Delovno pravo: Prvi del: Temeljna vpraanja 1. Opredelitev in predmet delovnega prava: Uvod: Za delovna razmerja je znailna podrejenost. Zakon (ZDR) govori tudi o drugih kategorijah oseb, npr. osebe, ki delajo, a niso v delovnem razmerju. Ekonomski napredek lahko vodi v socialne probleme, pri urejanju medlovekih razmerij je vedno potrebno upotevati potrebo po varstvu lovekega dostojanstva. To je vrednota, ki je priznana na univerzalni ravni (Mednarodna organizacija dela). Relevantne za podroje so tudi druge vrednote, npr. socialna varnost. Oblike virov DP: o Podroja delovnega prava ne urejajo le (1) dravni predpisi, ampak tudi (2) avtonomni pravni viri (Kolektivne pogodbe, participativni dogovori med poslovodstvom in svetom delavcev - dvostransko), (3) sploni akti delodajalca (delodajalec enostransko ureja doloena vpraanja). Sploni akti delodajalca se delijo na organizacijske (npr. sistematizacija delovnih mest, varnost in zdravje pri delu) in akte, s katerimi delodajalec lahko nadomesti kolektivno pogodbo (le e je ureditev ugodneja od tiste predvidene v kolektivni pogodbi oz. zakonu). Razvoj pojma individualna delovna razmerja: o Nova literatura uporablja termin pogodbena delovna razmerja. V sistemu drubene lastnine in samoupravljanja smo imeli sistem medsebojnih delovnih razmerij, ni pa bilo pogodb. o S prehodom na trno gospodarstvo se uvede sistem pogodbenega urejanja. Sprva prek zveznega zakona (1989), v SLO pa z Zakonom o delovnih razmerjih (1990). Koncept se je dokonno uveljavil z zakonom iz 1.1.2003 (ta zakon daje velik poudarek ureditvi pogodbe o zaposlitvi nastanek, prenehanje, spremembe in dopolnitve). Razvoj pojma kolektivna delovna razmerja: o Delavci svojih pravic ne uveljavljajo le v podjetju, ampak tudi na viji ravni preko kolektivnih pogajanj. o Gre za razmerja med organizacijami delavcev in delodajalcev (socialni partnerji), samoorganiziranje delavcev (sindikati). o Razlike med posameznimi dravnimi ureditvami so ravno pri kolektivnih delovnih razmerjih najveje: SLO zakon doloa minimum pravic, ki pa se lahko povea s socialnimi pogodbami (KP lahko drugana kot zakon, e je za delavca ugodneja kot zakon) o o Razvoj pojma tristranski socialni dialog: Delavci, delodajalci in vlada (ekonomsko socialni svet vlade) Del kolektivnih delovnih razmerij je pri nas tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju (delavci so zastopani preko sindikatov in neposredno izvoljenih predstavnikov (svet delavcev veja podjetja, delavski zaupnik manja podjetja).

-

-

-

Pojem delovnega prava: Delovno pravo je relativno mlada pravna panoga, prvotno je bila sestavni del civilnega prava. o Do oblikovanja pride pred pribl. 100 leti. DP v nekaterih dravah EU e vedno ni samostojna panoga, ampak se smatra za del civilnega prava (skandinavske drave, NEM, ITA pogodba o zaposlitvi je pogodba CP, ne DP). o Veliko ljudi tudi pri nas opravlja delo na podlagi CP pogodb in ne na podlagi

1

o

delovnopravnega razmerja. Moderno delovno pravo je sicer usmerjeno v subsidiarnost civilnih pogodb pogodbam o zaposlitvi.

1. DP kot pravna panoga: o DP je skupek pravnih norm (heteronomnih in avtonomnih, mednarodnih virov), ki urejajo razmerja med ljudmi pri delu. Razmerje med delodajalcem in delavcem individualno razmerje Razmerje med delodajalcem in kolektivom, razmerja med organizacijami delavcev in delodajalcev kolektivna razmerja Tako delavci, kot delodajalci se zdruujejo v razline organizacije zavoljo lajega uveljavljanja svojih pravic. Tu je znailno ve avtonomnega in manj dravnega (heteronomnega) 2. DP kot znanstvena disciplina: o Preuevanje (individualnih in kolektivnih) razmerij, ki jih znotraj DP preuujemo. Metode urejanja delovnih razmerij, oblike organiziranja delavcev in delodajalcev, vpraanja reevanja sporov, kolektivnih pogajanj). Delo (kot objekt DP): Razlika med pojmoma delo in zaposlitev: o Delo je iri pojem in zajema tako zaposlitev (v smislu delovnega razmerja na temelju pogodbe o zaposlitvi), kot tudi drugo opravljanje dela na podlagi CP pogodb (pri nas gre najpogosteje za pogodbo o delu) Zaposlitev: (Pogodba o zaposlitvi pogodba na podlagi katere nastane delovno razmerje): ustvarja delovno razmerje (torej razmerje odvisnosti v katerem je delavec podrejen delodajalcu delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca) Samozaposlitev: Samozaposleni opravljajo delo za svoj raun, znailna je nepodrejenost drugi pogodbeni stranki, neodvisnost dela) Tudi v primeru npr. legal outsourcinga (doloena dejavnost podjetja se izloi in prepusti v opravljanje s.p.- ju (npr.)). S.p. je tako sicer samozaposlen, a dejansko ekonomsko odvisen. Ponekod se uporablja izraz parasubordinacija, saj gre za pravno neodvisne a dejansko podrejene osebe (ekonomsko odvisne). Pojem Delavec: o Pomen pojma je striktno omejen na osebo, ki je v delovnem razmerju. Pojem Trg dela: o Na trgu se sreujeta ponudba in povpraevanje po delu. Pri tem je delo miljeno kot aktivnost in ne kot delovna sila (v fizinem smislu). o Trg delovne sile je napaen izraz delovna sila je vezana na konkretnega posameznika in ne more biti predmet pogodbe (to bi spominjalo na sunjelastnitvo). Delavec daje na razpolago svojo aktivnost, svoje delo (in ne delovne sile). Philadelphijska deklaracija (MOD): DELO NI BLAGO. Annex: Declaration concerning the aims and purpose of the International Labour Organization (a) labour is not a commodity; Pojem Pravice pri delu: o Pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja v zvezi z delovnim razmerjem. Pojem Pravice iz dela: o Pravice iz socialnega zavarovanja, ki gredo zavarovancem na podlagi njihovega delovnega razmerja.

-

-

2

2. O delu in delovnem razmerju (razlikovanje med formalnim in neformalnim delom; vsako formalno delo ni delovno razmerje; delo in zaposlovanje na rno): Razlika med formalnim in neformalnim delom: Formalno delo: o Pravno urejene (tipine ali atipine) oblike dela. Lahko so predmet nadzora. Plaujejo se prispevki in davki. o Tipina (standardna) oblika: delovno razmerje sklenjeno s polnim delovnim asom za nedoloen as za opravljanje dela v prostorih delodajalca. o Atipina oblika: delovno razmerje za doloen as, s skrajanim delovnim asom (nepolni d..), delo se vri izven prostorov delodajalca. Neformalno delo: o Ni pravno urejeno: Ni podvreno davkom in prispevkom Onemogoen nadzor o Gre za t.i. sivo, rno, sekundarno, vzporedno ekonomijo, nezakonito delo, delo na rno) o Neformalne oblike dela se pogosteje pojavljajo v asu gospodarske recesije o Obseg neformalnega dela se po letu 2000 manja, e vedno pa obstajajo doloene dejavnosti, kjer je neformalno delo pogosteje.

-

Delo in zaposlovanje na rno: - MOD: Poklicna dejavnost (edina ali dopolnilna), ki se opravlja izven okvira zakonitih obveznosti - Slovenija je ena redkih drav, ki so delo na rno zakonsko uredile: Zakon o prepreevanju dela in zaposlovanja na rno: o 3. len (delo na rno): (1) Za delo na rno se teje opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih: - e pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma opravlja dejavnost, ki je nima doloene v temeljnem aktu, ali e nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu doloene dejavnosti, - e podjetnik opravlja dejavnost, katere nima vpisane v ustrezen register, ali e nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti, - e pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub zaasni prepovedi opravljanja dejavnosti, - e tuje podjetje ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji prek podrunic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja, - e posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglaen kot to doloa ta ali drugi zakoni. (2) Opravljanje dela na rno iz prejnjega odstavka je prepovedano. Kot delo na rno zakon razume situacije, ko pravne osebe ali posamezniki neko dejavnost opravljajo brez ustreznega dovoljenja ali vpisa v ustrezni register.

o

5. len (zaposlovanje na rno): (1) Prepovedano je zaposlovanje na rno, za kar se teje, e pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti: - z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe

3

civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, - zaposli tujca (e je dravljan EU ni tujec) ali osebo brez dravljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, - omogoi delo dijaka ali tudenta brez ustrezne napotnice pooblaene organizacije za posredovanje dela, ali e omogoi, da to napotnico uporabi za delo druga oseba (eprav ZDR tudentskega dela po zadnji noveli ne ureja ve, ga ta zakon ureja) (2) Za zaposlovanje na rno se teje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj raun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na rno (vezano na 3. len) (3) e je v primeru iz prve alineje prvega odstavka tega lena na rno zaposlena brezposelna oseba, se domneva, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoloen as. Pravna oseba ali podjetnik mora takni osebi izroiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as v roku 3 dni po tem, ko inpektor za delo ugotovi zaposlitev na rno. e ji pogodba v tem roku ni vroena, lahko zahteva sodno varstvo. o IZJEME, KI SE NE TEJEJO ZA DELO OZIROMA ZAPOSLOVANJE NA RNO: Aktivnosti, ki niso delo oziroma zaposlovanje na rno 7. len (1) Ne glede na dolobe 3. lena tega zakona se za delo na rno ne tejejo: - medsebojna sosedska pomo, - delo v lastni reiji, - nujno delo, - humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po tem zakonu in po drugih predpisih, - osebno dopolnilno delo. (2) Ne glede na dolobe 5. lena tega zakona se za zaposlovanje na rno ne tejejo: - kratkotrajno delo, - malo delo, - nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno po tem zakonu in po drugih predpisih. Sosedska pomo 8. len Za medsebojno sosedsko pomo se teje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja doloena bliina v smislu prebivanja, e med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plaila ter e ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoi, doloene v zakonu. Delo v lastni reiji 9. len Za opravljanje del v lastni reiji se teje opravljanje vseh del na nepremininah, razen e s posebnim zakonom ni drugae doloeno, in na premininah v osebni lasti, ter opravljanje storitev, kadar jih opravlja lastnik sam ali njegov zakonec ali oseba, s katero ivi v zunaj zakonski skupnosti, ali z osebami, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do tretjega kolena. Nujno delo 10. len

4

Za opravljanje nujnih del za prepreitev nesre ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesre se tejejo vsa dela, ki so namenjena prepreevanju naravnih nesre (poplave, plazovi) ali odstranjevanju posledic naravnih nesre (odstranjevanje ruevin, naplavin) in drugih nesre (odprava posledic poara in podobno). Humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo 11. len (1) Za humanitarno, karitativno in prostovoljno delo se teje brezplano opravljanje dela za organizacije, ki so registrirane kot humanitarne ali karitativne ter organizirano prostovoljno delo v okviru drugih nevladnih organizacij. (2) Za dobrodelno delo se teje brezplano opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojno-varstvenih zavodih, olarjem, dijakom in tudentom v izobraevalnih zavodih, bolnikom v bolninicah ter osebam v domovih za ostarele. Osebno dopolnilno delo 12. len (1) Za osebno dopolnilno delo se teje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoi v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadee in zelia ter opravlja druga manja dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne doloajo drugae. (2) Za osebno dopolnilno delo se teje tudi, kadar posameznik osebno sam izdeluje izdelke domae in umetne obrti, za katere ima pridobljeno mnenje po dolobi 15. lena obrtnega zakona (Uradni list RS, t. 50/94). (3) Dela iz prvega in drugega odstavka tega lena se lahko opravljajo pod pogojem, e letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plae v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, in e so doloena v pravilniku o delih, ki jih je teti za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del. (4) Posameznik je dolan osebno dopolnilno delo iz prvega in drugega odstavka tega lena pred prietkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti, ki ga vpie v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Kratkotrajno delo 12.a len (1) Za kratkotrajno delo se teje brezplano opravljanje dela v mikrodrubi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z najve 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske drube oziroma zasebnega zavoda ali oseba, s katero je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, in traja najve 40 ur meseno. (2) Delo iz prejnjega odstavka se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajih od 15 let, delovnega asa, nonega dela, odmorov in poitkov, varstva ensk, varstva delavcev, ki e niso dopolnili 18 let starosti, in predpisi o varnosti ter zdravju pri delu. (3) To delo se lahko opravlja na podlagi predhodne prijave upravni enoti, kjer se delo opravlja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in as opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tega zakona. Upravna enota mora en izvod prijave nemudoma posredovati pristojnemu inpektoratu za delo.

5

Malo delo 12.b len (1) Kot malo delo se teje delo, ki traja najve 20 ur na teden in ne ve kot 40 ur na mesec, plailo za opravljanje tega dela pa ne presega 50% minimalne plae po zakonu, e takno delo opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim asom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine. (2) Delo iz prejnjega odstavka se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajih od 15 let, delovnega asa, nonega dela, odmorov in poitkov, varstva ensk, varstva delavcev, ki e niso dopolnili 18 let starosti, in v skladu s predpisi o varnosti ter zdravju pri delu. (3) Delodajalec in oseba, ki opravlja malo delo, skleneta pogodbo o mali zaposlitvi, v kateri doloita: - podatke o pogodbenih strankah, - datum nastopa dela, - vrsto dela s kratkim opisom in kraj opravljanja dela; - as trajanja dela na dan, na teden in na mesec, - doloilo o znesku plaila za opravljanje dela in o nainu izplaevanja plaila, - druge pravice in obveznosti. (4) Delodajalec prijavi osebo, ki opravlja malo delo, v socialno zavarovanje in na njeno plailo obrauna in plaa prispevke za socialno varnost po zakonu. Pri ugotavljanju in odmeri pravic iz socialne varnosti, se zavarovanje po tem lenu upoteva kot delovno razmerje s krajim od polnega delovnega asa po zakonu.

-

Problemi: o Zakon govori o delu na rno kadar z delavcem ni sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava. Problem je, ker sicer naa ureditev izhaja iz tenje po opravljanju dela na podlagi pogodbe delovnega prava (e so le izpolnjeni vsi pogoji za to), ne pa pogodbe CP. Zakon o delu na rno pa govori tudi o pogodbah CP (in ne upoteva preference DP pogodb). Zakon o varnosti in zdravju pri delu po drugi strani definira delavca kot osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo, na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec v smislu ZPDZ, pa se oitno teje tudi oseba, ki na podlagi npr. pogodbe CP opravlja delo za delodajalca, ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja (nedoslednost!). o Ureditev tudentskega dela brez napotnice v zakonu, ki ureja dela na rno je sporna. V ZDR tudentskega dela ni ve (zaradi pritiskov EU). Zakon o delu na rno pa je tudentsko delo ponovno umestil v zakonodajo.

Delovno razmerje: Delovno razmerje je predmet DP. DR je pravno urejeno in spada v podroje formalnega dela. o Lahko pa nekdo opravlja formalno delo, a ni v delovnem razmerju (torej ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi) Ni vsako formalno delo v okviru

6

-

delovnega razmerja. ZDR pozna tudi primere formalnega dela, kjer se ne vzpostavi DR: Volontersko pripravnitvo Delo otrok (naeloma je delo otrok prepovedano, so pa dopueni primeri, ko lahko mlaji od 15 let kraji as opravljajo laja dela). Delo tudentov na podlagi napotnice ZDR ne ureja ve dela na podlagi pogodbe o delu. o ZDR govori tudi o postopku zaposlovanja in tudi o ureditvi poloaja tistega, ki delo izgubi (torej ne ureja le zaposlitve, ampak tudi razmerja pred in po njej).

3. Delitev delovnega prava: Materialno in formalno delovno pravo: V ZDR najdemo tudi dolobe postopkovne narave (npr. obrnjeno dokazno breme pri doloenih sporih), eprav gre za materialnopravni zakon. o V Jugoslovanski ureditvi je veljalo, da morajo delavci, preden elijo svoje pravice uveljavljati prek sodnega varstva, poskuati spor reiti znotraj organizacije (o sporu se je presojalo na dveh stopnjah znotraj organizacije). o Najpomembneja naela tovrstnih postopkov znotraj organizacije so bila podana v materialnopravni DP zakonodaji.

Domae in mednarodno delovno pravo: Glej poglavje o Institucijah in virih DP

4. Razmerje DP do nekaterih drugih pravnih panog: Delovno pravo in Civilno pravo: - Delovno pravo je samostojna pravna panoga ele 100 let. Nekdaj so vpraanja s podroja DP urejali v okviru civilnega prava. Nato se je DP osamosvojilo iz CP. Za podroje DP je znailna tehnika pogodbenega urejanja razmerij. Izhajamo iz poloaja pogodbenih strank, saj delavec in delodajalec nista enakopravna (v CP sta stranki enakopravni), delodajalec je v nadrejenem poloaju. o Pogodba o zaposlitvi sicer ni del CP, ampak je samostojna pogodba DP (v nekaterih EU dravah tudi pogodbo o zaposlitvi ureja CP). Razvila se je iz pogodbe o delu (locatio conductio operis) o A, e DP ne ureja doloenih pravil o pogodbi o zaposlitvi, se lahko subsidiarno (smiselno) uporabljajo pravila civilnega prava. o DP marsikje uporablja instrumentarij CP (pogodba o zaposlitvi) podroji torej imata skupne znailnosti. o Pogodbena svoboda je na podroju DP zelo omejena. Stranki morata pri doloanju medsebojnih pravic in obveznosti spotovati zakonodajo in avtonomne vire DP in upotevati minimalen obseg pravic in obveznosti doloen z zakonom in avtonomnimi viri DP. Smisel loitve DP in CP (razlike): Naloga DP je zagotovitev varnosti in zdravja fizine osebe delavca pri delu DP varuje loveka na konkretnem delavnem mestu (ne na abstraktno varovanje vseh tistih, ki se pojavljajo na trgu dela). (varstvena funkcija DP). CP je zagotavlja splone pogoje obnaanja ljudi na trgu. Delavec je (glede na delodajalca) v odvisnem poloaju: Svoboda volje strank je zato omejena, sprio itenja pravic in svoboin strank. Delodajalec doloi organizacijo dela ter

o

7

nain izpolnjevanja dolnosti delavca, v razmerju do delavca pa je dolan spotovati njegove pravice in svoboine. 7. len ZDR (omejitev avtonomije pogodbenih strank) o (1) Pri sklepanju in prenehanju PoZap in v asu trajanja delovnega razmerja sta delodajalec in delavec dolna upotevati dolobe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splonih aktov delodajalca. o Komentar: Zakon nakazuje omejeno pogodbeno svobodo tako v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem pogodbe, kot tudi v zvezi z doloitvijo pravic in obveznosti. V zvezi s sklenitvijo PoZap je pomemben 49. URS, ki razglaa svobodo dela (delavec prosto izbira delo). Delodajalec je pri sklepanju pogodbe deloma omejen (zlasti glede izbire kandidata) glej 22., 6., 102., 105., 186. 203., ZDR. V zvezi s prenehanjem PoZap delodajalec sme redno odpovedati PoZap le v primeru utemeljenih razlogov, in e so izpolnjeni doloeni pogoji postopkovne narave. V primeru, da pogodbo odpove iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga mora spotovati naelo, da je odpoved PoZap skrajno sredstvo (88. ZDR). Delavec po drugi strani lahko redno odpove pogodbo brez posebnega razloga in obrazloitve. Glede izredne odpovedi glej 111. in 112. ZDR. Pri doloitvi vsebine PoZap sta obe stranki omejeni z zavezujoimi varstvenimi dolobami dravnih predpisov, mednarodnih in avtonomnih pravnih virov.

-

Samostojnost DP se kae tudi prek obstoja posebnih sodi Delovnih in socialnih sodi (V Italiji delovne spore reujejo kar civilna sodia).

-

11. len ZDR (uporaba splonih pravil civilnega prava): o Namen dolob je zagotoviti delovnopravno varstvo im ve ljudem, ki opravljajo delo. o o (1) Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vpraanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splona pravila civilnega prava, e ni s tem ali z drugim zakonom doloeno drugae. Komentar: Zakon napoti na uporabo splonih pravil civilnega prava (temeljna naela in splona pravila za obligacijska razmerja iz splonega dela OZ). Pri tem sta pomembna dva elementa (smiselna in subsidiarna uporaba splonih pravil CP), ki ju poudarja zakon zaradi posebnosti lastnih pogodbi o zaposlitvi: je pogodba intuitu personae je odplana pogodba

8

je pogodba za neko nepretrgano, dlje trajajoo aktivnost (pri emer rok za izpolnitev obveznosti ni znailni element pogodbe) je pogodba, s katero se med DD in D vzpostavi razmerje podrejenosti. Najpomembneja razlikovalna temelja med delovnim in obligacijskim razmerjem, ki narekujeta smiselno in restriktivno uporabo pravil obligacijskega prava sta: Podrejenost delavca delodajalcu (to je temeljna znailnost delovnega razmera); pravna podrejenost je temeljni kriterij za opredelitev t.i. podrejenega (odvisnega) delavca. omejena pogodbena svoboda strank PoZap, ki velja tako v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem PoZap kot tudi v zvezi z doloitvijo njene vsebine. V teoriji poudarjajo, da delaveva podrejenost pomeni protiute temu, da delavec v delovnem razmerju ne nosi gospodarskega rizika v zvezi s svojim delom. Med dolobami, s katerimi ZDR sam ureja nekatera vpraanja v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, razlikujemo tiste, (1) v katerih se zakon (odveno) sklicuje na smiselno uporabo splonih pravil CP (npr. 12. ninost in izpodbojnost PoZ in 13. ZDR uveljavljanje ninosti PoZ), in tiste, (2) v katerih so izrecno urejena nekatera pravila pogodbe o zaposlitvi, ki so prilagojena bistvenim posebnostim delovnega razmerja (npr. 15., 19., 22., 23., ZDR itd.)

o o

(2) e obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 20. oz. 52. lenom tega zakona, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih doloa zakon. Komentar: 4. len navaja bistvene elemente delovnega razmerja. V 20. lenu je poudarjen element vkljuitve v organizirani delovni proces DD (ki ga omenja e 4. len) 52. len ureja pogodbo o zaposlitvi za doloen as, namesto katere so se v praksi pogosto sklepale pogodbe civilnega prava.

-

14. len (Uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi): o (1) Izpodbojnost PoZ se uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiem. o (2) Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po preteku 30 dni od dneva, ko je upravienec zvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile. o (3) Pravica iz prejnjega odstavka preneha v vsakem primeru po preteku enega leta od dneva sklenitve pogodbe. o Komentar: Ureditev je glede na splono civilno nekoliko spremenjena. ZDR predvideva le sodno uveljavljanje izpodbojnosti, skrajani so roki za izpodbijanje (30 dnevni subjektivni in 1letni objektivni).

Delovno pravi in Pravo socialne varnosti: PSV se je iz DP izloilo in danes sta to loeni pravni panogi, eravno sta vsebinsko mono povezani. Smisel loitve: o Je vsebinske narave pravice socialnega ne gredo le ljudem v delovnem razmerju, ampak gredo vsakemu loveku glede na njegove potrebe. Skupne toke med panogama: o Namen DP in PSV je zagotoviti delavcem varstvo zaposlitve in varstvo dohodka (e pride do socialnega poloaja brezposelnosti) o Plaa je osnova za izraun socialnih prispevkov in dajatev.

9

-

o Doloene socialne pravice so vezane na obstoj delovnega razmerja. Razlike med panogama: o Doloene pravice s podroja PSV niso vezane na predhodno zaposlitev (npr. pravica do zdravstvene pomoi). Vasih je meja med panogama nejasna: o Pokodbe pri delu: Funkcija DP je tu preventiva da sploh ne bi prilo do pokodbe. Funkcija PSV e e pride do pokodbe, naj se zavarovancu omogoi zdravstvene storitve in doloen denarne dajatve za as ko ne mora delati. o Zmanjanje delovne zmonosti: Priznana jim je pravica do usposabljanja za drugo delovno mesto, v asu usposabljanja prejemajo dajatve iz naslova socialnega zavarovanja (glej ZPIZ) Problem presenih delavcev: Prenehanje PoZap je predmet DP. Zavarovanje za primer brezposelnosti, aktivna politika zaposlovanja (podroje PSV): Aktivna politika zaposlovanja: o sklop pravnih in dejanskih ukrepov za ohranjanje zaposlitev, prepreevanje brezposelnosti. Spada v podroje zavarovanja za primer brezposelnosti in vsebuje tako preventivne kot kurativne ukrepe. o Podroje ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Pravica do upokojitve: Upravienje po PSV, obveznost po DP.

-

o

o

Delovno pravo in Upravno pravo: Nekdaj je glede delovnih razmerij obstajala delitev na dva delovnopravna sistema: o Javni sektor (kar je urejeno z javnopravnimi normami poloaj javnih uslubencev, uradnikov) o Zasebni sektor Javni uslubenci sklepajo PoZap, kljub pogodbenemu razmerju, pa so doloena podroja teh delovnih razmerij urejena, kot da tu ne bi lo za pogodbeno urejeno razmerje: o Premestitev: javne uslubence lahko delodajalec premea brez spremembe PoZap) V SLO pride do ukinitve dualizma na naelni ravni leta 1957. Sprejeto je naelo enotnosti za vse delavce naj velja enotna zakonodaja. o Naelo enotnosti je v modernem DP zrelativizirano, eravno se (vsaj na naelni ravni) e vedno stremi k enotnosti urejanja del. razmerij: Naeloma se za javne uslubence primarno uporablja Zakon o javnih uslubencih, dolobe ZDR se uporabljajo subsidiarno. o Zasebni sektor je sprejel nekatere reitve znailne za javnega (npr. varovanje presenih uslubencev), znailnosti zasebnega sektorja pa se irijo na javnega (pravica do sindikalnega organiziranja, stavke...)

-

-

Delovno pravo in Ustavno pravo: - DP z UstP povezujejo doloene P, naelo o pravni in socialni dravi, pravica do pravnega varstva...

Delovno pravo in Kazensko pravo: - Doloena ravnanja z delovnopravnega podroja so opredeljena kot kazniva.

10

Delovno pravo in Korporacijsko/Statusno pravo: - Relevantno je zlasti vpraanje sodelovanja delavcev pri upravljanju, sodelovanja predstavnikov delavcev v organih drub. - Problem delovnopravnega poloaja direktorjev, ki imajo po veini sklenjene pogodbe za nedoloen as, njihova funkcija pa je omejena na doloen as. o S prenehanjem funkcije jim tako DelRaz pogosto ne preneha. 5. Znailnosti Delovnega prava: Dinaminost DP: Pluralizem glede na cilje in funkcije Temeljni pravni standard DP je korist delavca, ki jo varujejo razlini instituti: o Institut ohranitve pridobljenih pravic: Doloa, da naj nove pravne (avtonomne ali dravne) vedno izhajajo iz statusa quo. Cilj delavskega gibanja je vedno izboljevati poloaj delavcev in tu se mora vedno upotevati e pridobljeno/izborjeno. Institut ni absoluten, in pri zakonodajni dejavnosti ne vee popolnoma (nova zakonodaja je lahko manj ugodna od stare) Bistvo instituta je v naelni zavezi zakonodajalca (tako glede zakonodaje, kot glede KolPog) glede ohranitve e pridobljenih pravic delavca. o Institut spremembe delodajalca: Ureja poloaj delavcev v primeru prenosa podjetja (statusne spremembe v drubah, prodaja dela podjetja). Ta institut varuje zaposlitev delavca in ohranitev pravic, ki jih ima.

-

Pravni standard korist delavca v ZDR in ZKolP: o 7. len ZDR (omejitev avtonomije pogodbenih strank) (2) S pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo se lahko doloijo pravice, ki so za delavca ugodneje, kot jih doloa ta zakon. (pravni standard v korist delavca) (3) Ne glede na dolobo prejnjega odstavka se lahko v primerih iz 52., 53., 120., 143., 158. in 175. lena tega zakona s kolektivno pogodbo doloi tudi drugae. Zadnji na predavanju je vpraala e kdo pozna katerega izmed teh primerov. Komentar: (2) PoZap in KolPog sta lahko glede pravic in obveznosti strank za delavca ugodneji kot zakon. Enako razmerje velja tudi glede PoZap in KolPog (pa zakon tega ne omenja) PoZap je lahko vedno le ugodneja od KolPog. (3) V lenu so povzete zakonske dolobe na podlagi katerih lahko socialni partnerji posamezne pravice s kolektivnimi pogodbami uredijo drugae kot to doloa zakon. Drugae tu lahko pomeni manj ugodno kot zakon (zlasti v praksi delodajalci to pogosto tako razlagajo). oziroma tudi vsebinsko drugano ureditev. o 4. len ZkolP (omejitev avtonomije pogodbenih strank) (1)Kolektivna pogodba lahko vsebuje le dolobe, ki so za delavce ugodneje od dolob, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, t. 42/02) doloa drugae. o 5. len ZkolP (hierarhija kolektivnih pogodb) (1) Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, se pri sklepanju kolektivnih pogodb na oji ravni dogovorijo o pravicah in delovnih pogojih, ki so za delavce ugodneji. (2) Ne glede na dolobo prejnjega odstavka se lahko pod pogoji, ki se doloijo s kolektivno pogodbo na iri ravni, s

11

kolektivno pogodbo na oji ravni doloijo tudi pravice in delovni pogoji, ki so za delavce drugani ali manj ugodni. o 30. len ZDR (neveljavna doloila pogodbe o zaposlitvi) e je doloilo v PoZap v nasprotju s splonimi dolobami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, doloenimi z zakonom, KolPog oziroma splonim aktom delodajalca, se uporabljajo dolobe zakona, KolPog oziroma splonih aktov delodajalca, s katerimi je delno doloena vsebina PoZap, kot sestavni del te pogodbe. Komentar: Doloba se nanaa na neveljavnost posameznih dolob (in ne cele pogodbe) PoZap, ki so v nasprotju z dolobami zakona, KolPog... e je v PoZap na primer doloeno, da delavcu pripada tri tedne letnega dopusta, nadomesti (in ne derogira!) to pogodbeno dolobo 159/I ZDR, ki doloa, da pripada delavcu najmanj tiri tedne letnega dopusta.

-

-

Pravni standard: v dvomu v korist delavca: o Standard prihaja v potev zlasti pri pravnih prazninah znotraj zakonodaje. Z upotevanjem standarda se zagotavlja evolutivnost DP (naelo socialnega napredka) o Dinaminost DP (evolutivnost): o DP je znailno dinamino pravno podroje, tesno povezano z vsakokratnim politinim sistemom. o Dinaminost DP se izkazuje tudi prek: Pluralizma DP (glede na cilje in funkcije, glede na vire DP), diferenciacije DP, fleksibilnosti DP in ekspanzije DP. o Pluralizem glede na cilje (bistveno je naelo socialne pravinosti): Glavna funkcija DP je (1) varstvena (varstvo delavca pred delodajalcem, omejevanje neenakosti, varstvo pred izkorianjem). Bistvo delovnega prava je izraslo iz razmerja neenakosti med delavcem in delodajalcem (ima oblast nad delavcem, mu nalaga naloga, sankcionira njegove kritve). To neenakost DP odpravlja prek: o sprejemanja avtonomnih in heteronomnih pravnih aktov, ki naj omejujejo mo delodajalca in doloijo minimalno raven pravic delavcev. o izoblikovanja pravnih standardov DP: v korist delavca (in favorem laboratoris) in melius laboratoris (upoteva se kar je za delavca bolje) in dubio pro operario (v dvomu v korist delavca) Relevantno je tudi izenaevanje poloaja razlinih skupin delavcev, pri tem se poraja konflikt: posebno varstvo (npr. starejih, invalidov, nosenic...) enakopravnost. Posebno varstvo se kaj hitro lahko prelevi v pozitivno diskriminacijo, ki ni vedno pozitivna. DP naj stremi k (2) socialnemu napredku prek uveljavljanja pravnih standardov (npr. v korist delavca), spodbujanja razvoja kolektivnih delovnih razmerij, spodbujanja sodelovanja delavcev pri upravljanju... Pomemben je standard ohranitve pridobljenih pravic, ki zagotavlja stalni socialni napredek. V zadnjem asu je v SLO deloma dovoljeno odstopiti od tega standarda (pod doloenimi pogoji, kadar to doloa

12

zakon...). NI ABSOLUTEN! DP je tudi del gospodarske ureditve v dravi: DP zagotavlja delavcem pravico, do sodelovanja pri sprejemanju (gospodarskih) odloitev, ki lahko vplivajo na socialni poloaj delavcev v dravi. Zlasti v Nemiji se opozarja, da je DP potrebno tudi zaradi ohranjanja proste konkurence na trgu dela: o npr. drava doloi minimum pravic, pod katerega delodajalci ne morejo iti (etudi je ponudba dela na trgu e tako velika in je povpraevanje e tako majhno).

Pluralizem glede na vire: Za DP je znailno veliko tevilo razlinih pravnih virov, ki jih sprejemajo raznoteri subjekti (drava, organizacije delavcev in delodajalcev, delodajalci). Izrazito relevantni so tudi mednarodni pravni viri. o Velika koliina pravnih virov lahko ogrozi pravno varnost delavcev, saj delodajalci in sodia lahko ne poznajo vseh. e pride do kolizije med mednarodno normo in domaim pravom, ima prednost mednarodna norma.

-

Ambivalentnost DP: Varstvene dolobe DP imajo lahko nasprotne uinke npr. skua se zaititi delavca, posledino pride do pozitivne diskriminacije pri zaposlovanju. Urejanje temeljnih (ustavnih) ekonomsko-socialnih pravic delavcev (npr. pravica do stavke) z zakonom implicira njihovo omejevanje (zato lahko pride do nasprotujoih si uinkov ambivalentnosti tenja po ureditvi privede do omejitve). Notranja nasprotja med delom in kapitalom interesi delodajalcev so drugani od interesov delavcev. DP zakonodaj ni namenjena le varstvu delavcev, ampak delno tudi zaiti interesov delodajalcev.

Ekspanzija DP: Ekspanzija glede na osebe: o Prve DP norme so bile sprejete za varstvo posebnih kategorij delavcev (enske, invalidi, otroci). Kasneje se je DP razirila na vse delavce (tudi moke), sprva le v industriji, nato tudi v drugih panogah (primarni, sekundarni in nato terciarni sektor). V zadnji fazi se DP z delavcev raziri na t.i. management (vodilne uslubence) ter na osebe, ki opravljajo delo brez PoZap (npr. na podlagi pogodbe civilnega prava). Ekspanzija glede na predmet (spekter pravic, ki jih ureja DP): o Pravila glede delovnega asa varstvo v higiensko-tehninem smislu urejanja odsotnosti (dopust) pravila glede plae in izobraevanja (tu se zane pojavljati kolektivno urejanja delovnih razmerij) varstvo zaposlitve, vpraanje presenih delavcev (zlasti po 2. svet. vojni) pravica do sodelovanja pri upravljanju.

-

Diferenciacija: Pri urejanju se upotevajo posebnosti posameznih panog. Poleg splonih dolob se pojavljajo tudi posebni pravi viri, s katerimi se uredi posamezno podroje. Imamo sistem, ki ureja splona pravila + posebno zakonodajo (za posamezne panoge). Diferenciacija je vezana tudi na KolPog poznamo KolPog za posamezne dejavnosti in celo za posamezne poklice (zdravniki in novinarji, delavci na eleznicah).

13

Fleksibilnost: DP ni toga panoga, ureditev se neprestano prilagaja drubeni in ekonomski realnosti. o K temu pripomore (med drugim) tudi kolektivno urejanje pravic in obveznosti D in DD. Fleksibilnost v smislu deregulacije (odpravljanje zakonske ureditve): o Ali je tenja po tem, da se odpravijo vse pravne norme s podroja DP in se vse prepusti individualnemu pogajanju med D in DD legitimna? Danes poznamo kolektivna pogajanja na nacionalni ravni (npr. sindikalni) v obdobju M. Thatcher (GB) so pogajanja spustili na raven podjetja. S tem so skuali zmanjati dravno regulativo in poveati avtonomnost. o V EU je priljubljen koncept flexicurity (fleksibilnost s podlago socialne varnosti) omogoi naj se laje odpuanje delavcev, odpuenim pa naj se pomaga pri iskanju zaposlitve (oje gledano), poleg odpuanja se pod pojmom flexicurity pogosto razmilja tudi o delovnem asu, organiziranju dela, razlinih vrstah PoZap.

-

6. Delo in lovekove pravice: MOD je leta 1998 sprejela Deklaracijo o pravicah pri delu. Ta opredeljuje cilje in naloga MOD: o spodbujanje in razvijanje temeljnih pravic in nael. o zagotavljanje vejih monosti za zaposlovanje. o zagotavljanje uinkovite socialne varnosti. o razvijanje socialnega dialoga. o varovanje dostojnega dela. Gre pravzaprav za ponovno poudarjanje nael in temeljnih postavk iz leta 1944 sprejete Filadelfijske deklaracije (tudi del ustave MOD). Te vrednote so se kasneje jasneje izoblikovale kot pravice: o svoboda (svoboda zdruevanja, svoboda dela) o enakopravnost (naelo enakega obravnavanja in enakih monosti, prepoved diskriminacije) o ekonomska varnost (pravica do dela, pravica do redne plae, pravica do socialne varnosti) o dostojanstvo (pravica do ustreznih delavnih in ivljenjskih razmer, pomemben je koncept dostojno delo). Osrednje konvencije MOD (z vidika P): o K. t. 29 o prisilnem delu (1930); svoboda dela o K. t. 105 o odpravi prisilnega dela (1957); svoboda dela o K. t. 87 o sindikalni svobodi (1948); svoboda zdruevanja o K. t. 98 o pravici do organizacije in kolektivnega dogovarjanja (1949); svoboda zdruevanja o K. t. 100 o enakem plailu za delo enake vrednosti; naelo enakega obravnavanja o K. t. 111 o diskriminaciji pri poklicih in zaposlovanju; naelo enakega obravnavanja o K. t. 138 o minimalni starosti za zaposlovanje (1973); delo otrok o K. t. 182 o prepovedi najhujih oblik dela otrok in takojnjem ukrepanju za njihovo odpravo (1999); delo otrok Relevantna za podroje P v okviru delovnega prava sta tudi Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (OZN) ter (Spremenjena) evropska socialna listina

-

-

-

lanek: P. Konar: Delo in P Uvod: Poloaj delavca pri delu je preteno (kolikor zanemarimo nedeljivost in medsebojno pogojenost razlinih vrst pravic) povezan s socialnimi in ekonomskimi pravicami.

O naravi socialnih in ekonomskih pravic:

14

-

Svoboda ljudi in njihova enakost v dostojanstvu in neodtujljivih pravicah sta temeljni vrednoti in soasno skupen ideal, ki ga skuamo dosei tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Zgodovinski razvoj je pokazal, da za stabilen demokratini razvoj drube ne zadoa varstvo dravljanskih in politinih svoboin. Razumevanje enakosti, kot ene temeljnih vrednot je bilo razirjeno s predpostavko o soasni in veji socialni enakosti in ekonomski varnosti. o Pojav druge generacije P (ter postopno oblikovanje tretje generacije), nedvoumno izraa dinaminost pojava P. To (po mnenju nekaterih) e posebej velja za socialne in ekonomske pravice. o irjenje dravljanskih in politinih pravic s socialnimi in ekonomskimi je bilo posledica povezovanja dveh razlinih koncepcij P, individualistine in kolektivistine. So reakcija na filozofijo politinega in ekonomskega individualizma 19. stoletja. o Prva je zaela priznavati ekonomske in socialne pravice kot integralni del P MOD. Specifike ekonomskih in socialnih pravic nekateri avtorji (znailno Laroque) iejo v tem, da so dravljanske in politine P razglaene zaradi zagotavljanja svobode posameznika nasproti dravi, ekonomske in socialne pa je mogoe uresnievati le prek skupnosti (predpostavljajo intervencijo drave). o Za njih uresnievanje ni dovolj gola deklaracija, potrebno je konkretno vodenje socialne politike. Medtem ko je dravljanske in politine P teti za absolutne pravice, z univerzalnim pomenom v asu in prostoru, socialne in ekonomske nosijo v sebi neko relativnost (tako Laroque). Njihova vsebina je razlina glede na prostor in glede na as, pri tem pa se stalno razvijajo in so dejavnik socialnega napredka. Dr. in pol. P so razglaene za pravna pravila, za naravna upravienja, socialne in ekonomske pa je treba obravnavati kot naela in vodila. Iztoljivost: v preteklosti je veljalo, da so iztoljive le dravljanske in politine P, ekonomske in socialne pa ne, njih izvrevanje naj bi bilo vezano na intervencijo drave in skupin dravljanov. e danes ponekod prisotno stalie o neiztoljivosti. o Svet Evrope Protokol o kolektivnih pritobah (1995), o katerih odloajo organi Sveta.

-

-

-

KONEC LANKA Temeljne socialne in ekonomske pravice so v URS urejene v 3. poglavju. Splono izhodie ureditve je 2. len URS, ki doloa, da je SLO pravna in socialna drava.

Svoboda dela (49. URS): 49. URS: Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano. o URS o pravici do dela izrecno ne govori ve (implicirana je v 49. in 66. lenu) o Vrstni red navajanja (Prosta izbira zaposlitve Enakost dostopnosti vsakega del. mesta pod enakimi pogoji Prepoved prisilnega dela) ne sledi zgodovinskemu razvoju (najprej se je namre uveljavila prepoved prisilnega dela (K. t. 29), kasneje sledi pravica do proste izbire zap. in nato e dostopnost pod enakimi pogoji). 6. len (Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah): Drave lanice tega pakta priznavajo pravico do dela, ki obsega vsakomur dano pravico do monosti zasluka s prosto izbranim ali sprejetim delom, in jo z ustreznimi ukrepi varujejo. o Pakt uvra svobodo dela v okvir pravice do dela. 1. len (Spremenjena evropska socialna listina, Svet Evrope, 1996): Da bi zagotavljale uinkovito uresnievanje pravice do dela, se pogodbenice zavezujejo, da: Kot enega svojih glavnih ciljev sprejmejo doseganje in ohranjanje im vije in uravnoteene ravni zaposlovanja, pri tem pa teijo k doseganju

-

-

15

polne zaposlenosti. Uinkovito varujejo pravico delavca, da se preivlja s poklicem, ki ga je svobodno izbral Ustanavljajo ali vzdrujejo brezplane slube za zaposlovanje za vse delavce zagotavljajo ali spodbujajo primerno poklicno usmerjanje, usposabljanje in rehabilitacijo.

-

-

Pojem prisilno delo: o Konv. t. 29 pojmuje kot prisilno delo vsako delo ali storitev, ki zahteva od posameznika opravljanje dela, z katero se ni prostovoljno odloil (ali se je zanj odloil pod pretnjo kazni). Konvencija navaja tudi primere, ki se ne smatrajo za prisilno delo (npr. sluenje vojakega roka, delo obsojencev, ki opravljajo delo v asu prestajanja kazni, e so za to dali soglasje, dela opravljana v primeru vije sile...). o Konv. t. 105: ne daje definicije prisilnega dela, pove pa katere oblike dela so v neskladju s konvencijo (glej lanek). Npr. e mora tudent po konanem tudiju zaradi kadrovske tipendije pri doloenem tipendistu delati nesorazmerno dolgo asa, gre lahko za prisilno delo. Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope: Nesorazmerno dolgo sluenje civilnega vojakega roka je prisilno delo. Dopuanje dela kot sankcije za kritev discipline pri pomorakih, vojakih je prisilno delo. Problematine so zakonodaje, ki predvidevajo kazensko odgovornost pomorakov, ki bi ladjo zapustili, tudi kadar ni nikakrne nevarnosti za ladjo in tovor (ne smejo torej kar odkloniti dela in iti domov). Delo zapornikov pri zasebnikih je dovoljeno le kadar se zapornik s tem strinja. Problem brezposelnih prejemnik pomoi je zavezan sprejeti ustrezno (prej samo ta pogoj, ki je vezan na izobrazbeno stopnjo) in primerno (sedaj tudi ta pogoj, ki na stopnjo izobrazbe ni vezan) vpraljiva ureditev, ki prejemnika pomoi sili k sprejetju skoraj vsakrnega dela. Pojem sodobne oblike suenjstva: o Gre za nekoliko oji izraz, ki je namenjen zlasti oblikam prisilnega dela povezanim z migracijami, trgovino z ljudmi, spolnim izkorianjem.

lanek: P. Konar: Delo in P Vpraanja uresnievanja socialnih in ekonomskih pravic: Prepoved prisilnega dela: - Tu gre za vpraanje, ki sodi v sklop svobode dela. - Konvencije MOD: o Relevantni za podroje sta konvencija 29 MOD, o prisilnem ali obveznem delu (danes nekoliko zastarel dokument, ki se nanaa na tiste oblike prisilnega dela, ki so jih zaradi ekonomskih razlogov poznali v kolonijah in nekaterih nerazvitih deelah) ter konvencija 105, o odpravi prisilnega dela: Predvideva takojnjo in popolno odpravo petih oblik prisilnega ali obveznega dela: kot sredstva politine prisile ali vzgoje ali kaznovanja za izraanje politinega mnenja ali ideolokega nasprotovanja zoper obstojei politini, drubeni ali ekonomski sistem. kot naina mobilizacije in uporabe delovne sile za gospodarski razvoj. kot sredstva za dosego delovne discipline. kot kaznovalnega ukrepa za udelebo v stavkah.

16

-

kot sredstva za rasno, socialno, dravljansko ali versko diskriminacijo.

-

Dolobe splone deklaracije o P: o 4. len: nihe ne sme biti dran v suenjstvu in tlaanski odvisnosti. o 23. len: vsak ima pravico do proste izbire zaposlitve. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah: o 6. len: ne govori le o prosto izbranem, ampak tudi o prosto sprejetem delu. Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah: o 8. len: prepoveduje suenjstvo in doloa, da nihe ne bo prisiljen opravljati prisilnega ali obveznega dela.

KONEC LANKA lanek: P. Konar: Svoboda dela V URS (49.) zajamena svoboda dela vsebuje tri elemente: o Pravico do proste izbire zaposlitve o Enakost dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji o Prepoved prisilnega dela Kako se je spreminjalo oziroma irilo razumljene svobode dela najlepe razberemo iz nekaterih mednarodnih dokumentov, ki posegajo na podroje P. (1) Sprva je svoboda dela pomenila prepoved tistih oblik prisilnega ali obveznega dela, ki so jih zaradi ekonomskih razlogov poznali v kolonijah in nekaterih nerazvitih deelah. o V tej povezavi je relevantna zlasti konv. t. 29 (1930). o Konv. 29 je bila leta 1957 dopolnjena z novo konvencijo t. 105 o odpravi prisilnega dela. o Relevantni tudi 4. SplDekloP, 6. MedPaktEkonSocKultPrav in 8. MedPaktDrPolPrav (2) Koncept svobode dela se je nato raziril na priznanje pravice do proste izbire zaposlitve. o 23. SplDekloP o Konv. t. 122 o politiki zaposlovanja (1964) o O resnino prosti izbiri zaposlitve ni mogoe govoriti ob pomanjkanju ustrezne izobrazbe oz. kvalifikacije. Eden pomembnejih predpogojev uresnievanja proste izbire zaposlitve je torej tudi prosta izbira poklica. (3) Kot tretji se je razvil element enakosti dostopnosti vsakega delovnega mesta vsakomur. Pomeni prepoved vseh oblik diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih. o Konv. t. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (1958)

-

-

-

Odloba UsRS U-I-201/93 (svoboda dela): Pobudniki: - Pobudniki izpodbijajo v izreku te odlobe navedeno dolobo (28. len zakon o odvetnitvu), po kateri tisti, ki je bil pred vpisom v imenik odvetnikov sodnik sodia prve stopnje ali je izvreval funkcijo dravnega toilca pred sodiem prve stopnje, ne more imeti sedea odvetnike pisarne na obmoju kraja, v katerem je opravljal to funkcijo, dokler ne preteeta dve leti od dneva, ko mu je taka funkcija prenehala. - Pobudniki menijo, da izpodbijana doloba ni v skladu z ustavno zagotovljeno svobodo dela niti z naelom enakosti pred zakonom Ministrstvo: - Omejitev naj bi prispevala k uresnievanju ustavne P do neodvisnega in nepristranskega sodnika. - Omejevanje na sodnike in toilce, ki opravljajo svojo funkcijo na prvi stopnji, naj bi bilo skladno z namenom dolobe, kajti le prvostopenjski sodniki in toilci so praktino vsakodnevno v stiku s strankami, medtem ko drugi praviloma opravljajo svojo funkcijo oziroma odloajo v pisnem postopku. - Doloba ne posega v ustavno zajameno svobodo dela, ker ne prepoveduje

17

-

opravljanja odvetnikega poklica, prepoveduje le namestitev sedea odvetnike pisarne v istem kraju. Zakonodajalec se je odloil za najnujnejo omejitev v sorazmerno kratkem asovnem obdobju, da bi bila sorazmerna z legalnim ciljem, ki ga je zasledoval.

Ustavno sodie: - V 49. lenu opredeljena svoboda dela se v skladu s 15. lenom Ustave uresniuje neposredno na podlagi Ustave. Za svobodo dela v 49. lenu ustava ne predvideva monosti zakonskega omejevanja, zato so ustavno dopustne le omejitve zaradi varstva pravic drugih (vendar le v skladu z naelom sorazmernosti 1. poseg primeren za dosego ustavno dopustnega zakonodajnega cilja 2. nujen 3. sorazmeren s teo ene in druge pravice). Kot bistveno za varovanje pravice do neodvisnega in nepristranskega sodnika se pokae to, da ima nekdo monost zastopati stranko pred doloenim sodiem, manj pa, ali to opravlja kot samostojen odvetnik (z lastno pisarno v tem ali onem kraju). Ker je posedovanje lastne pisarne potrebno le samostojnemu odvetniku, je ob upotevanju ugotovitve, da je za dosego zastavljenega cilja pomembneja monost zastopanja sama po sebi, povsem nepomembno, kje ima pisarno tisti, ki stranko zastopa. To je za doseganje obravnavanega zakonskega cilja neprimeren ukrep. o Upotevati je treba tudi relativno majhno oddaljenost posameznih krajev v SLO. Nadaljnji ustavnopravni preizkus taknega neprimernega ukrepa e z vidika kriterijev potrebnosti oz. nujnosti ter ravnovesja med postavljenim ciljem in teo ukrepa ni potreben. Iz istega razloga je nepotrebno tudi opredeljevanje do zatrjevane neskladnosti dolobe z vidika zajemanja le sodnikov in DT na prvostop. sodiih.

-

-

Sindikalna svoboda (76. len URS): 76. URS: Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter vlanjevanje vanje je svobodno. Gre za izrazito splono dolobo. Pri natannejem doloanju dotinih razmerij zato izhajamo iz mednarodnih virov DP (MPESKP, konvencije MOD, Spremenjena evropska socialna listina) o 22. len (Mednarodni pakt o dr. in pol. pravicah): Vsakdo ima pravico, da se za varstvo svojih koristi zdruuje z drugimi, vtevi pravico ustanavljati sindikate in postati njihov lan. 8. len (Mednarodni pakt o ekon., soc. in kult. pravicah): Drave lanice tega pakta se zavezujejo, da bodo zagotovile vsakomur pravico, da z drugimi ustanavlja sindikate in se po svoji izbiri vanje vlani ... 5. len (Spremenjena evropska socialna listina): Da bi zagotavljale ali uveljavljale svobodo delavcev in delodajalcev do ustanavljanja lokalnih, dravnih ali mednarodnih organizacij za varstvo njihovih ... interesov ter do vkljuevanja v te organizacije, se pogodbenice zavezujejo, da njihova zakonodaja ne bo takna, da bi omejevali to svobodo ... 11. len (Konvencija o varstvu P in temeljnih svoboin, Svet Evrope): Vsakdo ima pravico, da mirno zboruje in se svobodno zdruuje, vkljuno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridrui, da bi zavaroval svoje interese.

o

o

o

-

Rezultat aktivnosti sindikatov so zlasti kolektivne pogodbe, ki so pomemben pravni vir DP.

MOD:

18

o

o

o

e preambula Versajske pogodbe, s katero je nastal MOD je vsebovala dolobo o svobodi (sindikalnega) zdruevanja kot temeljnemu naelu. Dopolnilo je Filadelfijska deklaracija, ki prav tako obravnava vpraanje sindikalne svobode. Relevantni za podroje sta zlasti konvencija 87 o sindikalnih svoboinah in varstvu sindikalnih pravic ter konvencija 98 o uporabi nael o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja. Konvenciji sta bistveni pri opredelitvi sindikalne svobode. Prva se ukvarja z razmerjem drave do sindikalne svobode, druga pa ureja razmerja med delodajalcem in delavci ter njihovimi organizacijami. MOD spremlja izvajanje in implementacijo teh norm v dravah lanicah.

Konvencija 87 (iz leta 1948, v uporabi od 1950, ratificiralo 148 drav): o 2. len (organizacijska svoboda): Delavci in delodajalci, brez kakrnekoli izjeme, imajo pravico, brez predhodne odobritve, po elji ustanavljati organizacije in se vanje vlanjevati, vendar le pod pogojem, da spotujejo njihove statute. Tu je naa ustavna ureditev v neskladju z konvencijo, saj uporablja izraz sindikatov (ki implicira organizacijo delavcev, ne pa tudi delodajalcev). Konvencija pa govori o delavcih in delodajalcih. brez kakrnekoli izjeme: v javnem in zasebnem sektorju, v vseh panogah, ne glede na poklic, ne glede na razne diskriminatorne okoliine (npr. spol, dravljanstvo, versko preprianje...). brez predhodne odobritve: Prepovedan je postopek za izdajo dovoljenj za ustanavljanje organizacij in izdajanje dovoljenj za njihovo delovanje. Formalnosti ne smejo znatno ovirati ustanavljanja organizacij (pri nas se mora npr. upravnemu organu predloiti ustanovni akt, upravni akt pa ga je le dolan sprejeti v hrambo) svobodno ustanavljanje in vlanjevanje: Posameznik si svobodno izbere v katero organizacijo se bo vlanil. Zakon ne sme doloiti organizacije v katero naj se posameznik vlani ali predpisati dovoljenega tevila organizacij. Konvencija pa ne zahteva sindikalnega pluralizma. 9. len: Nacionalna zakonodaja bo doloila obseg jamstev, ki jih predvideva ta konvencija za pripadnike oboroenih sil in policije. Za ti dve skupini so dopustne omejitve. 4. len: Ni dovoljeno administrativno razpustiti in prepreiti dejavnosti organizacij delodajalcev in delavcev. 3. len (akcijska svoboda): Delavske in delodajalske organizacije imajo pravico, da sprejmejo svoje statute in splone upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. 5. len (akcijska svoboda): Delavske in delodajalske organizacije imajo pravico ustanavljati federacije in konfederacije oziroma se vanje vkljuevati; vse organizacije, federacije in konfederacije pa imajo pravico, da se vlanjujejo v mednarodne organizacije delavcev in delodajalcev. Tu e lahko govorimo o akcijski svobodi (kaj lahko te organizacije delajo). Problem je, da konv. v prvem delu ne opredeljuje namena tovrstnega zdruevanja dovolj natanno. ele v drugem delu konvencije je reeno, da se tovrstne organizacije ustanavljajo zato, da varujejo interese lanstva (varstvo sindikalnih pravic). Delo sindikatov (kot delavskih organizacij): 1. skrb za uveljavljanje pravic svojih lanov, 2. sodelovanje v disciplinskih postopkih in pomo v postopkih pred sodiem, stavke, kolektivna pogajanja. Delovanje organizacij delodajalcev: sodelujejo zlasti pri

o o

o

o

o

19

kolektivnem pogajanju. Pri nas je potrebno loevati DD organizacije od gospodarske zbornice gospodarska zbornica ni ustvarjena z namenom kolektivnega pogajanja. Vpraanje reprezentativnosti sindikatov: o Ali so nacionalni sistemi, ki poznajo uporabo tehnike reprezentativnosti sindikatov v skladu z naelom svobode sindikatov? Konvencija namre priznava enakopravnost vsem organizacijam, vse naj imajo enako monost za uresnievanje elemente akcijske svobode. Pri tehniki reprezentativnosti pa je doloenim sindikatom dodeljena veja legitimnost pri zastopanju lanov. Ker obstaja na podroju sindikalnega organiziranja pluralizem organizacij, je smiselno, da se nekaterim prizna reprezentativnost. Pri tem ne gre za kritev sindikalne svobode, (1)e je razlikovanje na reprezentativne in nereprezentativne sindikate omejeno na doloene pravice, ki so vnaprej znane in opredeljene (npr. kolektivno pogajanje na dravni ravni, sodelovanje z vlado, zastopanje na mednarodni ravni (npr. pred MOD) in (2) e so objektivni pogoji za reprezentativnost sindikata vnaprej doloeni (navadno z zakonom) Kvantitativni kriterij (tega pozna naa zakonodaja): Za reprezentativnost se zahteva doloen odstotek lanstva, ki ga mora imeti sindikat (npr. 10% vseh delavcev posamezne panoge) Kvalitativni kriterij: sindikat je demokratino organiziran in uresniuje svobodo vlanjevanja, je finanno neodvisen (financira se iz lanarin), neprekinjeno deluje minimalno 6 mesecev, je neodvisen od dravnih organov. o O reprezentativnosti je mogoe govoriti na razlinih nivojih: Raven podjetja, obrata Poklicna raven (le kjer poznajo poklicne kolektivne pogodbe, npr. elezniarji, novinarji...) Raven dejavnosti Nacionalna raven Stalie Sveta Evrope: Priznavanje reprezentativnosti ne sme vplivati na ustanavljanje organizacij Pomembna je nepristranskost pri doloanju katere pravice gredo samo rep. sindikatom (npr. sklepanje KolPog na ravni podjetja ne more biti rezervirano samo na rep. sindikate). Reprezentativnost ne sme restriktivno omejevati najpomembnejih dejavnosti sindikatov. Ena izmed praktinih posledic reprezentativnosti je, da KolPog, ki sicer zavezuje le delavca, ki so lani sindikata, ki je pogodbo sklenil, v primeru, da jo sklene reprezentativni sindikat, zavezuje tudi delavce, ki niso lani sindikata. Zakon o reprezentativnosti sindikatov: 1. len Ta zakon doloa nain pridobitve lastnosti pravne osebe in reprezentativnosti sindikatov. I. PRIDOBITEV LASTNOSTI PRAVNE OSEBE 2. len (1)Sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odlobe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta (v nadaljnjem besedilu: statut). (2)Statute sindikatov za obmoje obin ali irih lokalnih skupnosti, ter sindikatov v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah in pri delodajalcih ter v

o

o

o

20

organih republike, obin oziroma irih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije) hranijo upravni organi, pristojni na prvi stopnji za podroje dela. (3)Statute sindikatov za obmoje republike, za ve obin ali irih lokalnih skupnosti, panog, dejavnosti in poklicev hrani ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). 3. len (1) Hrambo statuta zahteva pooblaena oseba sindikata. Zahtevi za hrambo morata biti priloena zapisnik z ustanovitvenega sestanka in statut, katerega hramba se zahteva. (2) Odlobo o hrambi izda minister, pristojen za delo (v nadaljnjem besedilu: minister) oziroma predstojnik upravnega organa iz drugega odstavka prejnjega lena, najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve. (3) Izrek odlobe o hrambi se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroke objave plaa sindikat. 4. len (1) Ime, kratica in znak sindikata se morajo bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut e v hrambi. (2) Sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak drugega sindikata ne razlikuje bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znaka, opredeljenega v statutu, ki ga e ima v hrambi, ima pravico s tobo izpodbijati odlobo o hrambi statuta drugega sindikata. (3) Rok za vloitev tobe iz prejnjega odstavka je 15 dni od objave izreka odlobe o hrambi v Uradnem listu Republike Slovenije.

5. len (1) Organi iz drugega in tretjega odstavka 2. lena tega zakona vodijo evidenco statutov, ki jih imajo v hrambi. Minister predpie nain vodenja evidenc iz prejnjega odstavka. II.PRIDOBITEV LASTNOSTI REPREZENTATIVNOSTI SINDIKATOV 6. len (1) Reprezentativni so tisti sindikati, ki: - so demokratini in uresniujejo svobodo vlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresnievanja lanskih pravic in obveznosti, - neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih est mesecev; - so neodvisni od dravnih organov in delodajalcev, - se financirajo preteno iz lanarine in drugih lastnih virov, - imajo doloeno tevilo lanov v skladu z doloili tega zakona. tevilo lanov iz zadnje alineje prejnjega odstavka dokazuje sindikat na podlagi podpisanih pristopnih izjav svojih lanov. 7. len Reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splono veljavnostjo in sodelujejo v organih, ki odloajo o vpraanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev ter predlagajo kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju, v skladu s posebnimi predpisi. 8. len Ob pogojih iz 6. lena tega zakona se kot reprezentativne doloijo zveze ali konfederacije sindikatov za obmoje drave, v katere se povezujejo sindikati iz razlinih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je vlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. 9. len (1) V panogi, dejavnosti, poklicu, obini oziroma iri lokalni skupnosti ali v organizaciji so reprezentativni sindikati, ki so zdrueni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za obmoje drave. (2) Ne glede na dolobe 8. lena tega zakona je v panogi, dejavnosti, poklicu,

21

obini oziroma iri lokalni skupnosti reprezentativen tudi tisti sindikat, ki ni vlanjen v zvezo ali konfederacijo iz prejnjega odstavka, e izpolnjuje pogoje iz 6. lena tega zakona in e je vanj vlanjenih najmanj 15% delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica, obine oziroma ire lokalne skupnosti. (3) Pod pogoji iz prejnjega odstavka je reprezentativen tudi sindikat v organizaciji. 10. len (1) Reprezentativni sindikati iz 8. lena in drugega odstavka prejnjega lena se doloijo z odlobo, ki jo, na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev, doloenih s tem zakonom, izda minister. (2) Za sindikate, reprezentativne na podlagi prvega odstavka prejnjega lena se teje, da imajo odlobo o reprezentativnosti, e je bila odloba izdana zvezi oziroma konfederaciji, v katero so zdrueni. (3) Odloitev o reprezentativnosti sindikata iz tretjega odstavka prejnjega lena sprejme delodajalec. (4) Za spore v zvezi z odloitvijo iz prejnjega odstavka je zagotovljeno sodno varstvo v postopku pred sodii, pristojnimi za spore iz delovnih razmerij.

o

o

Zakonodajalec uvaja razliko med reprezentativnostjo kot funkcijo (vsi sindikati predstavljajo svoje lanstvo) in reprezentativnostjo kot lastnostjo oz. kvaliteto (samo nekaterim sindikatom je podeljena legitimnost zastopanja na doloeni ravni (npr. dravni). Sindikat, ki mu je podeljena reprezentativnost (kot lastnost) ne sme omejevati drugih sindikatov in bistveno vplivati na odloitev delavcev v kateri sindikat se bodo vkljuili. Reprezentativnost pri delodajalcih: Zakon o kolektivnih pogodbah sicer govori o reprezentativnih zdruenjih delodajalcev, a kriterijev za reprezentativnost jasno ne doloa.

-

Stavka kot element sindikalne svobode: o Konvencija 87 izrecno ne omenja pravice do stavke, ki jo organizirajo sindikati. o Ali je stavka bistven element sindikalne svobode? Pravica do stavke je eno bistvenih (legitimnih) sredstev s pomojo katerih delavci in njihove organizacije uveljavljajo ekonomske in socialne interese (ne pravice!). o Sklepi Komiteja za sindikalno svobodo (organ administrativnega sveta MOD): Pravico do stavke je potrebno teti za temeljno pravico delavcev in njihovih organizacij pod pogojem, da predstavlja temeljno sredstvo za obrambo njihovih ekonomskih in socialnih interesov. Prepoved stavke v primeru, da je do konflikta prilo zaradi razlik v interpretaciji zakonskega teksta ne pomeni kritve sindikalne svobode. Omejitve nekaterih oblik stavk so upraviene le, e bi takne stavke izgubile svojo miroljubno naravo Izkljuno politine stavke in stavke, za katere so se odloili veliko pred zaetkom KolPogajanja, ne sodijo v krog naela sindikalne svobode. V zakonih doloeni pogoji za stavko morajo biti razumni in ne smejo predstavljati veje ovire za monosti akcije sindikalnih org. Tudi obvezna napoved stavke je po mnenju komiteja dopustna. Glede omejitve pravice do stavke je komite odloil, da lahko zakonodaja predvidi obvezno reevanje Kol delovnih sporov s pomojo arbitrae namesto stavke le v najpomembnejih

22

o

slubah, kjer bi bila drugae ogroena varnost ali zdravje. Glede omejitve pravice do stavke v t.i. bistvenih slubah (to pa niso uitelji, delavci v transportu...), javnih slubah je komite izoblikoval stalie, da je mogoe pravico omejiti le tam, kjer bi stavka povzroila drubeni skupnosti veliko kodo, zlasti pa v asu akutne nacionalne krize (tudi gospodarske). Glede stavkovnih stra komite meni, da so upraviene le, ko bi stavka resno ogrozila javni red in mir.

Dopustne omejitve pravice do stavke: Zaradi varnosti v podjetju v asu trajanja kolektivne pogodbe ali prostovoljne arbitrae. Lahko se zaasno suspendira v asu velike (tudi gospodarske) krize v dravi. Prepoved v javni slubi in bistvenih slubah (e zakon to predvideva). V tem primeru je potrebno delavcem omogoiti druge monosti za mirno reitev spora. Razlaga za katere slube gre mora biti restriktivna (uitelji npr. niso bistveni)

Konvencija 98 (1949, v uporabi od 1951, ratificiralo 158 drav): 1. len: o (1) Delavci morajo biti zavarovani proti diskriminaciji, ki bi ogroala sindikalno svobodo na podroju zaposlovanja. o (2) Delavce je potrebno zavarovati zlasti pred dejanji, ki imajo namen: da se delavec zaposli le pod pogojem, da se ne vlani v sindikat ali pa da iz njega izstopi, da se odpusti delavca ali da se mu koduje kako drugae zato, ker je lan sindikata, ali zato, ker se udejstvuje izven delovnega asa ali pa s pristankom delodajalca v delovnem asu v sindikalnih dejavnostih. Konvencija ureja razmerja med D in DD. S tem se tudi omeji osebna veljavnost konvencije, saj velja le za zasebni sektor (ne pa tudi za javne uslubence, policiste, oboroene sile). Osnovni cilji konvencije: o Varstvo D in DD (zlasti D) pred diskriminacijo pri zaposlovanju. o Spodbujanje kolektivnega pogajanja med D in DD. Pogosto se dogaja, da DD dajejo pri zaposlovanju prednost D, ki niso lani sindikata, ali pa pogojujejo zaposlitev s lanstvom v doloenem sindikatu. Tako DD skuajo prepreiti sindikalno organizacijo D in sindikalni pluralizem (ki povzroi teja kolektivna pogajanja). Pojem negativna sindikalna svoboda: s pojmom se poudarja, da ima vsak tudi pravico, da se ne vkljui v sindikalne organizacije. 2. len: o (1) Organizacije delavcev ali delodajalcev morajo biti zavarovane pred vsemi vmeavanji enih na raun drugih, neposredno ali posredno, ali prek njihovih agentov ali lanov ob njihovem ustanavljanju, delovanju in upravljanju. npr. DD napie statut delavske org. o (2) Kot vmeavanja po tem lenu tejejo ukrepi, s katerimi se ustanavljajo organizacije delavcev, ki so pod vplivom delodajalcev ali organizacije delodajalcev, kakor tudi vzdrevanje delavskih organizacij s finannimi sredstvi delodajalcev ali drugae z namenom, da te organizacije nadzoruje delodajalec ali organizacije delodajalcev.

-

-

Omejitve sindikalne svobode: V mednarodnem pravu sta se razvili dve obliki omejevanja sindikalne svobode (zavoljo varstva pred stavkami v neprimernih razmerah): o Omejitve subjektivne narave: Vojska in policija (konvencija 87 in 98) o Omejitve objektivne narave: Pravica se lahko omeji, e to zahtevajo javni

23

interesi, zaita PS drugih, zaita morale, zdravja... o MPDPP doloa omejitve objektivne narave, ki so v demokratini drubi potrebne v interesu nacionalne ali javne varnosti, javnega reda, varstva zdravja, javne morale in varstva PS drugih. Dopua subjektivne omejitve za vojsko in policijo. MPESKP dopua objektive omejitve, ki so v demokratini drubi potrebne v interesu nacionalne varnosti, javnega reda, varstva PS drugih. Dopua subjektivne omejitve za vojsko policijo in javne uslubence. EKVPTS dopua objektivne omejitve, ki so nujne v demokratini drubi zaradi dravne varnosti, prepreitve neredov ali zloinov, zaite zdravja, morale, varovanja PS drugih. Dopua subjektivne omejitve za vojsko, policijo in dravno upravo. ESL (ne spremenjena) objektivne omejitve so dopustne zaradi varstva pravic in svoboin drugih, varstva splonih interesov, dravne varnosti, zdravja in morale. V subjektivnem smislu predvideva popolno omejitev za vojsko in delno za policijo. URS ne predvideva omejitev sindikalne svobode, je pa mogoe omejevanje pravice do stavke. 77. len URS: e to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upotevajo vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji.

o o

o

o

lanek: P. Konar: Asociacije delavcev in delodajalcev v dokumentih mednarodnega prava: Uvod: Sindikalna svoboda ne pomeni le pravice D ampak tudi DD do ustanavljanja svojih organizacij. Predstavlja poseben vidik splone pravice do zdruevanja, ki omogoa uresnievanje vseh zakonitih ciljev (interesov). Razvojno gledano je MOD tista mednarodna organizacija, ki si je prva zaela prizadevati, da bi bilo na mednarodni ravni zagotovljeno varstvo sindikalne svobode. Kljub vsem njenim prizadevanjem ni bila do II. svet. vojne sprejeta nobena splona norma o sindikalni svobodi. o V obdobju po 2. svet. vojni pa je za mednarodno priznanje sindikalne svobode pomembna tudi aktivnost OZN ter (v Evropi) Sveta Evrope.

-

Norme MOD: V MOD smatrajo, da je velika pozornost sindikalni svobodi umestna zaradi ve razlogov: o Gre za enega posebnih vidikov pravice do zdruevanja, priznana pa je tudi kot samostojna temeljna P. Ustava MOD: o Sindikalno svobodo omenja e Ustava MOD: V preambuli XIII. dela (to je ustava MOD) versajske pogodbe je med cilji, ki jih bo zasledovala MOD omenjeno priznanje naela svobode zdruevanja. Konvencije t. 21 (1921): o Konvencija o pravici do zdruevanja v kmetijstvu je izenaila delavce v kmetijstvu z delavci v industriji glede sindikalne svobode. Konvencija pa ni opredelila pravice do zdruevanja. Filadelfijska deklaracija (sestavni del Ustave MOD): o V deklaraciji so poudarili, da sta svoboda izraanja in svoboda zdruevanja bistvenega pomena za stalen napredek. Poleg tega so med nartovanimi aktivnostmi omenili tudi uinkovito priznanje pravice do kolektivnega pogajanja, sodelovanja med menedmentom in delavci zaradi stalnega izboljevanja proizvodne uinkovitosti ter sodelovanje pri izvajanju ekonomskih in socialnih ukrepov. Konvencija t. 84 (1947): o O pravici do zdruevanja in reevanja delovnih sporov na ne-matinih ozemljih.

-

-

-

-

24

-

Konvencija t. 87 (1948): o Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic. Konvencija t. 98 (1949): o Konvencija o uporabi nael o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja. Konvencija t. 135 (1971): o Konvencija o varstvu in olajavah za delavske predstavnike v podjetju. Konvencija t. 151 (1978): o O delovnih razmerjih (v javni slubi). Konvencija t. 154 (1981): o O pospeevanju kolektivnega pogajanja,

Konvencija t. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic: Temeljni instrument z vidika mednarodnega varstva sindikalne svobode. Njen osnovni cilj je zagotoviti svobodno uresnievanje pravice delavcev in DD, brez razlike, da se organizirajo, da bi lahko razvijali in varovali svoje interese. Namen konvencije je zagotoviti svobodo ustanavljanja sindikatov (oz. drugih ustreznih organizacij) in njihovo akcijsko svobodo v razmerju do javne oblasti, drave. o Konvencija torej ureja (1) pravico do ustanavljanja organizacij (individualne pravice), (2) pravice samih organizacij (kolektivne pravice). Pravica do ustanavljanja organizacij (glej 2. len, 7. len): o Konv. prepoveduje kakrnokoli diskriminacijo v zvezi s pravico do ustanavljanja sindikatov. Sindikat lahko ustanovijo delavci in DD v privatnem in javnem sektorju, v vseh panogah, ne glede na poklic, zaposlitev, dravljanstvo, spol, raso, veroizpoved... Pravica ustanavljati sindikate po gre tistim D oz. DD, ki to ele. Za pripadnike oboroenih sil in policijo konvencija predvideva izjemo, prepua nacionalnim zakonodajam, da same s predpisi doloijo obseg teh pravic. o Izraz brez predhodne odobritve: po tolmaenju MOD konvencija prepoveduje postopek izdajanja dovoljenj za ustanavljanje sindikatov kot tudi za njihovo delovanje. Kakrnekoli formalnosti, predvidene v nacionalni zakonodaji, po svojem bistvu ne smejo biti enake predhodni odobritvi. o Po konvenciji za pridobitev pravne subjektivitete D in DD organizacij ne smejo biti doloeni takni pogoji, ki bi omejevali svobodo organiziranja sindikata (7. len). o Konvencija upoteva sindikalni pluralizem, ki ga poznajo posamezne ureditve, tako bi bila v nasprotju s konvencijo vsaka doloba, ki bi D in DD onemogoala izbiro katere od razlinih organizacij. Pri tem je MOD izrecno poudarila, da se ne zavzema ne za naelo enotnosti, ne za sindikalni pluralizem (je pa potrebno omogoiti obstoj razlinih organizacij in s tem svobodno izbiro nosilcem pravice). Pravice organizacij (3. len in 5. len): o Javne oblasti predvidenih (akcijskih) pravic ne smejo omejevati ali ovirati njihovega zakonitega izvrevanja. o Glede stavke (kot tipine akcijske pravice): Pravica do stavke v tej konvenciji ni izrecno omenjena, vendar pa je MOD kasneje odloil, da gre pri tej pravici za eno bistvenih sredstev, ki jih imajo delavci in njihove org. za uveljavljanje svojih ekonomskih in socialnih interesov. Pogoji, ki v nacionalni zakonodaji doloajo zakonitost stavke morajo biti razumni in ne smejo predstavljati veje ovire za akcije sindikalnih org. Ni v nasprotju s sindikalno svobodo, e zakonodaja doloa obvezne predhodne postopke konciliacije ali

-

-

25

-

arbitrae. Dopustna je tudi obvezna napoved stavke. Upravna oblast ne sme razpustiti ali suspendirati organizacije delavcev in DD (4. len). Organizacije D in DD morajo delovati po naelu zakonitosti (8. len).

Konvencija t. 98 o uporabi nael o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (1949): V primerjavi s konvencijo t. 87 je cilj te konvencije bolj specifien. o Konvencija po eni strani spodbuja razvoj postopkov prostovoljnega kolektivnega dogovarjanja (4. len), po drugi strani pa eli predvsem zagotoviti uresnievanje sindikalne svobode delavcem v odnosu do delodajalcev in njihovih organizacij ter prepreiti medsebojno vmeavanje organizacij delavcev in delodajalcev v zvezi z ustanavljanjem, delovanjem in upravljanjem (tu je miljena tudi finanna pomo). Po konvenciji morajo biti delavci zavarovani pred diskriminacijo pri zaposlovanju zaradi uresnievanja sindikalne svobode. Kot diskriminatorna so v konvenciji nateta naslednja dejanja: o Zaposlitev delavca le pod pogojem, da se ne vlani v sindikat ali da iz njega izstopi. o Odpust delavca ali drugano kodovanje delavcu zato, ker je lan doloenega sindikata ali ker se sindikalno udejstvuje... Dravam, ki konvencijo ratificirajo je prepueno, da doloijo v kolikni meri bo veljala za vojsko in policijo.

-

-

Konvencija t. 135 o varstvu in olajavah za delavske predstavnike v podjetju (1971): Pravi smisel sindikalne svobode je zagotovljen ele, ko je le-ta zagotovljena tako na nacionalni in profesionalni ravni kot tudi na ravni podjetja. Konvencija se nanaa na varstvo predstavnikov delavcev. Predvideva posebne ukrepe v korist sindikalnih ali izvoljenih predstavnikov npr. podrobno in natanno opredelitev razlogov zaradi katerih je prenehanje njihovega delovnega razmerja upravieno, obvezno pridobitev mnenja neodvisnega telesa preden postane odloitev o prenehanju delovnega razmerja dokonna. Konvencija predvideva tudi pravico predstavnikov do nekaterih olajav, ki naj jim omogoijo hitro in uinkovito opravljanje njihove funkcije, npr. izobraevalne teaje, pravico do asovno odmerjene odsotnosti, pravico sindikalnih predstavnikov, ki niso zaposleni v podjetju do vstopa v podjetje.

-

Norme OZN: Splona deklaracija o P (1948): o 23. len: vsakdo ima za obrambo svojih interesov pravico skupaj z drugimi ustanoviti sindikate in pravico vlaniti se v sindikate Deklaracija ni pravni vir ima le moralno mo. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1966; ratificiran 1971; zael veljati 1976 ko ga je ratificiralo potrebno tevilo drav): o 8. len: Drave lanice tega pakta se zavezujejo, da bodo zagotovile vsakomur pravico, da z drugimi ustanavlja sindikate in se po svoji izbiri vanje vlani... ... sindikatom pravico ustanavljati zdruenja in nacionalne zveze, ter pravico ustanavljati mednarodne sindikalne organizacije, ali se vanje vlaniti ... ... sindikatom pravico, da svobodno delujejo, brez omejitev, razen

-

26

tistih, ki jih doloa zakon in so potrebne ... v interesu nacionalne varnosti... Nobena doloba tega lena dravam strankam Konvencije t. 87 ne daje pravice, da bi smele sprejeti take zakonodajne ukrepe ali izvrevati zakon tako, da bi bila kratena jamstva, predvidena v konvenciji (3. odstavek 8. lena).

-

V primerjavi s konvencijo t. 87 dopua pakt ve omejitev sindikalne svobode. Tako so omejitve dopustne tudi za javne uslubence in ne samo za vojsko in policijo. o Glede vidika sindikalne svobode, ki se nanaa na akcijsko svobodo, je pakt v primerjavi s konvencijo natanneji, saj izrecno govori tudi o pravici do stavke. Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah (glede nastanka enako kot MPESKP): o Pakt pravico do ustanavljanja sindikatov omenja v okviru pravice do zdruevanja na splono (te pravice pakt ne razlenjuje podrobneje). o 22. len: Vsakdo ima pravico, da se zaradi varstva svojih interesov zdruuje z drugimi, vtevi pravico ustanavljati sindikate in postati njihov lan. o Pakt predvideva dopustne primere omejitve pravice, ki pa so tu dopustne le za pripadnike vojske in policije, ne pa tudi za javne uslubence. o

Norme Sveta Evrope: Evropska konvencija o P (1950): o 11. len: Splona doloba o svobodi zdruevanja, ki vkljuuje tudi pravico ustanavljati sindikate in se vanje vkljuevati za varovanje svojih interesov. o Znailno je, da konvencija v omenjenem lenu govori le o organizacijski svobodi, ne pa tudi o akcijski svobodi. o Omejitve so dopuene za vojsko, policijo in uslubence dravne uprave.

Evropska socialna listina (1961): o I. del: Listina doloa, da imajo vsi delavci in delodajalci pravico svobodno zdruevati se v nacionalne in mednarodne organizacije zaradi varovanja svojih ekonomskih in socialnih interesov. o II. del: Drave stranke morajo zaradi zagotovitve ali pospeevanja svobodnega zdruevanja delavcev in delodajalcev paziti, da nacionalna zakonodaja ne omejuje te svobode oz., da ni uporabljena tako, da se ta svoboda omejuje. Listina dopua omejitve za vojsko in policijo (za policijo le deloma). o Glede pravice do stavke: Stranka pogodbenica lahko uredi uresnievanje pravice do stavke z zakonom, pri emer pa so omejitve upraviene le, e gre za omejitve, ki so potrebne za zagotovitev spotovanja PS drugih, varovanja javnega reda in miru, nacionalne varnosti, zdravja... o ESL je bila prvi mednarodni pravni vir, ki je izrecno omenil pravico do stavke, ki je po tolmaenju odbora pristojnih izvedencev pravica delavcev in ne sindikata. Sindikalni monopol na tem podroju je zato v nasprotju z Listino. Pravico do stavke je izvajala iz pravice do kolektivnega pogajanja.

Norme Evropskih Skupnosti:

27

-

Rimska pogodba (1957): o 118. len: Naloga Komisije je, da v skladu s splonimi cilji skupnosti, pospeuje sodelovanje med lanicami tudi glede sindikalne svobode in kolektivnega pogajanja.

Odloba UsRS U-I-57/95 (sindikalna svoboda): Pobudniki (Neodvisni sindikati Slovenije): A. - Zakon o reprezentativnosti sindikatov je v nasprotju s 76. lenom URS in konvencijama 87 in 98. MOD, saj omogoa dravi poseganje v organiziranje sindikatov. - Kot nedopusten poseg smatramo izdajanje odlob o hrambi statuta po 2. lenu ZRS in dolobe o kriterijih za doloitev reprezentativnosti po 6. lenu ZRS ter doloanje reprezentativnosti z odlobo upravnega organa oziroma delodajalca po 10. lenu ZRS. NSS se ne strinja s teorijo reprezentativnosti, ki jo uvaja ZRS. Na ta nain bi bilo namre mogoe izloiti nekatere sindikate iz kolektivnega pogajanja, kar je ena temeljnih pravic sindikatov. o tevilnost delavskih organizacij in teavnost v kolektivnem dogovarjanju ne bi smela dajati dravi pravice, da prisilno zmanja tevilo delavskih organizacij, ki smejo biti partner pri kolektivnem dogovarjanju. Takna ureditev pomeni dravno prisilo, da se morajo posamezni sindikati vlanjevati v zveze ali konfederacije, kar pa je njihova pravica in ne dolnost.

-

B. - Razdelitev na reprezentativne in nereprezentativne sindikate povzroa neenakopraven poloaj nereprezentativnih sindikatov, ki tako lahko sodelujejo v pogajanjih le zavoljo dobre volje pogajalskih partnerjev, pri delovanju ekonomsko socialnega sveta vlade, pa so npr. samo pasivni opazovalci. Loevanje sindikatov ima posledice tudi na ravni podjetja, na primer pri uveljavljanju pravice do soupravljanja s predlaganjem kandidatov za lane sveta delavcev.

Odgovor (Sekretariat DZ za zakonodajo in pravne zadeve): Izpodbijani zakon je namenjen ureditvi naina pridobitve lastnosti pravne osebe in reprezentativnosti. Z odlobo o hrambi statuta upravni organ ne odloa o ustanovitvi, organiziranosti in delovanju sindikata, tudi ne o vsebini predloenih aktov. V primeru neizdaje odlobe oziroma v primeru spora o izpolnjevanju pogojev za doloitev reprezentativnosti so na voljo pravna sredstva, vkljuno s sodnim varstvom.

Ustavno sodie: A. Drava je upraviena vezati priznanje pravne osebnosti na hrambo statuta pri pristojnem dravnem organu. Pri tem pa ne sme predpisovati taknih pogojev, ki bi lahko posegali v pravico do svobodnega uveljavljanja sindikata. Pogoji, ki jih zakon za izdajo odlobe predpisuje so: o predloitev akta o predloitev dokaza, da je bil sindikat res ustanovljen o izkazanost, da je zahtevo predloila pooblaena oseba sindikata Nobeden od teh pogojev ne posega v pravico kogarkoli, da ustanovi sindikat, da skupaj z drugimi sprejme njegov statut in izbere predstavnike sindikata, in tudi ne prepreuje ustanovitve sindikata. Upravni organ navedena dejstva le evidentira in na tej podlagi z odlobo ugotovi, da je sindikat postal pravna oseba.

-

-

28

-

B. Vsi sindikati so reprezentativni predstavljajo svoje lane pri uveljavljanju in varstvu njihovih ekonomskih in socialnih interesov. o ZRS v drugem poglavju ureja le poloaj najbolj reprezentativnega sindikata sindikata, ki mu zakonodajalec priznava nekatere posebne pravice, zaradi esar nastopa tudi kot predstavnik vseh, tako sindikalno organiziranih kot sindikalno neorganiziranih delavcev. Tudi iz odloitev ESP izhaja, da dejstvo, da drava zavrne sklenitev KolPog s sindikatom, niti generalna politika drave, da zmanja tevilo sindikatov, s katerimi sklepa KolPog, nista v nasprotju s pravico do sindikalne svobode. To med drugim izhaja tudi iz prostovoljne narave kolektivnega pogajanja. Eno temeljnih nael konvencije 98 (MOD) je, da je kolektivno pogajanje svobodno in prostovoljno. To naelno izhodie pa pomeni, da pravice do sindikalne svobode ni mogoe razlagati tako, da bi zagotavljala tudi pravico sindikata do sklenitve kakrnekoli kolektivne pogodbe. o Tudi 75. URS zato ne gre razlagati tako, da je s tem sindikatom zagotovljena ustavna pravica do uinkovitosti (nujnost sklenitve KolPog) Taka ureditev tudi ne vzpostavlja neenakosti oz. neenakopravnosti med sindikati. Ustavno naelo enakosti pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tako s strani zakonodajalca kot s strani upravne in sodne oblasti. Ustavno sodie pri presoji skladnosti ureditve z naelom enakosti ugotavlja ali je zakonodajalevo obravnavanje razmerij objektivno utemeljeno: o Ena od posledic sindikalnega pluralizma je tudi veje tevilo sindikatov. To tudi pomeni, da je na posamezni ravni lahko ustanovljenih ve sindikatov. o V razmerju do delodajalcev in drave nastopa vsak sindikat samostojno kot predstavnik svojih lanov. Tam pa, kjer gre za razmerja do DD in drave v zadevah s splono veljavnostjo, je utemeljena reitev, ko omogoa zastopanost tistih sindikatov, ki predstavljajo veino delavcev (ekonominost, pretirano tevilo pogajalcev) o Obstoji (izkazan je) stvarno utemeljen razlog za doloitev nekaterih posebnih pravic najbolj reprezentativnih sindikatov, kadar gre za sodelovanje sindikatov z dravo in delodajalci pri usklajevanju in urejanju vpraanj s splono veljavnostjo, pri odloanju o vpraanjih, ki se tiejo ekonomske in socialne varnosti vseh delojemalcev ne samo tistih, ki so lani sindikata. Nobenemu sindikatu s tem ni odvzeta monost, da nastopa kot predstavnik svojih lanov pri uveljavljanju njihovih interesov oz. sklepanju KolPog.

-

-

-

Pravica do stavke (77. len URS): 77. len URS: o Delavci imajo pravico do stavke. e to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upotevajo vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji. V SLO je pravica do stavke ustavna pravica, kar je redkost v svetu (veinoma je pravica omenjena v preambulah) 8. len MPESKP: o Drave lanice tega pakta se zavezujejo, da bodo zagotovile ... pravico do stavke, ki se uveljavlja po zakonih posamezne drave. 6. len Spremenjene ESL: o Da bi zagotavljale uinkovito uresnievanje pravice do KolPog, se pogodbenice zavezujejo, da ... priznavajo ... pravico D in DD do kolektivnega delovanja v primerih interesnih sporov, vkljuno s pravico do stavke ... (dodatek k ) 6. lenu Spremenjene ESL: o Razume se, da lahko vsaka pogodbenica, e jo to zadeva, z zakonom uredi

-

-

-

29

uresnievanje pravice do stavke, e je mogoe vsako nadaljnjo omejitev te pravice utemeljiti v skladu s pogoji lena G. Je eno bistvenih legitimnih sredstev s pomojo katerega delavci branijo svoje socialne in ekonomske interese. Pravica je priznana delavcem, torej glede nje pri nas ne velja sindikalni monopol (kjer je zakonita le stavka, ki jo organizira sindikat npr. Nemija, Francija glede javnih uslubencev). o Stavko pri nas lahko organizirajo tudi delavci sami (kar pa je v praksi redkost), lahko pa jo organizira tudi sindikat (to je zajeto v akcijski svobodi sindikata). Vsak delavec lahko sodeluje pri odloanju o stavki, ne more pa stavkati le en delavec eravno je pravica do stavke individualna pravica, se izvruje kolektivno (vsaj 35 ljudi). Gladovna stavka ni oblika, ki bi bila v delovnopravnem sistemu priznana. Pravico do stavke imajo delavci, ki so v delovnem razmerju e stavkajo avtoprevozniki, ki niso D ampak so DD, to ni stavka ampak protest (enako velja za npr. tudente). Omejitve pravice do stavke: o Ustava dopua omejitev stavke, kje pa je meja med omejitvijo in odvzemom pravice? Omejitev doloi se postopek, nain izvrevanja pravice, omejitev se lahko doloi le z zakonom. USod: po naravi je pravica do stavke takna, da je nujno zakonsko urejanje pravice, kjer se doloijo pogoji, pod katerimi se stavka izvaja in uresniuje.

-

-

o

77. len URS predvideva objektivni kriterij pod katerim se sme pravica do stavke omejiti (e to zahteva javna korist). Pri nas v URS subjektivne omejitve ni (npr. za vojsko, policijo, javne uslubence).

-

Sindikalni mir: o Veljavna zakonodaja (zakon o KolPogodbah) ne govori ve o sindikalnem miru. o Gre za pravilo (zakonsko ali v KolPog), ki doloa, da se npr. stranke KolPog v asu veljavnosti pogodbe vzdrijo organiziranja stavke. Obiajno se dolobe o sindikalnem miru pojavljajo v pravnih sistemih, ki predvidevajo sindikalni monopol glede pravice do organiziranja stavke. o Pri nas sedaj stalie, da lahko delavci stavko organizirajo tudi kadar predmet spora ni neposredno povezan s KolPog, zato dolob o sindikalnem miru zakon o KolPog ne pozna ve.

lanek: P. Konar: Delo in P Pravica do stavke: Pravica do stavke kot individualna pravica, ki se uresniuje kolektivno: Glede na koncepcijo in umestitev v URS je stavka nedvomno individualna pravica, pravica delavca. Kot stavko pa je mogoe kvalificirati le gibanje oz. doloeno kolektivno ravnanje skupine delavcev. o Posameznik ne more uresniiti svoje pravice, e drugi ne soglaajo, da bode tudi sami uresniilo svojo pravico za isti namen. Pravica do stavke v negativnem smislu je svoboina ne delati, pri kateri gre soasno v bistvu za pravico drugemu kodovati (delodajalcu in tretjim osebam).

-

Pravica do stavke in sindikalna svoboda: Gre za dve razlini pravici delavcev, ki se uresniujeta kolektivno. Pri tem obstaja med njima tesna vez:

30

o o

Stavka je eno od klasinih sredstev, s pomojo katerih se uresniuje sindikalna svoboda oz. njen sestavni del, to je svoboda sindikalne akcije. Gre tudi za vez med stavko in pravico ustanavljati sindikate kot pojavno obliko ire svobode zdruevanja (stavka predpostavlja doloen dogovor med skupino delavcev, da bodo prekinili delo).

lanek: P. Konar Pravica do stavke: kaj je to? O pravici do stavke in pojmu stavka: V temeljnem oziru pravne ureditve stavke loimo tri skupine drav: o Drave, kjer je stavka prepovedana. o Drave, kjer velja svoboda stavke (stavka sicer ni prepovedana a tudi ni pravica) o Drave, kjer je stavka opredeljena kot pravica: Z ustavo Z zakoni Na podlagi sodne prakse Pravico do stavke uvramo med socialnoekonomske pravice. Gre za individualno pravico, ki se uresniuje kolektivno. Stavko ponekod opredeljuje (definira) zakon, drugod pa sta razline opredelitve oblikovala sodna praksa ali teorija: o V Franciji npr. se je v sodni praksi uveljavila definicija, po kateri je stavka dogovorjena ustavitev dela v podporo predhodno doloenim profesionalnim zahtevam. Iz razlinih definicij stavke izhaja, da morajo biti za stavko izpolnjene nekatere pravne predpostavke: o Predpostavke materialne narave: Ustavitev dela, ki je kolektivna o Predpostavke psiholoke narave: Namen delavcev, da bodo stavkali, dogovor in profesionalni cilji. Sodna praksa in zakonodaja po svetu sta izoblikovali nekatere pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za t.i. zakonito stavko: o Pogoji glede oseb, za katere velja pravica do stavke (subjektivna omejitev): V Italiji npr. je stavka prepovedana za vojsko, vojaki del policije, za sodnike, mornarje v asu plovbe... o Pogoji glede dejavnosti, v katerih stavka ni dovoljena (objektivne omejitve): Gre za primere, ko velja prepoved stavke za vse delavce v doloeni dejavnosti, ne glede na njihov poklic. o o Pogoji glede ciljev stavke: V Franciji npr. je ena od obveznih predpostavk zakonite stavke profesionalni cilj delavcev, ki stavkajo. Pogoji glede vpraanj v zvezi s proglasitvijo in potekom stavke: Gre za vpraanja, kot npr. tona vnaprejnja opredelitev zahtev, obvezna predhodna konciliacija ali arbitraa

-

-

-

-

O stavki ni mogoe govoriti takrat, ko so delavci sicer res prekinili z delom, vendar pa so izgubljene ure nadomestili z delom v kaknem drugem obdobju. Delavec, ki sodeluje pri zakoniti stavki, je pri uresnievanju svoje pravice varovan tako, da ne more izgubiti zaposlitve niti ni disciplinsko in odkodninsko odgovoren. Stavka pa ima za posledico izgubo zasluka (koncepcija suspenza delovne pogodbe).

Subjekti stavke:

31

-

Vpraanje subj. stavke je tesno povezano s pojmom oz. elementi kolektivnega delovnega spora in eventualnimi omejitvami glede kroga delavcev, za katerega velja neomejeno pravica do stavke. Za kolektivni delovni spor sta potrebna dva kumulativna pogoja: o V spor je vkljuena skupina delavcev. o Spor se nanaa na profesionalne cilje. Aktivni udeleenci stavke: o Pravica do stavke je pravica, ki je v svojem bistvu vezana na delavce. Zlasti v francoski teoriji je poudarjeno, da je stavka ustavitev podrejenega dela. Stavk