

Trenutno povpraševanje pri obstoječih cenah na trgu ne omogoča uvedbe cargo linije do katere koli balkanske destinacije.

Rezultati

V letu 2008 smo na rednih linijah prepeljali 1.561.355 kg tovora, kar je enako kot leto poprej, medtem ko se je prevoz tovora na kamionih povečal za 5% in je znašal 142.993 kg. Poštnih pošiljk smo prepeljali 728.161 kg, kar je za 9% več kot v letu 2007. Prihodki od prevoza tovora so v letu 2008 znašali 2.739.072 EUR, kar je toliko, kot smo planirali.


Glede na občutno manjše povpraševanje in veliko konkurenčnost kamionskega prevoza v Evropi in na Balkanu, kamor je usmerjena večina naše prevozne ponudbe, je bila in ostaja naša tržna niša prevoz pošiljk s težo do okoli sto kilogramov. Izjemi sta le Priština in Istanbul, kamor večinoma leti letalo A-320.

V letu 2008 močnejših znakov recesije še ni bilo čutiti. Z zniževanjem cen in prilagajanjem ponudbe potrebam na trgu se trudimo ostati učinkoviti, varno in hitro prepeljati vse vrste tovora in ostati eden od ključnih igralcev v regiji na področju prevoza tovora.


55Na kazalo

7.6. Vzdrževanje letal za tretje osebe

Tržna strategija

Adria Airways, sektor Vzdrževanja letal (v nadaljevanju SVL), je na trgu vzdrževanja regionalnih letal (CRJ) kot Bombardierjev center za Evropo prisoten od leta 2002. Prioriteta je vzdrževanje lastne flote. Delež vzdrževanja za tuje naročnike variira obratno sorazmerno z aktivnostmi, ki jih je potrebno izvajati na letalih lastne flote. V letu 2008 je bilo razmerje aktivnosti za tuje naročnike in našo floto 51%:49%. To razmerje nameravamo v naslednjih letih postopno povečevati do razmerja v korist dela na tretjih strankah. Razmerje med aktivnostmi na letalih CRJ in družine Airbus je na enakem nivoju kot 2007, v 2009 pa pričakujemo večji % dela na letalih Airbus. Pri CRJ floti je opazen dvig deleža na CRJ-900. Za leto 2009 planiramo 2% povečevanje obsega poslovanja. Naše marketinške in prodajne aktivnosti so usmerjene k direktnim stikom s potencialnimi kupci in ta politika se bo nadaljevala še v prihodnje. Dodatno se usmerjamo tudi na oglaševanje po internetu in v strokovnih revijah.

1. Airbus2. CRJ

31 %69 %1

2

Leto 2008

1. A-3192. A-3203. A-3214. CRJ-1005. CRJ-2006. CRJ-900

9 %17 %

5 %2 %

22 %45 %

1

2

3

4

5

6

Delež opravljenih pregledov za tuje naročnike po tipih letal(jan-dec 2008)


56 Na kazalo

V letu 2008 se je začela struktura tretjih strank spreminjati. V hangarjih smo imeli več strank iz držav izven Evrope (Rusline, Nova Air, China Taly). Tudi v prihodnje kaže na pestrost strank iz teh dežel (Estonija, Ukrajina, Libija). Razlog za to je v prodaji evropske CRJ-100/200 flote na obrobje Evrope in dlje. Pojavlja se vedno več prevoznikov s floto CRJ v deželah Bližnjega vzhoda. V letu 2008 smo z obstoječimi strankami ohranili pogodbe, nekaj pa smo jih tudi podaljšali. V istem letu smo uspešno opravili servisne preglede na 96 letalih v lasti drugih letalskih družb (66 letal tipa CRJ in 30 letal družine Airbus). V avgustu smo odpremili 500. projekt za tretje stranke (Eurowings), do konca leta pa v celoti 541. projekt.

12.000.000

10.000.000

8.000.000

6.000.000

4.000.000

2.000.000

0

Vzdrževanjeletal

Line Izobraževanje Popravilarezervnih

delov

Prodajarezervnih

delov

Najemrezervnih

delov

Realizacija v letu 2008 (v EUR)

Za leto 2009 planiramo 2% rast prihodka na tretjih strankah, kar je nekako v skladu tudi z drugimi evropskimi vzdrževalnimi organizacijami (Lufthansa – 2,2%). Interno je realizacija v veliki meri odvisna od večanja/manjšanja števila letal lastne flote, a to je ta trenutek še nedefinirano. Realizacija pa je odvisna tudi od trenda gibanja svetovnega trga v celoti. Kriza v vzdrževalnih organizacijah se je napram prevoznikom pričela nekako s 6-mesečnim zamikom in je direktno povezana z manjšim številom odletenih ur svetovne flote.

Leto 2008 je bilo plodno tudi v pridobivanju novih licenc (14) in vpisih tipov letal v licence (32) letalskih tehnikov. Tako po dolgih letih naporov v šolanje letalskih tehnikov/mehanikov pričenjamo žeti sadove. Ob praktično enakem prihodku kot v letu 2007 smo tako število ur najetih tehnikov/mehanikov zmanjšali za 15%. Še hitrejši trend zmanjševanja teh ur pričakujemo v letu 2009.


57Na kazalo

Interne in eksterne tržne grožnje

V zadnjem obdobju leta 2008 smo se pričeli zaradi nestabilnih razmer v letalstvu in tudi splošno soočati z vedno krajšimi odpovedmi/napovedmi projektov tretjih strank. Posledično je zelo oteženo planiranje prostora in osebja. Koncem leta 2008 je prihajalo do vedno večjih zamud plačil naših strank. Na splošno so pritiski strank po podaljševanju pogodbenih rokov vedno večji, kar nas spravlja v položaj, da stranke preko nabave materiala med projekti kreditiramo tudi po nekaj mesecev. Konkurenca na evropskem trgu ponudbe vzdrževanja letal za floto Airbus se je v 2008 zelo povečala. Vzdrževalni centri se nahajajo še v Bolgariji, na Malti in v Turčiji. Vedno večji pritiski so tudi s strani vzdrževalnih organizacij Bližnjega vzhoda, kjer pa ponujajo cene v USD na nivoju evropske ponudbe v EUR.

Strateški cilji razvoja vzdrževalne organizacije so:

ohranitev vodilne pozicije na trgu vzdrževanja letal tipa CRJ-100/200/700/900, ●v dovoljenje za delo dodati tipa CRJ-1000 in Challenger, ●prodor na trg prevoznikov Bližnjega vzhoda (Airbus in CRJ), ● širitev vzdrževanja na trgu C, 6 Y in 12 Y pregledov za letala iz družine Airbus ●(A-319/320/321), sledenje spremembam lastništva flote CRJ po Evropi in takojšnja vključitev novih lastnikov ●v pogodbeni odnos, razširitev ponudbe s prodorom na trg vzdrževanja komponent (podvozje CRJ), ● razširitev izvajanja tehničnega usposabljanja – v sodelovanju z Bombardier Training orga- ●nizacijo in samostojno,optimizacija vseh procesov in dvig kakovosti opravljenih storitev. ●

Naši ključni faktorji uspeha ostajajo: visoka motiviranost, fleksibilnost in strokovna usposo-bljenost vseh kadrov znotraj sektorja, kvalitetno opravljanje servisnih storitev in fleksibilnost, konkurenčne prodajne cene ter odločenost za doseganje zastavljenih ciljev.


58 Na kazalo

Tržne aktivnosti, s katerimi bomo povečevali naš tržni delež in spodbujali razvoj novih storitev:

izkoriščanje naših konkurenčnih prednosti, ●aktivni pristop (pomoč uporabniku pri iskanju rešitev), ● vzpostavljanje dolgoročnih strateških ali projektnih povezav z uveljavljenimi subjekti na ●sorodnih poslovnih področjih, razširitev osnovne dejavnosti vzdrževanja letal s servisnimi aktivnostmi na obstranske ●dejavnosti (vzdrževanje komponent, konsulting, start up aktivnosti za novonastajajoča podjetja), razširitev dejavnosti Part-147 izobraževalne organizacije pri šolanju mehanikov/tehnikov ●za tretje stranke.


Poslovanje v 2009 bo zahtevalo nov pristop, še večjo odzivnost na spremembe in fleksibilnosti v finančnem pomenu. Ena od ključnih aktivnosti za zmanjšanje stroškov je zmanjševanje režije in števila pogodbenih/najetih delavcev. V največji meri se bomo oprli na lastne notranje rezerve in uvedli fleksibilno kratkoročno prerazporejanje ljudi znotraj sektorja. Že koncem leta 2008 smo pričeli z znižanjem stroškov pogodbenikom in ozaveščanjem zaposlenih o bolj ekonomični porabi osnovnih sredstev in potrošnega materiala.

Poslovanje v 2009 bo zahtevalo nov pristop.


59Na kazalo

7.7. Izobraževanje in letalska šola

Letalska šola

Letalska šola Adrie je v letu 2008 izvajala vsa šolanja tako kot doslej, in sicer po programih:

»PPL Private Pilot Licence« (dovoljenje za športnega pilota), ●CPL Commercial Pilot Licence« (dovoljenje za poklicnega pilota), ●Night rating« (pooblastilo za nočno letenje), ●SE/IR Single engine instrumental« (instrumentalno letenje na enomotornih letalih), ●ME/IR Multi engine instrumental« (instrumentalno letenje na večmotornih letalih). ●

V letalski šoli so bila v letu 2008 izvedena: 4 šolanja za dovoljenje za športnega pilota, 10 šolanj za dovoljenje za poklicnega pilota in 10 šolanj za instrumentalno letenje na enomotornih letalih. V letu 2008 smo prav tako pričeli s šolanjem 5 kopilotov, ki bodo po končanem šolanju poleg letenja namenili polovični delovni čas poučevanju v letalski šoli.

Novost v letu 2008 je bila uvedba novega programa MCC (»Multi Crew Cooperation«) oziroma šolanje za delovanje v veččlanski posadki. To šolanje je po JAR regulativi prav tako eden izmed pogojev za letenje v prometu. Omenjeni program se bo prvenstveno izvajal za lastne kandidate, vendar ga bomo tržili tudi za zunanje ponudnike. Potrebno je poudariti, da se bo program v celoti izvajal na novem simulatorju.

V začetku leta 2008 smo pričeli postopek odobritve programa »ATPL Integrated« s strani Direktorata za letalstvo in je prav tako novost v letalski šoli. To je enoten, celovit program šolanja kandidata od začetka do izpolnjevanja vseh potrebnih pogojev za letenje na potniških letalih. Kandidate za ta program pridobiva kadrovska agencija na evropskem tržišču. Potrebno je poudariti, da bo naša letalska šola edina v Sloveniji izvajala omenjeni program.

Proti koncu leta 2008 smo začeli postavljati temelje za bolj učinkovito in preglednejše šolanje kandidatov letalske šole in ta proces se nadaljuje tudi v letu 2009.

V lanskem letu smo prepoznali priložnost za trženje virtualnih letov na simulatorju letenja. Simulator, ki je sicer v glavnem namenjen bodočim pilotom, je tako postal zanimiv tudi za vse ostale, ki bi se želeli preizkusiti v virtualnem svetu in spoznati osnove letenja.


60 Na kazalo

Tehnično usposabljanje

Oddelek Tehnično usposabljanje iz naslova EASA Part-147 zagotavlja izpolnjevanje potreb:

adrijskega procesa vzdrževanja letal in zunanjih odjemalcev, predvsem letalskih enot v ●okviru MORS in MNZ, po osnovnem usposabljanju letalskih mehanikov-tehnikov za licence EASA Part-66 kategorij A, B1, B2 in C; adrijskega procesa vzdrževanja letal po teoretičnih usposabljanjih za tipe letal s spiska ●Part-145 AMO pooblastila št. SI.145.01 (CRJ-200,700,900, A-319/A-320/A-321); adrijskega procesa vzdrževanja letal in zunanjih odjemalcev, predvsem iz naslova ●pogodbenih obveznosti Bombardierja, po intenzivnih (PT=Practical Training) in eksten-zivnih (OJT=On Job Training) praktičnih usposabljanjih za tipe letal s spiska Part-145 AMO pooblastila št. SI.145.01 (CRJ-200,700,900, A-319/A-320/A-321); adrijskega procesa vzdrževanja letal po kontinuiranih usposabljanjih s področij Human ●Factors, Technical Updates in Company Procedures ter osvežilnih in priložnostnih usposa-bljanj.

Oddelek Tehnično usposabljanje zagotavlja izpolnjevanje potreb svojih odjemalcev z lastnim izvajanjem usposabljanja ali s posredovanjem izvajanja drugih ponudnikov, vendar v vsakem primeru oblikovano v celostno storitev z vso potrebno organizacijsko, koordinacijsko in logistično podporo.

V letu 2008 smo začeli z uvajanjem sodobnih CBT (=Computer Based Training) in predvsem WBT (=Web Based Training) usposabljanj – v skladu s potrebami odjemalcev, infrastruktur-nimi možnostmi, ekonomsko in logistično računico ter zakonodajnimi omejitvami. Z razvojem tehničnega usposabljanja v tej smeri bomo nadaljevali tudi v 2009.

Skozi članstvo v EAMTC (=European Aircraft Maintenance Training Conference) oddelek Tehnično usposabljanje usklajuje potrebe svojih notranjih in zunanjih odjemalcev z globalno ponudbo, predvsem evropskih in severnoameriških ponudnikov, ter istemu tržišču nudi tudi svoje storitve.

Na podlagi Bombardierjeve analize pričakujemo v drugi polovici 2009 in v letu 2010 povečanje obsega praktičnih usposabljanj za CRJ. Iz tega naslova je ponovno postala aktualna možnost razširitve pogodbenega sodelovanja z Bombardierjem v smeri, da Adria postane tudi Bombardierjev pooblaščeni ponudnik praktičnih usposabljanj za CRJ-200, 700 in 900.


61Na kazalo

Usposabljanja s področja prevoza tovora

Redna usposabljanja s področja prevoza tovora za notranje in zunanje odjemalce potekajo od leta 1992. Zunanji odjemalci so predvsem aerodromska podjetja in špedicije, ki so speci-alizirane za organizacijo prevoza tovora v zračnem prometu. Poleg slovenskih podjetij se usposabljanj udeležujejo tudi podjetja iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije. Usposabljanja potekajo v dveh modulih:

Pogoji sprejema in IATA standardi za prevoz tovora, ●Kargo tarifa in listine v zračnem prometu. ●

Izobraževanje prodajnega osebja

Potrebe po izobraževanju lastnega prodajnega kadra so nastale pred dvajsetimi leti in se nato nekaj pred razpadom skupne države formirale v okviru Izobraževalnega centra Adria Airways kot samostojna enota, namenjena tudi izobraževanju za trg.

Adrijin Izobraževalni center za prodajno osebje kot edina tovrstna šola v Sloveniji danes izobražuje lastno prodajno osebje, agentsko mrežo (v Sloveniji in Makedoniji) in študente UP Turistica iz Portoroža (pogodba o izobraževanju). Izobraževanje poteka na podlagi lastnih programov s področja prodaje in rezervacij, tarif in ticketinga, osvežilnih programov (refre-sherjev) ter raznih programov delavnic (po potrebi), od leta 1992 pa tudi po IATA UFTAA mednarodnih programih.

Namen tega izobraževanja je usposabljanje prodajnega osebja za prodajo naših prevoznih dokumentov pa tudi ostalih letalskih ponudnikov, predvsem na slovenskem trgu. S tem Adria s pomočjo svojega IC vzpostavlja svojo prodajno infrastrukturo, vstopa v generalni marketing družbe ter izvaja funkcijo nacionalnega letalskega prevoznika na slovenskem trgu. S svojimi izobraževalnimi programi omogoča agentom sklenitev in ohranitev prodajne pogodbe z IATA in s tem vključitev v prodajno-obračunski sistem BS.

Na podlagi rednih izobraževalnih programov smo v letu 2008 izšolali zainteresirane zunanje slušatelje in tiste zaposlene v družbi, ki pri svojem delu potrebujejo znanja iz programa.

V letu 2009 predvidevamo širitev naših programov v Albanijo in postopno tudi na Kosovo.


62 Na kazalo

8. Partnerstva

Sodelovanje Adrie Airways s tujimi letalskimi prevozniki

Adria Airways sodeluje z okoli 130 letalskimi prevozniki pri medsebojni prodaji letalskih storitev, od tega ima s štiriinšestdesetimi sklenjene pogodbe o prodaji elektronskih vozovnic. Večino teh pogodb smo implementirali prav v letu 2008.

Na področju dogovarjanja o načinu delitve prihodka, pridobljenega s prodajo vozovnic za kombinirane polete (Adrie in tujih prevoznikov), smo sklenili ali obnovili 20 pogodb (Special Prorate Agreements). Aktivno smo se vključili v koordinacijo multilateralne pogodbe o delitvi prihodka (MARS), ki vključuje osem Star Alliance prevoznikov, od katerih imamo s šestimi poglobljeno sodelovanje na podlagi t.i. »Code Share« pogodb.

»Code Share« pogodbe predstavljajo osnovo za še bolj poglobljeno medsebojno trženje. Adria na ta način sodeluje z devetimi prevozniki: z Lufthanso, LOT Polish Airlinesom, Swiss Inter-national Airlinesom, Austrian Airlinesom, Ukraine International Airlinesom, SAS Scandinavian Airlinesom, Aeroflotom, Montenegro Airlinesom in Brussels Airlinesom.

V letu 2008 so znotraj tega sistema tuji letalski prevozniki na svojih letalskih dokumentih prodali storitve Adrie Airways v višini 36,8 mio. EUR ( ind. 08/07 – 146), medtem ko je Adria Airways na svojih dokumentih prodala za 16,2 mio. EUR (ind. 08/07 – 130) njihovih storitev. Ta podatek najbolj nazorno ponazarja pomen sodelovanja med letalskimi prevozniki.

Regionalno članstvo Adrie Airways v Star Allianceu in sodelovanje s prevozniki, ki so včlanjeni v to združenje

Od decembra 2004 je Adria regionalna članica največjega globalnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliance.

Združenje Star Alliance je bilo ustanovljeno leta 1997 kot prvo svetovno letalsko združenje, ki potnikom zagotavlja povezave po vsem svetu in udobno potovanje. Leta 2003 in 2006 ga je za najboljše svetovno združenje letalskih prevoznikov izbrala revija Business Traveller Magazine, leta 2003 in 2005 pa organizacija Skytrax. Združenje vključuje 21 »polnopravnih« prevoznikov (Air Canada, Air China, Air New Zealand, ANA, Asiana Airlines, Austrian, bmi, Egypt Air, LOT Polish Airlines, Lufthansa, Scandinavian Airlines, Shanghai Airlines, Singapore Airlines, South African Airways, Spanair, SWISS, TAP Portugal, THAI, Turkish Airlines, United in US Airways) ter 3 regionalne (Adria Airways , Blue1 in Croatia Airlines).

Adria Airways sodeluje z okoli 130 letalskimi prevozniki.


63Na kazalo

Star Alliance dnevno ponuja 16.500 poletov na 912 destinacij v 159 državah. S članstvom v klubu zvestobe Miles&More omogočamo pogostim potnikom, da zbirajo in koristijo milje za nagradne polete v celotni Star Alliance mreži letov. Star Alliance nam omogoča poleg globalnega dosega še prenos znanja z različnih področij poslovanja letalskih družb (najboljša praksa), prepoznavnost skozi globalno blagovno znamko ter zagotovljen visok nivo storitve, ki ga lahko potnik pričakuje v celotni mreži letov Star Alliancea. Z vsemi Star Alliance prevozniki že omogočamo medsebojno izdajanje elektronskih vozovnic, medtem ko skupaj z nekaterimi članicami končujemo migracijo v skupno IT platformo, katere namen je izboljšati ponudbo potnikom s pomočjo najnovejše informacijske tehnologije.

V lanskem letu se je začelo delo za vključitev prevoznikov Brussels Airlines, Air India, Continental Airlines in TAM v Star Alliance.

Omogočeno izdajanje elektronskih vozovnic.


64 Na kazalo

9. Kakovost

Leta 2008 smo nadaljevali z vzdrževanjem in razvojem sistema kakovosti. Leta 2003 smo v Adrii pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, ki nam ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. S pridobitvijo certifikata ISO 9001:2000 smo v Adrii Airways zaokrožili vzpo-stavljanje celovitega sistema kakovosti. Sredi leta 2009 nameravamo izvesti prehod na novo verzijo standarda in pridobiti ISO 9001:2008 certifikat.

Sistem vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001:2000 vključuje tudi sistem kakovosti s področja vzdrževanja letal Part-145, za katerega smo pridobili certifikat leta 1999 in na podlagi katerega je Adria postala leta 2002 eden od dveh pooblaščenih servisnih centrov na svetu za letala tipa CRJ.

Marca 2005 smo v Part-145 del sistema kakovosti vključili še sistem kakovosti s področja izobraževanja vzdrževalcev letal Part-147, na podlagi katerega lahko Adria sama izvaja uspo-sabljanja s področja vzdrževanja letal s priznano evropsko veljavo.

Celovit sistem kakovosti vključuje tudi EU-OPS sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta, za katerega smo leta 2001 pridobili JAR-OPS 1 certifikat in na podlagi katerega smo konec leta 2001 začeli z uvajanjem linij znotraj Evropske unije. Sredi leta 2008 je bil s pridobitvijo EU-OPS certifikata izveden prehod na EU-OPS zakonodajo, ki je nadomestila dotedanji JAR-OPS 1 standard.


65Na kazalo

10. Varnost

Varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja se v RS ureja s predpisi Republike Slovenije in s predpisi Evropske skupnosti. Predpisi Evropske skupnosti v RS učinkujejo in se uporabljajo neposredno v skladu z Ustavo Republike Slovenije in z načeli prava Evropske skupnosti. Temeljni izvedbeni akt, ki ureja področje varnosti civilnega letalstva, je Letalski varnostni program Republike Slovenije in Varnostni program Adrie Airways. Oba varnostna programa in Zakon o letalstvu vsebujejo tudi določbe za kontrolo kakovosti na tem področju.

V letu 2008 smo nadaljevali z aktivnostmi, ki še izboljšujejo varnost naših letal, objektov in posledično tudi potnikov. Bistven napredek smo dosegli z novim režimom vstopanja v hangarje Adrie Airways na Brniku, ki predstavljajo mejo med javnim in nadzorovanim delom Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. V sklop teh ukrepov smo vključili fizično varovanje objektov, videonadzorni sistem in omejitve v sistemu kontrole pristopa. Na podlagi poročila o uvedbi teh varnostnih ukrepov smo julija 2008 od Direktorata RS za civilno letalstvo pridobili uporabno dovoljenje za hangarje.

Kakovost Adrie na varnostnem področju je potrdila tudi obnovitvena IOSA (=IATA Operational Safety Audit Registry), ki je potekala v januarju 2008. Tako smo eden izmed prvih prevoznikov na svetu, ki je že tretjič pridobil certifikat IOSA. Kakovost naših ukrepov za zagotavljanje varnosti civilnega letalstva sta pokazala tudi dva upravno-strokovna nadzora, ki sta bila izvedena s strani Direktorata RS za civilno letalstvo. In ne nazadnje je kakovost naših ukrepov potrdila tudi Inšpekcija Evropske komisije, ki je v decembru nadzirala naše varnostne ukrepe v hangarjih na Brniku.

Poleg nalog, ki so vezane na operativno izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti v naši družbi, smo s ciljem izboljšanja varnosti sodelovali tudi z zunanjimi institucijami Ministrstva za notranje zadeve, in sicer z Azilnim domom, Centrom za tujce in Sektorjem za mednarodno policijsko sodelovanje, Uradom za varnost in zaščito ter s Specialno enoto policije. Oktobra smo za potrebe Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje nudili pomoč pri izvedbi usposabljanja na temo spremljanja potencialno motečih potnikov na letalih.


66 Na kazalo

Varnost letenja

Podaljšali smo pogodbo z dobaviteljem programske opreme za nadzor letov – Flight Data Monitoring – in že obstoječim funkcijam dodali vizualno predstavitev analiziranih letov. S tem smo želeli še izboljšati način predstavitve analiziranih letov s ciljem zmanjšanja zabeleženih odstopanj na najmanjšo možno raven. Z znanjem, ki smo ga pridobili pri izboljšavah trenutne programske opreme, lahko sodelujemo s proizvajalci in vplivamo na končni izdelek. V letu 2008 smo postali vodilni v industriji na področju znanj o nadaljnji uporabi podatkov, prido-bljenih z analizo letov.

V letu 2008 smo uvedli spremembe tudi na področju obravnavanja dogodkov, ki so povezani z nemirnimi potniki. Sodelovali smo v javni razpravi o spremembah Kazenskega zakonika RS in dosegli dopolnitev 330. člena: ta predvideva visoko zaporno kazen za osebe, ki na letalu s svojim neprimernim vedenjem ogrožajo varnost leta. S tem smo postali ena redkih držav, ki ima to področje zakonsko urejeno. Poleg posodobitve rdečega kartona smo pristopili tudi k oblikovanju črne liste neželjenih potnikov, s čimer želimo omejiti ponovitveno tveganje.

Skupina za varnost

Adria Airways ima tudi strokovno zelo usposobljeno skupino za varnost – »Safety Team« –, ki je zadolžena za spremljanje in izboljševanje doseženega nivoja varnosti v družbi. Skupina tvorno sodeluje v delovnih telesih združenja Evropskih letalskih prevoznikov, predvsem s področja letalske varnosti, katerih cilj je povečanje varnosti v evropskem zračnem prostoru. »Safety Team« tudi dejavno spremlja trend razvoja varnostnih standardov v industriji in se po potrebi aktivno vključuje v njihovo oblikovanje.

Delo in vpliv Skupine za varnost sta bila v letu 2008 še posebej pomembna zaradi širjenja flote, sprememb v organizacijski strukturi ter zaostrenih pogojev poslovanja, ki imajo lahko posreden ali neposreden vpliv na varnostno kulturo v družbi.


67Na kazalo

11. Informatika

V informatiki smo uvedli »Zlata pravila«, ki se glasijo:

Upravljanje z ITK storitvami je podrejeno zagotavljanju podpore storitvam v okviru osnovnih ●dejavnosti podjetja. Vse ostale dejavnosti se smatrajo kot podporne in na trgu se zanje išče najboljše ponudnike. Ni prepisovanja podatkov, je le morebitni prvi vnos. Vsi ostali podatki se avtomatsko ●pretakajo skozi integrirani IT sistem. Ni lastnega razvoja aplikacij in nobenih seznamov, vse se rešuje znotraj baznih poslovnih ●aplikacij. Vsi poslovni/računovodski dokumenti (računi, naročilnice, dobavnice …) se izstavljajo iz ●Navisiona oz. izjemoma iz nekaterih baznih aplikacij. Vse poslovne aplikacije tečejo na aplikacijskih strežnikih. Zaželjeno je, da so nove aplikacije ●narejene tako, da tečejo skozi spletne brskalnike. Ni nepotrebnega tiskanja dokumentov. Vse se poskuša narediti na ekranu. ●

Poslovne aplikacije

Nadaljujemo z uvajanjem storitev v Navisionu, ki omogoča večjo avtomatizacijo in integracijo ●z ostalimi bazičnimi aplikacijami.

Navisionu smo dodali še »CRM modul«. Uvedli smo novo CRM aplikacijo za klicni center, ki ●temelji na sodobni IP telefoniji, uvedena pa je bila tudi CRM podpora za Center za stike s potniki.

Končali smo z uvajanjem prve faze kadrovskega sistema – zamenjava zastarelega ●kadrovskega sistema z novim, sodobnim sistemom. Uvedli smo nov modul za planiranje delovne sile v delavnicah in hangarju. Trenutno delamo na drugi fazi, to je integracija z ostalimi baznimi aplikacijami ter zajem vseh lastnih »seznamov« in malih aplikacij.

Začeli smo s projektom uvedbe novega dokumentnega sistema, ki bo pokrival potrebe ●za delo z dokumenti v celotnem podjetju in ob uvedbi katerega bo postavljen tudi nov koncept sprejemne pisarne in dela z dokumentacijo. Enoten dokumentacijski sistem bo prinesel večjo preglednost in kontrolo nad poslovnimi procesi ter manjše stroške pri delu z dokumenti in bo osnova za optimizacijo nekaterih ostalih poslovnih procesov.

Nadaljujemo tudi z implementacijo poročil za poslovno obveščanje (BI) z orodjem QlikView. ●Uvedli smo poročila za Center za stike s potniki in za pregled stroškov, uvajamo pa tudi poročila za večjo kontrolo v sektorju vzdrževanja letal.


68 Na kazalo

Amadeus

Končana je bila druga faza uvajanja CITP informacijskega sistema (skupna informacijska ●platforma). Poleg modula »Code sharing« smo v oktobru v ta sistem prenesli tudi inventar letov. Tako za v prihodnje ostane le še prenos sistema za izdajanje vozovnic. Uvedena je bila avtomatska izmenjava podatkov med našimi sistemi (predvsem Caspis aplikacije) in CITP sistemom pri Amadeusu.

Komunikacije

Prenovili smo komunikacijsko vstopno točko. Zamenjali smo CISCO usmerjevalnik, ki ●sedaj nudi še večjo varnost in kontrolo pred vdori. Uvedli smo enotno IP številčenje, ki je neodvisno od lokacije in ponudnika internet dostopa.

Uvedli smo lastno VOIP (internetno) centralo – v prvi fazi za nov, z Navision in CRM integriran ●klicni center. Kasneje lahko preidemo na VOIP s celotno stacionarno telefonijo in s tem prepolovimo stroške.

Vzdrževanje

Uvedli smo »Service desk« (SD), ki predstavlja centralno točko, na katero se javljajo vsi incidenti, zahtevki in ostali dogodki, povezani z IKT. V SD se ti dogodki zabeležijo, sistem pa poskrbi tudi za to, da se pravočasno in korektno obravnavajo in zaključijo.


69Na kazalo

12. Upravljanje s tveganji

Ocena tveganj – ocena verjetnosti nastanka kritičnih okoliščin in posledic ter njihovo reševanje – se sistemsko izvede enkrat letno v začetku leta. Skrbništvo nad izvedbo ocen je razdeljeno med vodstvene delavce in strokovne sodelavce, poročanje o ocenah pa je del letnega vodstvenega pregleda, kjer se potrdijo ustrezni preventivni in korektivni ukrepi za zmanjševanje tveganj ali njihovih potencialnih posledic. Največjo pozornost posvečamo kritičnim tveganjem, to je tveganjem, ki lahko bistveno vplivajo na spremembo poslovnega izida.

Tekoče obvladovanje tveganj oziroma sprememb verjetnosti in možnih posledic tekom poslovnega leta je definirano deloma na nivoju sektorja, kjer odgovornost za obvladovanje nosi posamezen direktor sektorja, deloma pa na nivoju uprave družbe (tveganja, ki zadevajo podjetje kot celoto). Temu ustrezno se sklepi glede ukrepov za reševanje kritičnih tveganj, ki zadevajo določen sektor, sprejemajo na nivoju sektorja (poročanje na kolegiju družbe), sklepi glede ukrepov za reševanje kritičnih tveganj, ki presegajo meje enega sektorja oz. se nanašajo na družbo kot celoto, pa se sprejemajo na tedenskih kolegijih družbe.

V nadaljevanju navajamo ključna poslovna in finančna tveganja – opis tveganja ter ukrepe za obvladovanje –, na koncu pa še verjetnost nastanka tveganja v letu 2009, vpliv na poslovanje in spremembo obeh parametrov tveganja ( =, ↑, ↓ ) glede na leto 2008.

Poslovna tveganja

Tveganje trga / možnost nastopa recesije

Splošno stanje trga in gospodarstva vpliva na povpraševanje po letalskem prevozu – v času recesije se zmanjša obseg potovanj. Tveganje se je povečalo konec leta 2008, v letu 2009 pa bo močno vplivalo na poslovanje družbe. Bistvenega pomena je zmožnost prevoznika, da se v primeru spremembe v povpraševanju relativno hitro odzove s prilagoditvijo ponudbe oziroma kapacitet. Zmanjševanje kapacitet lastnega letenja kompenziramo z oddajo letal v najem, s čimer si zagotovimo ustrezen prihodek iz naslova oddaje, hkrati pa zmanjšamo kapacitete v lastni mreži letenja. Dodatno omejitev pri zmanjševanju kapacitet pomenijo omejitve slotov na letališčih, saj mora prevoznik realizirati najmanj 80% letov po dodeljenem času pristanka in vzleta, sicer izgubi to možnost za naslednjo sezono. Zlasti v prihodnjih letih se zaradi velikega obsega naročil novih letal in zmanjševanja kapacitet večine letalskih prevoznikov pričakuje prekomerna kapaciteta na trgu, kar otežuje oddajo letal v najem.

Verjetnost: velika / ↑Vpliv: zelo velik / =


70 Na kazalo

Konkurenca / možnost vstopa ali povečanja konkurence na trgu

V večini poslovnih segmentov se soočamo z relativno močno konkurenco, največjemu tveganju iz naslova konkurence pa je Adria izpostavljena v segmentu prevoza potnikov. Na trg nenehno vstopajo novi konkurenti – tako mrežni ter nacionalni prevozniki kot tudi nizkocenovni prevozniki –, ki pomenijo nevarnost za tržni delež ter posledično možnost znižanja prihodka. Konkurenti za ohranjanje in povečevanje tržnega deleža aktivno ponujajo promocijske cene vozovnic zlasti v nizki sezoni, prilagajajo svoj vozni red ter cenovno politiko. Za takšno konkurenčno okolje je značilno konstantno prizadevanje prevoznikov za izboljšanje njihovih konkurenčnih prednosti in strukture stroškov, konkurirajo pa tudi s pomočjo strateških povezav, kjer skupaj s partnerji iščejo nove priložnosti za širitev in izboljšanje globalnega dosega mreže letov. Omeniti je potrebno še vpliv konkurence zemeljskega transporta (avtomobil, avtobus, vlak) – z izboljševanjem zemeljskega transporta (boljše ceste, železnice, hitri vlak …) je vpliv teh substitutov na konkurenčnost letalskemu prevozu večji. Tveganje, ki izhaja iz konkurence, skušamo obvladovati s pomočjo širjenja mreže letov tako samostojno kot tudi s povezavami znotraj partnerstva Star Alliancea, z izboljševanjem lastnega produkta, ki vključuje ugodnosti za zveste potnike (globalni program Miles&More) in z nenehnim izbolj-ševanjem stroškovne strukture.

Verjetnost: srednja / =Vpliv: velik / =

Omejenost kapacitet letališč / nezmožnost povečanja kapacitet

Glavna omejitev pri prilagajanju terminov pristankov in vzletov letal (slotov) na tujih letališčih ostaja velika gostota operacij na primarnih letališčih ter s tem povezano omejeno število slotov. Glede na dejstvo, da lahko letalski prevozniki povečujejo kapaciteto na liniji bodisi z dodatnimi frekvencami ali pa z večjimi letali, bo omejenost slotov v prihodnje bistveno vplivala na trend uporabe čedalje večjih letal na obstoječih linijah. Adria se pri prilagajanju svojega voznega reda z dodatnimi frekvencami ali spremembami obstoječih časov letenja in uvajanju novih linij pogosto srečuje z omejitvami slotov na primarnih letališčih, kar ovira opti-mizacijo mreže letenja tako preko ljubljanskega letališča kot tudi pri zagotavljanju optimalnih povezav preko Star Alliance vozlišč Frankfurt, München, Dunaj, Zürich in Bruselj. Prilagajanje na nekaterih izmed navedenih letališč je torej omejeno na planiranje večjih letal na obstoječih letih, saj dodatnih frekvenc ni možno planirati.

Verjetnost: velika / ↑Vpliv: velik / =


71Na kazalo

Zamude v evropskem letalskem prometu / možnost povečevanja zamud (število in trajanje)

Zamude v Evropi se v zadnjih letih povečujejo zlasti zaradi ozkih grl v kontrolah zračnega prometa. Zaradi razdrobljenosti kontrol zračnega prometa v Evropi letalski prevozniki na leto po nepotrebnem izgubijo 3 mrd. EUR, hkrati pa to pomeni 12 mio. ton nepotrebnih izpustov CO2. Zamude povzročajo nevšečnosti potnikom ter posledično škodo letalskim prevoznikom zaradi zamujenih povezav in neučinkovitosti izrabe letal. Evropska komisija si zato prizadeva za vzpostavitev enotne kontrole zračnega prometa, ki bi izboljšala učinkovitost in zmanjšala nepotrebne stroške. Pri tem jo podpirajo letalski prevozniki in njihova združenja oz. organiza-cije, kot so AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), IATA (Združenje za mednarodni letalski promet) in ERA (Združenje letalskih prevoznikov evropskih regij). Adria Airways kot aktivna članica omenjenih združenj podpira omenjeno iniciativo.

Verjetnost: velika / ↑Vpliv: velik / ↑

Majhen domači trg in omejenost domačih turističnih kapacitet / nezmožnost doseganja točke preloma v smislu števila potnikov, ki zagotavlja rentabilnost linije

Adria Airways se kot slovenski prevoznik na domačem trgu srečuje z omejenim potencialom potnikov za zagotavljanje rentabilnosti obstoječih in novih linij. Širitev in rast moramo zato iskati na tujih trgih ter z zagotovitvijo dobrih povezav preko domačega letališča, s čimer lahko povečamo potencial potnikov, ki jih prepeljemo z lastnimi leti.

Verjetnost: srednja / ↑Vpliv: velik / =

Vojne, epidemije, terorizem in naravne katastrofe / možnost nastanka oz. pojava

Omenjeni pojavi lahko negativno vplivajo na možnosti komercialnega letenja na prizadeta področja, kar se odrazi v izgubi prihodka, ki je lahko bolj ali manj omejene narave (epidemije lahko globalno vplivajo na zmanjšanje povpraševanja po letalskem prevozu), lahko pa ima bolj neposredne posledice v obliki materialne škode ter izgube sredstev (letal, poslovnih prostorov).

Verjetnost: majhna / =Vpliv: omejen / =


72 Na kazalo

Informacijska tehnologija / možnost izpada ključnih elementov IT infrastrukture

Z vsakoletnim povečevanjem avtomatizacije ključnih procesov kot posledice optimizacije rasti in večanja obsega poslovanja se povečuje tveganje morebitnih izpadov informacijskih sistemov, komunikacij in programov, ki zagotavljajo nemoteno poslovanje družbe in vsako-dnevnih operacij. Med omenjene ključne procese štejemo rezervacije in prodajo letalskih vozovnic, planiranje komercialnega letenja, komunikacijo operativnim službam, operativno planiranje letenja in posadk ter s tem povezane podporne procese. Morebiten izpad lahko povzroči zaustavitev letenja ter posledično izpad prihodka in dodatne stroške za ponovno vzpostavitev operacij. Za varnostno podporo oziroma neprekinjeno poslovanje glede rezer-vacijskega sistema in inventarja letov skrbita dobavitelja Amadeus in Lufthansa Systems. Programi za planiranje in ostalo operativno podporo tečejo na Blade strežniku v okolju z redundančno visoko razpoložljivostjo, najbolj kritične aplikacije pa imajo podvojene strežnike na drugi lokaciji. Ker gre vse več komunikacij preko IP omrežij, mora biti tak dostop zelo robusten. Zato uporabljamo več komunikacijskih kanalov: eden je namenski SITA kanal, ki teče preko najetih vodov in javnega interneta, drugi pa so VPN omrežja, ki potekajo preko optike (T-2, Telekom), in brezžične povezave (softnet).

Verjetnost: srednja / =Vpliv: velik / ↑

Varnost in varovanje / možnost nastanka incidenta

Varnost potnikov je najvišja prioriteta Adrie Airways. Nezmožnost preprečitve večjega varnostnega incidenta bi imela dolgotrajne in težke posledice za poslovanje družbe v smislu izgube prihodka, sredstev in ugleda ter vrednosti blagovne znamke. Več o tem je razloženo v posebnem poglavju št. 10.

Verjetnost: nizka / =Vpliv: velik / =

Varnost potnikov je najvišja prioriteta.


73Na kazalo

Delovna sila / možnost pomanjkanja kvalificirane delovne sile

Z naraščanjem prometa narašča potreba po kvalificirani delovni sili – tako letalskega osebja in vzdrževalnega osebja kot tudi podporne službe. Z naraščanjem flote letal je potrebno zagotoviti ustrezen obseg kvalificirane delovne sile. Tveganje kratkoročno obvladujemo z najemanjem začasne tuje delovne sile, hkrati pa pospešeno izobražujemo svoje mlade kadre za pridobitev potrebnih funkcionalnih znanj. Za reševanje dolgoročnih potreb pospešeno zaposlujemo nove operativne kadre, delno zaradi širitve lastne flote, predvsem pa zaradi izjemno velikih potreb na trgu, kamor bi v bodoče lahko naše viške sicer deficitarnih kadrov kratkoročno oddajali v najem drugim letalskim družbam. V pripravi pa je tudi program sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami, ki izobražujejo za ključne operativne poklice, kjer bi določene programe funkcionalnih znanj prenesli že v sistem obveznega izobraževanja v teh šolah, hkrati pa bi identificirali najbolj perspektivne dijake in študente in jih s sistemom štipendiranja navezovali na kasnejšo zaposlitev v družbi.

Verjetnost: srednja / ↓Vpliv: velik / =

Sindikalne zahteve / možnost zahtev po zviševanju stroškov delovne sile

Zahteve sindikatov za zviševanje plač imajo negativne posledice na uspešnost zniževanja stroškov. Morebitne stavke zaposlenih lahko povzročijo motnje v vsakodnevnem poslovanju ter izvajanju komercialnega letenja, posledično pa izpad prihodka in nepredvidene stroške. V letu 2007 so bili doseženi posamezni dogovori s sindikati v družbi glede zvišanja dodatkov zaposlenim, ki so vezani na operativno izvajanje letalskega prometa in nimajo toliko nepo-srednega vpliva na prihodke oz. v omejenem obsegu na obvladovanje stroškov. Na splošno so največje rezerve še vedno v organizaciji dela, produktivnosti, večji fleksibilnosti in multi-funkcionalnosti zaposlenih, v spremljanju učinkovitosti kakovosti in količine dela zaposlenih, vse to pa terja dodatno angažiranje srednjega vodstvenega kadra, ki bi moral več svojega delovnega časa posvetiti optimiranju, organiziranju in vodenju zaposlenih in se v manjši meri ukvarjati s strokovno-operativnimi zadevami.

Verjetnost: srednja / ↓Vpliv: velik / =


74 Na kazalo

Zakonodaja in regulativa EU / možnost negativnega vpliva zakonodaje na poslovanje

Mednarodna letalska industrija je v veliki meri podvržena evropski in nacionalnim ureditvam, ki posegajo v večino dejavnosti letalskih prevoznikov. Ta okvir vlada tako na področju komer-cialnih dejavnostih (pravice dostopa do letalskih linij in letaliških »slotov«, liberalnega režima cen) kot tudi operativnih standardov, ki se nanašajo na področja, kot so varnost, zaščita, hrup in pravice potnikov. Tudi Adrio prizadevata zakonodaja in ureditev Evropske unije, še posebej glede konkurence, letališč, nadzora zračnega prometa, dovoljenj za redno letenje in pravic potnikov. Sposobnost Adrie, da te zahteve hkrati na eni strani izpolnjuje, na drugi pa vpliva na njihovo spreminjanje, je ključ za uspešno zagotovitev njenega operativnega in finančnega delovanja.

Verjetnost: srednja / =Vpliv: velik / =

Dobavitelji / možnost neustreznih storitev dobaviteljev

Morebitni problemi z dobavitelji bi lahko vplivali na zmanjšanje prihodka ali negativno percepcijo javnosti glede naših storitev. Za določene storitve najemamo zunanje dobavitelje, na katere se zanašamo glede pravočasnosti, učinkovitosti in kvalitete storitev. Sem sodijo na primer določene storitve vzdrževanja, letenja najetih letal na naših linijah, zagotavljanja zemeljske oskrbe, informacijske podpore in podobno. Za najem storitev so sklenjeni dogovori, ki vključujejo odpovedni rok, v katerem lahko poiščemo nadomestilo v primeru enostranske ali sporazumne odpovedi sodelovanja. Ne glede na to pa ima ustreznost izvedbe najete storitve relativno velik vpliv na splošno kvaliteto storitev, ki jih ponujamo.

Verjetnost: nizka / =Vpliv: omejen / =


75Na kazalo

Finančna tveganja

Adria Airways d.d. je zaradi svoje mednarodne usmeritve izpostavljena določenim vrstam finančnih tveganj, ki jih poskuša prepoznati in obvladovati v procesu upravljanja s tveganji.

Za učinkovito in sistematično upravljanje s tveganji sledimo strategiji obvladovanja finančnih tveganj, ki smo jo sprejeli konec leta 2005.

V družbi delimo finančna tveganja na naslednje vrste: valutno, kreditno, obrestno, likvidno-stno, tveganje pri zavarovanju interesov in premoženja ter tveganje, povezano s spremembo cen goriva.

Valutno tveganje

Družba je glede na svojo geografsko razvejanost poslovnih dejavnosti izpostavljena valutnim tveganjem, pri katerih se lahko zaradi spremembe tečaja posamezne valute zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. Ključen valutni par je bil v letu 2008 EUR/USD, spremljamo pa tudi naslednja valutna para, katerih odprte pozicije so relativno nizke: EUR/CHF, EUR/GBP, v manjši meri pa tudi druge.

Na poslovanje družbe najbolj vpliva gibanje tečaja USD in pri tej valuti smo že nekaj časa v kratki poziciji, saj so na valuto USD vezani: nabava letalskega goriva, letal in rezervnih delov ter najem in investicijsko vzdrževanje letal, prilivov pa v tej valuti ustvarimo zelo malo.

Izpostavljenost poskušamo dolgoročno zmanjšati z naravnim ščitenjem (prestrukturiranjem vseh dolgoročnih posojil v EUR), torej z uravnavanjem prilivov in odlivov, medtem ko smo v letu 2008 del kratke pozicije varovali tudi z nakupom izvedenih finančnih instrumentov, del pa v skladu s sprejeto strategijo pustili nezavarovan.

Tudi v letu 2009 planiramo neto kratko pozicijo v USD, ki smo jo deloma že zavarovali z nakupom izvedenih finančnih instrumentov, del pa bomo pustili nezavarovan.

Verjetnost: velika / =Vpliv: omejen / =


76 Na kazalo

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje se nanaša predvsem na tveganje neplačila poslovnih terjatev kupcev doma in v tujini in ga družba uspešno obvladuje na naslednje načine:

z razpršenostjo kupcev; ● z analizo finančnega poslovanja kupca in oceno rizičnosti pred sklenitvijo pogodbe za ●odložen rok plačila; prek združenja IATA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov), v katerega so včlanjeni ●letalski prevozniki, s katerimi sodelujemo; tudi večina turističnih agencij, naših partnerjev, ima dovoljenje za prodajo kart IATA; člani IATA so podvrženi nadzoru, za nespoštovanje plačilnih pogojev pa so kaznovani;dodatno zavarovanje bolj tveganih terjatev z bančnimi garancijami, menicami, akreditivi; ●s sistematičnim aktivnim procesom izterjave terjatev. ●

Verjetnost: srednja / ↑Vpliv: omejen / ↑

Obrestno tveganje

Tveganje sprememb obrestnih mer definiramo kot negotovost, ki je povezana s prihodnjimi vrednostmi referenčnih (spremenljivih) obrestnih mer, LIBOR za USD in EURIBOR.

Vsa dolgoročna posojila na dan 31. 12. 2008 so tako nominirana v EUR in vezana večinoma na 1-mesečni EURIBOR, v manjši meri pa na 3-mesečni. Z nakupi izvedenih finančnih instru-mentov smo v preteklosti zavarovali del posojil, v letu 2008 pa zaradi relativno neugodnih cenovnih ravni izvedenih finančnih instrumentov za zaščito pred obrestnimi tveganji nismo povečevali obsega zaščite. Z nakupom instrumentov za fiksiranje obrestne mere nadaljujemo v letu 2009, saj so trenutno ključne obrestne mere na najnižjih nivojih. Na dan 31. 12. 2008 ima družba 30 odstotkov dolgoročnih posojil zavarovanih pred tveganjem spremembe obrestnih mer.

Verjetnost: velika / ↑Vpliv: velik / ↑


77Na kazalo

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje ali tveganje nezmožnosti poravnavanja tekočih obveznosti upravlja družba z usklajevanjem ročnosti terjatev in obveznosti s spremljanjem denarnih tokov. Družba izdeluje dnevne pa tudi tedenske in mesečne plane likvidnosti ter ima na voljo razpoložljive kreditne linije za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov.

Verjetnost: srednja / =Vpliv: omejen / ↑

Zavarovanje interesov in premoženja

Obseg in intenzivnost zavarovalnega kritja se spreminja z rastjo premoženja, z uporabo novih tehnologij, trgov, hkrati pa se spreminja tudi izpostavljenost tveganju. Obseg zavarovalnega kritja pove, za katere nevarnosti je stvar zavarovana, intenzivnost pa, v kakšnem obsegu bo škoda povrnjena.

Družba za preprečitev škod in izpostavljenosti deluje preventivno:

z dodatno opremljenostjo letal s protivlomno izdelanimi vrati – zaradi povečanja varnosti ●potnikov, posadke in premoženja; z vgradnjo GPS navigacijskih sistemov na letala, ki omogočajo največjo možno natančnost ●določanja trenutnega položaja letala v zračnem prostoru; z usposabljanjem tehničnega in letalskega osebja s področja varnostnega varovanja z ●namenom izvajanja varnostnih pregledov letal pred letenjem; z vgradnjo sposobnejših sistemov opozoril približevanja letal tlom (Enhanced Ground ●Proximity Warning System – EGPWS); z nakupom delovnih ploščadi in stopnic za varnejše delo izvajalcev in preprečevanje ●poškodb na letalih;z investiranjem v opremo kontroliranega dostopa na varovana področja; ●s posodabljanjem obstoječe in z nakupom nove opreme za zemeljsko obsluževanje letal; ● z investiranjem v opremo, ki omogoča kontrolirano ravnanje z odpadnimi/nevarnimi snovmi ●oz. njihovo uničevanje;s prenovo obstoječih delovnih prostorov in strehe na hangarju za vzdrževanje letal; ●z dvakratnim letnim obnavljanjem znanj letalskega osebja na simulatorju; ●s stalnim izobraževanjem zaposlenih na področju požarne varnosti in varnega dela; ●s povezanostjo protipožarnih sistemov z Aerodromom Ljubljana in varnostnimi službami; ●s stalnimi zdravniškimi pregledi zaposlenih. ●


78 Na kazalo

Družba zavaruje letala, rezervne dele, blago na poti ter vse odgovornosti iz naslova potnikov in eventualno odškodnino do tretjih oseb v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in montrealsko konvencijo.

Družba opravlja svojo dejavnost na podlagi vseh naštetih zavarovanj.

Verjetnost: nizka / =Vpliv: omejen / =

Tveganje, povezano s spremembo cen goriva

Strošek goriva je v letu 2008 postal največji strošek letalskih družb, kar pomeni, da gibanje cen nafte močno vpliva na poslovanje letalskih družb. Cena kerozina je tako kot cena nafte podvržena velikim nihanjem. Po obdobju relativno poceni nafte v prvih mesecih leta 2008 smo bili priča hitri rasti in ekstremno visokim cenam v celotni poletni sezoni 2008.

Porabo in strošek goriva obvladujemo:

z izborom najkonkurenčnejše ponudbe dobaviteljev letalskega goriva na mednarodnih ●letališčih in z zahtevo po transparentnosti cen pri domačem dobavitelju goriva;s planiranjem ustreznega letala glede na število potnikov; ● z uporabo programa za zmanjševanje porabe goriva, ki je bil izdelan v IATA in vključuje ●ukrepe pri nadzoru točenja goriva, vzdrževanju letal in tehniki letenja;s pribitkom na lastno prodajno ceno za povečan strošek goriva. ● z zaščito cen v letu 2008 tudi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, in sicer v skladu ●s sprejeto strategijo varovanja pred tveganji nihanja cen letalskega goriva.

Verjetnost: velika / ↑Vpliv: omejen / =


79Na kazalo

13. Analiza poslovnih dosežkov

Poslovanje Adrie Airways v letu 2008 predstavlja tako uresničevanje začrtane strategije družbe kot izpolnitev kratkoročnih planskih ciljev, predvsem glede vseh fizičnih pokazateljev poslovanja.

Rekordno visoka cena kerozina in začetek finančne in gospodarske krize so ključno zaznamovale poslovno leto 2008, za katerega smo si zastavili kar precej ciljev in jih skoraj v celoti tudi uspeli izpolniti. Ti cilji so:

Planirana optimizacija flote z oddajanjem večjih letal in najemanjem manjših glede na ●potrebe letenja se je v celoti izvedla.

Planirali smo čisti dobiček v višini 0,7 mio. EUR, vendar nam ga predvsem zaradi nerazu- ●mljivo visokih cen kerozina ni uspelo doseči.

Načrtovali smo za 19% več letov in za 17% večje število prepeljanih potnikov ter za 7% višje ●prihodke iz poslovanja. Opravljenih je bilo 15% več letov, prepeljanih 15% več potnikov, prihodki so bili za 6% višji, vse to pa pri takih povečanjih lahko štejemo za uspešno izveden plan.

Načrtovali smo povečan obseg procesa usposabljanja operativnih kadrov; tako je bilo v ●letu 2008 v izobraževalni proces za pridobitev licenc za posamezne tipe letal vključenih skupno 27 letalskih mehanikov, v osnovno izobraževanje za pridobitev kvalifikacij letalskih tehnikov različnih kategorij pa 26 zaposlenih. V izobraževalni proces letalskega osebja je bilo v letu 2008 vključenih 20 pilotov, ki so pridobili licenco za določen tip letala, štirje so se izšolali za kapitane, deset pa za inštruktorje.

Planirali smo in uspešno zaključili proces uvajanja elektronske vozovnice. ●

V poletni sezoni smo uspešno vpeljali štiri planirane nove linije: Atene, Bukarešta, Oslo in ●Stockholm.

Planirali smo izgradnjo nove poslovne stavbe na Brniku in gradnjo dodatnega hangarja; ●gradnja stavbe se je začela proti koncu leta 2008 in se intenzivno nadaljuje v 2009, prav tako tečejo postopki za pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo novega hangarja.

Poglavitni cilj plana čarterja za leto 2008 je bil ohraniti tržni položaj vodilnega čarterskega ●prevoznika na domačem trgu in nadaljevati sistematično delo z izbranimi ključnimi kupci na tujih trgih na eni strani, na drugi pa slediti optimizaciji flote s ciljem uspešnega poslovanja. Planirane prihodke smo presegli za 29%.


80 Na kazalo

Na področju vzdrževanja tujih letal smo planirali nadaljevati strategijo širjenja obsega del ●na letalih družine A-320 in istočasno zadržati vodilno vlogo na trgu CRJ; planirane prihodke od vzdrževanja za tretje osebe smo presegli za 5%.

Pri prevozu tovora pa smo se posvetili le prevozu tovora na rednih linijah družbe. ●

Komentar doseženih fizičnih kazalcev poslovanja

Leta 2008 je družba na 27.183 letih prepeljala 1.302.172 potnikov. Število prepeljanih potnikov se je v primerjavi z letom 2007 povečalo za 15%. V rednem prometu se je število prepeljanih potnikov povečalo za 17%, število prepeljanih potnikov v čarterskem prometu pa za 4%.

1.400.000

1.200.000

1.000.000

800.000

600.000

400.000

200.000

02008 2007 2006

Število vseh prepeljanih potnikov

Potniki - skupaj

Indeks

1.302.172

115

1.136.431

112

1.018.007

110

Delež rednih potnikov od vseh prepeljanih potnikov je v 2008 znašal 85%, kar je za 2% več kot v letu 2007.

Izkoristek potniške kabine v rednem prometu se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 zmanjšal za 2%, število razpoložljivih sedežev za prodajo pa se je povečalo za 19%.

Povprečni dnevni izkoristek letal je znašal 9,79 ur na aviodan in ostaja na lanskem nivoju.

Povprečna poraba goriva na uro letenja se je v primerjavi z letom 2007 povečala za 16%, kar je posledica predvsem večjih letal v naši floti in najetih letal Boeing.


81Na kazalo

Struktura prihodkov

Čisti prihodki od prodaje so se v letu 2008 povečali za 14% glede na predhodno leto. Njihova sestava pa se je v primerjavi z letom 2007 precej spremenila: povečal se je delež prihodkov od rednega prometa, in to predvsem zaradi zmanjševanja deleža drugih dejavnosti (cargo, tehnika, ostali prihodki), povečal pa se je delež prihodkov od čarterja.

1. Redni promet – potniki2. Redni promet – tovor3. Izredni promet – potniki4. Tehnika – tuji naročniki5. Ostale dejavnosti

70 %1 %

14 %6 %9 %

1

2

3

4

5Sestava operativnih prihodkov (jan-dec 2008)

Največji delež čistih prihodkov predstavljajo prihodki od rednega prometa potnikov.

2007

2008

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

63 12 7 3 13

70 14 6 1 9

Struktura prihodkov (v %)

Redni promet – potnikiIzredni promet – potnikiServisiranje letal za tretje osebeRedni promet – tovorOstalo


82 Na kazalo

Prihodki od prevoza potnikov v rednem prometu, ki so v letu 2008 predstavljali 70% vseh operativnih prihodkov, so se glede na 2007 povečali za 25%; pomembno je, da smo se lahko dovolj hitro prilagodili zaostrenim pogojem na trgu, predvsem zaradi visokih cen kerozina.

Prihodki od izrednega (čarterskega) prometa so se nam kljub ostri konkurenci na tem področju povečali za 26%, kar je posledica povečane prodaje ad hoc čarterskih letov na tujih trgih, s čimer smo na trgu specializiranih »airline brokerjev« uspeli z ustrezno kakovostjo izgraditi prepoznavno blagovno znamko. Povečalo se je tudi število čarterskih letov za državne institucije (Vlada RS) in za slovenska podjetja.

Prihodki od prevoza tovora so se v primerjavi z letom 2007 zmanjšali za več kot polovico, predvsem zaradi ukinitive lastne cargo operacije. Glede na veliko konkurenčnost kamionskega prevoza v Evropo in na Balkan, kamor je usmerjena večina naše prevozne ponudbe, je bila in ostaja naša tržna niša prevoz pošiljk s težo do nekaj sto kilogramov. Kljub zniževanju cen in dodatkov in s tem prilagajanju ponudbe pa se zaradi nastalih razmer to ni odražalo v večjem povpraševanju po prevozu. Prihodki od vzdrževanja letal za tretje osebe: realizacija za tuje naročnike v letu 2008 znaša 12,8 mio. EUR, kar je za 4% manj kot v enakem obdobju leta 2007. Razlogi manjše realizacije so predvsem posledica povečane aktivnosti vzdrževanja lastne flote (bazno in linijsko vzdrževanje), strukture projektov servisiranja za tuje naročnike ter prekinitve operativno linijskega vzdrževanja (Maintenance Off Site) za letalskega operaterja v Italiji. Svojih prednosti ne bi radi gradili na politiki nizkih cen, temveč si želimo delovati v skladu z vizijo in strategijo ter postati in ostati center, ki zaposluje strokovno in fleksibilno osebje s posluhom za potrebe in želje kupcev ter s široko paleto ponudbe kakovostno opravljenih storitev z najkrajšim prizemljitvenim časom letal.

V letu 2008 smo zaradi optimalizacije flote še oddajali lastna letala skupaj s piloti, vendar sta bili dve letali v tujini le krajše obdobje, celo leto pa le eno letalo, zato so temu primerno nižji tudi prihodki iz tega naslova (ind. 71).


83Na kazalo

Struktura odhodkov

Proizvajalni stroški, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti so se nam glede na leto 2007 povečali za 16%.

Stroški materiala so se glede na leto 2007 povečali za 39%, in to predvsem zaradi visokih cen letalskega goriva, stroški storitev pa so se povišali za 4% predvsem zaradi večjega obsega letenja.

Stroški goriva izkazujejo indeks 150; tako enormna rast cen goriva ima na poslovni izid ●2008 bistveno negativen vpliv. Delež stroškov goriva je namreč v strukturi bilance, če ga primerjamo z enakim obdobjem preteklega leta, narastel za 6 indeksnih točk. Takega drastičnega višanja cen kerozina ni predvidel nihče in zavedati se je potrebno, da takega povišanja prav nihče ne more v celoti in pravočasno prevaliti na potnike. Stroški goriva za 30% oz. kar za 11,2 mio. EUR presegajo planske vrednosti. Cene kerozina so bile v letu 2008 v povprečju za 46% višje kot v letu 2007, in to kljub znatnemu padcu od septembra dalje.

Stroški letališč so se leta 2008 povečali za 10% in so pod stalno kontrolo. Kljub povečanemu ●številu letov za 15%, večji kapaciteti letal in težji floti (vse to namreč vpliva na cene letaliških storitev) so se nam stroški povišali »le« za 10%, kar kaže na uspešno ohranjanje znižanih cen tudi iz preteklih dveh let, ko smo temu področju res namenili veliko ukrepov.

Stroški navigacije (indeks 113) se nam povečujejo skladno s povečevanjem operativnega ●letenja, tako na rednih kot tudi na čarterskih letih.

Stroški vzdrževanja letal so se povečali za 8%. Vključujejo tako stroške vzdrževanja lastne ●flote kot stroške, ki se nanašajo na servisiranje letal za tuje naročnike. Kljub malenkostno manjšim aktivnostim na tujih letalih so stroški višji zaradi povečanega obsega prometa v lastni operaciji in posledično večjega obsega linijskega in tudi baznega vzdrževanja; prav tako se je povečalo število letal v naši floti.

Stroški najemnine letal (indeks 85) vsebujejo najemnine za tri letala CRJ-100/200 (tretje ●samo za 3 mesece), najemnino Boeinga 737-500, najemnino Fokkerja 100 od aprila do septembra ter občasne subcharterje, predvsem v obdobju pregledov naših letal. Stroški so manjši kot lani, ker nimamo več najemov cargo letal, prav tako imamo v naši floti dve lastni letali več in se z optimalnim planiranjem poskušamo izogibati dodatnim najemom letal.

Stroški dela so se povečali za 18%, in sicer zaradi večjega obsega letenja, več odletenih ●nadur, drugačne narave projektov v tehniki (delo v tujini), večjega obsega inštruktorskih del in povišanja plač v skladu z dogovorom s sindikati od februarja 2008 dalje.


84 Na kazalo

Stroški amortizacije so glede na leto 2007 večji za 22% in so visoki, saj je letalska panoga ●investicijsko zelo intenzivna; do odstopanja glede na leto 2007 pa je večinoma prihajalo zaradi nakupa dveh novih letal v 2007 (v 2008 celo leto) in večjih investicijskih aktivnosti na naši floti, ki se odraža skozi stroške amortizacije.

Stroški prodajanja so se v primerjavi z letom 2007 povečali za 12%; vsebujejo stroške ●domače in tuje lastne prodajne mreže, vso provizijo posrednikom, stroške rezervacijskega sistema in stroške zaposlenih v prodaji in marketingu. Povečali so se stroški rezervacij-skega sistema, ki je vezano na večje število potnikov in na več prometa na trgih. Zaradi preseganja prodajnih planov pa se je povišal tudi variabilni del plačila zaposlenim in tako stroški dela v prodaji in marketingu.

Pri finančnem delu poslovanja so se nam najbolj povečali finančni odhodki za obresti, in ●sicer za 10%. Razlog je dodatno zadolževanje že v letu 2007 zaradi širjenja flote in višanje ključnih obrestnih mer.

Rezultati

Družba je leta 2008 ustvarila pozitiven izid iz poslovanja v višini 1.217.161 EUR, kar ●je občutno slabše v primerjavi s preteklim letom, izključno zaradi enormnih rasti cen kerozina.

Družba ima iz finančnega poslovanja izgubo v višini 4.830.088 EUR, ki je večja kot izguba ●leta 2007, in sicer za 1,4 mio. EUR, predvsem zaradi najetja novih dolgoročnih kreditov za letala (v 2007) in zaradi višanja ključnih obrestnih mer.

Vse to je vplivalo na negativen poslovni izid v višini 3.240.977 EUR. April je bil prvi lanski ●mesec, ki smo ga zaključili z minimalnim dobičkom, prav tako mesec maj; junija smo dosegli 1 mio. EUR čistega dobička, julija pa 0,7 mio. EUR, podobno v mesecu septembru.


85Na kazalo

Struktura sredstev

Bilančna vsota na dan 31. 12. 2008 je za 5% nižja glede na konec preteklega leta.

2007

2008

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

80 3 15 2

81 5 11 3

Struktura sredstev (v %)

Osnovna sredstvaZalogeTerjatveOstala sredstva

Kar 81% vseh sredstev družbe predstavljajo osnovna sredstva, 11% terjatve, zaloge pa ●le 5%; struktura sredstev se je spremenila glede na predhodno leto v deležu osnovnih sredstev in deležev terjatev.

Osnovna sredstva družbe so večinoma opredmetena osnovna sredstva, v katerih predsta- ●vljajo največji delež letala (90%). V letu 2007 so se osnovna sredstva povečala za dve novi letali CRJ-900 in pripadajoče roto nadomestne dele, v letu 2008 pa zmanjšala za tovorno letalo SAAB, ki smo ga imeli v finančnem najemu.

Kljub večjim prihodkom od prodaje pa smo uspeli zmanjšati kratkoročne poslovne terjatve, ●predvsem poslovne terjatve do kupcev, in to za 34% oziroma za slabih 7 mio. EUR.


86 Na kazalo

Struktura virov sredstev

2007

2008

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

25 51 22 2

22 46 30 2

Struktura virov sredstev (v %)

KapitalDolgoročne finančne in poslovne obveznostiKratkoročne finančne in poslovne obveznostiOstali viri

V strukturi virov sredstev se je v primerjavi z lanskim letom delež kapitala nekoliko zmanjšal ●zaradi izkazane izgube in trenutno negativnega vrednotenja izvedenih instrumentov.

Dolgoročne finančne obveznosti (poslovnih nimamo) so se v primerjavi z letom 2007 ●zmanjšale za 14%, saj nismo najemali novih dolgoročnih kreditov, stari pa se zmanjšujejo z mesečnimi odplačili.

Delež kratkoročnih obveznosti se je v strukturi virov povečal za 8% skladno z rastjo ●celotnega poslovanja in zaradi večjega zneska kratkoročnega dela dolgoročnih finančnih obveznosti za leto 2009.


87Na kazalo

Denarni tok iz poslovanja

Denarni tok iz poslovanja v višini 18.514.681 EUR je pozitiven in je za 10% boljši kot v letu 2007. Podroben izračun denarnega toka je prikazan v računovodskem poročilu.

Kazalniki poslovanja

Temeljni kazalniki stanja financiranja so usmerjeni v analizo financiranja podjetja in so pomembni pri dolgoročnih odločitvah o politiki financiranja podjetja in za zunanje uporabnike.

TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA Jan –dec 08 Jan –dec 07 Indeks 08/07

Stopnja lastniškosti financiranja 22,34 25,23 89

Stopnja dolgoročnosti financiranja 69,32 76,85 90

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,2771 0,3163 88

Jan - dec 2007

Jan - dec 2008

0,00 18,00

25,23

22,34

Stopnja lastniškosti financiranja


88 Na kazalo

Kazalniki plačilne sposobnosti so najosnovnejši pogoj uspešnosti poslovanja podjetja. Pomembno je, da ima podjetje primerno sestavo gibljivih sredstev, saj s primerno dinamiko le teh v denarno obliko pravočasno poravnava svoje obveznosti.

KAZALNIKI PLAČILNE SPOSOBNOSTI Jan – dec 08 Jan – dec 07 Indeks 08/07

Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti(hitri koeficient) 0,09 0,10 95

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti(pospešeni koeficient) 0,43 0,70 62

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti(kratkoročni koeficient) 0,59 0,83 71


89Na kazalo

14. Dogodki po koncu poslovnega leta

Konec januarja smo v naši floti pričakali četrto letalo CRJ-900, ki smo ga najeli od nemške ●leasing hiše GOAL.

Vpliv globalne finančne krize se vse bolj kaže v zmanjšanju povpraševanja po letalskem ●prevozu potnikov tako na globalni ravni kot tudi v Evropi in bo zelo verjetno izničil pozitivne vplive trenutnega zmanjšanja cen goriva, zato je uprava družbe sprejela paket ukrepov za znižanje stroškov poslovanja. S februarjem 2009 je uprava družbe sprejela ukrep o splošnem znižanju plač za 5%.

Pospešena gradnja nove poslovne stavbe na Brniku, financiranje v večini z dolgoročnim ●kreditom.

Izpeljana prva dva kroga dokapitalizacije družbe s strani lastnikov (vplačilo 2,1 mio. EUR); ●v teku je še tretji krog dokapitalizacije.

V leto 2009 je letalska panoga stopila s slabo »popotnico« 8 mrd. $ izgube (po podatkih ●IATA), od tega je bilo 50% izgube ustvarjene v zadnjem kvartalu 2008; za leto 2009 IATA napoveduje okoli 2,5 mrd. $ izgube.

S poletnim voznim redom, ki je začel veljati konec marca, smo uvedli novo linijo v Madrid. ●


90 Na kazalo

15. Načrti za prihodnost

Ključni dejavniki poslovanja podjetja v letu 2009

Po rekordnih rasteh in izjemno močnem ciklu konjunkture v letih 2006, 2007 in v prvi polovici 2008 je pred iztekom leta 2008 v svetovnih gospodarskih razmerah prišlo domala do zastoja. Finančna in bančna kriza je iz Amerike – ZDA – okužila ves svet. Tudi v EU so kazalci gospodarskega zaupanja jeseni 2008 strmo padli. V nekaterih največjih državah EU so razglasili stanje recesije, saj jim je BDP nazadoval dve zaporedni četrtletji, banke pa so domala ustavile dolgoročno kreditiranje realnega sektorja. Nevarnost nelikvidnosti je ogrozila tudi nekatere največje in najuglednejše evropske firme. Poleg same svetovne finančne krize sta na omejevanje prihodnjih poslovnih možnosti v precejšnji meri vplivala tudi psihološko vzdušje in strah pred recesijo. To še poglablja tudi recesijo samo z realnimi posledicami v finančnem in realnem sektorju.

Ocene in napovedi so negotove zlasti zato, ker bo moralo priti do vzpostavljanja novih finančnih in makroekonomskih ravnotežij v svetovnem gospodarstvu.

Visoka stopnja negotovosti v mednarodnem okolju poraja znake krize in umirjanja gospodarske aktivnosti tudi v slovenskem prostoru. V teh razmerah je pomembno usklajeno ukrepanje – poleg vladnih struktur in centralne banke se mora sprožiti hiter, učinkovit in usklajen odziv predvsem bančnega in realnega sektorja. Po zadnjih ocenah predvsem v podjetjih v prihodnjih mesecih ne bo obstajal le problem tekoče likvidnosti, ampak tudi in predvsem problem pridobivanja naročil in konkurenčnosti.

Potrebno bo več časa za prilagajanje na nove razmere, tudi z iskanjem novih poslovnih poti in trgov.

Trendi in napovedi v letalski industriji

Zadnje zmanjšanje obsega letalskega prometa, ki ga je povzročila recesija, je bilo leta 1991 (sicer pa v zadnjih 35 letih samo še leta 2001 zaradi terorističnega napada), ko je letalski potniški promet padel za 2,6%, IATA pa za leto 2009 napoveduje upad za 3% ter 0,9% rast za 2010. Negativni trendi v potovalni industriji so v prejšnjih recesijah trajali okoli tri leta, zato tokrat predvidevajo, da se rast nad 4% ne bo dvignila prej kot v letu 2011.


91Na kazalo

Zmanjševanje kapacitet

Po podatkih za letalske prevoznike, člane AEA, je v zimski sezoni prišlo do največjih redukcij kapacitet na rednih letalskih povezavah zlasti na linijah znotraj Evrope, proti Severni Ameriki in Afriki. Napovedane redukcije flote do konca leta 2009, vključno z že realiziranimi, pomenijo zmanjšanje števila letal v operaciji za 1029, kar je okoli 5% celotne flote letalskih prevoznikov po svetu.

Prihodek na potnika

IATA napoveduje povprečno ceno goriva v letu 2009 na nivoju 60 USD, kar pomeni, da bodo stroški na enoto bistveno manjši, ustrezno pa lahko pričakujemo tudi pritisk na znižanje prihodkov na potnika. Prav tako napovedujejo, da se bo rast povprečne dolžine leta v času recesije ustavila – potniki bodo dražje čezoceanske lete nadomestili s cenejšimi kratkimi.

Ocena finančnih rezultatov za leto 2009

IATA za letalsko industrijo v prihodnjem letu napoveduje izgubo na globalnem nivoju v višini 4,7 mrd. USD. Od tega bodo izgubo zabeležile vse regije razen prevoznikov ZDA, ki naj bi dosegli dobiček 100 mio. USD. Evropski prevozniki bodo predvidoma izgubili 1 mrd. USD, azijski 1,7 mrd. USD, prevozniki Bližnjega vzhoda 900 mio. USD ter afriški prevozniki in prevozniki Južne Amerike po 600 mio. USD.

Potovanja v poslovnem razredu

Delež potovanj v poslovnem razredu na kratkih linijah je že nekaj let v postopnem upadu, vendar pa se je že konec leta 2008 število potovanj v poslovnem razredu zmanjšalo za 10%, zaradi vpliva recesije v letu 2009 pa lahko pričakujemo padec tudi na nivoju 20% v primerjavi z 2008.


92 Na kazalo

Notranji in zunanji stroški

Kljub uspešni kontroli stroškov je gorivo še vedno najvplivnejši strošek (predstavlja že 30–35% operativnih stroškov), ki ga ni mogoče kontrolirati ali povsem natančno predvideti, njegov vpliv na letalsko industrijo pa je bil najbolj opazen v letu 2008, ko se je povzpel do rekordne cene 147 USD na sodček. Za leto 2009 bodo zelo verjetno narasli tudi stroški letaliških storitev in kontrole letenja. Sicer pa so letalski prevozniki zelo učinkovito znižali stroške, nad katerimi imajo kontrolo in vpliv. Prevozniki so v 2008 že zniževali stroške, vendar bodo potrebne še nadaljnje redukcije. Prav tako bodo potrebna dodatna zniževanja stroškov, ki pa bodo težko izvedljiva, saj je že do 60% stroškov zunanjih in nanje ne morejo direktno vplivati. AEA zato zahteva, da se stroški neučinkovite verige vrednosti rešijo s pomočjo regulacije.

Financiranje novih letal

V prihodnjem letu se pričakuje dostava okoli 1000 novih letal. Prvi problem v zvezi s tem je dejstvo, da ob napovedani recesiji in zmanjševanju kapacitet veliko teh letal v naslednjem letu ne bo potrebnih. Drugi problem za letala, ki bodo vendarle potrebna, pa izhaja iz pomanjkanja sredstev za financiranje na trgu. Vrednost letal, katerih dobavni roki zapadejo v letu 2009, znaša okoli 65 mrd. USD, strokovnjaki pa ocenjujejo, da okoli 15–20% tega zneska prevozniki ne bodo mogli zagotoviti, zato se pričakuje, da bodo nekatera naročila odpovedana.

Načrti Adrie Airways v letu 2009

Flota

S povečevanjem konkurence na slovenskem trgu, tržnih potreb in operativnih stroškov, predvsem zaradi povečevanja stroškov goriva, smo že v letu 2006 prišli do zaključka, da flote ne moremo več povečevati s petdesetsedežnimi reaktivnimi letali. V skladu z našim poslovnim modelom ter dolgoročno strategijo in poslovnim načrtom smo v floto začeli uvajati letala z ustreznejšimi kapacitetami. Tako smo v našo floto v decemberu 2008 in januarju 2009 vključili dve novi letali CRJ-900 Next Gen proizvajalca Bombardier.

V letu 2009 bomo tudi sprejeli dokončno odločitev o usodi flote Airbus. Odločitev o posodobitvi, nadgradnji ali zamenjavi obstoječe flote letal Airbus bo zelo pomembno vplivala na optimiza-cijo in zaposlitveno razmerje posadk po tipih letal.


93Na kazalo

Tržne aktivnosti

V letu 2009 v trženju sledimo zastavljenim srednjeročnim strateškim ciljem. S trženjskimi aktivnostmi želimo:

utrditi ugled blagovne znamke Adrie Airways, ●informirati javnost o ponudbi Adrie Airways, ●okrepiti zvestobo potnikov, ●utrditi prihodke iz trženja lastnih medijev, ●ažurno obveščati javnost o ponudbah Adrie Airways, ●okrepiti alternativne medije oglaševanja (internet, intranet, spletne strani). ●

Izboljšanje stroškovne učinkovitosti

V letu 2009 si bomo prizadevali za izboljšanje stroškovne učinkovitosti predvsem na naslednjih področjih:

prilagajanje kapacitet – flota, ●zmanjševanje stroškov delovne sile, ●povečanje prihodkov, ●zmanjševanje stroškov letenja, ●prihranki pri vzdrževanju letal, ●zmanjševanje prodajnih stroškov. ●

Planirani fizični kazalniki poslovanja za leto 2009

V letu 2009 načrtujemo skupno 28.047 letov, kar je za 3% več kot v letu 2008, in 43.889 naletenih ur, kar je za 3% več kot v letu 2008.

Na rednih linijah bomo prepeljali skupaj 1.145.574 potnikov, kar je za 4% več kot v letu 2008, in dosegli 64,3% izkoristek potniške kabine, kar je za 1,1 odstotne točke več kot v 2008.

V čarterskem prometu načrtujemo 2.568 letov, kar je za 2% manj kot v letu 2008. Načrtovano število prepeljanih potnikov v čarterskem prometu je 200.300 in se bo glede na leto 2008 povečalo za 1%.


94 Na kazalo

Planirani finančni kazalniki poslovanja za leto 2009

Čisti prihodki od prodaje se bodo zmanjšali za 2% predvsem zaradi malce pesimističnih napovedi pri čarterju in zmanjševanja prihodkov od najemnin, saj bomo celo leto oddajali v najem samo eno letalo A-320.

Planiramo, da se bo prihodek od prevoza potnikov v rednem prometu v letu 2009 povečal za 3%, in to v primeru, če se recesija ne bo dodatno poglobila.

Pod vplivom svetovne finančne krize pričakujemo nekoliko zmanjšano povpraševanje po čarterskih prevozih, zato tudi planiramo za 6% manjši prihodek kot v letu 2008.

Za leto 2009 planiramo minimalno rast prihodkov (2%) iz naslova vzdrževanja letal. Razloga sta povečanje Adrijine flote za dve CRJ-900 letali (povečanje vzdrževalnih aktivnosti na svojih letalih za cca 8%) in zamaknitev gradnje tretjega hangarja.

Planirani operativni stroški so v primerjavi z 2008 nižji za 3%. K temu največ pripomorejo stroški goriva, saj planiramo, da se ekstremno visoke cene iz leta 2008 ne bodo ponovile. Poleg tega bodo vsi naši napori usmerjeni k sprotnemu, intenzivnemu zmanjševanju stroškov prav na vseh področjih poslovanja. V ta namen smo že v začetku leta 2009 sprejeli paket ukrepov, katerega cilj je zmanjšanje stroškov in izboljšanje likvidnosti družbe.

Planiramo pozitiven rezultat iz poslovanja v višini 3,6 mio. EUR, brez vključenih učinkov morebitnih prodaj osnovnih sredstev podjetja ali kakšnih drugih izrednih učinkov, in minimalen čisti dobiček poslovnega leta 2009.

Poleg omejitve porabe stroškov je v planu velik poudarek posvečen racionalizaciji delovnih procesov in delovnega časa, tako pri vzdrževanja letal, kjer načrtujemo večizmensko, kupcu prilagojeno delo, kot tudi v letalski operativi, kjer bomo poskušali delovni čas harmonizirati z zakonodajo.

Glede investicij v objekte in opremo bo najpoglavitnejša naloga zaključek gradnje poslovne stavbe na Brniku, ki se je že začela v oktobru 2008. Za gradnjo stavbe bomo najeli dolgoročni kredit pri domači banki.

Leto 2009 ne bo leto širjenja kapacitet, ampak leto graditve stabilne, stroškovno učinkovite družbe z moderno, optimalno floto.


95Na kazalo

Rastemo. V vseh pogledih. Nadgrajujemo našo floto, ki je okolju prijazna. Izpolnjujemo stroga merila emisij CO2. Razumemo svojo odgovornost do zanamcev.

TRAJNOSTNO POROČILO

TRAJNOSTNO POROČILO16. Zaposleni

Struktura zaposlenih

Leto 2008 je bilo v vseh pogledih presežno z vidika rasti obsega prometa in storitev. Posledično smo tudi na področju zaposlenih sledili tej rasti in zelo optimistično sprejeli medse mlade, zagnane in izobražene sodelavce.

Povprečno število delavcev v obdobju jan–dec 2007/2008

Jan–dec Povprečno število delavcev Na dan 31.12.

2007 633 679

2008 701 719

Rast zaposlovanja v letih 2006, 2007 in 2008

400

350

300

250

200

150

100

50

0

Piloti Kabinskoosebje

Mehaniki Ostali

Rast zaposlovanja

200620072008

Adria Airways / Letno poročilo 2008 / TRAJNOSTNO POROČILO

98 Na kazalo

Primerjava strukture zaposlenih v letih 2006, 2007 in 2008

Ostali

Mehaniki

Piloti

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

200620072008

Struktura zaposlenih

Kabinskoosebje

Tudi v letu 2008 se je nadaljeval trend zaposlovanja predvsem v operativnih službah, saj smo morali zaradi povečanja flote in prometa za kakovostno izvedbo naših storitev okrepiti tudi število osebja.


99Na kazalo

Število delavcev glede na vrsto delovnega razmerja na dan 31. 12. 2008

Vrsta delovnega razmerja Piloti Stevardese Mehaniki Ostali Skupaj

Nedoločen čas 130 78 62 325 595

Nedoločen čas – 4 ure dela/4 ure upok. 2 2

Nedoločen čas – 4 ure dela/4 ure ZPIZ 5 5

Nedoločen čas – 4 ure dela/4 ure inv. 3 3

Nedoločen čas – 4 ure/dan 2 6 8

Nedoločen čas – 5 ur/dan 1 1



Nedoločen čas – 8 ur /invalid. 4 4

Določen čas – 6 ur/dan

Določen čas – 8 ur 15 1 67 83

Določen čas – 8 ur – pripravnik 14 14

Skupaj na dan 31. 12. 2008 150 99 63 407 719

Skupaj na dan 31. 12. 2007 132 93 70 384 679

Struktura zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2008

Sektor oz. štabna služba Povprečna starost Št. zaposlenih Od tega M Od tega Ž

Uprava 37,21 7 4 3

Sistem kakovosti 49,87 3 3

Varnost in varovanje 50,28 7 5 2

Sektor trženje in prodaja 43,83 92 21 71

Sektor zemeljska operativa in nabava 38,91 55 27 28

Sektor vzdrževanje letal 37,79 230 205 25

Sektor letalska operativa 39,9 282 187 95

Sektor finance in računovodstvo 44,08 37 6 31

Sektor organizacija in kadri 49,28 5 5

Svet delavcev 53,27 1 1

SKUPAJ 40,07 719 458 261

Trend zniževanja povprečne starosti zaposlenih se je nadaljeval tudi v letu 2008, k čemur največ prispeva povečano zaposlovanje mlajših in postopno upokojevanje najstarejših sodelavcev.


100 Na kazalo

Primerjava izobrazbene strukture v letih 2001, 2005, 2007 in 2008

Stopnja izobrazbe

Osnovnašola

Srednjastrokovna

Srednja Višja Visoka Univerzi-tetna

Magisterij Doktorat

Leto 2001 6% 18% 37% 22% 3% 14%

Leto 2005 2% 10% 42% 24% 5% 16% 1%

Leto 2007 1% 7% 44% 21% 11% 15% 1%

Leto 2008 1% 7% 42% 20% 14% 15% 1%

Izobrazbena struktura v družbi se vztrajno izboljšuje v prid višje izobraženim kadrom, kar je posledica zavestne opredelitve družbe leta 2004, ko smo zaposlenim, ki niso imeli ustrezne izobrazbe za delovna mesta, ki so jih zasedali, z delnim sofinanciranjem izobraževanja omogočili študij ob delu, katerega rezultati so v letu 2008 že izrecno vidni.

Tudi v letu 2008 smo nadaljevali z intenzivnim funkcionalnim izobraževanjem in usposabljanjem ključnega segmenta delovne sile, to je pilotov in letalskih mehanikov.

Tako je bilo v letu 2008 v izobraževalni proces za pridobitev licenc za posamezne tipe letal vključenih skupno 27 letalskih mehanikov, v osnovno izobraževanje za pridobitev kvalifikacij letalskih tehnikov različnih kategorij pa 26 zaposlenih.

V izobraževalni proces letalskega osebja je bilo v letu 2008 vključenih 20 pilotov, ki so pridobili licenco za določen tip letala, štirje so se izšolali za kapitane, deset pa za inštruktorje.

Varnost in zdravje pri delu

V letu 2008 je bilo v skladu z zakonsko obvezo poslano na periodične preglede 170 delavcev, od katerih je večina zdravstveno sposobnih za opravljanje del, na katera so razporejeni. Z usmerjenimi obdobnimi zdravstvenimi pregledi v določenem obdobju delodajalec preveri zdravstveno ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, in sicer zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca. Prav tako pa so bili opravljeni tudi predhodni zdravniški pregledi za novozaposlene delavce.

V letu 2008 je bilo za nudenje prve pomoči usposobljenih 12 delavcev in zagotovljeni dopolnjeni kompleti prve pomoči s predpisano vsebino materiala. S področja izobraževanja na temo varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva je predpisan teoretični preizkus znanja opravilo 143 zaposlenih in 17 študentov.


101Na kazalo

Cepljenje proti gripi v letu 2008 ni bilo organizirano znotraj družbe, zato se je posledično kljub temu, da je družba po predložitvi računa zaposlenim refundirala stroške cepljenja, na lastno iniciativo cepilo dosti manjše število zaposlenih, kar je posledično lahko prispevalo k višji bolniški odsotnosti v primerjavi z letom 2007.

Letna stopnja bolniških odsotnosti v družbi je znašala 3,46 odstotne točke, kar pomeni glede na leto 2007 (3,10) porast, tako je trendu padanja v letih od 2002 do 2007 sledilo naraščanje – to pa lahko delno pripišemo tudi povečanemu obsegu dela vsled rasti prometa v letu 2008.

Razvoj kadrov

V letu 2008 je bil vpeljan in vzpostavljen nov informacijski sistem za obračun plač, ki se navezuje na sistem za registracijo delovnega časa, in nov kadrovsko informacijski sistem, ki smo ga uspešno uvedli v letu 2007.

Tudi v letu 2008 smo izvedli raziskavo organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih SIOK, ki nam omogoča tudi primerjalne podatke z drugimi uspešnimi slovenskimi družbami. Splošna vrednost oz. povprečna ocena vseh trditev iz raziskave je 3,20, kar predstavlja dvig za +0,28 glede na leto 2007; še posebej dobro je ocenjeno zadovoljstvo zaposlenih, kar kaže na splošno dobro počutje zaposlenih v družbi. Ostali indikatorji klime in zadovoljstva, ki izkazujejo pozitivno rast glede na leto poprej, so kakovosten odnos do dela, strokovnost in zavzetost, notranji odnosi in pripadnost ter vidiki oz. sistemi vodenja.

Izziv za naprej pa predstavljajo indikatorji jasnost in ciljna usmerjenost ter motivacija, nagra-jevanje in dialog med vodji in zaposlenimi.

Tudi v letu 2008 se je odvijalo pestro in raznovrstno komuniciranje med vodstvom in zaposlenimi. Stalna in sprotna komunikacija s šestimi reprezentativnimi sindikati v družbi, mesečni sestanki s Svetom delavcev, sektorski in oddelčni sestanki, zbori delavcev, dnevi odprtih vrat uprave – so »žive« oblike neposrednega komuniciranja, medtem ko smo poleg intranetnega komuniciranja v letu 2008 uvedli še tedenske Novičke, s katerimi uprava vsak petek obvesti vse zaposlene o najaktualnejših tekočih temah.


102 Na kazalo

17. Okolje Adria Airways je ekološko ozaveščena družba. Aktivno delujemo v smeri stalnega zmanjše-vanja porabe goriva, zmanjševanja emisij plinov in zniževanja hrupa. Vsa letala v naši floti so v skladu z ICAO (International Civil Aviation Organization) okoljskimi in drugimi zahtevami. Oba tipa motorjev, ki jih imajo letala v Adrijini floti, sta glede emisij plinov in dima v okviru 70% dovoljenih vrednosti, ki jih določa ICAO. V letu 2007, konec leta 2008 ter v začetku 2009 smo v floto Adrie Airways dodali štiri nova regionalna letala Bombardier CRJ-900, ki tako z vidika porabe goriva kot obremenitve okolja zaradi hrupa predstavljajo zadnji dosežek letalske tehnologije.

0,08

0,07

0,06

0,05

0,04

0,00

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

Poraba goriva(v t/000Pkm)

Ne glede na majhen delež letalskega prometa pri obremenitvi okolja s CO2, smo se v Adrii že pred leti posvetili zmanjševanju obremenitve na račun zmanjševanja porabe goriva. V letu 2008 so nas še dodatno visoke cene goriva praktično prisilile k varčevanju pri porabi goriva, in to z vidika načina letenja, sprotnejšega pranja zunanjosti letal in periodičnega pranja letalskih motorjev kot enega od dejavnikov, ki je največ prispeval k zmanjševanju porabe goriva in ne nazadnje tudi obrabi motorjev.

Adria Airways je ekološko ozaveščena družba.


103Na kazalo

V procesu vzdrževanja letal že nekaj let vedno bolj usmerjeno skrbimo za večjo ozavešče-nost zaposlenih o smotrni in ekonomični rabi kemičnih sredstev in tudi tistih sredstev, ki po uporabi onesnažujejo okolje. Skladno s tem poteka ozaveščanje za varovanje lastnega in zdravja vseh ostalih zaposlenih ter varovanja okolja na splošno. Naš cilj je dolgoročno in konstantno zmanjševanje količin okolju neprijaznih sredstev, kot so čistila, olja, agresivna sredstva, naoljene krpe, umetne mase, maziva, enokomponentna in večkomponentna tesnilna sredstva, kerozin in papir. K zdajšnjemu ločevanju odpadkov bomo v prihodnje pristopili še bolj organizirano in v skladu s standardom ISO 14001, katerega uvedba je prav tako načrtovana.

Papir ločujemo od ostalih odpadkov in ga oddajamo v recikliranje. V procesu obvladovanja dokumentacije težimo k cilju upravljanja in arhiviranja dokumentov v elektronski obliki. Priročnike in navodila, ki so potrebni za nemoteno izvajanje procesov, distribuiramo preko intraneta in interneta za odjemalce na zunanjih letališčih, dodaten prispevek k racionalizaciji poslovanja smo dosegli z uvedbo elektronske vozovnice ter prijave na let preko spleta.

V procesu oskrbe potnikov na krovu letal skrbimo za ločevanje odpadkov, pri izbiri embalaže pa dajemo prednost materialom, ki so razgradljivi na okolju prijazen način.


104 Na kazalo

18. Odnosi s širšim družbenim okoljem

Kot slovenski nacionalni letalski prevoznik se v Adrii Airways že vse od ustanovitve zavedamo svoje odgovornosti do širšega družbenega okolja in zato redno sodelujemo pri najrazličnejših projektih na lokalnem in nacionalnem nivoju. Z donatorstvom in sponzorstvom sodelujemo s skupinami, organizacijami in posamezniki, s katerimi delimo skupne vrednote ter tako razvijamo odgovoren odnos do družbe. Trudimo se, da tak odnos ohranjamo kot del naše korporativne kulture. Naš prispevek največkrat predstavlja pomoč pri stroških potovanja, s čimer olajšamo izvedbo dogodkov, srečanj, predstavitev in akcij, ki so pomembni za širšo družbeno ali lokalno skupnost. Večino sredstev namenimo krovnim organizacijam državnega pomena, največ posamičnih akcij pa izvedemo z neprofitnimi organizacijami. Kot družba, ki z osnovno dejavnostjo povezuje domače okolje s tujim, se še posebej radi odzovemo povabilu oziroma prošnji za podporo predstavitvam naših ustvarjalcev v tujini. Naj omenimo nekaj projektov, organizacij in društev, s katerimi smo v letu 2008 uspešno sodelovali.

Družbena skupnost

Kot uradni letalski prevoznik smo podprli različne mednarodne dogodke in kongrese v Sloveniji, večinoma s področja poslovanja, medicine, kulture, šolstva in športa. Najvidnejši projekt v 2008 pa je bil naše sodelovanje pri promociji Republike Slovenije v času predsedo-vanja Svetu Evropske unije.Adria Airways je zagotovila tri brezplačne lete na relaciji Ljubljana–Bruselj–Ljubljana za 260 udeležencev (veleposlaniki – stalni predstavniki EU s partnerji in vodje kabinetov –, namestniki stalnih predstavnikov pri EU in vodje kabinetov, bruseljski dopisniki). Prav tako smo za 70 udeležencev srečanja političnega varnostnega odbora EU na isti relaciji zagotovili popust pri nakupu letalskih vozovnic. V času trajanja smo promociji predsedovanja namenili medijski prostor v vseh publikacijah Adrie Airways, v določenih oglasnih sporočilih v tujini, v nagovorih potnikom, logotip predsedovanja smo vidno izpostavili na vseh naših letalih ter podprli več uradnih dogodkov v tujini.

Šport

Na področju športa zajema naša aktivnost predvsem dolgoročnejša sodelovanja na nacionalni ravni in že več let ostaja podobna. Uspešno sodelujemo z Atletsko zvezo Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, vključeni smo bili v projekt OKS »Peking 2008«, kot vedno doslej smo vselej podprli še nekaj lokalnih tekmovanj in prireditev.


105Na kazalo

Kultura

V kulturi smo namenili pomoč že priznanim organizatorjem kulturnih dogodkov v Sloveniji, med njimi Festivalu Ljubljana, Cankarjevemu domu, Mednarodnemu kulturnemu bienalu, Festivalu Exodos, Zavodu Stara Gara in Jazz Cerknu. V tujini smo med drugim nudili podporo udeležencem na Knjižnem sejmu v Frankfurtu, predstavitvi slovenskih pisateljev na UCCLE Evropski šoli Bruselj, predstavitvi slovenskih avtorjev na festivalu »What’s Art Doc?« v Londonu, razstavi »What’s Next; Utrinki iz neskončnosti – podobe iz Slovenije« v Bruslju, gostovanju plesne skupine En Knap v Moskvi ter gostovanju Mestnega gledališča ljubljan-skega v Sarajevu.

Humanitarnost

Adria Airways je v oktobru sodelovala v mednarodni kampanji »Breast Cancer Awarness« pod pokroviteljstvom podjetja Estée Lauder Comapanies, katere namen je bil osveščanje žensk o pomenu preventive oziroma pravočasnega diagnosticiranja raka na dojkah.

Akcijo smo medijsko podprli v reviji In-Flight Magazine, naše osebje na letalih pa je na uniformah nosilo znak kampanje – rožnat trakec – in s tem dodatno opozarjalo na sporočilo akcije. Pridružili smo se akciji AC Intercar »In svet je lahko lepši« za nakup invalidskih vozičkov ter akciji Centra za socialno delo Kranj »Tudi za naše otroke«. Kot do sedaj smo podprli delo Društva Unicef Slovenija in Amnesty International ter z darili razveselili otroke v projektih več drugih dobrodelnih organizacij in društev.


106 Na kazalo

19. Korporativno komuniciranje

V službi za korporativno komuniciranje si prizadevamo za učinkovito komuniciranje z raznoliko javnostjo, ki je povezana z našo družbo: interna in eksterna javnost – mediji, potniki, poslovna javnost, odločevalci, finančna javnost idr. Deli naše javnosti so med seboj prepleteni, ne nazadnje pa s(m)o vsi naši potencialni potniki.

Naš cilj je, da s svojimi aktivnostmi v kar največji meri doprinesemo k uresničitvi poslovnih ciljev in povečevanju ugleda naše družbe ter s tem k njeni uspešnosti. Pozornost posvečamo tudi aktualnim temam v letalstvu. Naša načela pri komuniciranju so odprtost, prodorno sodelovanje, preglednost, dvosmernost, hiter odziv in trajnost.

Korporativno komuniciranje je v 2008 potekalo intenzivno proaktivno v skladu s smernicami uprave. Skozi vse leto 2008 smo k notranji in zunanji javnosti pristopali s pomočjo številnih komunikacijskih orodij in izvedli vrsto aktivnosti in dogodkov.

V času primopredaje predsedovanja Svetu EU smo postali uradni prevoznik portugalske vlade, kar je za Adrio Airways ob velikem številu letalskih prevoznikov visoko priznanje. Kot uradni prevoznik portugalske vlade smo namreč z našim letalom, označenim z nacionalnimi in državnimi oznakami portugalske države, prepeljali portugalsko vlado po evropskih državah in omogočili primopredajo.

Adria Airways je bila v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU kot uradni prevoznik vključena v organizacijo predsedovanja in promocijo Slovenije. Adria Airways je svojo promocijo izkoristila v svojo korist na 1. ministrski konferenci na Brdu.

Ob vzpostavitvi nove letalske povezave v Atene smo skupaj z Athens International Airportom pripravili otvoritveni let, kamor smo povabili svoje poslovne partnerje in medije.

V maju je ekipa za asanacijo kraja nesreče letala Inex Adria na Korziki odstranila razbitine letala. Sodelovali smo pri izvedbi asanacije in pripravili let za svojce žrtev in delegacijo Ministrstva za obrambo, Mestne občine Ljubljana, Kompasa d.d. in Adrie Airways. Na mestu, kjer je letalo trčilo v goro, smo odkrili spominsko obeležje žrtvam nesreče. V vasi Petreto-Bicchisano smo skupaj s prebivalci pripravili srečanje svojcev, domačinov in predstavnikov delegacij ter se prebivalcem vasi zahvalili za njihovo podporo v najtežjih trenutkih po nesreči in njihovo nesebično razdajanje v vseh letih po nesreči. V zvezi z nesrečo na Korziki smo veliko komunicirali od januarja pa vse do junija 2008.

Za kosovsko komercialno televizijo KTV Koha Vision smo avgusta 2008 posneli predstavi-tveni film o Adrii Airways.

Veliko pozitivne medijske pozornosti smo bili deležni ob dogodku, pripravljenem ob 20-letnici Adria In-Flight Magazina, kjer smo predstavili tudi nove uniforme naših posadk.


107Na kazalo

V mesecu novembru je grško veleposlaništvo pripravilo častni sprejem za družbo Adria Airways kot največjega prevoznika za grške destinacije. Ob tej priložnosti smo prejeli zahvalo za izredne prispevke ob promoviranju trgovine in turizma med Grčijo in Slovenijo.

Predstavniki vodstva Bombardier so novembra 2008 Adrii Airways podelili priznanje za najza-nesljivejšega prevoznika v kategoriji Canadair Regional Jet CRJ-100/200.

Novo letalo smo predstavili s sporočilom za medije in medije povabili na ogled letala Canadair Regional Jet CRJ-900 NextGen S5-AAN, ki se je floti pridružilo 18. decembra 2008.

Komunicirali smo tudi o temah, ki so skupne letalski branži, evropskim letalskim družbam in članicam združenja, kar opravljamo v sodelovanju z IATA, AEA in ERA ter združenjem Star Alliance. V juniju 2008 smo se udeležili mednarodne delavnice kriznega vodenja in komuni-ciranja, v oktobru 2008 pa letnega srečanja komunikatorjev Star Alliancea.

Adrijine intranetne strani so postale vsakodnevni naslov zaposlenih; tam pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo pri delu, informacije o dogajanju v družbi in aktualne teme iz letalstva. V letu 2008 smo začeli za zaposlene izdajati tedenske elektronske Novičke. Pripravili smo tudi letno srečanje vseh zaposlenih.

Leta 2008 je o Adrii Airways poročalo 148 medijev, in sicer 91 tiskanih, 36 elektronskih in 21 spletnih. V letu 2008 so mediji objavili 384 načrtovanih objav, kar predstavlja 27% vseh objav, v katerih je bila omenjena Adria Airways.

Delež nenaklonjenih objav je leta 2008 predstavljal štiri odstotke vseh objav, delež naklonjenih pa 21%. Nevtralnih je bilo 75% vseh objav. Najvišji delež nenaklonjenih objav smo zasledilli decembra (devet odstotkov), najvišji delež naklonjenih pa oktobra (51%).

Adrii Airways se je v zadnjem letu bistveno dvignil ugled, saj je po raziskavi o poslovnem ugledu podjetij, ki jo letno opravi podjetje Kline&Partner, na lestvici z lanskega 52. mesta skočila kar na 36. mesto, splošna javnost pa družbo uvršča na 28. mesto, kar je za 11 mest višje kot v letu poprej. Po mnenju izvajalcev analize so ključni dejavniki ugleda v strokovni in splošni javnosti: kakovost ponudbe, jasna vizija in odličnost voditeljstva. V strokovni javnosti so ključni vir informacij o podjetju sporočila podjetja samega in sporočila neposredno od vodstva podjetja, medtem ko so za splošno javnost najpomembnejši viri informacije neposredno od zaposlenih in sporočila podjetja. Uvrstili smo se med 100 najuglednejših podjetij v skupini SUPERBRANDS Slovenija, katere namen je, da proslavi dosežke in izjemne uspehe v praksah blagovnih znamk.

Adrii Airways se je v zadnjem letu bistveno dvignil ugled.


108 Na kazalo

20. Zadovoljstvo kupcev

Merjenje zadovoljstva kupcev

Zadovoljstvo kupcev merimo z oceno storitev, ki jih Adria Airways ponuja na trgu in je eden ključnih kazalcev uspešnosti podjetja. Potniki, zadovoljni s storitvami Adrie, spadajo med strateške cilje družbe. Za uresničevanje tega cilja je potrebno komuniciranje s potniki, zato dvakrat letno, spomladi in jeseni, izvajamo raziskavo Merjenje zadovoljstva potnikov v letalu. Raziskavo izvajamo med potniki na rednih linijah, ki predstavljajo reprezentativni vzorec Adrijinih letov. Priprava vprašalnika in obdelava podatkov potekata v sodelovanju s Centrom za raziskavo javnega mnenja. Potniki ocenjujejo 31 različnih elementov od prvega stika s prodajnim osebjem do izstopa iz letala, ustreznost voznega reda letenja in kvaliteto storitev na letališčih. V letu 2008 smo anketiranje izvedli v mesecu aprilu in oktobru.

Generalno gledano so v letu 2008 ocene v povprečju višje kot po merjenju v letu 2007, pri tem pa velja poudariti, da so rezultati jesenske raziskave še boljši od pomladanske. Naše storitve so ocenjene visoko pozitivno. Najboljšo povprečno oceno je v letu 2008 pri obeh merjenjih ponovno dobilo kabinsko osebje, najslabše pa so bili ocenjeni: obveščanje o zamudi na letališču, obveščanje pred vkrcanjem v letalo (pomladansko merjenje) in kvaliteta obroka (jesensko merjenje). Iz skupine petih najslabše ocenjenih elementov se je po dolgem času končno umaknil element količina obroka, kvaliteta obroka pa je kljub najslabši oceni pridobila od prejšnjega merjenja za 0,03.

Splošna ocena storitev pred in med letom je 1,81, njen porast je 0,08. To je najboljša ocena do sedaj, če upoštevamo vseh šest merjenj zadovoljstva potnikov v letalu od maja 2006, ko smo uvedli novo metodologijo dela.

Adrio Airways bi zagotovo ponovno izbralo 32,4% vprašanih potnikov, kar je prav tako najvišji odstotek vprašanih doslej (april 2007 – 27,5%, november 2006 – 28,7%, junij 2006 – 24%).

Merjenje zadovoljstva kupcev v okviru Star Alliancea

Partnersko združenje Star Alliance zahteva od svojih članic, da izvajajo merjenje zadovoljstva potnikov s storitvami, tako na letalih kot tudi na letališčih, z vprašalniki Združenja na izbranih letih po vzorcu, ki nam ga posredujejo. Vzorec vključuje zgolj letališča, ki so pomembna za Združenje, zato se ta anketa ne izključuje s tisto, ki jo izvajamo sami, ampak nam služi kot dopolnitev.


109Na kazalo

Adria Airways primerja svoje storitve z ostalimi regionalnimi članicami – Croatia Airlinesom in Blue 1. Skupini je pridružena tudi letalska družba Spanair, sicer redna članica Združenja. Potniki ocenjujejo različne elemente: od splošnega vtisa o letu, pričakovanj potnikov od Združenja in uresničitev le-teh, oceno posameznih letališč in storitve prestopanja, točnost posameznega prevoznika in njegov servis na letalu. Rezultati, ki nam jih SA posreduje, so več kot dobri, saj v vseh postavkah dosegamo oz. presegamo skupno povprečno oceno, ki jo določa Združenje.

Komuniciranje v primeru nepravilnosti in izplačila odškodnin

V našem centru za stike s potniki se zavedamo, da naš pozitivni odziv na večinoma negativne izkušnje, ki nam jih sporočajo, lahko odločilno vpliva na naklonjenost potnikov in na njihovo izbiro prevoznika v bodoče. Potniki so dobro seznanjeni s svojimi pravicami v primeru zamude/odpovedi leta, zato od uvedbe Evropske uredbe 261-2004 v februarju 2005 število zahtevkov za odškodnino na letni ravni še vedno narašča.

V letu 2008 smo rešili 781 pisnih pritožb z odškodninskimi zahtevki, 63% več kot v letu 2007. Kar 71% zahtevkov se je nanašalo na odpovedi/zamude poleta. V letu 2008 je bilo izplačilo za pritožbe zaradi odpovedi poletov 2,3-krat višje in zaradi zamude poletov 3-krat višje kot v letu 2007.

18% prispelih pritožb je bilo rešenih v okviru komisije za odškodninske zahtevke, ki se je v preteklem letu sestala 8-krat. Višina odobrenih odškodninskih zahtevkov je znašala 68% več kot v letu 2007. Kot kompenzacijo za težave na potovanju smo podelili 162 upgrade voucherjev in na račune 66 članov Miles&More pripisali 212.000 milj.

Poročilo Centra za stike s potniki in rezultati anket na letalih so poleg splošnih trendov v storitvah letalskega prometa najpomembnejši vir za načrtovanje sprememb oziroma izboljšav naših storitev. Prizadevanja za boljšo in ustreznejšo storitev so se v letu 2008 končno pozitivno odrazila tudi v splošni oceni naših potnikov in pokazala, da smo na pravi poti.


110 Na kazalo

21. Raziskave in razvoj

Svoje tehnično in menedžersko znanje ter izkušnje na vseh področjih civilnega letalstva stalno razvijamo in krepimo.

Tudi v letu 2008 smo sodelovali pri projektih, ki jih financira Evropska unija. Tako sodelujemo pri zasnovi nove navigacijske opreme v okviru projekta FlySafe. Za proizvajalce preizkušamo opremo in svetujemo na področju prijaznosti do uporabnikov.

V okviru projekta HILAS sodelujemo kot svetovalci pri analizi vplivov človeškega dejavnika na varnost civilnega letalstva.

Sodelujemo tudi v projektu CASAM, ki ureja namestitev sistema za detekcijo in uničenje izstrelkov iz zemlje v fazi poletanja ali pristajanja letala. Adria že več kot 20 let sodeluje s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Leta 2002 smo s to fakulteto podpisali novo pogodbo, ki jo zahteva spremenjena zakonodaja (EASA IR). Postali smo izvajalec praktičnega šolanja za študente, ki na fakulteti končajo teoretično izobraže-vanje. Mladi piloti v okviru naše letalske šole lahko pridobijo:

dovoljenje za športnega pilota (PPL – Private Pilot Licence), ●dovoljenje za poklicnega pilota (CPL – Commercial Pilot Licence), ●pooblastilo za letenje po instrumentih (IR – Instrument Rating), ●dovoljenje za prometnega pilota (ATPL – Airline Transport Pilot Licence). ●

Največaja pridobitev šolskega centra je nov simulator letenja, ki smo ga že pričeli uporabljati za usposabljanje in selekcijo naših pilotov. Uporabljamo ga tudi za usposabljanje za letenje v instrumentalnih pogojih in za začetna usposabljanja za dvomotorna in tista letala, za katera sta potrebna dva pilota.

Na osnovi EASA Part-147 certifikata izvajamo v oddelku tehničnega usposabljanja usposa-bljanja za lastne potrebe in tudi za tuje stranke.


111Na kazalo

22. Kdo je kdo, kontakti

Uprava delniške družbe:

mag. Tadej Tufek, predsednik uprave / [email protected]. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave / [email protected]

Pomočniki uprave:

mag. Peter Kolar, pomočnik uprave za nabavo, IT in kontroling / [email protected] Petelin, pomočnik uprave za sistem kakovosti / [email protected] Ornik, pomočnica uprave za marketing/ [email protected]

Direktorji področij:

Tomaž Kostanjšek, MBA, direktor sektorja trženje in prodaja / [email protected] Roman Lašič, direktor sektorja vzdrževanje letal/ [email protected] Jure Fröhlich, direktor sektorja letalska operativa/ [email protected] Silvestra Stopar, direktorica sektorja finance in računovodstvo / [email protected] Berginc, direktor sektorja zemeljska operativa in nabava/ [email protected] Pirc, direktorica sektorja organizacija in kadri / [email protected]


112 Na kazalo

23. Predstavništva in prodajna mesta

LJUBLJANA, SlovenijaInformacije in rezervacije:Adria AirwaysKuzmičeva 7, 1000 LjubljanaTel.: 386 (0)1 36 91 010 - Klicni Center/Call CentreFax: 386 (0)1 43 68 606SITA: LJURMJPBrezplačna številka: 080 13 00Toll free No. in Slovenia only: 080 13 00

Adria Airways - Prodaja vozovnic:Adria AirwaysGosposvetska 6, 1000 LjubljanaBrezplačna številka: 080 13 00Fax: 386 (0)1 23 21 668SITA: LJURPJP, LJUTBJPE-mail: [email protected]

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Adria AirwaysBrezplačna številka: 080 13 00Fax: 386 (0)4 23 63 461SITA: LJUKKJPE-mail: [email protected]

AMSTERDAM, NizozemskaAdria AirwaysP.O. Box 756441118 ZR Schiphol TriportThe NetherlandsTel.: 31 20 625 11 22Fax: 32 2 753 23 37

Airport Ticketing DeskPenauille Servisair, Schiphol AirportTerminal 3 in front of check-in row 21Tel.: 31 20 79 52 600Fax: 31 20 79 52 [email protected]

ATENE, GrčijaAdria Airways, General Sales AgentZEUS Kompas S.A.572 Vouliagmenis Ave. & Karaiskaki,164 52 Athens Argiroupolis Tel.: 30 (0)21 09 94 7263Fax: 30 (0)21 09 94 7288E-mail: [email protected] hours: from 09.00-17.00

BARCELONA, MADRID, ŠpanijaAdria Airways, General Sales AgentKompas Turistik Spain C/Paris, 162-164, Entlo 2a08036 Barcelona, Spain Tel.: 34 (0)93 24 66 777

34 (0)91 57 50 628Fax: 34 (0)93 24 54 188E-mail: [email protected]

BRUSELJ, BelgijaAdria AirwaysBrussels Airport - Box 41930 ZaventemTel.: 32 (0)2 75 32 336Fax: 32 (0)2 75 32 337SITA: BRUTOJPE-mail: [email protected]

Adria Airways Ticket Desk Airport Zaventem / Brussels Tel.: 32 (0)2 75 32 335

BUKAREŠTA, RomunijaAdria Airways, General Sales AgentB-dul Dimitrie Cantemir nr. 20, Bl. 8, ap. 65, Sect. 4040245, Bucharest, Romania Tel.: & Fax: 4021- 335 32 40E-mail: [email protected]: [email protected]

Adria Airways Ticket DeskAirport Henri Coanda / BucharestTel.: 40 21 204 21 94Fax: 40 21 201 48 14


113Na kazalo

KOPENHAGEN, DanskaAdria Airways, Representative and InformationA CVITAN AB, Tingsgatan 2256 56 Helsingborg, SWEDENTel.: 46 (0)42 28 47 78Fax: 46 (0)42 14 47 78 Mobil.: 46 708 28 47 78E-mail: [email protected]: [email protected]

Adria Airways, Airport Ticket DeskCopenhagen AirportTerminal 2, Floor 2, Office 2302770 Kastrup, DenmarkTel. & Fax: 45 (0)32 51 59 59Mobil.: 46 708 28 47 78E-mail: [email protected]

FRANKFURT, ZR NemčijaAdria AirwaysAirport Frankfurt, Terminal 1, Building 201, Room 201 . 4043/4044, P.O. Box 039, 60549 Frankfurt am MainTel.: 49 (0)69 269 56 720, 269 56 721 Fax: 49 (0)69 269 56 730E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket OfficeAirport FrankfurtTerminal 1, Hall B, Sales Desk 307, P.O. Box 03960549 Frankfurt am MainTel.: 49 (0)69 269 56 722

ISTANBUL, TurčijaAdria Airways, General Sales AgentOrdu Cad No. 206/1, 34470 LaleliIstanbulTel.: 90 (0)212 51 24 232Fax: 90 (0)212 51 24 234, 51 25 436E-mail: [email protected]

Adria Airways, General Sales AgentAdria Airways Airport Ticket OfficeAirport IstanbulTel.: 90 532 312 66 35

KIJEV, UkrajinaAdria Airways, General Sales Agent: AVIAREPS, Town Office: Chervonoarmijska St. 9/2, Office No. 2,Kiev 01004Tel.: 38 (0)44 287 07 47(Adria Airways dedicated line),Fax: 38 (0)44 496 59 89E-mail: [email protected]

Borispol International AirportTicketing Agent: AQUAVITATel.: 38 (0)44 230 00 49Tel.: 38 (0)44 230 00 50Fax: 38 (0)44 230 00 48E-mail: [email protected]

LONDON, BIRMINGHAM, MANCHESTER, Velika Britanija, DUBLIN, IrskaAdria Airways49 Conduit StreetLondon W1S 2YSTel.: 44 (0)20 7 73 44 630, 7 43 70 143Fax: 44 (0)20 7 28 75 476E-mail: [email protected]

Adria AirwaysLondon Gatwick Airport Ticketing agent: SkybreakNorth Terminal Ticket DeskTel.: 44 (0)12 9 35 07 182Fax: 44 (0)12 9 36 09 010Tel.: 44 (0)12 9 35 55 707 - Reservations

MOSKVA, RusijaAdria Airways Derbenevskaja 4113 114 MoscowTel.: 7 495 72 70 885,Fax: 7 495 72 70 888


114 Na kazalo

E-mail: [email protected] Sheremetyevo, Ticketing Desk6th floor, Room No. 6.8Tel. & Fax: 7 495 57 88 024E-mail: [email protected] hours: Mon-Sat 13.30 - 18.30Sun: 13.00-18.00

MÜNCHEN, ZR NemčijaAdria AirwaysAirport Munich, Terminal 2Reisemarkt Süd, Ebene 03, Raum 6738 (counter 355 & 356)85356 München – FlughafenP.O. Box 241233, 85334 MünchenTel.: 49 (0)89 975-91191, 91192Fax: 49 (0)89 975-91196E-mail: [email protected]

OHRID, Makedonija Adria Airways, General Sales AgentAAM dooel, Town OfficePartizanska broj 6, 6000 OhridTel.: 389 (0)46 26 20 26,E-mail: [email protected]

Adria Airways Ticket Office, Airport OhridMobil: 389 (0)70 262 193Fax: 389 (0)46 260 167E-mail: [email protected]

OSLO, NorveškaAdria Airways, Representative and InformationAntello AB, Tings Gatan 2256 56 Helsingborg, SWEDENTel.: 46 (0)42 28 47 78Fax: 46 (0)42 14 47 78 Mobil.: 46 708 28 47 78E-mail: [email protected]: [email protected]

PARIZ, FrancijaAdria Airways94 rue Saint Lazare75009 ParisTel.: 33 (0)1 47 42 95 00 Fax: 33 (0)1 47 42 00 67 E-mail: [email protected]

PODGORICA, Črna goraAdria Airways, General Sales AgentOKI AIR INTERNATIONALIvana Vujoševiča 4681000 PodgoricaTel.: 382 (0)20 201 201Tel. & Fax 382 (0)20 241 154, Mobil: 382 (0)67 241 154E-mail: [email protected]

Adria Airways Ticket Office Airport PodgoricaOKI AIR INTERNATIONALTel. & Fax 382 (0)20 623 232Mobil: 382 (0)67 241 154E-mail: [email protected] hours: 2 hours before departure and 30 minutes after departure.

PRIŠTINA, Republika Kosovo Adria Airways, General Sales AgentAdria Airways Kosovo L. L. CQamil Hoxha Nr. 12, 38000 PrištinaTel.: 381 (0)38 246 746 Tel. & Fax 381 (0)38 246 747Mobil.: 00 377 44 16 50 84E-mail: [email protected]

Airport Pristina Ticket OfficeTel. & Fax 381 (0)38 548 437Mobil.: 00 377 44 501 241


115Na kazalo

SARAJEVO, Bosna in HercegovinaAdria Airways,Representative and Information Ferhadija 23/2, 71000 SarajevoTel. : 387 (0)33 23 21 25, 23 21 26 Fax: 387 (0)33 23 36 92 E-mail: [email protected]

Adria Airways,Ticket Office, Airport SarajevoRepresentative and Information Tel. & faks 387 (0)33 464 331 E-mail: [email protected] SKOPJE, MakedonijaAdria Airways, General Sales AgentAAM dooel, Town OfficeDame Gruev, Gradski Zid, blok 4/8, 1000 SkopjeTel.: 389 (0)2 31 17 009, 32 29 975Fax: 389 (0)2 31 65 531E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticketing Desk, Airport SkopjeTel. & Fax: 389 (0)2 25 50 133

STOCKHOLM, ŠvedskaAdria Airways, Reservations and Information, MDA Service,Stockholm Airport, Terminal 5, Departure, Box 57Tel.: 46 (0)8 797 95 95Fax: 46 (0)8 59 36 1221Mobil.: 46 (0)709 95 95 95E-mail: [email protected]

TEL AVIV, Izrael Adria Airways Ticket Desk Ben Gurion Airport Laufer Aviation Ltd. Tel 972 (0) 3 97 74 300 Fax 972 (0) 3 97 12 022

TIRANA, AlbanijaAdria Airways, General Sales AgentEUROPIAN TRADE CENTER - Town OfficeStreet Bajram Curri No. 19, TiranaFax 355 (0)4 272 666 E-mail: [email protected]

Airport TiranaTel.: 355 (0)4 274 666

DUNAJ, AvstrijaAdria Airways Ticket and Sales OfficeAdria Airways Station1300 Airport ViennaTel.: 43 (0)1 70 07 36 913Fax: 43 (0)1 70 07 36 914E-mail: [email protected]

VARŠAVA, PoljskaAdria Airways, General Sales AgentGLOBAIR POLSKA SP, Z.O.O.Marszalkowska St.28, Office No. 1-35 Warsaw 00-576 Tel.: 48 (0)22 696 85 20 (Adria dedicated line)Fax: 48 (0)22 696 85 24Mobile: 48 606 123 194E-mail: [email protected]

ZAGREB, HrvaškaAdria AirwaysPraška 9, 10000 ZagrebTel.: 385 (1) 48 10 011, 48 10 016Fax: 385 (1) 48 10 008E-mail: [email protected]

ZÜRICH, ŠvicaAdria AirwaysLoewenstrasse 54/II. 8001 ZürichTel.: 41 (0)44 21 26 393, 21 26 394Fax: 41 (0)44 21 25 266E-mail: [email protected]

Adria Airways Ticket DeskAirport Zurich, Terminal B-2-521Tel.: 41 (0)43 81 64 437


116 Na kazalo

Skrbno gradimo svoj ugled. Naše vodstvo in zaposleni dokazujejo zagnanost k poslovni odličnosti, tkejo zavezo zaupanja in spoštovanja.

RAČUNOVODSKO POROČILO

RAČUNOVODSKO POROČILO

RAČUNOVODSKO POROČILO1. Splošna razkritja

Predstavitev družbe

ADRIA AIRWAYS d.d.Kuzmičeva 71000 LjubljanaSlovenija

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti

Adria Airways d.d. je podjetje, katerega dve najpomembnejši dejavnosti sta redni in izredni (čarterski) zračni promet. Poleg tega se družba ukvarja tudi s prevozom blaga, vzdrževanjem letal za tretje osebe, oddajanjem letal v najem in šolanjem letalskega osebja.

Zaposleni

Število zaposlenih na dan 31. 12. 2008 je 719.

Povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo:

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj

Skupaj - 11 - 47 299 146 211 5 - 719

Adria Airways / Letno poročilo 2008 / RAČUNOVODSKO POROČILO

120 Na kazalo

2. Izjava o odgovornosti uprave

Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto, končano dne 31. decembra 2008, na straneh od 123 do 129 in od 174 do 177 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom od 130. do 172. strani letnega poročila.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, tako da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2008.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Potrjuje tudi, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi računo-vodskimi standardi.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Podpredsednik uprave Predsednik upravemag. Marjan Ravnikar mag. Tadej Tufek

April 2009


121Na kazalo

3. Revizorjevo poročilo


122 Na kazalo

4. Računovodski izkazi

4.1. Bilanca stanja1

(V EUR) Pojasnilo 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Sreds tva 152.224.001 159.765.355

A/ Dolgoročna sredstva 124.480.444 128.951.669

I. Neopredmetena sredstva in dolg. aktivne čas. raz. 6.1.1. 3.544.788 2.430.510

II. Opredmetena osnovna sredstva 6.1.2. 119.210.726 124.988.964

III. Naložbene nepremičnine 6.1.3. 216.742 230.191

IV. Dolgoročne finančne naložbe 6.1.4. 968.433 854.234

V. Dolgoročne poslovne terjatve 6.1.5. 539.755 447.770

B/ Kratkoročna sredstva 26.539.621 30.030.436

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 70.401 70.401

II. Zaloge 6.1.6. 7.468.690 5.041.630

III. Kratkoročne finančne naložbe 6.1.7. 867.467 128.974

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 6.1.8. 16.943.295 23.748.839

V. Denarna sredstva 6.1.9. 1.189.768 1.040.592

C/ Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 6.1.10. 1.203.936 783.250

Zabilančna sredstva 6.1.16. 111.973.018 114.424.571

Obveznosti do virov sredstev 152.224.001 159.765.355

A/ Kapital 6.1.11. 34.009.658 40.304.957

I. Vpoklicani kapital 6.782.156 6.782.156

II. Kapitalske rezerve 28.180.234 28.180.234

III. Rezerve iz dobička 3.465.371 6.493.712

IV. Presežek iz prevrednotenja -4.418.103 -1.363.781

V. Preneseni čisti poslovni izid - -

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta - 212.636

B/ Rezervacije in dolg. pasivne časovne razmejitve 6.1.12. 1.558.283 1.543.735

C/ Dolgoročne obveznosti 69.952.116 80.926.369

I. Dolgoročne finančne obveznosti 6.1.13. 69.952.116 80.916.141

II. Dolgoročne poslovne obveznosti - 10.228

Č/ Kratkoročne obveznosti 44.979.536 35.117.549

II. Kratkoročne finančne obveznosti 6.1.13. 19.971.195 9.828.864

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 6.1.14. 25.008.341 25.288.685

D/ Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 6.1.15. 1.724.408 1.872.745

Zabilančne obveznosti 6.1.16. 111.973.018 114.424.571

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

1 Razširjena oblika bilance stanja je v prilogi 9.1.


123Na kazalo

4.2. Izkaz poslovnega izida2

(V EUR) Pojasnilo 2008 2007

1. Čisti prihodki od prodaje 6.2.1. 205.389.797 179.175.624

2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. nabavna vrednost prodanega blaga (z amortizacijo)

6.2. 180.431.248 155.686.325

3. Kosmati poslovni izid od prodaje 24.958.549 23.489.299

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 6.2. 18.676.692 16.742.141

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) 6.2. 5.364.961 4.336.829

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)

6.2. 300.265 1.763.181

7. Finančni prihodki iz deležev 6.2.5. 24.336 96.063

9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 6.2.5. 891.425 811.725

10. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb

6.2.6. 10.346 -

11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 6.2.6. 4.868.961 4.255.204

12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.2.6. 866.542 81.584

13. Drugi prihodki 636.409 151.600

14. Drugi odhodki 264.459 470.838

15. Davek iz dobička 6.2.7. - -

17. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 6.2.8. -3.240.977 425.272

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

2 Razširjena oblika izkaza poslovnega izida je v prilogi 9.2.


124 Na kazalo

4.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2008

Zap. št. Postavka 2008 2007

A/ Denarni tokovi pri poslovanju

a) Postavke izkaza poslovnega izida 15.641.074 14.328.407

1. Poslovni prihodki /razen prevrednotenja/ in finančni prihodki iz posl. terjatev

207.196.856 180.145.724

2. Poslovni odhodki brez amortizacije /razen prevred./ in fin. odh. iz posl. obveznosti

-191.555.782 -165.817.317

b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja

2.873.607 2.562.507

1. Začetne manj končne poslovne terjatve 6.158.135 -6.625.829

2. Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve -420.686 97.171

4. Začetna manj končna sredstva/skupine za odtujitev/prodajo

- -70.401

5. Začetne manj končne zaloge -2.427.060 -1.129.775

6. Končni manj začetni poslovni dolgovi -302.993 8.640.680

7. Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije

-133.789 1.650.661

c) Prebitek prejem. pri poslovanju ali prebitek izdat. pri poslov. (a+b)

18.514.681 16.890.914

B/ Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju 2.020.802 3.705.138

1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje

389.829 -

2. Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 256.937 -

3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 1.368.602 3.662.899

4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin 5.434 -

5. Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb - 7.454

6. Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb - 34.785

b) Izdatki pri naložbenju -11.849.332 -49.388.996

1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -2.166.206 -1.992.559

2. Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev -8.820.088 -47.289.474

4. Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -124.545 -

5. Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb -738.493 -106.963

c) Prebitek prejem. pri naložbenju ali prebitek izdat. pri naložbenju (a+b)

-9.828.530 -45.683.858


125Na kazalo

Zap. št. Postavka 2008 2007

C/ Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 29.640.681 79.552.691

1. Prejemki od vplačanega kapitala - 10.967.886

2. Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti

10.706 34.313.012

3. Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti

29.629.975 34.271.793

b) Izdatki pri financiranju -38.177.656 -50.679.379

1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -4.827.290 -4.248.871

3. Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -8.726.172 -7.244.684

4. Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -24.624.194 -39.185.824

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov (a+b)

-8.536.975 28.873.312

č) Končno stanje denarnih sredstev 1.189.768 1.040.592

1. Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)

149.176 80.368

2. Začetno stanje denarnih sredstev 1.040.592 960.224

(nadaljevanje s strani 125)


126 Na kazalo

4.4.

Izka

z gi

banj

a ka

pita

la z

a po

slov

no le

to 2

008

Vp

oklic

ani

kapi

tal

Kapi

tals

ke

reze

rve

Rez

erve

iz d

obič

kaPr

esež

ek iz

pr

evre

dno-

tenj

a

Pres

ežen

i či

sti p

osl.

izid

Čist

i po

slov

ni iz

id

posl

ovne

ga

leta

SKUP

AJ

(V E

UR)

Osno

vni

kapi

tal

Stat

utar

nere

zerv

e

Dru

gere

zerv

e iz

dobi

čka

Pren

esen

iči

sti d

obič

ek/

izgu

ba

Čist

i dob

iček

/iz

guba

pos

lov-

nega

leta

A/ S

tanj

e 31

. 12.

200

76.

782.

156

28.1

80.2

3477

4.10

85.

719.

604

-1.3

63.7

81-

212.

636

40.3

04.9

57

B/ P

rem

iki v

kap

ital

e) P

oveč

anje

pre

sežk

a iz

pr

evre

dnot

enja

- -

- -

--

-3.2

40.9

77-3

.240

.977

C/ P

rem

iki v

kap

italu

c) P

orav

nava

izgu

be-

- -

-3.0

28.3

41-

-212

.636

3.24

0.97

7-

f) D

ruge

pre

razp

ored

itve

sest

avin

kap

itala

- -

- -

- 21

2.63

6-2

12.6

36 -

Č/ P

rem

iki i

z ka

pita

la-

- -

- -3

.054

.322

- -

-3.0

54.3

22

č) Z

man

jšan

je p

rese

žka

iz

prev

redn

oten

ja

D/

Stan

je 3

1. 1

2. 2

008

6.78

2.15

628

.180

.234

774.

108

2.69

1.26

3-4

.418

.103

- -

34.0

09.6

58

BILA

NČN

I DOB

IČEK

/IZG

UBA

3.

028.

341

21

2.63

6-3

.240

.977


127Na kazalo

Izka

z gi

banj

a ka

pita

la z

a po

slov

no le

to 2

007 Vp

oklic

ani

kapi

tal

Kapi

tals

ke

reze

rve

Rez

erve

iz d

obič

kaPr

esež

ek iz

pr

evre

dnot

enja

Čist

i pos

lovn

i izi

d po

slov

nega

leta

SKUP

AJ

(V E

UR)

Osno

vni

kapi

tal

Stat

utar

nere

zerv

e D

ruge

reze

rve

izdo

bičk

a

Čist

i dob

iček

/iz

guba

po

slov

nega

leta

A/ S

tanj

e 31

. 12.

200

63.

390.

235

20.6

04.2

6956

1.47

25.

719.

604

-564

.117

-29

.711

.463

B/ P

rem

iki v

kap

ital

č) V

nos

doda

tnih

vpl

ačil

kapi

tala

3.39

1.92

17.

575.

965

--

--

10.9

67.8

86

d) V

nos

čist

ega

posl

ovne

ga iz

ida

posl

ovne

ga le

ta 2

007

- -

- -

- 42

5.27

242

5.27

2

e) P

oveč

anje

pre

sežk

a iz

pre

vred

note

nja

- -

- -

64.5

98-

64.5

98

C/ P

rem

iki v

kap

italu

a) R

azpo

redi

tev

čist

ega

dobi

čka

po s

klep

u up

rave

in N

S-

-21

2.63

6-

--2

12.6

36-

Č/ P

rem

iki i

z ka

pita

la-

--

--8

64.2

62-

-864

.262

č) Z

man

jšan

je p

rese

žka

iz p

revr

edno

tenj

a

D/

Stan

je 3

1. 1

2. 2

007

6.78

2.15

628

.180

.234

774.

108

5.71

9.60

4-1

.363

.781

212.

636

40.3

04.9

57

BILA

NČN

I DOB

IČEK

/IZG

UBA

--

-212

.636

--

425.

272

212.

636


128 Na kazalo

4.5. Bilančni dobiček

Bilančni dobiček (v EUR) 2008

Čisti poslovni izid poslovnega leta + -3.240.977

Preneseni čisti dobiček - 212.636

Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička + 3.028.341

Povečanje rezerv iz dobička -

Bilančni dobiček/izguba -

Bilančni dobiček (v EUR) 2007

Čisti poslovni izid poslovnega leta + 425.272

Preneseni čisti dobiček - -

Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička + -

Povečanje rezerv iz dobička - -212.636

Bilančni dobiček 212.636


129Na kazalo

5. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Podlage za sestavitev računovodskih izkazov

Računovodski izkazi in pojasnila k njim so v tem poročilu sestavljeni na osnovi Slovenskih ●računovodskih standardov 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

Pri pripravi izkazov so upoštevana splošna pravila o členitvi izkazov bilance stanja, ●izkaza poslovnega izida in vrednotenja postavk v računovodskih izkazih, vsebina prilog k izkazom in zahteve glede poslovnega poročila, kar zadošča za resničen in pošten prikaz poslovanja družbe v letnem poročilu. Prav tako sta upoštevani temeljni računovodski pred-postavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so ●predvsem: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Adria Airways d.d. vodi svoje analitične evidence tudi po priporočilih ICAO (International ●Civil Aviation Organization), katere članica je tudi Republika Slovenija.

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez centov. Zaradi zaokroževanja podatkov se ●lahko pri seštevanju pojavijo računske razlike.

Tečaj in način preračuna v domačo valuto

Adria Airways d.d. preračuna nabavne in prodajne posle, investicije, naložbe, dolgoročne ●in kratkoročne obveznosti ter dolgoročne in kratkoročne terjatve v tujih valutah v evrih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan zaključka posla; stanja na dan 31. decembra, ki izhajajo iz teh transakcij, pa izračuna po zadnjem srednjem tečaju Banke Slovenije (31. 12. 2008).

Pozitivne in negativne tečajne razlike se pobotano pripoznajo v izkazu poslovnega izida. ●


130 Na kazalo

Poročanje po področnih in območnih odsekih

Področni odseki so: prevoz potnikov v rednem prometu, prevoz tovora, prevoz potnikov ●v izrednem (čarterskem) prometu, vzdrževanje letal za tuje naročnike, oddajanje letal v najem in ostalo.

Na ravni področnih odsekov poroča družba o čistih prihodkih iz prodaje, ki jih je možno ●neposredno pripisati odsekom, ostali podatki pa se ne razkrivajo.

Družba nima območnih odsekov. ●

Neopredmetena dolgoročna sredstva

Neopredmetena dolgoročna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in se časovno ●amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja največ sedem let. Družba ne razpolaga s sredstvi z nedoločenimi dobami koristnosti.

Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. ●

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe ter proizvajalna in druga oprema. Med ●opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična vrednost ne presega vrednosti 500 EUR. Med opredmetena osnovna sredstva v izgradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči nadomestni deli. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje družba tudi opremo, vzeto v finačni najem, ki se amortizira po stopnjah sorodne opreme podjetja. Po pogodbenem koncu trajanja finančnega najema se lastništvo prenese na najemnika.

Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva ●po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti. Oblikovanje popravkov vrednosti bremeni ustrezne stroške poslovanja.


131Na kazalo

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse ●stroške, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki omogočajo večje bodoče koristi glede na prej ocenjene, povečujejo nabavno vrednost. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti sredstva, zmanjšujejo do takrat obračunani popravek vrednosti. Podjetje ocenjuje zemljišča po njihovi nabavni vrednosti (če ta ni znana, pa po ocenjeni vrednosti).

Opredmetena osnovna sredstva niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, če so ●odtujena ali izničena, saj od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Izkupiček od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva se evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke, sedanja vrednost pa med prevrednotovalne poslovne odhodke.

Osnovna sredstva, nabavljena v tuji valuti, so preračunana v domačo valuto po srednjem ●tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan nastanka poslovne spremembe. Pozneje nastale tečajne razlike pri poravnavi obveznosti so obravnavane kot postavka finančnih prihodkov ali odhodkov.

Predujmi za osnovna sredstva so vrednoteni po nominalni vrednosti. ●

Obresti od kreditov za nakup in izgradnjo osnovnih sredstev ne povečujejo nabavnih ●vrednosti, temveč finančne odhodke.

Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega sredstva ●se zmanjšuje z amortiziranjem. Začetek amortiziranja je prvi dan naslednjega meseca, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Zemljišča, predujmi za osnovna sredstva in sredstva v gradnji oz. izdelavi se ne amortizirajo.

Amortizacija se obračunava po stopnjah, ki so določene individualno (posamično), glede ●na predvideno dobo koristnosti posameznega osnovnega sredstva, in to po metodi enako-mernega časovnega amortiziranja.

V podjetju uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2008 so naslednje: ●


132 Na kazalo

Amortizacijske stopnje v letu 2008 Najnižja stop. % Najvišja stop. %

(Ne)opredmeteno sredstvo

Neopredmetena dolgoročna sredstva

Računalniški programi 25 50

Opredmetena osnovna sredstva

Nepremičnine:

- zidane zgradbe 1,5 2,5

- druge zgradbe 2 12,5

Oprema:

- proizvodna oprema – letala 4,38 10

- proizvodna oprema – roto nadomestni deli 10 10

- druga oprema 8,3 20

Računalniška oprema:

- strojna oprema 25 25

Motorna vozila:

- transportna vozila – kombiji 12,5 14,3

- osebna vozila 12,5 15,5

Druga opredmetena osnovna sredstva – drobni inventar 25 33

Naložbene nepremičnine

Naložbena nepremičnina se v začetku ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo ●nakupna cena in stroški nakupa. Naložbene nepremičnine se po začetnem pripoznanju merijo po modelu nabavne vrednosti in se časovno amortizirajo po stopnji 2,20%.


133Na kazalo

Finančne naložbe

Naložbe v pridružena podjetja

Naložbe v pridružena podjetja so pripoznane na podlagi kapitalske metode. Pridruženo ●podjetje je podjetje, v katerem ima matično podjetje pomemben vpliv in ki ni neodvisno podjetje ne skupen podvig. Računovodski izkazi pridruženih podjetij so osnova za uporabo kapitalske metode. Datum poročanja pridruženih podjetij je enak datumu poročanja družbe Adria Airways. Pridružena podjetja uporabljajo enotne računovodske usmeritve, kot jih uporablja družba Adria Airways. Naložbe v pridružena podjetja so pripoznane v bilanci stanja po nabavni vrednosti, povečani za spremembe (po nakupu) v kapitalu pridruženega podjetja ter zmanjšani za morebitno oslabitev vrednosti. Izkaz poslovnega izida izkazuje delež rezultata pridruženega podjetja. V primeru, da so spremembe pripoznane neposredno v kapitalu pridruženega podjetja, pripozna družba Adria Airways delež teh sprememb in razkrije pomembne spremembe v izkazu gibanja kapitala.

Naložbe

Družba Adria Airways d.d. razporeja naložbe v naslednje kategorije: ●

finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ●naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, ●naložbe, razpoložljive za prodajo, ●posojila in terjatve. ●

Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.

Pripoznavanje finančnih sredstev

Družba Adria Airways d.d. na začetku pripozna vse naložbe, razen naložb, razporejenih v ●skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, po pošteni vrednosti vključno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razporejene v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane po pošteni vrednosti (direktni stroški nakupa niso vključeni v nabavno vrednost).


134 Na kazalo

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

Finančna sredstva, razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ●se merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je določena v višini objavljene ponudbene cene borzne kotacije ob zaključku trgovanja na dan bilance stanja. Za naložbe, katerih tržna cena ni objavljena na finančnih trgih, se poštena vrednost določi na podlagi podobnega inštrumenta ali pa je poštena vrednost določena kot sedanja neto vrednost bodočih denarnih tokov, ki jih lahko družba Adria Airways d.d. pričakuje iz določene finančne naložbe. Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razpore-jenih v skupino »finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida«, so pripoznane na dan trgovanja; to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Družba Adria Airways d.d. pripozna finančna sredstva s stalnimi ali določljivimi plačili in ●določeno zapadlostjo, ki niso izvedeni finančni instrumenti, kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti v primeru pozitivnega namena in zmožnosti držati naložbo do zapadlosti. Naložbe, ki jih ima družba za nedoločen čas, niso razvrščene v to skupino. Naložbe, ki so pripoznane kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti, se vrednotijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Odplačna vrednost je izračunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti naložbe. Vsi dobički in izgube iz naložb, ki so vrednotene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitev ali učinki amortiziranja diskonta/premije). Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripoznane na dan poravnave.


135Na kazalo

Naložbe, razpoložljive za prodajo

Po začetnem pripoznanju se vse naložbe družbe Adria Airways d.d. opredelijo kot naložbe, ●razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, v kolikor se poštena vrednost ne more zanesljivo določiti. Dobički in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v kapitalu kot neto nerealizirani kapitalski dobički iz finančnih naložb za prodajo, dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugače odtujena. V primeru, da je naložba oslabljena, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida. Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih v skupino, razpoložljivo za prodajo, so pripoznane na dan trgovanja − to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v kapital drugih družb, razvrščenih med finančna ●sredstva, namenjena za prodajo, ima družba tudi takšne, ki jih ni mogla ovrednotiti po pošteni vrednosti. Delnice teh družb ne kotirajo na borzi. Družba ocenjuje, da ne obstajajo drugi nepristranski in objektivni dokazi, da ne bi mogla nadomestiti nabavne vrednosti finančne naložbe, in jih zato v skladu s pojasnilom 1 k SRS 3 ni oslabila.

Naložbe v odvisne družbe in skupne podvige

Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni vrednosti, ●zmanjšani za oslabitev.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ●ne trguje na organiziranem trgu. Ta skupina vključuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi podjetje, kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz podjetja. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere in so pripoznane na dan poravnave.

Ločeno se izkazujejo dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. ●

Del dolgoročnih finančnih naložb v posojila, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu ●bilance stanja, je izkazan kot kratkoročna finančna naložba.


136 Na kazalo

Terjatve

Poslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo: terjatve do kupcev, druge ●terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja, terjatve v zvezi s prihodki od financiranja, terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala in druge terjatve v zvezi s preoblikovanjem sredstev.

Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpo- ●stavki, da bodo poplačani.

Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane v rednem ●roku in gredo v tožbo, se izkažejo kot dvomljive in sporne ter se zanje oblikuje popravek vrednosti v celoti. Izterljivost se ugotavlja mesečno in ob koncu leta po posameznih kupcih.

Terjatve do pravnih ali fizičnih oseb v tujini so preračunane v domačo valuto na dan ●nastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva poravnave terjatev ali do dneva izkaza stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov ali odhodkov.

Davki

Tekoči davki

Obveznost oziroma terjatev za tekoče davke za sedanja in pretekla obdobja se izmeri v ●znesku, za katerega družba Adria Airways d.d. pričakuje, da ga bo plačala oziroma dobila od davčne uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se izmerijo na podlagi davčnih stopenj, veljavnih na dan bilance stanja.

Odloženi davki

Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunavajo po metodi obveznosti v ●bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz začasnih razlik. Družba na dan bilance ni pripoznala odloženih davkov.


137Na kazalo

Zaloge

Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah. ●

Poraba materiala je obračunana po metodi FIFO. ●

Družba konec leta pregleda zaloge in za vse nekurantne zaloge oblikuje 100% popravek ●vrednosti.

Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo ●iztržljivo vrednost in se vštevajo med odhodke poslovanja.

Denarna sredstva

Denarna sredstva sestavljajo: gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar ●v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni ustanovi in se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen račun pri banki ali v drugi finančni ustanovi in se še istega dne vpiše pri njej kot dobroimetje.

Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih ●listin, po preveritvi, da imajo takšno naravo.

Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se prevedejo v domačo valuto po srednjem tečaju ●Banke Slovenije na dan prejema.

Kapital

Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do ●lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.

Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, ●presežek iz prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izidi iz preteklih let in nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta.

Osnovni kapital se vodi v domači valuti. ●


138 Na kazalo

Obveznosti

Obveznosti so: finančne in poslovne, kratkoročne in dolgoročne. ●

Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo ●iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne ●poravnave v dogovoru z upnikom. Zmanjšujejo se tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.

Poslovne obveznosti, izražene v tuji valuti, se preračunajo v domačo valuto na dan ●nastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih odhodkov ali prihodkov.

Pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov družba presodi pošteno vrednost kratko- ●ročnih poslovnih obveznosti na podlagi pogodb, uskladitev stanj in drugih finančnih orodij.

Kratkoročne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške (odhodke) ●in kratkoročno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Kratkoročno nezaračunani prihodki se pojavijo, če se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoštevajo prihodki, podjetje pa zanje še ni dobilo plačila niti jih ni zaračunalo.

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške (odhodke) ●in kratkoročno odložene prihodke. Vnaprej vračunane stroške sestavljajo stroški, ki so pričakovani, pa se še niso pojavili, in se nanašajo na obdobje, za katerega se ugotavlja poslovni izid. Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če so storitve podjetja že zaračunane, podjetje pa jih še ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoročno odložijo tudi v primeru, ko je upravičenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje še dvomljiva.


139Na kazalo

Finančni in poslovni najem

Družba Adria Airways d.d. pripozna finančni najem v primeru, ko je velika večina tveganj in ●koristi predmeta najema prenesena na družbo Adria Airways d.d. Finančni najem pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki je na začetku najema enak pošteni vrednosti, v najem vzetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, če je ta manjša. Plačila najemnine se razporedijo med finančne odhodke in zmanjšanje neporavna-nega dolga. Finančne odhodke je potrebno razporediti na obdobja med trajanjem najema, da se dobi efektivna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdobje. Finančni odhodki so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi ocenjeno dobo uporabnosti oziroma skozi dobo trajanja finančnega najema, odvisno od tega, kaj je krajše.

Poslovni najem je najem, kjer najemodajalec zadrži veliko večino tveganj in koristi, ●povezanih z lastništvom posameznega predmeta najema. Družba Adria Airways d.d. pripozna najemnine v izkazu poslovnega izida kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi najema.

Prekinitev pripoznavanja finančnih instrumentov

Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi ter kontrola nad ●pogodbenimi pravicami, povezanimi s finančnim instrumentom. Finančna obveznost se izknjiži, ko je poplačana, ukinjena ali zastarana.

Izpeljani finančni instrumenti

Družba Adria Airways d.d. uporablja finančne instrumente, kot na primer terminske pogodbe ●in obrestne zamenjave, da zavaruje svoja tveganja, povezana z obrestnimi merami, nihanjem tujih valut in nihanjem cen goriva. Izpeljane finančne instrumente pripozna družba po pošteni vrednosti.


140 Na kazalo

Poštena vrednost terminske pogodbe je določena na podlagi sedanjega tečaja za pogodbe ●s podobno zapadlostjo. Poštena vrednost obrestnih zamenjav je določena na osnovi tržne vrednosti podobnih instrumentov. Računovodsko varovanje pred tveganjem se deli na varovanje poštene vrednosti, kjer se varuje izpostavljenost spremembam poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti, in na varovanje denarnih tokov, kjer se varuje spre-menljivost denarnih tokov, ki izhaja iz posameznega tveganja, povezanega s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali pričakovano transakcijo. Vsi dobički in izgube, povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednosti, so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, ki so nastali zaradi prevredno-tenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, so obračunani v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajo obresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo za učinkoviti del varovanja v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izidu. Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instrument za varovanje pred tveganjem poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. Dobički in izgube, nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jih družba Adria Airways d.d. pripozna v kapitalu, se zadržijo v kapitalu, dokler se ne zgodi predvidena transakcija. Če se več ne pričakuje, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in izgube, pripoznani v kapitalu, prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu.

Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju ●povezano s povečanjem sredstev ali zmanjšanjem dolgov in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.


141Na kazalo

Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih storitev, trgovskega blaga in ●materiala v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo plačane in so navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi neopredmetenih dolgoročnih ●sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovo knjigovodsko vrednostjo po predhodnem zmanjšanju za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratko- ●ročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Pripoznajo se ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih ●zneskih.

Pripoznavanje odhodkov

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju ●povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevredno- ●tenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Pojavljajo se v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prevrednotovalni ●finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnih dolgov.

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih ●zneskih.


142 Na kazalo

Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. ●12. 2008, iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2007, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2008 in iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev prejemkov in izdatkov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

Razkritja

Družba je v letnem poročilu za leto 2008 razkrila vse pomembne poslovne dogodke, ●terjatve, obveznosti, odhodke, prihodke in tveganja, prav tako pa tudi pomembne poslovne dogodke po datumu bilance stanja.

Družba ne razkriva nabavnih vrednosti letal. ●

Informacij, ki bi pomenile razkritje poslovnih skrivnosti družbe in osebnih podatkov ali ●drugih zaupnih informacij, ki bi lahko škodile družbi ali posamezniku, družba ni razkrila.


143Na kazalo

6. Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom

6.1. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja

6.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Kot neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve so izkazani raču-nalniški programi (programska oprema, program navision, elektronska karta, informacijski sistem za operativno podporo letenju), ki se amortizirajo enakomerno po stopnji 25% letno, in licence za pilote in mehanike, ki se amortizirajo po stopnjah 50%, 33,33%, 25% in 14,28% letno.

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2008

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2008(v EUR)

Premo-ženjskepravice

Računalniškiprogrami

Neopredme-tena sredstva

vpridobivanju

Druge aktivne

časovnerazmejitve

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2007 1.159.649 2.014.352 12.069 681.609 3.867.679

Neposredna povečanja – investicije

- - 1.581.537 584.669 2.166.206

Prenos z investicij v teku 461.700 1.002.982 -1.464.682 - -

Zmanjšanje med letom 47.729 25.349 - 256.939 330.017

Stanje 31. 12. 2008 1.573.620 2.991.985 128.924 1.009.339 5.703.868

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2007 296.206 1.140.963 - - 1.437.169

Amortizacija v letu 366.097 404.740 - - 770.837

Zmanjšanje med letom 23.575 25.349 - - 48.924

Stanje 31. 12. 2008 638.728 1.520.354 - - 2.159.082

Neodpisana vrednost 31. 12. 2008

934.892 1.471.631 128.924 1.009.339 3.544.786


863.443 873.389 12.069 681.609 2.430.510

Družba na dan 31. 12. 2008 nima obvez za pridobitev neopredmetenega sredstva.


144 Na kazalo

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2007

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2007(v EUR)

Premo-ženjskepravice

Računalniškiprogrami

Neopredme-tena sredstva

vpridobivanju

Druge aktivne

časovnerazmejitve

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2006 620.913 1.254.207 - - 1.875.120

Neposredna povečanja – investicije

- - 1.310.950 681.609 1.992.559

Prenos z investicij v teku 538.736 760.145 -1.298.881 - -

Stanje 31. 12. 2007 1.159.649 2.014.352 12.069 681.609 3.867.679

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2006 43.985 921.612 - - 965.597

Amortizacija v letu 252.221 219.351 - - 471.572

Stanje 31. 12. 2007 296.206 1.140.963 1.437.169


863.443 873.389 12.069 681.609 2.430.510


576.928 332.595 - - 909.523

6.1.2. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Zemljišča 487.183 487.183

Zgradbe 6.198.253 6.335.302

Oprema, od tega: 111.149.886 117.453.745

* proizvajalne naprave in stroji 109.372.016 115.741.582

- letala 103.756.948 110.577.854

- roto nadomestni deli 5.615.068 5.163.728

* druge naprave in oprema 1.777.870 1.712.163

- druga oprema 1.775.292 1.708.020

- drobni inventar 2.578 4.143

Osnovna sredstva v pridobivanju, od tega: 1.375.404 712.734

*predujmi za osnovna sredstva 248.262 578.546

*osnovno sredstvo v gradnji 1.127.142 134.188

Skupaj 119.210.726 124.988.964


145Na kazalo

Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2008 znašale 8.735.514 EUR. ●Vrednostno največji del odpade na povečanje vrednosti letal zaradi investicijskih vzdrževanj trupov letal in motorjev. Prav tako se je povečala vrednost roto nadomestnih delov z dokupom delov zaradi širitve flote letal CRJ-900 (december 2008, januar 2009) in zaradi investicijskega vzdrževanja rezervnega motorja.

V letu 2008 je družba vzela v finančni najem za 10.706 EUR opredmetenih osnovnih ●sredstev, to je službeno vozilo v predstavništvu na Dunaju. Zaradi ukinitve lastne cargo operacije pa je družba prekinila finančni najem za tovorno letalo SAAB 340. Med že prej obstoječa opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu pa spadata simulator letenja (271.767 EUR) in službeno vozilo v Zuerichu.

Največji obseg opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo letala Airbus A-320 (3) in ●regionalna letala CRJ-200-LR (5). Povečanje vrednosti letal se izključno nanaša na letala A-320 zaradi večjih investicijskih vzdrževanj letal ter povečanja vrednosti letal CRJ-200 zaradi investicijskih vzdrževanj motorjev in trupov letal, zmanjšanje pa predstavlja obračunana amortizacija po enakomerni stopnji 4,38% za letala A-320 in 5% za letala CRJ-200-LR in CRJ-900 ter po stopnjah od 10% do 66,67% za dodatne investicije v letala.

Družba dvakrat letno preverja čisto prodajno vrednost letal v publikaciji The Aircraft Value ●Reference, The Aircraft Value Analysis Company (AVAC); družba je izvedla cenitev vrednosti flote letal CRJ-200 - LR pri uporabi na dan 1. 1. 2008 (flota letal CRJ-200 predstavlja enoto, ki samostojno ustvarja denar); cenitev je pokazala precej višjo nadomestljivo vrednost letal od knjigovodske vrednosti. Uprava družbe ocenjuje, da ni indikatorjev, ki bi nakazovali na potrebo po oslabitvi sredstev.

Vse dolgoročne obveznosti iz financiranja so zavarovane z ustanovitvijo prve zastavne ●pravice na treh letalih A-320 (S5-AAA, S5-AAB in S5-AAC), na petih regionalnih letalih CRJ-200 - LR (S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG in S5-AAJ) in na dveh letalih CRJ-900 (S5-AAK, S5-AAL). Vsa zastavljena letala so v lastništvu Adrie.

V letu 2008 je imela družba v poslovnem najemu 6 letal, in sicer: celo leto eno letalo tipa ●CRJ-100, celo leto eno letalo tipa CRJ-200, štiri mesece dodatno letalo tipa CRJ-200, celo leto eno letalo tipa Boeing 737-500, šest mesecev letalo tipa Fokker 100 in šele od sredine decembra naprej dodatno letalo tipa CRJ-900.


146 Na kazalo

Gib

anje

opr

edm

eten

ih o

snov

nih

sred

stev

v le

tu 2

008

(V E

UR)

Zem

ljišč

aZg

radb

ePr

oizv

ajal

naop

rem

a−

leta

la

Rot

ona

dom

estn

ide

li

Dru

ga

opre

ma

Dro

bni

inve

ntar

Osn

ovna

sre

dstv

a v

gra

dnji

Pred

ujm

i za

osn

ovna

sred

stva

Skup

aj

Nab

avna

vre

dnos

t

Stan

je 3

1. 1

2. 2

007

487.

183

11.3

28.5

22

195.

555.

690

13.1

23.2

91

5.82

4.87

0 59

.201

13

4.18

8 57

8.54

6 22

7.09

1.49

1

Nep

osre

dna

pove

čanj

a −

inve

stic

ije-

- -

- -

- 8.

735.

514

64.6

91

8.80

0.20

5

Pren

os z

inve

stic

ij v

teku

-

- 5.

336.

464

1.97

2.13

0 43

2.61

4 1.

352

-7.7

42.5

60

- -

Zman

jšan

ja m

ed le

tom

- -

1.19

2.56

7 51

7.12

4 31

7.08

6 7.

041

- 41

4.85

8 2.

448.

676

Osta

le s

prem

embe

−

teča

jne

razl

ike

- -

- -

- -

- 19

.883

19

.883

Stan

je 3

1. 1

2. 2

008

487.

183

11.3

28.5

22

199.

699.

587

14.5

78.2

97

5.94

0.39

8 53

.512

1.

127.

142

248.

262

233.

462.

903

Popr

avek

vre

dnos

ti

Stan

je 3

1. 1

2. 2

007

- 4.

993.

220

84.9

77.8

36

7.95

9.56

3 4.

116.

850

55.0

58

--

102.

102.

527

Amor

tizac

ija v

letu

- 13

7.04

9 11

.183

.440

1.

153.

846

350.

871

2.91

8 -

- 12

.828

.124

Zman

jšan

ja m

ed le

tom

- -

218.

637

150.

180

302.

615

7.04

2 -

- 67

8.47

4

Pove

čanj

a m

ed le

tom

- -

- -

- -

- -

-

Osta

le s

prem

embe

−

teča

jne

razl

ike

- -

- -

- -

- -

-

Stan

je 3

1. 1

2. 2

007

- 5.

130.

269

95.9

42.6

39

8.96

3.22

9 4.

165.

106

50.9

34

- -

114.

252.

177

Neo

dpis

ana

vred

nost

na

dan

31. 1

2. 2

008

487.

183

6.19

8.25

3 10

3.75

6.94

8 5.

615.

068

1.77

5.29

2 2.

578

1.12

7.14

2 24

8.26

2 11

9.21

0.72

6

Neo

dpis

ana

vred

nost

na

dan

31. 1

2. 2

007

487.

183

6.33

5.30

2 11

0.57

7.85

4 5.

163.

728

1.70

8.02

0 4.

143

134.

188

578.

546

124.

988.

964


147Na kazalo

Gib

anje

opr

edm

eten

ih o

snov

nih

sred

stev

v le

tu 2

007

(V E

UR)

Zem

ljišč

aZg

radb

ePr

oizv

ajal

na

opre

ma

− le

tala

Rot

o na

dom

estn

i de

li

Dru

ga

opre

ma

Dro

bni

inve

ntar

Osn

ovna

sr

edst

va v

gr

adnj

i

Pred

ujm

i za

osn

ovna

sr

edst

va

Skup

aj

Nab

avna

vre

dnos

t

Stan

je 3

1. 1

2. 2

006

694.

137

13.7

50.9

7615

8.10

3.35

110

.285

.650

5.70

7.80

258

.929

2.51

21.

739.

676

190.

343.

033

Nep

osre

dna

pove

čanj

a −

inve

stic

ije-

- -

- -

- 41

.664

.200

6.09

3.65

047

.757

.850

Pren

os z

inve

stic

ij v

teku

-

- 37

.452

.339

2.93

1.06

61.

141.

367

549

-41.

525.

321

- -

Zman

jšan

ja m

ed le

tom

-206

.954

-2.4

22.4

54-

-93.

425

-1.0

24.2

99-2

77-

-7.1

06.6

19-1

0.85

4.02

8

Osta

le s

prem

embe

−

teča

jne

razl

ike

- -

- -

- -

-7.2

03-1

48.1

61-1

55.3

64

Stan

je 3

1. 1

2. 2

007

487.

183

11.3

28.5

2219

5.55

5.69

013

.123

.291

5.82

4.87

059

.201

134.

188

578.

546

227.

091.

491

Popr

avek

vre

dnos

ti

Stan

je 3

1. 1

2. 2

006

- 5.

763.

849

75.5

39.1

967.

023.

457

4.54

4.86

651

.510

- -

92.9

22.8

78

Amor

tizac

ija v

letu

- 26

8.89

19.

438.

640

1.02

0.52

626

9.15

13.

824

- -

11.0

01.0

32

Zman

jšan

ja m

ed le

tom

- -1

.039

.520

- -8

4.42

0-6

97.1

67-2

76-

- -1

.821

.383

Pove

čanj

a m

ed le

tom

- -

- -

- -

- -

-

Osta

le s

prem

embe

−

teča

jne

razl

ike

- -

- -

- -

- -

-

Stan

je 3

1. 1

2. 2

006

- 4.

993.

220

84.9

77.8

367.

959.

563

4.11

6.85

055

.058

--

102.

102.

527

Neo

dpis

ana

vred

nost

na d

an 3

1. 1

2. 2

007

487.

183

6.33

5.30

211

0.57

7.85

45.

163.

728

1.70

8.02

04.

143

134.

188

578.

546

124.

988.

964

Neo

dpis

ana

vred

nost

na d

an 3

1. 1

2. 2

006

694.

137

7.98

7.12

782

.564

.155

3.26

2.19

31.

162.

936

7.41

92.

512

1.73

9.67

697

.420

.155


148 Na kazalo

Gib

anje

opr

edm

eten

ih o

snov

nih

sred

stev

v le

tu 2

007

(V E

UR)

Zem

ljišč

aZg

radb

ePr

oizv

ajal

na

opre

ma

− le

tala

Rot

o na

dom

estn

i de

li

Dru

ga

opre

ma

Dro

bni

inve

ntar

Osn

ovna

sr

edst

va v

gr

adnj

i

Pred

ujm

i za

osn

ovna

sr

edst

va

Skup

aj

Nab

avna

vre

dnos

t

Stan

je 3

1. 1

2. 2

006

694.

137

13.7

50.9

7615

8.10

3.35

110

.285

.650

5.70

7.80

258

.929

2.51

21.

739.

676

190.

343.

033

Nep

osre

dna

pove

čanj

a −

inve

stic

ije-

- -

- -

- 41

.664

.200

6.09

3.65

047

.757

.850

Pren

os z

inve

stic

ij v

teku

-

- 37

.452

.339

2.93

1.06

61.

141.

367

549

-41.

525.

321

- -

Zman

jšan

ja m

ed le

tom

-206

.954

-2.4

22.4

54-

-93.

425

-1.0

24.2

99-2

77-

-7.1

06.6

19-1

0.85

4.02

8

Osta

le s

prem

embe

−

teča

jne

razl

ike

- -

- -

- -

-7.2

03-1

48.1

61-1

55.3

64

Stan

je 3

1. 1

2. 2

007

487.

183

11.3

28.5

2219

5.55

5.69

013

.123

.291

5.82

4.87

059

.201

134.

188

578.

546

227.

091.

491

Popr

avek

vre

dnos

ti

Stan

je 3

1. 1

2. 2

006

- 5.

763.

849

75.5

39.1

967.

023.

457

4.54

4.86

651

.510

- -

92.9

22.8

78

Amor

tizac

ija v

letu

- 26

8.89

19.

438.

640

1.02

0.52

626

9.15

13.

824

- -

11.0

01.0

32

Zman

jšan

ja m

ed le

tom

- -1

.039

.520

- -8

4.42

0-6

97.1

67-2

76-

- -1

.821

.383

Pove

čanj

a m

ed le

tom

- -

- -

- -

- -

-

Osta

le s

prem

embe

−

teča

jne

razl

ike

- -

- -

- -

- -

-

Stan

je 3

1. 1

2. 2

006

- 4.

993.

220

84.9

77.8

367.

959.

563

4.11

6.85

055

.058

--

102.

102.

527

Neo

dpis

ana

vred

nost

na d

an 3

1. 1

2. 2

007

487.

183

6.33

5.30

211

0.57

7.85

45.

163.

728

1.70

8.02

04.

143

134.

188

578.

546

124.

988.

964

Neo

dpis

ana

vred

nost

na d

an 3

1. 1

2. 2

006

694.

137

7.98

7.12

782

.564

.155

3.26

2.19

31.

162.

936

7.41

92.

512

1.73

9.67

697

.420

.155

6.1.3. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine predstavljajo počitniška in druga stanovanja, ki so namenjena oddajanju.

Zmanjšanje predstavlja prodaja stanovanja v Zagrebu.

(V EUR) 31.12.2008 31.12.2007

Zgradbe 216.742 230.191

Skupaj 216.742 230.191

Razpon ocenjene poštene vrednosti naložbenih nepremičnin znaša od 1.022.000 do 1.242.000 EUR. Zanesljive poštene tržne vrednosti zaradi nahajališč v tujini ni mogoče določiti.

Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2008

(V EUR) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2007 375.578 375.578

Zmanjšanje med letom 15.008 15.008

Stanje 31. 12. 2008 360.570 360.570

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2007 145.387 145.387

Amortizacija v letu 8.015 8.015

Zmanjšanje med letom 9.574 9.574

Stanje 31. 12. 2008 143.828 143.828

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2008 216.742 216.742



149Na kazalo

Gibanje naložbenih nepremičnin 2007

(V EUR) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2006 375.578 375.578

Stanje 31. 12. 2007 375.578 375.578

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2006 137.124 137.124

Amortizacija v letu 8.263 8.263

Stanje 31. 12. 2007 145.387 145.387



6.1.4. Dolgoročne finančne naložbe

(V EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Naložbe v delnice in deleže v družbah v skupini 793.332 793.332

Naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 400 200

Druge delnice in deleži 48.018 56.063

Dolgoročna posojila drugim 126.683 4.639

Skupaj 968.433 854.234

Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poročila, ker vključitev raču- ●novodskih izkazov obeh odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote.

Odvisna družba(v EUR)

Sedež podjetja

Država podjetja

Delež lastništva

31. 12. 2008

Kapitalodvisnega

podjetja31. 12. 2008

Poslovni izid

leta 2008Deleži v odvisnih

podjetjih

31.12.2008 31.12.2007

Amadeus Slovenija d.o.o.

Dunajska 122,

Ljubljana

Slovenija 95%

812.627

4.960

771.996 781.661

AA Kosovo Eqrenz Qabey 119

Priština

Srbija 100% 2.500 - 2.500 2.500

SKUPAJ 815.127 774.496 784.161


150 Na kazalo

Naložbe v delnice in deleže pridruženih družb vključujejo NMC d.o.o. Skopje, kjer ●razpolagamo s 5-odstotnim deležem v kapitalu v višini 200 EUR.

Dolgoročna posojila drugim so se povečala, ker smo omejenemu številu kandidatov za ●bodočo zaposlitev na delovnem mestu kopilota v družbi omogočili obročno odplačevanje stroškov šolanja in usposabljanja v letalski šoli.

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb leta 2008

(V EUR)

Podjetjaskupine

Pridruženapodjetja

Drugapodjetja

Posojiladrugim

Skupaj

Stanje 31. 12. 2007 793.332 200 56.068 4.639 854.239

Povečanje - 200 - 147.813 148.013

Zmanjšanje - - - 25.769 25.769

Prevrednotenje - - 2.302 - 2.302

Stanje 31. 12. 2008 793.332 400 58.370 126.683 978.785

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2007 - - 5 - 5

Povečanje - - 10.347 - 10.347

Zmanjšanje - - - - -

Stanje 31. 12. 2008 - - 10.352 - 10.352

Čista vrednost na dan 31. 12. 2007

793.332 200 56.063 4.639 854.234

Čista vrednost na dan 31. 12. 2008

793.332 400 48.018 126.683 968.433

Naložbe v delnice in deleže podjetij v skupini se nanašajo le na odvisno podjetje Amadeus ●Slovenija d.o.o. v višini 793.332 EUR.


151Na kazalo

6.1.5. Dolgoročne poslovne terjatve

Dolgoročne poslovne terjatve (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Dolgoročne varščine in poslovne terjatve 685.199 593.215

Popravek vrednosti -145.445 -145.445

Skupaj 539.754 447.770

Dolgoročne varščine in terjatve v večini predstavljajo dane varščine za letalo in rezervni motor v dolgoročnem poslovnem najemu.

Popravek vrednosti dolgoročne varščine Aurora Airlines v višini 145.445 EUR je oblikovan na podlagi uvedenega sodnega postopka.

6.1.6. Zaloge

Zaloge (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Material 9.929.183 7.468.277

Popravek vrednosti -2.460.493 -2.426.647

Skupaj 7.468.690 5.041.630

Stanje zalog tvorijo pretežno stalne zaloge rezervnih delov in potrošnega materiala za ●vzdrževanje letal. Obseg in optimiranje zalog se oblikujeta glede na priporočila proizva-jalcev letal v odvisnosti od števila letal.

Konec leta 2008 je družba najela novo letalo CRJ-900, januarja 2009 pa se je naši floti ●pridružilo še četrto letalo tega tipa, kar je posledično že v letu 2008 pomenilo povečanje zalog rezervnih delov in materiala za namene rednega vzdrževanja ter popravil teh letal. Poleg tega izhaja delno povečanje zalog tudi iz naslova planiranih večjih pregledov letal za tretje osebe in za domačo floto v januarju 2009.

Knjigovodska in iztržljiva vrednost zalog se ne razlikujeta. ●

Pri pregledu zalog ob koncu leta 2008 družba ni ugotovila nekurantnih zalog. ●

Družba na dan 31. 12. 2008 nima zastavljenih zalog. ●


152 Na kazalo

Pri popisu zalog tehničnega materiala na dan 31. 12. 2008 se bodo ugotovljene popisne ●razlike v višini 14.670 EUR zaradi tehničnih programskih omejitev evidentirale v letu 2009.

6.1.7. Kratkoročne finančne naložbe

Kratkoročne finančne naložbe (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročna posojila

− do drugih 147.292 128.974

Druge kratkoročne finančne naložbe 720.175 -

Skupaj 867.467 128.974

Kratkoročna posojila do drugih (147.292 EUR) vsebujejo depozite pri bankah, ki so vezani ●kot zavarovanje za izdane garancije s strani banke in so omejeni za razpolaganje ter kratkoročni del posojil zaposlenim za šolanje.

Druge kratkoročne finančne naložbe predstavljajo obveznice, ki smo jih prejeli kot denaci- ●onalizacijsko odškodnino s strani SOD-a.

6.1.8. Kratkoročne poslovne terjatve

Kratkoročne poslovne terajtve (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročne poslovne terjatve do odvisnih podjetij 6.106 3.261

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 11.507.495 17.484.492

Kratkoročne poslovne terjatve iz naslova obresti 37.579 56.938

Druge kratkoročne poslovne terjatve 5.718.769 6.595.942

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev -326.654 -391.794

Skupaj 16.943.295 23.748.839

V primerjavi s preteklim letom so se kratkoročne poslovne terjatve zmanjšale za 29%. ●Razlog za to je delno že tudi zmanjšano povpraševanje po storitvah v zadnjih mesecih leta 2008, delno pa tudi izredne terjatve v letu 2007 (za prodajo poslovne stavbe).


153Na kazalo

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo terjatve do domačih ●in tujih kupcev (od tega 7.809.097 EUR do kupcev v tujini in 3.698.398 EUR do kupcev v državi). Pomembno pa je, da družba opravlja stalni nadzor nad kupci in da so terjatve realne in izterljive.

Redni letalski prevozniki, ki so člani IATA (mednarodne organizacije letalskih prevoznikov), ●obračunavajo svoje tedenske terjatve in obveznosti preko institucije Clearing House, regi-strirane v Montrealu, ki opravlja tedenski pobot. Terjatve so na svoj način zavarovane, saj nespoštovanje dogovorjenih pogodbenih rokov predstavlja hudo kršitev proti letalskemu prevozniku in v kasnejši fazi njegovo izključitev iz institucije. Na dan 31. 12. 2008 je stanje terjatev do IATA 587.774 EUR in je delno že pobotano. Delni pobot in plačilo sta bila v celoti izvršena januarja 2009.

Adria Airways d.d. prodaja letalske vozovnice tudi preko zastopnikov doma in v tujini. ●Podoben mesečni obračun in plačilna disciplina, ki veljata za letalske prevoznike, veljata tudi za zastopnike, katerih terjatve se poračunavajo preko sistema Bank Settlement Plan (BSP); organizirani so na področju države, kjer se letalski dokumenti prodajajo. BSP preverja boniteto vseh svojih partnerjev, in če ne izpolnjujejo določenih finančnih kazalnikov (ki so v vsaki državi različni), zahteva instrument zavarovanja plačil, ki se v primeru neplačila deli med letalske prevoznike glede na višino njihovih odprtih terjatev. Višina terjatev do različnih BSP-jev na dan 31. 12. 2008 znaša 2.669.366 EUR (23% vseh terjatev do kupcev).

Družba nima poslovnih terjatev do članov uprave, članov nadzornega sveta, delavcev s ●posebnimi pooblastili in notranjih lastnikov.

Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev skladno s kriteriji, ki so navedeni v poglavju ●o računovodskih usmeritvah. Leta 2008 je dodatno oblikovala popravek vrednosti krat-koročnih poslovnih terjatev do kupcev (4.029 EUR) ter prejela plačane že izbrisane in odpisane terjatve v višini 17.198 EUR. Družba je leta 2008 direktno v breme prevrednoto-valnih odhodkov odpisala za 14.706 EUR terjatev.

Razčlenitev poslovnih terjatev do kupcev po rokih zapadlosti ●

31. 12. 2008 Nezapadle terjatve

Do 30 dni Od 31 do 60 dni

Od 61 do 90 dni

Od 91 do 180 dni

Od 181 do 365 dni

Nad 366 dni

11.507.495 8.378.980 1.380.088 215.907 227.561 218.448 637.257 449.254

% 72,8 12,0 1,9 2,0 1,9 5,5 3,9


154 Na kazalo

65% (7.444.810 EUR) vseh kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev je zavarovanih, in ●sicer: Clearing House (2% − 269.375 EUR), BSP (23% − 2.669.366 EUR), z depoziti (13% − 1.482.371 EUR), bančne garancije in akreditivi (2% − 196.110 EUR), z avansi (3% − 391.744 EUR), kompenzacije (15% − 1.713.847 EUR), menice (2% – 173.310 EUR) in proračunski porabniki (5% − 548.687 EUR); 35% (4.062.685 EUR) kratkoročnih terjatev pa je nezavarovanih.

Druge kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo plačane kratkoročne varščine, terjatve ●za davek na dodano vrednost, terjatve za prodajo kart do prodajnih mest, terjatve do doba-viteljev za priznane, a še neizstavljene dobropise in terjatve za že priznane odškodnine.

6.1.9. Denarna sredstva

Denarna sredstva (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Gotovina v blagajni in prejeti čeki 50.696 37.755

Denarna sredstva v banki 1.139.072 1.002.837

Skupaj 1.189.768 1.040.592

6.1.10. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve na dan 31. 12. 2008 v vrednosti 1.203.936 EUR (stanje 31. 12. ●2007 – 783.250 EUR) se v celoti nanašajo na kratkoročno odložene stroške oz. odhodke, predvsem na že prejete račune za najemnino za letala in motor ter za zavarovanje letal in potnikov.


155Na kazalo

6.1.11. Kapital

Kapital (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007


1. Osnovni kapital 6.782.156 6.782.156



4. Statutarne rezerve 774.108 774.108

5. Druge rezerve iz dobička 2.691.263 5.719.604


V. Preneseni čisti poslovni izid - -


Skupaj 34.009.658 40.304.957

Vpoklicani kapital je sestavljen samo iz osnovnega kapitala; opredeljen je v statutu podjetja, ●registriran na sodišču in temu ustrezno so ga vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Osnovni kapital podjetja znaša 6.782.156 EUR in je enak registriranemu. Razdeljen je na 812.436 navadnih imenskih kosovnih delnic.

Vse delnice družbe so delnice istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. Število ●delnic se med letom ni spreminjalo.

Družba nima lastnih delnic in jih tudi med poslovnim letom ni imela. ●

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2008 znaša 41,86 EUR. ●

V letu 2009 je uprava čisto izgubo družbe iz leta 2008 v znesku 3.240.977 EUR pokrivala ●iz naslednjih postavk kapitala:

v višini 212.636,09 EUR iz prenesenega čistega poslovnega izida iz preteklih let, ●v višini 3.028.340,96 EUR iz drugih rezerv iz dobička. ●


156 Na kazalo

Družba ima v statutu opredeljene rezerve za naslednje namene: ●

Kapitalske rezerve so bile oblikovane z lastninskim preoblikovanjem in dokapitalizacijo ●družbe – uporabljajo se pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon; kapitalske rezerve znašajo 28.180.234 EUR in se v letu 2008 niso spreminjale.

Rezerve iz dobička predstavljajo statutarne rezerve (774.108 EUR), oblikovane v višini ●50% čistega dobička poslovnih let 2002, 2003, 2004 in 2007 v skladu z določili statuta. Druge rezerve iz dobička znašajo 2.691.263 EUR in so se v letu 2008 zmanjšale zaradi pokrivanja čiste izgube poslovnega leta. Statutarne rezerve se lahko uporabljajo za kritje izgube, za povečanje osnovnega kapitala ter za investicije v opredmetena osnovna sredstva družbe. Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katerekoli namene v skladu z zakonom, statutom in poslovno politiko družbe.

Presežek iz prevrednotenja je negativen zaradi negativnega presežka iz prevrednotenja ●iz naslova vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov, ki so namenjeni varovanju denarnega toka v letih 2009 in 2010.

Družba nima pogojno izdanih delnic (uresničitev pravice imetnikov zamenljivih obveznic do ●zamenjave v delnice ali uresničitev prednostne pravice do nakupa novih delnic).

6.1.12. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Oblikovane rezervacije v višini 1.558.283 EUR v celoti predstavljajo rezervacije za ●pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi; izračunane so na podlagi določil kolektivne in individualnih pogodb ter fluktuacije zaposlenih glede na leta do upokojitve in glede na delovno dobo v podjetju.

V EUR 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Rezervacije za pokojnine in odpravnine 1.558.283 1.543.735


157Na kazalo

Gibanje rezervacij v letu 2008

V EUR Stanje 1. 1. 2008

Črpanje,sproščanje

Oblikovanje Stanje31. 12.

2008

Rezervacije za pokojnine in odpravnine

1.543.735 45.937 60.485 1.558.283

Skupaj 1.543.735 45.937 60.485 1.558.283

Gibanje rezervacij v letu 2007

V EUR Stanje 1. 1. 2007

Črpanje,sproščanje

Oblikovanje

Stanje31. 12.

2007

Rezervacije za pokojnine in odpravnine

1.550.417 58.430 51.748 1.543.735

Skupaj 1.550.417 58.430 51.748 1.543.735

6.1.13. Finančne obveznosti

V EUR Dolgoročne Kratkoročne SKUPAJ

2008 2007 2008 2007 2008 2007

Finančne obveznosti do podjetij v skupini

155.287 155.287 155.287 155.287

Finančne obveznosti do bank

69.729.107 79.844.533 15.275.426 7.848.759 85.004.533 87.693.292

Druge finančne obveznosti

223.009 1.071.608 4.540.482 1.824.818 4.763.491 2.896.426

SKUPAJ 69.952.116 80.916.141 19.971.195 9.828.864 89.923.311 90.745.005

Ponderirane povprečne obrestne mere na dan 31. 12. 2008

31. 12. 2008 EUR (%)

Finančne obveznosti do bank 4,51%

31. 12. 2007 EUR (%)

Finančne obveznosti do bank 5,26%


158 Na kazalo

Razkritja obrestnega tveganja po posameznih vrstah prejetih posojil

Leto končano 31. dec. 2008(v EUR)

Obrestna mera se spremeni v 6 mesecih ali prej

Obrestna mera se spremeni v

6−12 mesecih


1−5 letih

Nad 5 let Skupaj

Skupaj posojila 81.591.603 - 3.412.930 - 85.004.533

Učinek obrestne zamenjave

-848.485 - 848.485 0

Skupaj 80.743.118 - 3.412.930 848.485 85.004.533

Leto končano 31. dec. 2007(v EUR)

Obrestna mera se spremeni v 6 mesecih ali prej


6−12 mesecih


1−5 letih

Nad 5 let Skupaj

Skupaj posojila 83.817.058 - 3.876.234 - 87.693.292

Učinek obrestne zamenjave

-969.697 - - 969.697 -

Skupaj 82.847.361 - 3.876.234 969.697 87.693.292

Del dolgoročnih posojil, ki zapade v plačilo v poslovnem letu 2009, je v višini 10.115.426 ●EUR izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

Kratkoročne finančne obveznosti do bank so konec leta 2008 za 95% višje kot v letu 2007, ●delno zaradi višjega kratkoročnega dela dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v 2009, delno pa zaradi črpanih revolving kreditov.

Dolgoročne obveznosti do bank pa so se v 2008 zmanjšale za 13% glede na leto 2007, saj ●družba ni najemala novih dolgoročnih kreditov; zmanjšanje izhaja torej izključno iz naslova rednih odplačil glavnic kreditov.

Del dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema, ki zapade v plačilo v poslovnem letu ●2009, je v višini 70.758 EUR izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

Vsa dolgoročna in kratkoročna posojila so najeta v evrski valuti pri domačih bankah. ●

Odplačevanje glavnice in obresti je praviloma mesečno. ●

Vse dolgoročne finančne obveznosti so zavarovane z zastavno pravico na letalih. ●


159Na kazalo

Zapadlost dolgoročnih finančnih obveznosti

(V EUR) 2008

Med 1 in 2 letoma 11.248.759

Med 2 in 5 leti 28.664.337

Nad 5 let 29.816.011

SKUPAJ 69.729.107

Kratkoročne finančne obveznosti do bank

(V EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah 10.115.426 7.848.759

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 5.160.000 -

Skupaj 15.275.426 7.848.759

Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah doma sestavljajo izključno obveznosti iz ●naslova dobljenih dolgoročnih posojil, katerih odplačilni rok je krajši od enega leta.

Družba ima kratkoročni del dolgoročnih posojil zavarovan z zastavitvijo letal. ●

Kratkoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo na dan 31. 12. 2008 črpane ●revolving kredite za obratna in osnovna sredstva.

6.1.14. Kratkoročne poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 38.976 40.213

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 20.313.980 19.464.393

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 835.893 1.602.651

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.819.492 4.181.428

Skupaj 25.008.341 25.288.685

Kratkoročne poslovne obveznosti niso zavarovane s stvarnim jamstvom. ●


160 Na kazalo

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev(v EUR)

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi 8.123.183 6.349.797

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini 12.190.797 13.114.596

Skupaj 20.313.980 19.464.393

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev izhajajo iz obveznosti za prejeto blago in ●storitve doma in v tujini. Ročnost kratkoročnih poslovnih obveznosti je od osem do 60 dni od dobave blaga, opravljene storitve ali od izdaje računa.

Druge kratkoročne poslovne obveznosti

Druge kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročne poslovne obveznosti do države 487.417 532.786

Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev 2.629.708 2.475.698

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 702.367 1.172.944

Skupaj 3.819.492 4.181.428

Po stanju na dan 31. 12. 2008 družba Adria Airways d.d. nima poslovnih obveznosti do ●uprave, članov nadzornega sveta ali zaposlenih, razen obveznosti za plače za mesec december 2008.

Druge kratkoročne poslovne obveznosti večinoma predstavljajo obveznosti iz naslova ●sodne odločbe JAT Airways Beograd in so se v letu 2008 zmanjšale zaradi doseženega medsebojnega dogovora.

6.1.15. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Pasivne časovne razmejitve v vrednosti 1.724.408 EUR se v višini 246.698 EUR nanašajo ●na kratkoročno vnaprej vračunane stroške in odhodke (stroški rezervacijskega sistema, obresti za kredite), v višini 1.477.710 EUR pa se navezujejo na odložene prihodke (čarterski leti, prodani, a še neizkoriščeni kuponi).


161Na kazalo

V EUR 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1.724.408 1.872.745

6.1.16. Zunajbilančna sredstva/obveznosti

Zunajbilančna sredstva/obveznosti (v EUR) 31.12.2008 31.12.2007

Hipoteke 108.733.078 112.516.130

Garancije 3.211.466 1.879.967

Ostalo 28.474 28.474

Skupaj 111.973.018 114.424.571

Zmanjšanje hipotek izhaja iz naslova že v letu 2007 odplačanega premostitvenega kredita ●za namen plačila avansov za nova letala. Izbrisna pobotnica je bila prejeta leta 2008.

Zapadlost zunajbilančnih sredstev/obveznosti nad 5 let

(V EUR) 2008

Hipoteke 81.893.330

Garancije -

Ostalo -

Skupaj 81.893.330

V zunajbilančni evidenci vodi družba hipoteke (zastavne pravice), vpisane v korist domačih ●bank, za najete dolgoročne kredite za nakup letal in zastavno pravico v korist družbe IAE, s katero ima družba sklenjeno sedemletno pogodbo za vzdrževanje motorjev za letala A-320.

Vrednost posojil, ki so zavarovana s hipotekami na dan 31. 12. 2008, znaša ●85.004.533 EUR.

Pod garancije so zajete dane plačilne garancije za nabavo storitev in blaga doma in v tujini ●v korist dobaviteljev in prejete garancije za zavarovanje terjatev.


162 Na kazalo

Družba ima odprte pravne zadeve pri različnih sodiščih, kjer je udeležena bodisi kot tožeča ●bodisi kot tožena stranka. Tožbe izvirajo večinoma iz obligacijskih in delovnopravnih sporov. Zaradi vloženih zahtev za sodno varstvo pri prekrškovnem organu pa je Adria Airways udeležena tudi v postopkih nadzornih in državnih institucij.

Ne pričakujemo, da bi imeli rezultati sporov finančne efekte, ki bi pomembno vplivali na ●družbo, zato iz tega naslova nimamo oblikovanih dodatnih rezervacij.

6.1.17. Finančni instrumenti

Poštena vrednost

Večina naložb, razporejenih v skupino skozi izkaz poslovnega izida in za prodajo, je izkazanih ●v izkazih po pošteni vrednosti, medtem ko so terjatve in posojila izkazana po odplačni vrednosti. Glede na to, da je večina terjatev in obveznosti ter posojil kratkoročnih, poštene vrednosti teh finančnih instrumentov ne odstopajo bistveno od knjigovodskih vrednosti.

Izvedeni finančni instrumenti

Na dan 31. 12. 2008 je imela družba naslednje odprte finančne instrumente:

Instrumenti za zavarovanje pred obrestnim tveganjem

Vrsta instrumenta (v EUR)

Nominalna vrednost Poštena vrednost

31. 12. 2008 31. 12. 2007 31.12.2008 31. 12. 2007

Obrestna zamenjava 848.485 969.697 -6.408 40.886

Obrestna ovratnica 10.531.612 14.000.000 -158.046 153.185

Obrestne zamenjave in ovratnice so obračunane kot varovanje bodočih denarnih tokov.

Vrsta instrumenta (v EUR)

Nominalna vrednost Poštena vrednost

31. 12. 2008 31. 12. 2007 31.12.2008 31. 12. 2007

Dinamično obrestno zavarovanje

9.002.500 10.300.000 66.305 239.237


163Na kazalo

Instrumenti dinamičnega obrestnega zavarovanja niso obračunani kot računovodsko varovanje pred tveganjem.

Terminske pogodbe za nakup deviz (V EUR) Nominalna vrednost Poštena vrednost

31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007

Nakup deviz - 41.273.339 - -660.445

Prodaja deviz - 42.103.080 - 587.857

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje skupine izhaja predvsem iz financiranja skupine in je razvidno pri točki 6.1.13 – razkritja pri finančnih obveznostih.

Kreditno tveganje

Družba nima pomembnih koncentracij kreditnega tveganja.

Terminske pogodbe za nakup goriva

Obdobje Januar–marec 09

April–junij 09

Julij–september 09

Oktober–december 09

% terminskega nakupa planiranih količin kerozina

0% 35% 43% 27%

Vrednotenje terminskih pogodb za nakup goriva na dan 31. 12. 2008 izkazuje za 4.305 tisoč ●EUR zmanjšano pošteno vrednost; negativen učinek je izkazan preko kapitala družbe.


164 Na kazalo

6.2. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida

Stroški po funkcionalnih skupinah ●

Stroški po funkcionalnih skupinah (v EUR) 2008 2007

Proizvajalni stroški 180.431.248 155.686.325

Stroški prodajanja 18.676.692 16.742.141

Stroški splošnih dejavnosti 5.364.961 4.336.829

Skupaj 204.472.901 176.765.295

Proizvajalni stroški prodanih količin vsebujejo neposredne stroške letaliških in drugih ●storitev, materiala, dela in amortizacije ter splošne proizvajalne stroške.

Stroški prodajanja predstavljajo stroške marketinga in lastne prodaje doma in v tujini ter ●stroške agencijske prodaje doma in v tujini (provizija – ostali stroški prodajanja).

Stroški splošnih dejavnosti predstavljajo stroške administrativnih opravil za celotno ●družbo.

V nadaljevanju sledi prikaz po vrstah prihodkov in stroškov.

6.2.1. Čisti prihodki od prodaje

Čisti prihodki od prodaje po področnih odsekih

Čisti prihodki od prodaje po področnih odsekih (v EUR) 2008 2007

* Redni promet – potniki 143.581.293 114.882.559

* Redni promet – tovor 2.739.072 6.185.861

* Izredni promet (čarter) – potniki 28.113.198 22.343.502

* Vzdrževanje letal za tretje osebe 12.832.819 13.314.578

* Oddajanje letal v najem 11.119.249 15.723.189

* Ostalo 7.004.166 6.725.935

Skupaj 205.389.797 179.175.624


165Na kazalo

Dejavnost družbe se uvršča v storitveno dejavnost mednarodnega zračnega prevoza ●potnikov in predstavlja 84% celotnih prihodkov od prodaje.

6% prihodkov od prodaje predstavlja dejavnost vzdrževanja letal za tretje osebe, prevoz ●tovora pa le dober odstotek vseh prihodkov od prodaje, saj po ukinitvi lastne cargo operacije v letu 2007 predstavlja le dodatno storitev na linijah rednega prometa.

5% čistih prihodkov pa predstavljajo prihodki od oddajanja letal v najem. ●

Čisti prihodki od prodaje − razdelitev: Slovenija in tujina

Čisti prihodki od prodaje – razdelitev: Slovenija, tujina 2008 2007

Prihodki od prodaje v Sloveniji 2.389.410 1.872.856

Prihodki od prodaje v tujini 203.000.387 177.302.768

Skupaj 205.389.797 179.175.624

6.2.2. Stroški blaga, materiala in storitev

Stroški blaga, materiala in storitev (v EUR) 2008 2007

Nabavna vrednost prodanega blaga 76.663 43.325

Stroški materiala 58.064.655 41.851.041

Stroški storitev 86.117.973 83.037.388

Skupaj 144.259.291 124.931.754

Stroški blaga, materiala in storitev so se glede na preteklo leto povečali za 15%, kar je ●predvsem posledica rasti cen letalskega goriva, povečanega obsega letenja in večjega števila potnikov.

Stroški materiala

Stroški materiala (v EUR) 2008 2007

Gorivo za letala 49.006.382 32.685.964

Blago in material za oskrbo potnikov 4.365.065 2.927.485

Nadomestni deli za vzdrževanje letal 2.182.537 4.247.508

Ostali stroški materiala 2.510.671 1.990.084

Skupaj 58.064.655 41.851.041


166 Na kazalo

Stroški storitev

Stroški storitev (v EUR) 2008 2007

Stroški letališč 28.959.098 26.287.845

Stroški navigacije 9.777.309 8.678.840

Stroški vzdrževanja 10.090.414 9.331.579

Stroški najemnin 16.509.321 19.512.303

Stroški rezervacijskega sistema 4.853.254 4.185.987

Povračila stroškov 2.015.557 2.086.890

Stroški transportnih storitev 944.387 1.192.248

Ostali stroški storitev 12.968.633 11.761.696

Skupaj 86.117.973 83.037.388

Ostali stroški storitev vključujejo stroške šolanja, carga, bančne stroške, študentski servis, potniške takse, intelektualne in osebne storitve idr. V letu 2008 je bilo porabljenih za revizorske preglede 36.970 EUR, od tega za:

revidiranje letnega poročila − 36.620 EUR, ●druge nerevizijske storitve – 350 EUR. ●

6.2.3. Stroški dela

Stroški dela (v EUR) 2008 2007

Stroški plač 29.294.623 24.272.989

Stroški socialnega zavarovanja 4.245.019 3.525.284

Stroški pokojninskega zavarovanja 1.586.988 1.377.873

Ostali stroški dela 5.018.841 4.911.510

Skupaj 40.145.471 34.087.656

Ostali stroški dela za leto 2008 vključujejo: regres za letni dopust, stroške prevoza na ●delo, odpravnine, jubilejne nagrade ter davek na plače in plače nekaterih zaposlenih v predstavništvih v tujini.


167Na kazalo

Družba nima zahtev zaposlencev po izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne ●pogodbe, splošnega akta podjetja ali pogodbe o zaposlitvi, ki bi jim nasprotovala.

Med drugimi stroški dela so zajeti stroški oblikovanja rezervacij za odpravnine v višini ●60.485 EUR.

6.2.4. Odpisi vrednosti

Amortizacija

Amortizacija (v EUR) 2008 2007

Amortizacija pri opredmetenih in neopredmetenihdolgoročnih sredstvih

13.606.976

11.480.867

Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih

441.144

19.533

Skupaj 14.048.120 11.500.400

Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih so v ●večjem delu nastali ob prodaji tovornega letala SAAB in pripadajočih roto nadomestnih delov.

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

Prevrednotovalni poslovni odhodki v višini 18.735 EUR pri obratnih sredstvih se nanašajo ●na neposredni odpis terjatev.


168 Na kazalo

6.2.5. Finančni prihodki

Finančni prihodki (v EUR) 2008 2007

Finančni prihodki iz deležev 24.336 96.063

- v družbah v skupini 15.133 87.529

- v pridruženih družbah 9.125 8.456

- v drugih družbah 78 78

- iz drugih naložb - -

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 891.425 811.725

- do družb v skupini - -

- do drugih 891.425 811.725

Skupaj 915.761 907.788

Finančni prihodki skoraj v celoti predstavljajo prihodke od prejetih obresti. ●

Drugi finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev se večinoma sestojijo iz prihodkov od obresti ●783.794 EUR, kjer so vključeni tudi prihodki od prodaje obrestnih opcij.

Prihodki od pozitivnih tečajnih razlik 4.371.407 EUR, ki so nastale pri preračunu iz tujih ●valut, niso izkazani med finančnimi prihodki, temveč v pobotanem stanju med finančnimi odhodki.

6.2.6. Finančni odhodki

Finančni odhodki (v EUR) 2008 2007

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 10.346 -

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 4.868.961 4. 255.204

- od posojil od družb v skupini 5.685 5.361

- od posojil, prejetih od bank 4.689.888 4.249.843

- iz drugih finančnih obveznosti 173.388 -

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 866.542 81.584

- do dobaviteljev 74.190 37.865

- iz drugih poslovnih obveznosti 792.352 43.719

Skupaj 5.745.849 4.336.788


169Na kazalo

Finančni odhodki se v večini nanašajo na odhodke za obresti iz naslova najetih dolgoročnih ●kreditov (4.689.888 EUR).

Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti se nanašajo na odhodke iz naslova ●obrestnih instrumentov za ščitenje denarnega toka.

Finančni odhodki iz naslova negativnih tečajnih razlik (5.161.390 EUR) so v pobotanem ●znesku med pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami (789.983 EUR) izkazani med finančnimi odhodki iz poslovnih obveznosti.

6.2.7. Davek od dobička

Davek od dobička ni obračunan zaradi pokrivanja davčne izgube iz leta 2008. ●

(V EUR) 2008 2007

Poslovni izid obračunskega obdobja pred davki -3.240.977 425.272

Davčno nepriznani odhodki 816.783 863.953

Popravki vrednosti zalog in terjatev 18.735 115.852

Oblikovanje rezervacij 30.243 25.874

Neobdavčeni prihodki -41.535 -107.426

Davčna olajšave - -

Davčne izgube 2.461.472 -1.269.898

Drugo -44.721 -53.627

SKUPAJ 0 0

Davek od dobička 0 0

6.2.8. Čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid (v EUR) 2008 2007

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -3.240.977 425.272

Tehtano povprečno število navadnih delnic 812.436 710.500

Čisti dobiček/izguba na delnico -3,99 0,60


170 Na kazalo

Družba je leta 2008 ustvarila pozitiven izid iz poslovanja v višini 1.217.161 EUR − to je za ●74% slabši izid kot v letu 2007, kar je posledica predvsem nerazumno visokih cen kerozina in zmanjšanega povpraševanja v zadnjem kvartalu leta 2008.

Družba ima iz finančnega poslovanja izgubo v višini (4.830.088 EUR), ki je večja kot izguba ●leta 2007, in to predvsem zaradi višanja ključnih obrestnih mer.

Vse to je vplivalo na doseženi negativni čisti poslovni izid v višini (3.240.977 EUR). ●

(V EUR) Rast cen življenjskih potrebščin v letu 2008

Rast cen življenjskih potrebščin v letu 2007

Sprememba v % 2,10% 5,60%

Splošni prevrednotovalni popravek 714.203 2.257.078

Poslovni izid obračunskega obdobja po opravljenem prevrednotenju zaradi ohranitve kupne moči kapitala

-3.955.180 -1.831.806

V primeru usklajevanja kapitala z rastjo cen življenjskih potrebščin bi bil poslovni izid ●družbe Adria Airways d.d. leta 2008 nižji za 714.203 EUR.


171Na kazalo

7. Druga razkritja

7.1. Podatki o skupinah oseb

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb v skladu z 253. členom ZGD

(V EUR) 2008 2007

Bruto plače

- člani uprave 352.769 301.001

Nagrade, sejnine in drugi prejemki

- organi upravljanja (uprava, skupščina in nadzorni svet) 112.162 323.410

Zaposleni na podlagi individualne pogodbe 2.290.549 1.334.747

Skupaj 2.755.480 1.959.158

Vsi zneski so v bruto vrednosti, ki ne vključuje prispevkov delodajalca.

Prejemki uprave vključujejo: plače, nagrado za uspešno delo v preteklem letu, bonitete, ●regres za dopust, morebitne druge prejemke ter povračila stroškov. Prejemki zaposlenih na podlagi individualnih pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, vključujejo: plače, bonitete, regres za dopust, povračila stroškov in morebitne druge prejemke (jubilejne nagrade, odpravnine …). Prejemki članov nadzornega sveta vključujejo sejnine, potne stroške in nadomestilo za opravljanje funkcije po sklepu Skupščine.


172 Na kazalo

8. Dogodki po datumu bilance stanja

Dne 13. 1. 2009 je uprava družbe sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala iz ●odobrenega kapitala družbe. Povečanje osnovnega kapitala se izvede z izdajo največ 121.804 navadnih prostoprenosljivih imenskih kosovnih delnic z emisijsko vrednostjo 22 EUR. Dne 14. 1. 2009 je k sklepu podal soglasje Nadzorni svet družbe, dne 16. 1. 2009 pa je bil sklep objavljen v časopisu Delo. Delničarji so v celoti vplačali delnice v prvem in drugem krogu konec januarja in v februarju 2009, tretji krog dokapitalizacije je še v teku.

Družba v letu 2009 nadaljuje s procesom optimizacije flote: konec januarja smo v naši floti ●pričakali četrto letalo CRJ-900, ki smo ga najeli za 10 let od nemške »leasing« hiše GOAL; v začetku aprila pa smo za obdobje 6 mesecev podaljšali oddajo našega letala A-320 našemu partnerju v Libiji.

V letu 2009 bo morala družba sprejeti tudi dokončno rešitev optimizacije flote Airbus. Na ●razpolago je več rešitev, in sicer:

nadgradnja obstoječe flote z novo opremo, ●delna zamenjava obstoječe flote z novimi letali, ●popolna zamenjava obstoječe flote. ●

Splošna gospodarska recesija in kriza finančnega sektorja se v naši panogi zaenkrat ●odražata slabše, kot smo pričakovali, zato smo že pripravili paket ukrepov, ki bo učinkoval takoj in izrazito predvsem na stroškovni strani. S februarjem 2009 je uprava družbe sprejela ukrep o splošnem znižanju plač za 5%.

V letu 2009 se pospešeno nadaljuje v letu 2008 začeta gradnja nove poslovne stavbe ●na brniškem letališču. Investicija bo v večjem delu financirana z novim dolgoročnim kreditom.


173Na kazalo

9. Računovodski izkazi – razširjena oblika

9.1. Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS

(V EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

SREDSTVA 152.224.001 159.765.355

A/ DOLGOROČNA SREDSTVA 124.480.444 128.951.669

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve:

3.544.788 2.430.510

1. Dolgoročne premoženjske pravice 934.892 863.443

5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 2.609.896 1.567.067

II. Opredmetena osnovna sredstva 119.210.726 124.988.964

1. Zemljišča in zgradbe: 6.685.436 6.822.485

a) zemljišča 487.183 487.183

b) zgradbe 6.198.253 6.335.302

2. Proizvajalne naprave in stroji 109.372.016 115.741.582

3. Druge naprave in oprema 1.777.870 1.712.163

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo: 1.375.404 712.734

a) opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 1.127.142 134.188

b) predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev

248.262 578.546

III. Naložbene nepremičnine 216.742 230.191

IV. Dolgoročne finančne naložbe 968.433 854.234

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil: 841.750 849.595

a) delnice in deleži v družbah v skupini 793.332 793.332

b) delnice in deleži v pridruženih družbah 400 200

c) druge delnice in deleži 48.018 56.063

2. Dolgoročna posojila: 126.683 4.639

b) dolgoročna posojila drugim 126.683 4.639

V. Dolgoročne poslovne terjatve 539.755 447.770

3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 539.755 447.770

VI. Odložene terjatve za davek


174 Na kazalo

(V EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

B/ KRATKOROČNA SREDSTVA 26.539.621 30.030.436

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 70.401 70.401

II. Zaloge 7.468.690 5.041.630

1. Material 7.468.690 5.041.630

III. Kratkoročne finančne naložbe 867.467 128.974

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 720.175 -

c) druge kratkoročne finančne naložbe 720.175 -

2. Kratkoročna posojila: 147.292 128.974

b) kratkoročna posojila drugim 147.292 128.974

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 16.943.295 23.748.839

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 6.106 3.261

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 11.180.841 17.092.698

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 5.756.348 6.652.880

V. Denarna sredstva 1.189.768 1.040.592

C/ KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.203.936 783.250

Zabilančna sredstva 111.973.018 114.424.571

(nadaljevanje s strani 174)


175Na kazalo

(V EUR) 31. 12. 2008 31. 12. 2007

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 152.224.001 159.765.355

A/ KAPITAL 34.009.658 40.304.957


1. Osnovni kapital 6.782.156 6.782.156

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)



4. Statutarne rezerve 774.108 774.108

5. Druge rezerve iz dobička 2.691.263 5.719.604



B/ REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

1.558.283 1.543.735

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.558.283 1.543.735

C/ DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 69.952.116 80.926.369

I. Dolgoročne finančne obveznosti 69.952.116 80.916.141

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 69.729.107 79.844.533

4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 223.009 1.071.608

II. Dolgoročne poslovne obveznosti - 10.228

4. Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov - 10.228

Č/ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 44.979.536 35.117.549

II. Kratkoročne finančne obveznosti 19.971.195 9.828.864

1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 155.287 155.287

2. Kratkoročne finačne obveznosti do bank 15.275.426 7.848.759

4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 4.540.482 1.824.818

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 25.008.341 25.288.685

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 38.976 40.213

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 20.313.980 19.464.393

3. Kratkoročne menične obveznosti - -

4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 835.893 1.602.651

5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.819.492 4.181.428

D/ KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.724.408 1.872.745

Zabilančne obveznosti 111.973.018 114.424.571


176 Na kazalo

9.2. Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS

(V EUR) 2008 2007

1. Čisti prihodki od prodaje: 205.389.797 179.175.624

a) čisti prihodki na domačem trgu – družbe v skupini 40.522 157.386

b) čisti prihodki na domačem trgu – razmerje do drugih 2.348.888 1.715.470

c) čisti prihodki na tujem trgu – družbe v skupini 11.871 23.760

d) čisti prihodki na tujem trgu – razmerje do drugih 202.988.516 177.279.008

2. Proizvajalni stroški prodanih proiz.(z amort.)/nabavna vrednost prodanega blaga

180.431.248 155.686.325

3. KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 24.958.549 23.489.299

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 18.676.692 16.742.141

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo): 5.364.961 4.336.829

a) stroški splošnih dejavnosti 4.905.081 4.067.003

b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih

441.145 19.533

c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 18.735 250.293

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)

300.265 1.763.181

7. Finančni prihodki iz deležev: 24.336 96.063

a) finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 15.133 87.529

b) finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 9.125 8.456

c) finančni prihodki iz deležev drugih družb 78 78

č) finančni prihodki iz drugih naložb - -

9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev: 891.425 811.725

b) finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 891.425 811.725

10. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 10.346 -

11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti: 4.868.961 4.255.204

a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 5.685 5.361

b) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 4.689.888 4.249.843

d) finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 173.388 -

12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 866.542 81.584

b) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menič. obvez.

74.190 37.865

c) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 792.352 43.719

13. Drugi prihodki 636.409 151.600

14. Drugi odhodki 264.459 470.838

15. Davek iz dobička - -

17. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -3.240.977 425.272


177Na kazalo

Izdajatelj: Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik d.d.Ideja in oblikovanje ter izvedba: Rogač RMV, d.o.o.Fotografije: Dean Duboković in arhiv Adrie Airways d.d.Lektorica: Vera SamohodTisk: Design Studio, d.o.o.

adria_airways_annual_report_2008

Documents