Centralno podatkovna zbirka in spletni portal Govedo

mag. Janez Jeretina in sodelavci

UVOD

Uspešno izvajanje rejskih programov je odvisno tudi od moţnosti dostopa rejcev in izvajalcev rejskih

programov do podatkov, ki jih z določenim namenom zbirajo posamezne sluţbe.

Ključna sestavna dela informacijskega sistema sta Centralna podatkovna zbirka Govedo (CPZ Govedo)

in spletni portal Govedo. Razvoj sega ţe v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bilo potrebno za

potrebe selekcijske sluţbe razviti uporabne programe za zajem, obdelavo in predstavitev podatkov. Iz

neurejenih in razpršenih podatkovnih struktur smo podatke prepisali v urejeno relacijsko podatkovno

zbirko. Ves čas seveda sledimo razvoju informacijskih tehnologij, po drugi strani pa tudi potrebam

uporabnikov. Od ozkega kroga uporabnikov, ki so sprva potrebovali takšen sistem za pokrivanje

specifičnih zahtev, je danes le-ta prerasel svoje okvire in njegovo uporabnost prepoznavajo tudi ostale

strokovne sluţbe, predvsem pa rejci sami (Slika 1).

Slika 1. Število rejcev, ki dostopajo do spletnega portal (po letih)

CENTRALNA PODATKOVNA ZBIRKA GOVEDO

S centralno podatkovna zbirko pokrivamo več podatkovnih sklopov, ki se zbirajo v relacijsko podatkovni

bazi Oracle. V naslednji tabeli na kratko predstavljamo pomembnejše podatkovne sklope, ki jih ta zbirka

zajema. Nekateri sklopi so svojo vsebino prerasli in jih zaradi njihove širše uporabnosti uvrščamo med

registre. Se pravi, da teh podatkov ne uporabljamo samo za potrebe delovanja CPZ Govedo, ampak se

uporabljajo kot primarni vir podatkov za namene uporabe v drugih informacijskih sistemih (IS).

Podatkovni sklop Vsebina in namen

Kontrola prireje mleka

Mlečnost in vsebnost maščobe, beljakovin, laktoze, sečnine, ŠSC,.. v

mleku. Podatki o mlečnosti se zajemajo na podlagi rednih mlečnih kontrol

po AT metodi.

Iz teh podatkov pripravljamo različne agregatne izračune za različne

potrebe prikazovanja, izpisov in njihove nadaljnje obdelave.

Kontrola prireje mesa

Podatki o rejah usmerjenih v mesno prirejo, masa ţivali ob tehtanjih, mase

klavnih polovic in trupov, ocene konformacije in zamaščenosti,..

Podatke uporabljamo za potrebe izvajanja mesne kontrole in

raziskovalnega dela.

Register osemenitev

Podatki o osemenitvah in pripustih z registriranimi plemenskimi biki. Podatke uporabljamo za spremljanje plodnosti pri posameznih živalih in

na nivoju črede, za pregled izvajanja osemenjevanja. Nadalje za

navzkrižno kontrolo porekla živali ob registraciji, za kontrolo sosledja

reprodukcijskih dogodkov v proizvodnem ciklusu krav, za izračunavanje

parametrov plodnosti plemenskih bikov.

Poreklo ţivali

Podatki o ţivalih in njihovem poreklu, osebni podatki ţivali, podatki o

zastopanosti posameznih pasem v skupni pasemski sestavi posamezne

ţivali.

Rodovniške knjige Podatki o razvrstitvi ţivali v posamezne razdelke rodovne knjige in

beleţenje sprememb v zvezi z razvrstitvijo

Register rejcev Podatki o rejcih (ime in priimek, naslov, vrsta kontrole,..), podatki o

pristopnih izjavah rejcev v rejske programe in pripadajoči šifranti

Podatki o ţivalih Podatki registriranih ţivali, njihovi usmeritvi glede na vrsto kontrole,

podatke o plemenskih vrednostih, podatke o ocenah in meritvah

Register plemenskih

bikov

Podatki o plemenskih bikih obsegajo vse podatke, ki jih zbiramo za

potrebe selekcijske sluţbe

Register bikovskih mater Podatki in seznam BM, datum vstopa in status

Obračuni plemenskih

vrednosti

Podatki iz rednih letnih obračunov za lastnosti, ki se spremljajo pri

govedu. Podatki obsegajo plemenske vrednosti, točnost ocene,..

Ocene in meritve telesnih

lastnosti

Podatki meritev ţivali in ocen.

Analize tal Analitski podatki o zaloţenosti tal z minerali, stopnja zakisanosti tal in

onesnaţenosti.

Analize krme Podatki analiz krme

S povezovanjem CPZ Govedo z ostalimi podatkovnimi zbirkami ţelimo povečati učinkovitost celotnega

sistema in uporabnost za različne kategorije uporabnikov. Tako je naša podatkovna zbirka povezana s

centralno podatkovno zbirko centralnega laboratorija KIS, kjer se med ostalim zbirajo podatki analiz

zemlje, krme in ţivinskih gnojil. Ti podatki so na voljo tako rejcem kot strokovnjakom.

SPLETNI PORTAL GOVEDO

Prek spletnega portala Govedo (https://www.govedo.si) različnim skupinam uporabnikov omogočamo

vpogled v podatke in njihovo uporabo glede na pravice in pristojnosti. Dostop do podatkov je omogočen

strokovnim sluţbam in rejcem, do splošnih podatkov pa je javen.

Slika 2. V Portal Govedo vstopamo preko spletnega naslova www.govedo.si

SPLOŠNI DEL PORTALA GOVEDO

V splošnem delu portala Govedo (Slika 2) so na voljo informacije javnega značaja in zbirka znanj, ki jo

urejamo in pripravljamo po posameznih področjih.

V seznamu plemenskih bikov si lahko po različnih kriterijih pripravimo

seznam plemenskih bikov (PB). Lahko dobimo tudi seznam aktualnih domačih

plemenjakov, ki so priporočeni za osemenjevanje. Za vsakega plemenskega bika

si lahko pripravimo katalog z zadnjimi znanimi podatki v obliki poročila.

Do seznama elitnih PB odbranih za načrtno osemenjevanje bikovskih mater

(BM) lahko dostopamo preko nivoja Plemenski biki za BM. Poleg aktualnega izbora PB za BM, lahko

pregledujemo tovrstne podatke tudi za pretekla leta.

Kalkulator sorodstva sluţi kot pripomoček za preprečevanje parjenja v sorodu

in pripravo osemenjevalnega načrta na kmetiji. Če je poreklo ţivali znano, lahko

vedno preverimo morebitno sorodnost med plemenico in bikom, ki ga

nameravamo uporabiti za osemenitev. Preveri se lahko tudi sorodnost

posamezne plemenice z vsemi biki, ki so trenutno priporočeni za uporabo v

Sloveniji. Mogoč je tudi izračun koeficienta inbridinga za poljubno ţival. Torej

kar precej spletnih orodij za podporo parjenju nesorodnih staršev, ki omogoča

preprečevanje inbridinga pri potomcih in s tem tudi zniţevanje stopnje inbridinga v populaciji.

Predviden datum obrejitve je pripomoček za izračun najverjetnejšega datuma obrejitve na osnovi

znanega ali predvidenega datuma telitve.

Zavihek Knjiţnica med drugim ponuja opise bolezni in poškodb goveda. Opisi

so informativni in so v pomoč pri prepoznavanju bolezni in njihovega poteka,

nikakor pa z njimi ne moremo zamenjati veterinarske pomoči. Z vnosom

ključnih besed dobimo izpis bolezni, ki to besedo vključujejo, po odprtju

posameznih vsebin pa so te besede tudi krepko poudarjene.

Poleg teh opisov so dostopni še arhivi katalogov bikov po letnikih. Razdeljeni so

v delovne in tiste, ki jih vsako leto izdajamo za potrebe rejcev.

Strokovne publikacije, predstavitve in povezave na ostale spletne strani se

nahajajo znotraj posameznih zavihkov.

Znotraj zavihka Poročila je zbranih precej zanimivih povzetkov o delu in

rezultatih selekcijske sluţbe, rejcev ter ostalih strokovnih sluţb. Podatki so

prikazani v obliki publiciranih poročil, sumarnikov in pregledov.

Pomoč je namenjena podpori in delovanju sistema, prenosu datotek, pogostim vprašanjem uporabnikov

in stikom s skrbniki portala. Vgrajen je tudi enostaven iskalnik, ki pomaga pri iskanju po menijski

strukturi programa, seveda v okviru pravic uporabnika, ki tak iskalnik uporablja.

PORTAL GOVEDO ZA REGISTRIRANE UPORABNIKE – PORTAL ZA REJCE

Rejci se lahko prijavijo le če so registrirani.

Prijavijo se preko Prijava rejci, kjer jih sistem

vpraša za uporabniško ime in geslo.

Vnesemo svojo G-MID šifro in geslo, ki smo

ga prejeli ob vstopu v sistem kontrole prireje.

Po uspešni prijavi v sistem (Slika 3) se nam

odpre vstopna stran za rejce (Slika 4) preko

katere lahko pregledujemo podatke svoje

kmetije.

Slika 3. Prijava za registrirane uporabnike – rejce

Ostali uporabniki vstopijo v sistem glede na skupino, ki ji pripadajo z dodeljenim geslom in

uporabniškim imenom (usluţbenci selekcijske sluţbe, svetovalci, veterinarji,..).

Slika 4. Vstopna stran za rejce

Ţivali na kmetiji

Po različnih kriterijih (datum rojstva, pasma, spol, oče, mati,..) je mogoč pregled

podatkov o ţivalih, ki so bile ali so še na tej kmetiji. Preko seznama je

omogočen pregled proizvodnih podatkov posamezne ţivali in sicer tako, da

kliknemo na ustrezno povezavo poleg ţivali v seznamu. Po kliku se odpirajo

novi pregledi, ki so lahko ekranski ali pa v obliki poročil.

Načrtno parjenje

Z vpisom ţivljenjske številke plemenice dobimo seznam priporočenih bikov za

parjenje. V primeru, da ţelimo poudariti določen sklop ali lastnost, ustrezno

izberemo in potrdimo.

Izvajanje osemenjevanja

Pregled osemenitev v poljubnem obdobju po prvesnicah in drugih kravah

Pasemski sestav črede

V CPZ Govedo poleg porekla spremljamo tudi pasemski sestav pri posamezni

ţivali. Pasemski sestav je izraţen v odstotku zastopanosti genov posamezne

pasme pri ţivali. Narekuje ga poreklo ţivali in je tem bolj zanesljiv več generacij

porekla je znanega. V Sloveniji je bilo dokaj pogosto oplemenjevanje lisaste s pasmo rdeči holštajn in

montbeliar. Zato spremljanje teh podatkov še posebej priporočamo rejcem, ki so se v preteklosti

posluţevali oplemenjevanja in ţelijo ţivali ohraniti v čisti pasmi.

Drevo ţivali

Grafično v obliki rodovnega drevesa je moţno za vsako ţival prikazat poreklo z osnovnimi podatki.

Sočasno je moţno videti dve generaciji porekla (Slika 5), po drevesu pa se lahko sprehajamo tako daleč,

dokler je poreklo znano.

Slika 5. Drevo živali

Prireja mleka

Rejci, ki so vključeni v kontrolo prireje mleka, imajo dostop do informacij o

mlečnosti v njihovi reji. Ţe ob vstopu v področje Prireja mleka, so za

posamezno kmetijo v obliki grafikonov prikazane aktualne količine

namolzenega mleka v posameznih mesecih (do zadnje kontrole), vsebnosti

hranilnih snovi v mleku, število somatskih celic in sečnine (Slika 6). S

klikanjem po ţelenih stolpcih so ti pogledi podrobnejši, dokler ne pridemo do

najniţjega nivoja, t.j. ţivali.

Podatke lahko pregledujemo tudi drugače in sicer je na tej strani moţno izbirati med različnimi pogledi.

Kadar ţelimo pregledovati po posameznih mlečnih kontrolah, izberemo Mlečne kontrole na kmetiji, od

tu pa lahko pregledujemo podatke tako na nivoju kmetije kot tudi ţivali. V okviru kronološke

predstavitve datumov mlečnih kontrol je dostopen tudi arhiv izpisanih dokumentov (mesečni obračuni

mlečnosti na kmetiji, sumarni obračuni mlečnosti po letih). Druga pot do sumarnih izračunov laktacij na

kmetiji po letih, je preko Sumarni pregledi mlečnosti. Znotraj prireje mleka je še Povprečna letna

mlečnost, ki je namenjena potrebam izpolnjevanja obrazcev za pridobitev subvencije.

Poglejmo nekoliko bolj podrobno informacije, ki se za posamezno kmetijo prikaţejo ob vstopu na nivo

Prireja mleka. Na Slika 6 je grafično prikazana prireje mleka v zadnjih 12 mesecih. Ob zadnji kontroli

05.09.2006 je bilo v povprečju 235.000 somatskih celic na ml mleka. Zanima nas seveda porazdelitev

ţivali v čredi glede na število somatskih celic ob mlečni kontroli tega dne. S klikom na stolpec odpremo

nov grafikon, ki prikazuje razporeditev ţivali po razredih, glede na število somatskih celic (Slika 7).

Tako dobimo vpogled tudi v samo zdravstveno stanje znotraj črede in s podrobnejšim pregledom tudi

sezname tistih ţivali, ki so znotraj takšne razporeditve.

Slika 6. Prireja mleka na kmetiji po mesecih s podatki o številu somatskih celic in vsebnostjo sečnine v

mleku

Slika 7. Razporeditev živali po razredih glede na število somatskih celic ob mlečni kontroli (levo)

Ob vsaki izvedeni mlečni kontroli na kmetiji, se podatki količin mleka skupaj z analizami vzorcev

vnesejo v podatkovno zbirko. Hkrati se ob tem obračunajo laktacije ţivali, ob vpisu ostalih podatkov

(osemenitve, pregonitve, telitve,..) pa imamo za vsako ţival vzpostavljen neke vrste koledar dogajanj. S

klikom v poljubni stolpec grafikona Prireja mleka na kmetiji po mesecih (Slika 6), se nam odpre izpis

kontrol v čredi na dan mlečne kontrole (Slika 8).

Slika 8. Izpis kontrol na dan mlečne kontrole 02.08.06

Gibanje števila somatskih celic pri poljubni ţivali v zadnjih 12 mesecih glede na izbrano kontrolo lahko

spremljamo tako, da kliknemo v stolpcu na vrednosti ŠSC te ţivali. V primeru ţivali SI 22179931 (Slika

8) se odpre novo okno (Slika 9), kjer so prikazane vrednosti za ţivali v zadnjih 12 mesecih, z rdečo piko

poleg stolpca pa je označena tudi telitev.

Slika 9. Prikaz števila somatskih celic pri kravi glede na izbrano kontrolo

Slika 10. Grafikon oskrbe krav s presnovljivimi beljakovinami oz. energijo

Za zahtevnejše uporabnike sta na voljo še dva grafikona, do katerih vstopimo preko področja Mlečne

kontrole na kmetiji. V novem oknu se odpre seznam kontrol, ki so bile izvedene na kmetiji. Z izborom

ţelenega datuma kontrole dobimo seznam kontroliranih ţivali in grafikona. Prvi (Slika 10) prikazuje

razmerje med vsebnostjo mlečne maščobe in beljakovin v mleku. Številke predstavljajo zaporedno

številko krave na prikazu (Slika 8). Vsaka ţival je glede na vsebnost beljakovin v vzorcu mleka ob

kontroli in izračunano razmerje razporejena v ustrezni kvadrant. Iz umestitve ţivali v kvadrantih lahko

sklepamo o ustreznosti oskrbe krav s presnovljivimi beljakovinami in strukturnosti obroka. S klikom v

posamezni kvadrant dobimo poleg podrobnega seznama ţivali tudi ustrezen opis.

Kadar so vzorci mleka analizirani tudi na vsebnost sečnine, je izpisan še drugi grafikon (Slika 11), kjer

so ţivali razporejene v kvadrantih glede na vsebnosti beljakovin in sečnine v mleku.

Slika 11. Grafikon oskrbe krav z razgradljivimi beljakovinami

S klikom v katerikoli kvadrant (Slika 10, Slika 11), kjer se nahajajo ţivali, dobimo seznam ţivali z

opisom morebitnih vzrokov zaradi katerih se tam nahajajo. Na kratko so opisani tudi priporočljivi ukrepi

za izboljšanje stanja v čredi. Kot vidimo sta oba grafikona pokazatelja primernosti oskrbe ţivali in ob

dejstvu, da so podatki dostopni v zelo kratkem času po mlečni kontroli, tudi eden izmed nepogrešljivih

sprotnih pokazateljev ustreznosti prehrane ţivali.

Mlečnost krav (potencialna, ocenjena)

Novost v letu 2010 je moţnost vpogleda v gibanje mlečnosti posameznih ţivali znotraj črede. Na

seznamu so navedene ţivali ob zadnji kontroli z oceno pričakovane mlečnosti v 305 dneh na podlagi

prvih kontrol. V odseku A (Slika 12) prikazujemo moţnosti razvrščanja tega seznama. Odsek C

prikazuje rdeče obarvane vrstice krav, kjer

kljub njihovemu visokemu potencialu,

zelo slabo kaţe pri ocenjeni mlečnosti

(305 dni).

V odseku D so tiste krave, kjer ni

posebnosti, vendar jih je kljub temu dobro

spremljati, še posebej gibanje mlečnosti.

V odseku E so krave, ki izkazujejo ugodno

razmerje med potencialno in ocenjeno

mlečnostjo. To razmerje je lahko ugodno

tudi zaradi velike mlečnosti v kasnejšem

obdobju laktacije, do česar moramo biti

kritični. Poleg obarvanja zapisov (odseki

C, D in E), sproti lahko spremljamo

dogajanje v gibanju mlečnosti, kar nam

ponazarjajo rdeče in zeleno obarvani

trikotniki. Kadar je trend mlečnosti pri

posamezni ţivali v upadanju oz. pada

mlečnost bolj kot je pričakovati glede na

potek trajektorija laktacijske krivulje, se

zasukani trikotnik obarva rdeče. Pri ţivalih, katerih mlečnost je glede na pričakovan potek laktacijske

krivulje v porastu, pa se obarva zeleno.

Za vsako posamezno ţival si potek laktacijske krivulje lahko podrobneje pogledamo, tako da kliknemo

na povezavo potencialne mlečnosti ţelene krave. V nove oknu se nam odpre pogled na katerem imamo

podatke o kontrolah v laktaciji, prehransko oskrbljenost in potek laktacijske krivulje, ki ga kot primer

prikazujemo na Slika 13. Podrobnejšo razlago pojmov in vsebine grafikona dobimo s klikom na

povezavo »Pojasnilo k grafikonu«.

Slika 13. Potek laktacijske krivulje

Slika 12. Ekranska slika z osnovnimi podatki ocen

mlečnosti, ki jih lahko pričakujemo v standardni laktaciji.

Predvidene telitve

Podatki o plodnosti ţivali rejcu omogočajo vpogled v plodnostna dogajanja znotraj črede. Za laţje

spremljanje plodnosti je na voljo modul Predvidene telitve. Na podlagi zadnjega znanega datuma

osemenitve in predvidenih dolţin brejosti pri posameznih pasmah, napovemo predvidene datume telitev.

V pregledu (Slika 14) dobimo seznam krav in datume predvidenih telitev za tiste plemenice, ki so ţe bile

osemenjene, seznam krav, ki so telile pa še niso bile osemenjene in telice, starejše od 12 mesecev, ki še

niso bile osemenjene. Za plemenice, ki so ţe bile osemenjene, so navedene tudi zadnje osemenitve, s

čimer ima rejec pregled nad uporabo plemenjakov v čredi. S klikom na povezavo, ki je vezana na datum

osemenitve, je mogoč podrobnejši vpogled v ostale podatke plodnosti. Izračunani parametri plodnosti

rejcu lahko pomagajo pri odločanju o morebitnih izločitvah ţivali in načrtovanju osemenitev.

Nemalokrat pa so parametri plodnosti lahko koristen pokazatelj ostalih problemov v čredi.

Slika 14. Prikaz predvidenih telitev

Somatske celice

Število somatskih celic (ŠSC, Slika 15) nudi rejcem veliko pomoč pri pravočasnem odkrivanju obolenj

vimena. Poleg ţe poznanih pregledov, ki smo jih predstavili, je na voljo tudi moţnost vpogleda v

standardizirane vrednosti, ki so izraţene z indeksi od 1 do 5 (Slika 16).

Pogled Indeks somatskih celic omogoča dober nadzor pri spremljanju

dogajanj v zvezi s somatskimi celicami v čredi. Na podlagi grafične slike

dobimo hiter vpogled v stanje v čredi za obdobje 12 mesecev od zadnje

mlečne kontrole. Kdor ţeli izvedeti, koliko posamezna krava prispeva

ŠSC v skupnem bazenskem vzorcu ima na voljo grafični pogled Deleţ

somatskih celic (Slika 17). Od tam dalje vodijo tudi povezave do

individualnih podatkov tako na področju somatskih celic kot tudi ostalih

zanimivih področij.

Slika 15. Primer vpogleda v število somatskih celic po posameznih molznicah v obdobju 12 mesecev

Slika 16. Primer vpogleda v indeks somatskih celic po posameznih molznicah v obdobju 12 mesecev

Slika 17. Delež somatskih celic v skupnem bazenskem vzorcu

Sorodstvo v čredi

Ta modul je namenjen raziskovanju sorodstva ţivali v čredi s primerjanimi biki (Slika 18). Lahko

primerjamo z enim ali več biki, ki jih vpišemo v poizvedovalno okno in kliknemo na gumb Primerjaj.

Rezultat poizvedbe nam da podatek o številu ţivali glede na

njihov obseg porekla (popolno, delno, nepopolno) in seznam

ţivali z izračunano stopnjo sorodstva. Na visoke stopnje sorodstva

nas opozarja tako z barvo kot številko. Hkrati dobimo tudi

razvrstitev ţivali po številu glede na stopnjo sorodstva.

Slika 18. Pregled sorodstva dveh bikov z ostalimi živalmi v čredi

Ko kliknemo na stopnjo sorodstva, recimo pri kravi MUHA, se pokaţe drevo ţivali, kjer se primerja

poreklo krave in bika.

Dolgoţivost

Dolgoţivost je v čredah usmerjenih v prireje mleka zaradi izboljševanja ekonomike reje vedno bolj

pomembna lastnost. Pojem lahko opišemo z več definicijami oz. odvisno na katero lastnost ţelimo ţivali

med seboj primerjati. Izbiramo lahko med več parametri dolgoţivosti ( preţivetje, število telitev,

količina mleka, količina maščob in beljakovin, krmni dnevi in količina mleka na krmni dan).

Slika 19. Primer prikaza dolgoživosti - primerjalni parameter je preživetje

Rezultati analiz

Za gospodarno rejo na kmetiji so pomembni tudi podatki analiz krme in

zemlje. Za kmetije, katerih vzorci se analizirajo v centralnem laboratoriju

Kmetijskega inštituta Slovenije, so dostopni tudi ti podatki. Zbrane

rezultate analiz je moţno pregledovati za tekoče in preteklo obdobje.

Analitske vrednosti zemlje so predstavljene grafično (Slika 20), tako da je

moţno dobiti vpogled v zaloţenost tal s posameznimi minerali. Prikazane

so tudi vrednosti stopnje zakisanosti zemlje in onesnaţenost tal s teţkimi

kovinami. S preklapljanjem med moţnostjo Teţka tla in Lahka/Srednje

teţka tla, se nam na grafičnem delu prikaţe pripadajoča slika zaloţenosti tal z minerali, glede na

strukturo tal.

Slika 20. Prikaz podatkov analiz vzorcev zemlje

S klikom na Analize krme dobimo podatke kemijskih

analiz prinesenih vzorcev krme (

). Vrste določitev, ki jih v izpisih prikazujemo so

odvisne od vrste krme in naročenih analiz.

Podatki o kmetiji

Večina podatkov o kmetiji je bilo pridobljenih v letu 2005 ko je bila izvedena anketa. Mnoge od njih

sedaj uporabljamo v različnih preračunih in se jih da urejati glede na spremembe v zvezi z načinom reje

ter skladiščenja ţivinskih gnojil. Z razvojem spletnega portala je

predvideno, da bi postali nepogrešljiv vir informacij za učinkovitejšo

servisiranje dejavnosti rejcev.

Eden pomembnejših modulov prek katerega vplivamo na preračun

bilance dušika na kmetiji je Način gnojenja. Na pregledu imamo podatke

o načinu skladiščenja gnojih ţivalskega izvora ločeno za krave in mlado

govedo. Te podatke lahko dopolnjujemo prek zavihka Ţivinska gnojila

na kmetiji. Prek tega modula (

Slika 22) pa določimo ukrepe pri gnojenju.

Slika 22. Primer vpogleda v način gnojenja z možnostjo izbora ukrepov pri gnojenju

Slika 21. Prikaz rezultatov analize sena

Prireja mleka in okolje

V zadnjem času se tudi v kmetijstvu vedno bolj zavedamo, da je potrebno

posvetiti več pozornosti v zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.

Kot prizadevanje k izboljšanju nadzora nad temi vplivi, sta nastala dva

modula in sicer Izpusti toplogrednih plinov ter Izpusti amonijaka.

Prek prvega modula (Slika 23) prikazujemo količino izpuščenih

toplogrednih plinov na enoto prirejenega mleka po letih, kjer so vključeni

izpusti iz hleva, gnojišč, izpusti na paši, izpusti zaradi gnojenja in posredni izpusti. Izpusti toplogrednih

plinov so izraţeni kot ekvivalent izpuščenega CO2. Rejec si lahko prek spletne strani pogleda izpuste na

svoji kmetiji in jih primerja s povprečjem Slovenije.

Slika 23. Izpusti toplogrednih plinov na kmetiji

Drugi modul (Slika 24) prikazuje izpuste amonijaka na kmetiji. V tem primeru izhajamo iz količin

izločenega dušika na kmetiji z ţivinskimi gnojili in prikazujemo izpuste amonijaka v posameznih fazah

skladiščenja ter ravnanja z gnojili.

Če rejci ţelijo dobiti objektivno predstavo o gibanju bilance dušika na njihovi kmetiji, morajo

vzdrţevati podatke o načinu reje, načinu skladiščenja ţivinskih gnojil in številu pašnih dni.

Vnos in popravek teh podatkov za lastno kmetijo je omogočen prek modula Podatki o kmetiji. Na

podlagi teh podatkov in ukrepov ob gnojenju, se ustrezno preračunajo izpusti dušika z amonijakom v

zrak in količina dušika, dostopnega rastlinam. Vse količine so podane v kilogramih.

Slika 24. Preračun izločenega dušika, izpustov in količina dostopnega dušika rastlinam izraženo v kg

Prireja mesa

V podatkovni zbirki so na voljo tudi podatki iz klavne linije klavnic. To je pomembno za tiste rejce, ki

ţelijo primerjati uspešnost reje ţivali na meso znotraj črede in s Slovenskim povprečjem.

Slika 25. Prireja mesa - povprečni podatki znotraj kategorije, pasme in starosti

V obliki tabelaričnega pregleda (Slika 25) so po kategorijah razvrščene ţivali. V tabeli so

kronološko po letih navedene povprečne mase zaklanih ţivali in povprečne ocene za razred

zamaščenosti ter mesnatosti. Vrednosti, ki so slabše od slovenskega povprečja, se obarvajo

rdeče. Opozoriti velja, da podatke primerjamo s primerljivo skupino ţivali v Sloveniji, ki so bile

dane v zakol v obdobju enega leta pred zakolom primerjanih ţivali (enako stare, enake pasme in

enakega spola).

Podrobnejši pregled podatkov (Slika 26) posameznih ţivali dobimo s klikom na povezavo

znotraj ţelene kategorije. V prikazanem primeru na Slika 25 nas je zanimalo kakšne priraste in

ocene so posamezne ţivali dosegale. Zato smo kliknili na povezavo prve vrstice pod letom

2010, na Biki do 2 let (A). V naslednjem oknu se odpre nov pogled (Slika 26), kjer dobimo

podrobnejše podatke, z odstopanji od Slovenskega povprečja (zeleni trikotnik nakazuje

odstopanje v pozitivno smer).

Slika 26. Prireja mesa - posamični podatki iz linije klanja za bike do 2 leti starosti

ZAKLJUČEK

Uspešen razvoj katerikoli gospodarske dejavnosti je v današnjem času odvisen od dobre informacijske

podpore. To od strokovnih sluţb zahteva odgovorno delo in skrb za vzdrţevanje takšnega

informacijskega toka, ki bo v celoti pokrival potrebe kmetijstva in ostalih uporabnikov. Še nedolgo tega

je bila uporaba spletnih aplikacij skromna, sedaj pa je v močnem porastu. Pred ozko namenskimi

programi, ki tečejo na osebnih računalnikih imajo to prednost, da je število informacijskih virov večje,

njihovo zdruţevanje v enotnih zbirkah in obvladovanje pa laţje. Podatki, ki jih zajemamo prek različnih

sluţb so zaradi jasnih pravil o načinu in vsebini zajema ter logičnih kontrol, ki se izvajajo nad veliko

mnoţino podatkov zanesljivejši.

Prihodnost informacijskega razvoja v govedoreji je tudi v povezovanju z drugimi podatkovnimi

zbirkami, pri čemer se bo potrebno lotiti sprememb tudi v načinu pojmovanja varovanja osebnih

podatkov, ki so velikokrat zaradi oţjih interesov posameznih skupin večkrat bolj cokla kot napredek v

informacijskem razvoju.

Portal Govedo rejcem nudi osnoven vpogled v dogajanje znotraj črede z nekaterimi elementi

napovedovanja in predvidevanji. Od informacij, ki jih podajamo uporabnikom za preteklost, prehajamo v

nadgradnjo sistema, ki bo znal tudi napovedovati in svetovati. S širjenjem funkcionalnosti sistem dobiva

veljavo ne samo pri rejcih, ampak tudi pri strokovnih sluţbah, kjer spoznavajo uporabno vrednost te

zbirke za delo v kmetijstvu.

Zbrani podatki so vezani na kmetijsko gospodarstvo, tako da jih je moţno umestit tudi geografsko, kar

smo si na Kmetijskem inštitutu Slovenije zadali kot cilj pri nadaljnjem razvoju sistema.

Teţišče razvoja je usmerjeno tudi v izboljšanje kvalitete podatkov, v racionalen način zajemanja

podatkov in prilagajanje načina interpretacije podatkov uporabnikom po meri.

Centralna podatkovna zbirka Govedo (CPZ Govedo)

Avtorji:

mag. Janez Jeretina

Boris Ivanovič

mag. Betka Logar

Peter Podgoršek

Tomaţ Perpar

Janez Jenko

dr. Joţe Verbič

dr. Drago Babnik

Andreja Opara

Joţe Glad

Mija Sadar

Andreja Biderman

in sodelavci

Naslov: Kmetijski inštitut Slovenije

Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana

Elektronska pošta: govedo@kis.si

kis@kis.si

Telefon: +386 (0)1 28 05 262

Fax: +386 (0)1 28 05 255