1

št.: 3 APRIL 2013

Brezplačen študentski

časopis

2

Pišete poezijo ali kratko prozo in bi jo radi delili? Zdaj imate priložnost.

Sodelujejo lahko dijaki, študentje in ostali avtorji. Besedila lahko pošljete kadarkoli na elektronski naslov: natalija.sraml@ksso.si. Objavili jih bomo v eni od prihodnjih številk.Najboljši trije avtorji – po mnenju urednic – bodo na koncu leta prejeli nagrade.

Literarni natečaj

Odgovorna urednica: Natalija Šramlnatalija.sraml@ksso.si

Sourednica: Kaja KrajncOblikovanje: sinkopamatiorje.comTisk: PodobaAvtorji prispevkov:Nataša Fajs, Iztok Štus, Robert Reich, Žiga Lo-jen, Mojca Žerak, Kaja Krajnc, Natalija Šraml Izdajatelj:Klub študentov šmarske regije in Obsotelja

www.ksso.si

UVODNIKPretekli mesec si bomo zapolnili predvsem po uspešnem bru-covanju. Vsi, ki ste bili z nami, veste o čem govorim, ostalim je lahko žal, da ste ga zamudili. Izgovori, zakaj ste izpustili super ugodno zabavo, so odveč. Na splošno opazujem problem, ki se pojavlja med vsemi. Vsi se pritožujemo, tarnamo, da se v naših domačih krajih ne dogaja nič. Potem pa vidimo obisk dogodk-ov, ki nam jih kraj ponuja – le ta je majhen, naj bo to na kulturni, športni ali zabavni ravni in to kljub temu, da je dogodek pogos-to brezplačen. Lahko nam je žal, kajti vsaka izkušnja, ki se nam zdi še tako nepomebna, nas obogati, nas nauči nekaj novega ali nam zgolj omogoči druženje – kar je vsekakor bolje od položavanja doma, gledanja televizije ali danes zelo pogostega »facebookanja«. Prav tako nikoli ne vemo, koga lahko izven štirih sten spoznamo ... Mogoče nas čaka nova ljubezen, nov prijatelj ali le poznastva, ki nam mnogokrat pridejo pošteno prav. Tako, upam, da se naslednjič vidimo, ne glede na to, kaj bomo pripravili za vas mi ali kdo drug.

KAZALO

- Uvodnik- Sova Zofi se predstavi- Maribor – Evropska prestolnica mladih 2013

Novice 4- Stand up v Kozjem- Moj misterij – pogovor z Mojco Žerak- Glasbeni potres Mestinju ni pustil spati

Pereče 7- Ponovno štipendije za mladoletne dijake- Mladi lažje do zaposlitve?- Tvoja prihodnost je moja prihodnost

Študent v tujini 10- 3, 2, 1 ... akcija – Gremo na BEST-ov poletni tečaj v Istanbul

Zdravje in šport 12- Mešane borilne veščine – za vse, ki ste naveličani običajne rekreacije- Zdravilna moč pomladnih rastlin- Popolni s pomladnimi maskami za obraz

Prosti čas 15- Rogaška Slatina nekoč- Svetovni dan zemlje- 10 preprostih eko nasvetov- Vrzi oko na ...- Študentska kuhinja

Nasvet za potep 21- Pariz

Napovednik 23

3

Literarni natečaj

3

Sova Zofi se predstaviŽivijo! Sem sova Zofi in prebivam v gozdovih Obsotelja in Koz-janskega. Moji najboljši prijatelji so vsi člani Kluba študentov šmarske regije in Obsotelja in prav njim letos pripravljam posebno presenečenje – ustvarila sem namreč projekt Sova. Z njim želim mlade seznaniti, da dandanes nikakor ne za-dostuje le znanje, ki ga študentje pridobijo v predavalnicah svojih fakultet, ampak je vse bolj pomembno tudi neformalno izobraževanje, ki zagotovo pomaga obogatiti življenjepis in izboljšati naše zaposlitvene možnosti. Mlade želim spodbuditi k radovednosti, raziskovanju, medsebojnemu druženju in zaba-vanju ob nabiranju novih znanj. S svojo modrostjo in znanjem bom z velikim veseljem samo za vas izbrala najboljše preda-vatelje, delavnice, tečaje ter še in še.

Maribor Evropska prestolnica mladih 2013 Lansko leto se je štajerska prestolnica ponašala z nazivom Evropske prestolnice kulture, letos pa si je prislužila še naziv Evropske prestolnice mladih, ki ji ga je predala lanskoletna predstavnica Braga.Evropska prestolnica mladih (EPM) je naziv, ki ga Evrop-ski mladinski forum podeli določenemu evropskemu mestu za obdobje enega leta. V tem letu ima izbrana prestolnica priložnost, da z raznolikim programom predstavi povezanost mladine s svojo kulturo, družbenim, političnim in gospodar-skim življenjem ter razvojem v mestu. EPM spodbuja izvajanje novih idej in inovativnih projektov v zvezi z aktivno udeležbo mladih v družbi ter skuša predstaviti zgled za nadaljnji razvoj mladinskih politik v drugih evropskih občinah. S pridobitvijo naziva EPM se vsako mesto zaveže k ustvarjanju bolj enotnega in povezanega okolja. To pomeni, da mesto ne želi imeti koristi samo v času, ko je nosilec naziva, ampak stremi k temu, da bodo pozitivne posledice mladih tudi v prihodnosti. Gre za dolgoročne koristi vsakega mesta – porast turizma in mednarodnega spoštovanja, občutek odgovornosti in sodelovanja mladih, ki pomagajo k bolj zdravi in srečnejši skupnosti kot celoti. Program EPM Maribor 2013 je v osnovi namenjen starostni skupini med 15. in 29. letom, vendar želi EPM poudariti pomen medgeneracijskega sodelovanja in si prizadeva vključevati tako mlajše kot tudi starejše. S svojim programom želi EPM Maribor 2013 izpostaviti za mlade pomembne teme, kot so zaposlovanje, stanovanjska problematika, mobilnost mladih, prostovoljstvo in pomen neformalnega izobraževanja, prav tako pa tudi vzpodbujati delovanje mladinskih organizacij in društev ter podpirati njihovo delo in ideje.

(Kaja Krajnc)

Evropske prestolnice mladih 2009–2015

2009 – Rotterdam, Nizozemska2010 – Torino, Italija2011 – Antwerpen, Belgija2012 – Braga, Portugalska2013 – Maribor, Slovenija2014 – Solun (Thessaloniki), Grčija2015 – Cluj-Napoca, Romunija

44

Glasbeni potres Mestinju ni pustil spatiKlub študentov šmarske regije in Obsotelja je v soboto, 23. Marca, po letu premora ponovno organiziral tradicionalno KŠŠO BRUCOVANJE V MESTINJU. V nabito polni dvorani Doma krajanov in gasilcev Mestinje je 800 glava množica obiskovalcev željnih zabave in dobre glasbe uživala v nastopih vrhunskih slovenskih izvajalcev. Za res odličen uvod v pester glasbeni večer so poskrbeli mladi in energični 500 metrov ter Soul funked up. Med nastopom slednjih je prišlo tudi do kratkega stika v električni napel-javi. Mogoče ravno zato, ker se je med njihovimi glasbenimi točkami kar iskrilo od pozitivne energije. Težava je bila kmalu odpravljena in oder je že bil pripravljen za mično Nino Pušlar, ki nas je ‘’pozdravila z ljubeznijo’’, nato pa so zadonele strune kitar legendarnega Vlada Kreslina, ki je v zasneženi noči poskrbel, da smo se popeljali ‘’Iz Goričkega v Piran’’. Večer so zaokrožili edinstveni Manouche, tako da so na odru pričarali ‘’Resnično Romanso’’. Seveda je bila posebna pozornost, kot lahko že iz imena dogodka sklepamo, namenjena predvsem brucom. Tako so pose-bej za njih pripravili razne šaljive igre s privlačnimi nagradami. Dobitnik glavne nagrade bo lahko skupaj s prijatelji preživel prvomajske praznike v žurerskem slogu na spring-breaku. In kot se za mestinjska brucov-anja spodobi, ni manjkal niti brucomor. Rajanje se je končalo, za mnoge še vedno prehitro, v zgodnjih jutranjih urah in upamo si trditi, da tudi tokrat Brucovanje v Mestinju ni nobenega izmed obiskovalcev pustilo ravnodušnega, saj je vseskozi vladalo ozračje, nabito s sproščenostjo, humorjem, zabavo in dobro glasbo.

(Nataša Fajs)

Kaj so o brucovanju povedali udeleženci?Jure Čekon: »Na brucovanju je bil zelo pester, raznolik glasbeni pro-gram, vsaka skupina je bila nekaj posebnega. Škoda edino, da je že na začetku bila zelo dobra skupina (500 m), ljudi pa še ni bilo toliko.«

Matej Ovčjak: »Všeč so mi bile igre, bendi so bili zakon, še posebej pa mi je bil všeč Kreslin. S pijačo je bilo dobro poskrbljeno in tudi družba je bila super. Zagotovo še pridem.«

Simona Novak: »Odlična zabava, za tako nizko ceno vstopnice toliko odličnih glasbenih skupin. Upam, da kmalu pripravite kaj podobnega.«

In kaj je o našem brucovanju povedala še nastopajoča Nina Pušlar?Take koncerte kot je bil v Mestinju, ne doživiš pogosto. Enastavno vse se je poklopilo – vzdušje, publika, igranje ... in imeli smo fenomenalen večer. To je bil moj prvi koncert v vaših krajih in definitivno si ga bom zapolnila. Uživala sem od prve do zadnje minute in še enkrat hvala KŠŠO za povabilo. Upam, da se kmalu spet vidimo!

NOVICE

5NOVICE

»Moj misterij« - pogovor z Mojco Žerak9. marca smo si v Kulturnem domu, v Šmarju pri Jelšah lahko ogledali monodramo – Moj misterij, ki jo je uprizorila, in s pomočjo Barbare Rehar tudi zrežirala, Mojca Žerak iz Rogaške Slatine. Ker njeno ime v slovenskem gledališču še ni prepoznavno, smo želeli o njej in njenem gledališkem udejstvovanju izvedeti kaj več.

Kakšen je tvoj začetek igralske poti/kdaj si se prvič srečala z gle-dališčem?

Z dramsko igro sem se zače-la ukvarjati že v osnovni šoli, kjer smo pripravljali prve predstave (npr. Sneguljčico, Muco Copatarico ipd.) Nadaljevala sem v srednji šoli (ŠCRS), kjer sem v drugem letniku s prof. Dubravko Berc Prah pripravila svojo prvo monodramo, zelo pre-prosto zgodbo Mihe Mazzinija. S to monodramo sem se predstavila tudi na Vizijah v celjskem gledališču. V četrtem letniku srednje šole sem po-stala članica gledališke skupine Slat-na teater, s katero smo pripravili tri produkcije. Ker je potem ta skupina nehala delovati, nisem več nastopala in sem začela pogrešati oder. Rav-no zato, sem se odločila, da začnem sama delati v tej smeri in sem tako z Barbaro pripravila Moj misterij.

Glede na to, da so odzivi kritikov po izidu dela Misterij žene v večini bili precej ostri, kako to, da si se ti odločila ravno za Zofko Kveder in omenjeno delo?

Moj misterij je prirejen po zbirki črtic Misterij žene, ki jih je napisala ena iz-med prvih slovenskih pisateljic Zofka Kveder. Zofka Kveder je poleg tega, da je pisala o problematiki žensk v svojem času, bila tudi urednica šte-vilnih revij za ženske, prav tako je na sploh v javnosti poudarjala po-membnost emancipacije žensk. Za Kvedrovo sem se odločila predvsem zato, ker se na njeno delo prevečkrat pozabi. V šolah se jo zgolj omeni, včasih še to ne, njena dela se sploh ne prebirajo, ko sem ljudi spraševala, če poznajo Zofko Kveder, sem v ve-čini primerov dobila odgovor: »Ime mi je znano, poznam pa ne.« No, jaz osebno pa verjamem, da če so že vsi naši začetni pisatelji, pes-niki, dramatiki tako zelo pomembni, je pomembno vedeti tudi, kdo so bile ženske, ki so soustvarjale slovensko književnost. Še posebej zato, ker so

delovale v času, ki ženskam umetni-cam ni bil najbolj naklonjen. Zofka Kveder pa je kljub temu vztrajala in tudi uspela. 

Kako je zgledala priredba črtic?

V zbirki Misterij žene Zofka Kveder predstavi zgodbe različno starih žensk z zelo različnimi težavami. Iz teh zgodb sem izbrala dele, ki so se mi zdeli najbolj zanimivi za predsta-vitev v monodrami, uredila sem jih in jim dopisala uvod.

Si celotno dramo pripravila sama ali ti je še kdo pomagal?

Pri sami režiji monodrame mi je po-magala Barbara Rehar (skupaj delu-jeva kot neformalno društvo Žaluzi-je), prav tako pa je Barbara posnela in zmontirala posnetke, ki so se med monodramo predvajali v ozadju.

Posnetki so bili odlično pripravl-jeni, saj so nazorno predstavljali dogajanje monodrame in še lažje »vživetje«. Kaj je bil tvoj namen po-snetkov, od kod ideja zanje?

S posnetki, na katerih popačeno in pretirano prikazujeva težave, s ka-terimi se spopadajo/mo sodobne ženske, sva želeli potegniti neko nit med preteklostjo (samo besedilo monodrame) in sedanjostjo, saj kl-jub temu, da mislimo, da smo ženske res dosegle popolno samostojnost, enakopravnost in svobodo, včasih pozabimo, da temu ni čisto tako in da bi bilo treba o tem še vedno go-voriti. Ravno zato smo monodramo izvedli 9. 3., en dan po dnevu žena.

Omenila si društvo Žaluzije. Nam poveš kaj več o tem? Žaluzije so neformalno društvo, ki sva ga ustanovili z Barbaro Rehar. Za ustanovitev tega društva sva se odločili zato, ker imava obe veliko idej za različne projekte (dva sva se-daj že izvedli, v tem letu pa jih pri-pravljava še kar nekaj.) Projekti so

povezani z glasbo, gledališčem, poe-zijo ... Umetnostjo na sploh in ker ta-kih projektov v naši okolici nihče ne izvaja, sva ustanovili (sicer zaenkrat popolnoma neformalno, saj sva obe zelo slabi s papirologijo :)) društvo Žaluzije. Prvi projekt sva izvedli 4. 1. v prostorih MSORS-ja. Projekt se je imenoval Pesniki citirajo rokerje (če vas zanima, kaj več o tem, poglejte na naši FB strani Žaluzije), drugi pa je Moj misterij. Tu bi še rada omeni-la, da sva z Barbaro pripravljeni so-delovati s komerkoli, ki ima ideje za kakšen projekt, tako da če je kdo zainteresiran, nama lahko piše na FB stran. Aja, pa vsi lepo vabljeni, da laj-kate Žaluzije. :)

Začetni korak, ki je navadno najtež-ji, si torej že naredila. Kakšni pa so načrti za prihodnost – mislim kar se igralstva/gledališča tiče.

Hm, načrti za prihodnost so zaenkrat malo nejasni, pa ne samo glede igral-stva. :) Kakorkoli, najprej me seveda čaka ponovitev monodrame, glede na to, da sem pa pri ustvarjanju in izvajanju Mojega misterija tako zelo uživala, bom zagotovo v prihodn-je pripravila še kakšno monodramo, saj sem ravno med pripravami na misterij ugotovila, da raje in z večj-im užitkom pripravljam monodrame, kot pa sodelujem v gledališki skupini, saj imam pri monodrami odprte poti glede vsega, režije, scene, teksta ... Kakorkoli, ja, zagotovo bom pripravi-la še kakšno monodramo. :)

Še kakšna beseda za konec?

Izvedbo monodrame je za neformalno društvo Žaluzije omogočil KŠŠO, za kar se jim iskreno zahvaljujeva obe z Barbaro. Vse tiste, ki pa niste bili na premieri, lepo vabim 5. 4. v Kulturni center v Rogaški Slatini na ponovitev Mojega misterija.

(Natalija Šraml)

6NOVICE

V Kozjem ponovno stand upV soboto, 2. 3. 2013, je Klub študentov šmarske regije in Obsotelja v sodelovanju s Klubom mladih Kozje, izvedel prvega v nizu stand up večerov v Kozjem. Po dveh letih se je tako v kinodvorano Kozje vrnil stand up. Po uspešnem prvem večeru, ko so nas zabavali Tin Vodopivec in Vid Valič ter druščina, smo tokrat gostili Aleša NOVAKA, Boštjana Gorenca – PIŽAMO ter Perico JERKOVIĆA.

Po uvodnem pozdravu skoraj zapolnjene dvorane, je na oder stopil povezovalec večera Aleš, ki je počasi dvigoval temperaturo. Občinstvo je kaj kmalu dodalo svoje, ko je z glasnimi aplavzi in sme-hom pomagalo nastopajočim z čudovitim vzdušjem. Vsekakor je vsem lepše in lažje, če se smeh in dobra volja razlegata po dvorani. Aleš je tako dvigoval temperaturo in napovedal naslednjega nastopajočega, Boštjana Gorenca – Pižamo.

Pižama je že uveljavljeno ime na slovenski sceni, saj se je pojavljal tudi na televiziji. Razveselil nas je s tem, da si je vzel čas in nekoč raziskal kulturo na Kozjanskem in izpostavil Jenkija. Pižama se je po kratki osebni predstavitvi, kjer seveda ni skoparil s šalami na svoj račun, obdregnil tudi na novejše dogodke, nas popeljal nakupovat ob super četrtkih ter navdušil za neverjetno eksploziv-no in dramatično partijo šaha.

Seveda se je temperatura še stopnjevala in Pižama si je prislužil ogromen aplavz gledalcev. Svoje je kaj kmalu dodal še Perica Jerković, ki je najprej povedal nekaj, za nekoga ne očitnih, dejstev o sebi in svojem izvoru. Zabaval nas je s svojimi zgodbami iz srednje kovinarske šole in požel bučen aplavz. Popeljal nas je na daljno Kitajsko in nam predstavil nekaj njihovih specialitet. Perica je ob velikem aplavzu prepustil mesto ponovno povezovalcu večera Alešu. Na koncu nam je Aleš predstavil še nekaj svojih študentskih pripetij in nam tudi povedal svoje predloge za izhod iz krize.

Na koncu predstave so vsi nastopajoči prejeli darilo našega pokrovitelja podjetja Štus D‘esign, ki ga podelimo vsem nastopajočim v Kozjem. Velika zahvala za organizacijo dogodka gre naslednj-im: Radio Rogla, Rogaške Novice, Občina Kozje in EKOD Buče.

(Iztok Štus)

7

Ponovno štipendije za mladoletne dijake13. marca je vlada pripravila predlog novega zakona o štipendiranju. Zakon je pripravljen z organizacijama študentov in dijakov, njegova največja novost pa je, da vrača štipendije za mladoletne dijake. Kot je pojasnil minister Andrej Vizjak, je zakon o uveljavljanju pra-vic iz javnih sredstev ukinil štipendije za mladoletne dijake in nekoliko povišal otroške dodatke. Po uvedbi tega pa se je izkazalo, da višji otroški dodatek niti približno ni za-dovoljil vsega tistega, kar je umik štipendij za mladoletne dijake odnesel. Na študentski organizaciji so ocenili, da bo na podlagi novega zakona štipendijo na novo pridobilo 7000 dijakov in študentov.

PEREČE

Višina štipendijeV otroški dodatek ne bodo posegali, zato se štipendija za mladoletne dijake glede na višino štipendije, ki jo imajo pol-noletni dijaki, prepolovi. Štipendija za polnoletne dijake je v razponu od 70 do 190 evrov, odvisno od premoženja druži-ne, štipendija za mladoletne dijake pa bo znašala od 35 do 90 evrov.

Na ministrstvu so izračunali, da jih bo vrnitev štipendij mla-doletnim dijakom stala približno 18 milijonov evrov na leto, ki jih bodo po Vizjakovih besedah zagotovili s koncesijsko da-jatvijo iz študentskega dela ter iz naslova začasnega in ob-časnega dela upokojencev, ki je tudi obremenjeno s 25-od-stotno dajatvijo.

Prejemanje več štipendij hkratiKot navajajo na ministrstvu, predlog zakona določa nove vrs-te štipendij, omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, s čimer se posamezniku odpirajo možnosti za višjo štipendijo in uvaja deficitarne štipendije. To pomeni, da bodo dijaki ali študenti lahko hkrati prejemali državno in deficitarno oziro-ma kadrovsko štipendijo ali Zoisovo in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo, pri čemer višina združene štipendije ne bo navzgor omejena.

Na področju kadrovskega štipendiranja sta bistveni novosti dve: poskusno leto spoznavanja med delodajalcem in štipendistom ter enomesečna delovna praksa, ki jo kadrovski štipenditor zagotovi štipendistu z namenom, da se bolje spoznata. Višji je tudi delež so-financiranja države, ki tako znaša do 70 odstotkov celotne kadrov-ske štipendije, vendar ne več kot 40 odstotkov minimalne plače.

(N. Š.)

8

Mladi lažje do zaposlitve?Državni zbor je 5. 3. 2013 sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela. Začela bosta veljati 30 dni po objavi v uradnem listu. Za mlade se bodo z re-formo trga dela nekatera problematična razmerja pri zaposlitvi spremenila na bolje. Minister za delo, dru-žino in socialne zadeve Andrej Vizjak je poudaril, da je bilo leta 2011 v Sloveniji za določen čas sklenjenih kar 83,7 odstotka vseh na novo sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Verjame, da začasne zaposlitve predstavl-jajo družben problem, ker mladi tako težje načrtujejo prihodnost in družino.

Predstavljamo nekaj novosti in poudarkov, ki jih prinaša reforma:Pogodba za določen čas- Za delodajalca postaja manj zan-imiva, ker bo prek višjega prispevka za zaposlovanje bolj davčno obre-menjena. - Tudi mladim se bo po izteku po-godbe za določen čas izplačevala odpravnina. Do odpravnin bodo po novem upravičeni tudi zaposleni, ki v okviru poskusnega dela ne bodo izpolnili pričakovanj delodajalca in bodo prejeli oceno neuspešno. Odpravnine bodo po novem nižje, omejena bo tudi upravičenost do odpravnine ob upokojitvi. Do te bodo upravičeni tisti zaposleni, ki bodo pri delodajalcu zadnjih deset let.

Pogodba za nedoločen čas:- Če bo delodajalec osebo takoj zaposlil za nedoločen čas, mu dve

leti ne bo treba plačevati prispevka za zaposlovanje.

Poskusno delo:- Mladi bodo tudi v času poskus-nega dela, ki je sedaj omejeno na največ 6 mesecev, upravičeni do odpravnine.

Pripravništvo:- Delen korak naprej je narejen tudi pri volonterskem pripravništvu, saj so mladi po novem upravičeni do povračila stroškov v zvezi z delom.

Na zavod že v času odpovednega roka- Delavec, ki bo prejel odpoved po-godbe o zaposlitvi, se bo po novem lahko prijavil v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka in se na ta način hitro aktivno vključil v iskanje zaposlitve.

Po novem krajši odpovedni roki Z začetkom veljave reforme se obetajo krajši odpovedni roki. Če

so bili najdaljši doslej 120 dni, bodo roki po novem največ 80-dnevni, do teh bodo v primeru odpovedi pogodbe upravičene osebe, za-poslene več kot 25 let. V primeru trajanja zaposlitve do enega leta bo pri redni odpovedi odpovedni rok 15 dni, od enega do dveh let bo rok 30 dni, pri zaposlenih več kot dve leti pa se bo za vsako dodatno leto zaposlitve odpovedni rok podaljšal za dva dneva, vendar največ do 60 dni.

Plačan odmor, dodatek na delovno dobo in povračilo prevoza ostajajoReforma ne posega v plačani odmor za malico in dodatek na delovno dobo. V zvezi z zadnjim je mogoč drugačen dogovor v kolektivni pogodbi. Prav tako os-taja pravica do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, v primeru, da delavec naknadno spremeni bivališče, pa je višina povračila odvisna od dogovora.

Več pravic za ekonomsko odvisne delavceReforma med drugim zvišuje prag pravic, ki jih imajo tako imenovani ekonomsko odvisni delavci, denimo umetniki ali novinarji, ki so preko espejev stoodstotno angažirani pri enem delodajalcu. Njihov položaj se z reformo v določenem delu izenačuje s položajem tistih, ki so redno zaposleni.

Ukrepi za preprečevanje zlorabReforma zmanjšuje možnost zlorab pri tako imenovanem veriženju pogodb za določen čas. Po veljavni zakonodaji se to namreč prekine takoj, ko se malenkostno spremeni narava dela, kar so delodajalci po besedah ministra Vizjaka s pridom izkoriščali. (N. Š.)

PEREČE 8

9

Tvoja prihodnost je moja prihodnostNa zasedanju Sveta EU za zapo-slovanje so sprejeli program t.i. jamstev za mlade (Youth guaran-tee). Na podlagi shem jamstev za mlade bodo morale države čla-nice EU izvesti ukrepe, s katerimi bodo zagotovili, da se mladim do 25. leta v štirih mesecih po nastanku brezposelnosti ali po pridobitvi formalne izobrazbe zagotovi kakovostno ponudbo za zaposlitev, izobraževanje, vajeni-štvo ali pripravništvo.

Evropski svet za to zagotavlja 6 milijard evrov v obdobju od 2014-2020. Sredstva bodo namenjena ukrepom , ki bodo skladni s smer-nicami in zaposlovanju mladih, ter regijam, kjer je bila brezposelnost mladih v letu 2012 večja kot 25 %. ŠOS se pridružuje tej pomembni pobudi, ker zadnji statistični rezul-tati kažejo, kako kritična je brez-poselnost mladih. Januarja 2013 je bilo v Sloveniji registriranih 29.399 brezposelnih mladih, starih do 29 let, od tega je 11.303 starih do 25 let, med 25. in 29. letom pa ta šte-vilka znaša kar 18.096. Glede na tako visoko število, bi bilo potreb-no v Sloveniji, v ukrepe Jamstva za mlade vključiti tudi to starostno skupino.

Cilj ukrepa je:- Preprečevanje socialne izključe-nosti mladih.- Olajšanje prehoda iz sistema izo-braževanja na trg dela.- Zagotavljanje zaposlitve ali vkl-jučitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter druge ustrezne ukrepe v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti.- Nadgradnja že pridobljenih in osvajanje novih kompetenc z na-menom izboljšanja zaposljivosti.- Oblikovanje standardov na področju izobraževanja in uspo-sabljanja za mlade za namene izboljšanja njihove zaposlitve in življenjskih priložnosti. 

Kako rešiti problem zaposlovanja mladih?- Da je potrebno pri reševanju problema zaposlovanja mladih v programe vključiti tudi mlade do 30 leta starosti.- Da se povabi tudi ostale socialne partnerje, predvsem mlade, k pri-pravi programov za reševanje brez-poselnosti mladih.- Da je potrebno narediti več na področju povezave med izobraže-vanjem in trgom dela, predvsem z vzpostavitvijo programov, ki bodo mladim pomagale vstopiti na trg dela, kot so urejena in dostopna pripravništva.- Da je potrebno spodbuditi nači-ne zapisovanja in beleženja tako formalnih kot neformalnih znanj, predvsem iz vseh oblik dela, ki jih mladi opravljajo;- Da je potrebno več narediti na področju karierne orientacije za mlade v obdobjih, ko se odločajo o svojem nadaljnjem izobraževanju.

Primeri iz držav EUJamstva za mlade v tujini poznajo že dalj časa, spodbudni pa so tudi rezultati, ki so jih z izvajanje pro-jekta dosegli.

AVSTRIJA je ena izmed prvih, ki je to uvedla. Ukrep zagotavlja mladim, da v štirih mesecih po nastopu brezposelnosti dobijo za-poslitev ali vajeništvo in poklicno usposabljanje. Avstrija ima najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih v starostni skupini do 24. leta in si-cer 8,5 %.

FINSKA je uvedla Jamstvo za mlade že leta 1996. Sprva je ukrep zagotavljal zaposlitev ali nadaljne izobraževanje mladim do 25. leta, nedavno pa so ta ukrep razširili na mlade diplomante do 30. leta starosti.

DANSKA je uvedla Jamstvo za mlade leta 1990. Prvotno je bil ukrep namenjen 18 in 19 letni-kom, ki so bili brezposelni in niso imeli dostopa do ugodnosti in prejemkov za primer brezposel-nosti. Ukrep se je kasneje razširil za mlade do 30. leta. Ukrep je bil usmerjen na poklicno usposabl-janje in izobraževanje. Pozitivni učinki ukrepa so se pokazali že na začetku.

ŠVEDSKA je uvedla Jamstvo za mlade že leta 1984. V ukrep so vključeni mladi do 24. leta, ki jim v roku treh mesecev po nastopu brezposelnosti zagotavlja ali za-poslitev ali usposabljanje.

(N.Š.)

PEREČE

3, 2, 1 ... akcija Gremo na BEST-ov poletni tečaj v IstanbulVse se je začelo pred skoraj petimi leti, ko so me prijateljji iz študent-skega doma vztrajno prepričevali, da se moram pridružiti študentski organizaciji BEST. Najprej sem bila malce skeptična, saj je BEST (Bo-ard of European Students of Tech-nology) mednarodna organizacija študentov tehnoloških smeri, moj študij pa je čisto netehnološko usmerjen, vendar so mi prijatelji zagotavljali, da bo BEST spremenil moj način razmišljanja in življenja ter da bodo BEST-ovi trenutki najlepši trenutki, ki se jih bom spominjala še na »stara leta«. Ker je bilo prijateljem nemogoče reči »ne«, sem obljubila, da se udeležim BEST-ovega sestanka. BEST me je, kjub smeri študija, sprejel odprtih rok in tako sem tudi sama postala del njega.

Udeležila sem se kar nekaj BEST-ovih dogodkov v tujini ter zmeraj pomagala pri organiziranju in izva-janju dogodkov, ki smo jih pripravili

v mariborski lokalni BEST skupini. Na moji »to do listi« pa je še ved-no ostajala prijava na BEST-ove sezonske tečaje (tj. tečaje, ki jih vsako sezono BEST organizira za vse evropske študente, tudi tiste, ki niso člani te organizacije) – vse do lanskega leta, ko sem se končno prijavila na poletni tečaj.

Odločitev za prijavo je bila zelo spontana. Nekaj dni pred zaključ-kom prijav sem na BEST-ovi spletni strani pregledala vse opise poletnih tečajev, bolj iz radovednosti, kate-re različne tečaje lokalne skupine pripravljajo to poletje. Pritegnil me je tečaj z naslovom 3, 2, 1 Action! BEST Istanbul Presents: Once upon a time in Istanbul ..., bolj za šalo kot zares sem napisala motivacijsko pismo ter se prijavila na tečaj. Po nekaj tednih sem izvedela, da sem sprejeta in se šele takrat zavedala, da se bo moje poletje pričelo v Is-tanbulu, ogromnemu mestu, kjer se združita Evropa in Azija.

V Istanbul sem potovala skupaj s fantom iz sosednje Avstrije, v Zag-rebu pa sta se nama na vlaku pri-družili še Hrvatici. Dogovorili smo se, da si pred začetkom poletnega tečaja ogledamo Beograd in So-fijo. Naše popotovanje po Balka-nu je bilo zelo zanimivo, še toliko bolj ker se pred potovanjem med sabo nismo poznali, tako da smo že v Turčijo prispeli polni lepih in nepozabnih vtisov, ti pa so se med poletnim tečajem le še stopnjevali.Glavni temi 10-dnevnega poletne-ga tečaja sta bili snemanje kratkih filmov in spoznavanje dela reži-serja. Tečaja se je udeležilo 22 ude-ležencev iz 14 različnih evropskih držav. Vsak udeleženec je moral za tečaj plačati 40 €, v to ceno pa so bili vključeni prenočišče, hrana, prevozi in ogledi po Istanbulu.

Po spoznavnem dnevu so nas or-ganizatorji peljali na fakulteto, kjer smo naslednje dneve imeli preda-vanja, nam predstavili podrobnosti

10ŠTUDENT V TUJINI

tečaja in urnik, nato pa nam pripra-vili kratek tečaj turščine. Popoldne smo spoznavali mesto ter si ogle-dali nekaj pomembnejših zname-nitosti. Sprehodili smo se mimo Galatskega stolpa do naravnega pristanišča Zlati rog, nato pa pot nadaljevali proti Hagiji Sofiji, ne-kdanji patriarhalni baziliki, kasnejši mošeji ter danes tudi najbolj znane-mu istanbulskemu muzeju in Modri mošeji oz. mošeji sultana Ahmeda s šestimi minareti, ogledali pa smo si tudi Veliki Bazar, kjer se nahaja na stotine majhnih trgovinic.

Tretji dan smo pričeli s predavanji na fakulteti. Naš predavatelj, mlad in uspešen istanbulski režiser, nam je na preprost in zabaven način predstavil podrobnosti, ki so po-membne pri snemanju. Naslednje dneve pa se je pričelo praktično delo – razdelili so nas v skupine in vsaka je morala posneti kratek film na vneprej določeni lokaciji. Vsaka skupina si je najprej ogledala loka-

cijo snemanja, si zabeležila svoja opazovanja, potem je bilo potreb-no napisati scenarij, določiti igralce in režiserja, pričeti s snemanjem, za konec pa je sledila še montaža. Na zaključni prireditvi, kjer smo si ogledali vse posnete filme, pa smo bili vsi zadovoljni z uspešno opravl-jenim delom.

Glavni namen tečaja je bil res spo-znavanje dela režiserja, vendar smo vseeno imeli dovolj časa za razis-kovanje mesta ter medsebojnega druženja. Organizatorji so nas pel-jali še na ogled palače Dolmabahçe ter bližnje pivovarne, nas presenetili z obiskom plaže in pripravili poseb-no nedeljsko presenečenje – izlet z ladjo. Ves dan smo preživeli na lad-ji, pluli po ožini Bosporja, plavali v Marmarskem morju ter seveda po-skrbeli za pravi »boat party«.

Zabavni pa niso bili le dnevi, am-pak tudi večeri, ko smo se družili na različnih zabavah. Najzanimi-vejši so zagotovo bile mednarodni večer, na katerem je vsak tečajnik predstavil hrano in pijačo svoje dr-žave, turški večer, kjer smo dodob-ra spoznali turške običaje in njiho-vo kulinariko, ter »pub crawling«, kjer smo bili razdeljeni v manjše skupine ter med sabo tekmovali, katera bo obiskala največ barov in izpolnila čim več nalog, ki so nas tam čakale.

Spoznavanje novih krajev, kultur, navad in običajev, prijateljev, nore zabave in neprespane noči – zago-tovo nepozabna dogodivščina, ki se je bom še dolgo spominjala. In ja, prijatelji so resnično imeli prav.

(Kaja Krajnc)

11ŠTUDENT V TUJINI

Mešane borilne veščine za vse, ki ste naveličani običajne rekreacijeČe se vam večina telesnih dejav-nosti zdi preveč dolgočasnih, vas bo navdušila rekreacija, ki jo KŠŠO za vas organizira vsak petek zve-čer v Šmarju pri Jelšah. Žiga Lo-jena smo povprašali, kako poteka takšna oblika vadbe.

Kaj so mešane borilne veščine?Mixed Martial Arts ali po slovensko mešane borilne veščine (znane tudi pod imenom free fight, ul-timate fight) vključujejo različ-ne tehnike bojevanja. Vsebujejo najučinkovitejše prvine boksa, kickboxa, tajskega boksa, vale tuda, brazilskega jiu-jitsu-a, juda in rokoborbe. Skupek naštetih teh-nik omogoča obvladovanje vseh položajev v borbi (stoje, v klinču, na tleh), kot tudi uporabo različnih udarcev, brc, metov, vzvodov, za-klepov, davljenj …

Ta oblika borilnih veščin se kot šport zadnja leta vse bolj uveljavlja po svetu in je trenutno najhitreje rastoči šport v Ameriki. Zaniman-je zanj počasi a vztrajno narašča

tudi v Evropi. Na račun nepred-vidljivosti v borbah velja za enega izmed atraktivnejših borilnih špor-tov.

Mnogi ljudje gledajo na ta šport kot na mahanje z rokami, ampak v resnici je v tem veliko tehnike, borbenih načrtov, psihične pri-pravljenosti, lahko bi rekli, da gre za »človeški šah«.

Treningi bazirjo na razvijanju fizič-ne, kakor psihične pripravljenosti, kardio vadbe in večanju moči.

Kako poteka rekreacija?Prvi del treninga je namenjem stand-up borbi (muay thai,boks, kickboxing), učenju ročnih, nožnih udarcev in udarcev s koleni in ko-molci. Tehnike, ki so nujno potreb-ne za borbo na kratki distanci in v »klinču«.

V drugem delu treninga pa se po-svetimo borbi na tleh oz. parterju. Ta bazira na podiranju nasprotni-ka, vzvodov in davljenju, s katerimi

prisilimo nasprotnika do predaje. Tukaj se predvsem uporabljajo tehnike BJJ (Brazilian Jiu-Jitsu). Zadnji del treninga je sestavljen iz »sparringa« (borba ki poteka na 50 % moči), kjer borec s partner-jem preizkusi svojo tehniko.

12ZDRAVJE IN ŠPORT

Dobri razlogi za borilni šport:

Izboljšuje disciplino. Borilni šport se začne tako, da si človek postavi cilj, potem pa se po posameznih korakih uči, kako ga postopoma doseči.

Krepi telo, pozitivno pa vpliva tudi na male sive celice. Kakovostna vadba borilnega športa izboljšuje koordinacijo in gibčnost.

Krepi samozavest in uravnovešenost. Omogoča, da pozabite na jezo, strah in druge občutke, ki škodijo zdravju.

(Žiga Lojen)

13ZDRAVJE IN ŠPORT 13

Dolge in mrzle zime je, vsaj upam, da konec. Narava se počasi pre-buja iz zimskega spanja, kar lah-ko najprej opazimo, ko zacvetijo prve pomladanske rož‘ce. In od teh znanilcev pomladi ima lah-ko naše zdravje ogromne koris-ti. Tudi mi smo namreč čez zimo malo »zaspali« pri skrbi za svoje telo, manj telovadili, več jedli, kar seveda pusti posledice. Zato pa nam narava vsako pomlad postre-že s paleto zdravilnih rastlin, s ka-terimi lahko prečistimo, okrepimo telo in si naredimo zaloge doma-čih maž za zimske dni. In katere so te zdravilne rastline in kakšne so njihove koristi?

TROBENTICA Trobentice so ene prvih rastlin, ki nas razveselijo po dolgi zimi. Veselimo pa se jih lahko tudi zaradi njene vsestran-ske zdravilne moči. Uporabni so pred-vsem cvetovi in korenine. Koristna je za prečiščevanje dihal, za izkašljevan-je, tako da čaj trobentic uporabimo pri prehladu, kašlju, gripi, bronhitisu in pl-jučnici. Zelo dobro odvajajo tudi vodo, cvetovi trobentice pa krepijo srčno mišico, lepo pomirjajo in pomagajo pri nespečnosti, hkrati pa lajšajo trebušne krče. Mazilo narejeno iz listov pa so včasih uporabljali za hitrejše celjenje ran.

REGRATRegrat je dobro znano živilo in preiz-kušeno ljudsko zdravilo. Je izredno hranilna rastlina in z njegovim uživan-jem si lahko krepimo zdravje. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in rudnin. Med drugim vsebuje več vitamina A kot korenje. In kakšni so njegovi zdravilni učinki? Regrat vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja, ker vsebuje grenčino, spod-buja odvajanje vode, pomaga tudi pri motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem, pospešuje raztapljanje žolčnih kamnov, kot velika pomoč se izkaže pri blaženju težav revmatičnih

bolnikov, blagodejno učinkuje tudi na jetra in kar bo razveselilo predvsem pripadnice nežnejšega spola, ima an-ticelulitni učinek. Ja, seznam je dolg, zato naj bo regrat letošnjo pomlad stalnica na vašem jedilniku! ČEMAŽ V svoji prehrani ponavadi uporablja-mo česen, ki je znan po svojih zdravil-nih učinkih, mnogo manj pa poznamo čemaž, ki ima še več zdravilnih last-nosti. Tako čemaž izboljšuje aktivnost želodca in črevesja, niža vročino, de-luje očiščevalno na celo telo, znižuje pritisk, blagodejno deluje pri uravna-vanju visokega holesterola in še in še bi lahko naštevali. Zaradi visoke vseb-nosti žvepla pa se to vsestransko zeliš-če uporablja tudi za zdravljenje kožnih alergij in izpuščajev. Pa vendar, paziti moramo, da ga ne uživamo v preve-likih količinah, saj lahko v nasprotnem primeru razdraži prebavila. Kot zani-mivost pa: po dolgem zimskem spanju ga zaradi očiščevalnih lastnosti uživajo tudi medvedi, torej zakaj si ga po dolgi zimi ne bi privoščili tudi mi?

KOPRIVEKo nekdo omeni koprivo, najprej po-mislimo na to, da nas speče, kadar se dotakne naše gole kože, toda ta rastlina ima prenekatere prednosti in uporabnosti. Tako jo npr. že od nekdaj uporabljajo za čiščenje organizma, pospeševanje presnove in izločanje strupenih snovi iz telesa. Učinkovito deluje tudi na sečne poti in odvaja vodo iz telesa. Med njene lastnosti se šteje tudi to, da znižuje krvni sladkor in pomaga pri revmatičnih bolečinah. Pozitivne učinke ima tudi na kožo, saj zdravi ekceme in artritične probleme. S koprivami je mogoče zaustaviti krvavitev, saj vsebujejo sredstvo za strjevanje krvi, olajša težave s hemoroidi, pomaga pri blažjih opeklinah in hujših menstrualnih ciklusih. In še več – koprive pomagajo pri zdravljenju nekaterih simptomov alergije in napadih astme, saj čistijo dihalne poti. Torej, ko naslednjič vidite

koprive, pomislite na vse pozitivne učinke, s katerimi lahko ta rastlina pripomore k vašemu zdravju.

PLJUČNIKŽe ime pove veliko, in sicer da pomaga pri pljučnih boleznih, prehladu dihal, gripi, kašlju, hripavosti, astmi, bronhitisu pa tudi pri telesni oslabelosti in slabokrvnosti. Uporablja se predvsem čaj pljučnika. Ker pa rastlina vsebuje tudi nekatere alkaloide, jo lahko uporabljamo le nekaj tednov na leto.

SMREKOVI VRŠIČKISmrekovi vršički so sestavina, ki pre-prosto ne sme manjkati v nobeni do-mači lekarni, saj že od nekdaj velja za najboljše zdravilo, ki uspešno zdravi prehlad in kašelj. Najbolje učinkuje kot sirup, saj le ta pomirja kašelj, razkužu-je dihalne poti, deluje blagodejno na dihala, pospešuje prekrvitev sluznice dihalnih poti in jo krepi, obnavlja in va-ruje, blaži vnetje grla in hripavost. Ker pa sirup vsebuje tudi veliko vitamina C krepi splošno odpornost, poživlja telo in duha ter preganja utrujenost. Poleg vseh že naštetih zdravilnih učinkovin pa je dober tudi za čiščenje krvi in pri krvavitvah dlesni. Za zunanjo uporabo pa smrekove vršičke lahko uporablja-te tudi za razvajanje v osvežilni kopeli. Nekaj smrekovih vršičkov enostavno dodate h kopeli, ki jo popestrite še z eteričnim smrekovim pripravkom. Takšna kopel odpira dihalne poti, po-spešuje krvni obtok ter celjenje ran in čisti celoten organizem, vendar vam takšne kopeli ne priporočamo, če ima-te občutljivo kožo, povišano telesno temperaturo, astmo, oslovski kašelj ali težave s srcem.

(Nataša Fajs)

Zdravilna moč pomladnih rastlin

14

Popolni s pomladnimi maskami za obrazKoža je po končani zimi običajno brez sijaja, dehidrirana zaradi mraza, primanjkuje ji vitaminov, zato ji privoščimo kakšno masko. Maske za obraz lahko kupimo že pripravljene, tisti, ki prisegate na domačo kozmetiko, pa si masko lahko pripravite kar sami. Slednje namreč ne vsebujejo kemikalij in so zato bolj učinkovite.

Glavna sestavina mask so sezonsko sadje in zelenjava, med in različna naravna olja, ki izboljšajo prekrva-vitev ter očistijo in napnejo kožo na obrazu. Masko nanesemo le na dobro očiščeno kožo, priporočljiva je tudi predhodna uporaba parne kopeli. Za suho kožo ne uporabl-jamo mask, ki se na koži posušijo, ker s tem vase vsrkajo vso vlago, ki jo koža potrebuje. Presuhi maski vedno dodajmo žličko rastlinskega olja. Masko, ki se posuši, uporabi-mo za nečisto, mastno kožo, saj s tem povzročimo, da maska vpije odvečne maščobe. Sveže pripravl-jeno masko takoj nanesemo na ob-raz in na predel vratu. Masko pusti-mo delovati približno 20 minut.

1. Maska iz jagodJagode so se že pričele pojavljati v trgovinah in na tržnicah. Dve si prihrani za obrazno čistilno masko. Jagode vsebujejo silicilno kislino, ki čisti kožo in jo vsebuje paleta dru-gih izdelkov, namenjenim čiščenju kože. Jagodi očisti in nareži na ko-ščke, skupaj s kislo smetano in oliv-nim oljem pa ju zmešaj v mešalniku. Nanesi na obraz in pusti 5-10 min, da deluje, nato dobro speri. Osta-nek maske dobro pokrij in shrani v hladilniku. Zadostuje za vsaj šest nanosov.

2. Skutina maskaSestavine, ki jih vsebuje maska iz skute, negujejo kožo ter odstrani-jo mrtve kožne celice. Poleg tega vsebujejo kalcij in selen, ki prepre-čujeta staranje kože. Zmešaj žlič-ko skute, žličko kisle smetane ter dodaj dve žlički mletih mandeljev ali žličko mlete ajde. Nanesi masko za 20 minut, nato masiraj obraz dobro minuto in na koncu speri z mlačno vodo. Kot običajno za

ješ? Zmešaj eno banano v elek-tričnem mešalcu, da dobiš pire, ki mu nato dodaj nekaj olivnega olja in nekaj kapljic sveže ožetega limoninega soka. Mešanico nanesi na obraz in vrat ter pusti delova-ti od 10 do 15 minut. Obraz nato speri z vodo in nanesi vlažilno kremo.

4. KumareKumarična maska skupaj s popro-vo meto deluje protivnetno. Liste mete skupaj z olupljeno kumaro zmešaj v mešalniku ter kumari od-strani semena. Stepen beljak in trd sneg dodaj v zmes. Deluje naj 20 minut. Kumare lahko tudi prepros-to narežete in položite na obraz.

5. Korenčkova maska za obraz- 1 žlica korenčkovega soka- 1 žlička medu- 10 kapljic limoninega soka- 1 žlica moke

Sestavine dobro zmešaj in nanesi na obraz. Pusti delovati 20 minut, nato speri s toplo vodo. Uporabiš lahko le sveže iztisnjen korenčkov sok.

3. Maska iz bananTa maska odlično neguje kožo in jo lahko naneseš vsako jutro, pre-den zapustiš dom. Maska vsebuje veliko vitaminov in nudi tvoji koži energijo za cel dan. Kaj potrebu-

ZDRAVJE IN ŠPORT

Popolni s pomladnimi maskami za obraz

Rogaška Slatina nekoč – prvi del

15PROSTI ČAS

»Vse se je začelo, ko sem našel kovinsko škatlo.« Tako nam je povedal Robert Reich, ki je zaslužen za to, da si lahko eno izmed občin KŠŠO-ja ogledamo v fotografiji. Saj veste, le ena pove več kot tisoč besed. Gospoda Reicha smo povprašali, kako se je njegovo zbiralstvo začelo.

Moje ime je Robert Reich in že od malega živim v Rogaški Slatini. Tu so živeli moji stari starši, star-ši, tako da sem tretja generacija »Slatnčanov«.

Fotografije in razglednice, ki jih vidite, so samo delček moje zbir-ke, ki jo dopolnjujem že precej let. Zbirka trenutno zajema okoli tisoč razglednic, fotografij in opisov Rogaške Slatine. Poleg Rogaške je tudi nekaj tisoč razglednic ostalih Slovenskih mest in krajev. Zbirka obsega še stare voščilnice, vizitke, dokumente, prospekte, reklamne materiale in podobno.

Vse skupaj se je začelo, ko sem doma po naključju našel kovinsko škatlo starih razglednic. Med njimi je bilo tudi veliko razglednic Ro-gaške Slatine. Očitno je nekdo v družini razglednice shrajeval. Sicer ne z namenom zbirateljstva, am-pak očitno se mu jih je tožilo vreči v smeti. Škatlica je potem kar ne-kaj let ostala shranjena v predalu, dokler jih nekega dne nisem začel podrobneje pregledovati. Iz ra-dovednosti sem začel spremljati

spletne »bolšjake«, naročil prvo staro razglednico, ki mi je bila všeč, nato pa se je začelo …

Zbirko sem hranil bolj za svojo dušo in nisem imel v načrtu, da bi jo predstavljal širši javnosti, misleč nekako: koga pa to sploh zanima … Na srečo sem se motil. Namreč, januarja 2013, sem zbirko slučajno pokazal prijatelju Matiji Kvesiću, lastniku podjetja PODO-BA, ki mi je ob pogledu na zbirko takoj svetoval, naj jo vendarle pokažem ljudem. Najboljši način predstaviti nekaj širši množici, je danes nedvomno Facebook. Tako sem s pomočjo prijatelja ustvaril Facebook stran, ki je takoj dožive-la izjemen odziv. Število ogledov je naraščalo iz ure v uro, ljudje so me začeli kontaktirati, pošiljati sli-ke, ki so jih izbrskali doma, pisati zgodbe … Enkraten, pozitiven odziv. Takoj smo dobili nekaj pos-nemovalcev, kot so Trbovlje nekoč, Zagorje nekoč. S poimenovanjem »posnemovalci« seveda ne mislim nič slabega – ravno nasprotno, želel bi, da bi bilo takih strani čim več.

Skratka, zadeva je nepričakovano prešla v nekaj več, kot le objavo starih slik. Ljudje pripovedujejo zgodbe, svoje spomine, izražajo svoja mnenja. V dar sem dobil ogromno starih slik in razglednic, ki so jih ljudje hranili doma in so mi jih enostavno podarili, za kar sem vsakomur izredno hvaležen. Začele so prihajati celo iz bivših republik skupne države in tudi iz drugih držav. Gospod iz Srbije mi je poslal nekaj starih razglednic Rogaške iz 60ih let, s sporočilom: »Čestitke za vašo stran. Pošiljam vam nekaj razglednic, ki sem jih hranil dolga leta, veseli me, da se po vseh dolgih letih vračajo tja, kamor spadajo – domov.«

Veseli me, da sem pritegnil tudi druge zbiralce, kot je g. Marko Karlin, ki ima čudovito zbirko in še več poznavanja zgodovine Rogaške Slatine. Z Markom sva, na povabilo Pegazovega doma v začetku marca 2013, naredila krajšo predstavitev zbirke tamkajšnjim varovancem, ki so bili nad predstavitvijo navdušeni. Tako se pripravlja že

naslednja v mesecu aprilu. Zelo me je razveselilo, ko sem videl, kako z velikim zanimanjem so se na Rogaško Slatino nekoč odzvali tudi mladi. Veliko jih aktivno sodeluje pri, zdaj že lahko rečem kar, projektu. Staršem in starim staršem, ki morda niso vešči računalnika in interneta, vsakodnevno pokažejo novosti na strani in zapišejo njihove komentarje, spomine in opažanja. V domačih albumih poiščejo stare fotografije, jih poskenirajo in mi jih pošljejo. Moram reči, da sem bil kar presenečen, kako dobro mladi poznajo zgodovino Rogaške. Ob objavi slik, kjer se recimo nahaja nekaj česar ni več, z zanimanjem sprašujejo, kdaj in kje se je to nahajalo in predvsem, zakaj tega ni več. Veseli me, da jim ni vseeno, kaj se dogaja in se je dogajalo v skupnosti, kjer živimo. Konec koncev je ta zbirka namenjena prav ohranitvi spominov rodovom za nami. Rogaška Slatina kot jo je videl umetnik leta 1921.

Najstarejša slika Rogaške, ki jo imam v svoji zbirki, nastala okoli leta 1840. Na sliki je Stara Pošta oziroma Tržaški dom, stolpič na levi še vedno stoji, v njem je bila dolga leta trafika. (foto: 1)

Stritarjev dom oziroma Vila Stri-tar iz leta 1940. V Rogaški je bilo veliko vil. Omenjena je najstarejša. V ospredju je vidna stara vrtna-rija. Na sredini hiše se vidi niša in v njej najverjetneje kip Marije. Žal ni nobenega natančnega podatka ali dokumenta o tem razen nekaj fotografij od daleč, kot je ta. Prav tako se ne ve, kdaj in kam je izginil kip in kdaj so nišo zazidali. Kot za-nimivost. Oglasil se je stanovalec, ki je pred leti renoviral fasado na tem delu, opazil je, da je opeka na tem mestu drugačna oziroma, da je nekaj zazidanega. Predvideval je, da je tu bil nekoč vhod. Šele ko je videl to razglednico, je videl, kaj dejansko je tam bilo. (foto: 2)

Znameniti Vandelban leta 1960. To pokrito sprehajališče je bilo zgra-jeno leta 1844 in porušeno leta 1981. Rušitev še danes buri duho-ve. Večina je prepričana, da je bila le ta neupravičena, velika napaka, malomarnost. Vendar ima vsaka zgodba dve pati. Težava je bila v dragi in težavni obnovi in ne-soglasji med takratnimi institucija-mi, kdo in kako bi ga naj obnavljal. Zgradba pa je medtem neusmil-jeno propadala in postajala prava sramota in celo nevarnost. Tako se je neko jutro takratno vodstvo od-ločilo, da se ga zruši. (foto:3)

Slatinski Dom okoli leta 1930, današnji Hotel Slatina. Viden je lep drevored; Rogaška Slatina je imela namreč čudovite drevorede. (foto: 4)

Hotel Bohor leta 1963. Na razglednici je viden industrijski tir v cesti, ki je vodil do takratne pol-nilnice mineralne vode, ki je bila v parku. Avtomobili na sliki čakajo

na »tankanje«, na tem mestu je na-mreč bila bencinska črpalka.(foto: 5)

Higiensko kopališče leta 1890 na mestu današnjega Attemsa. (foto:6)

Današnji Attems, nekoč Higiensko kopališče in Hidroterapija (leta 1905). Po izgradnji današnje Tera-pije, je bila v njej pralnica perila za Zdravilišče, sedaj pa kot rečeno, je objekt obnovljen in poznan kot Attems.(foto: 7)

Bazen oziroma odprto kopališče v Rogaški Slatini leta 1930 na mestu današnjih Term. V ozadju je napis SOLNČNO-ZRAČNO kopališče. SOLNČNO pomeni SONČNO. Ne-koč so namreč Soncu rekli SOLNCE. (foto: 8)

Pogled na Boč. Ne iščite stolpov, slika je iz leta 1930.(foto: 9)

(Robert Reich)

16PROSTI ČAS

Rogaška Slatina kot jo je videl umetnik leta 1921.

1

3

5

7

9

2

4

6

8

1717PROSTI ČAS

18

22. april je dan, ko naši Materi naravi namenimo še posebej pozornosti, saj takrat obeležujemo svetovni dan Ze-mlje. Na ta dan številne organizacije po vsem svetu organizirajo razne čistilne akcije, opozarjajo ljudi na varstvo okol-ja in spodbujajo voznike, da namesto v avtomobil sedejo na kolo.

Dan Zemlje praznujemo že 40 let, nje-govi začetki segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi tudi v politiki okoljevarstvena vprašanja imela po-membnejšo vlogo. Organiziral je pred-sedniško turnejo, na kateri je opozarjal na probleme v okolju in na pomemb-nost ohranjanja narave. Pravi odmev v javnosti je dosegel šele prvi dan Zeml-je, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih temu dnevu, sodelovalo okoli 20 milijonov ljudi po vsej Ame-riki. Od tega leta dalje se svetovni dan Zemlje praznuje vsako leto, število or-ganizacij, prostovoljcev, projektov, čis-tilnih akcij pa vsako leto narašča.

Čeprav bi morali z naravo pazljivo rav-nati skozi vse leto, pa je vseeno prav,

10 preprostih eko nasvetovMnogi se zavedamo vpliva na okolje in vse več nas želi prispevati k ohranitvi okolja. V nadaljevanju boste našli nekaj preprostih eko nasvetov. Pomembno je razumevanje, da je vsak prispevek pomemben in se skozi čas odraža na okolju. Ko človek zastrupi okolje, dejansko odžaga vejo, na kateri sedi. 1. Polnilnika za mobilni telefon ne puščaj v vtičnici, ko telefona ne polniš več. Če ga pustiš, se zaman porabi 95 odstotkov elektrike, le 5 odstotkov energije pa se dejansko porabi za polnjenje telefona. Enako velja za ostale aparate, ki jih je potrebno polniti.2. V svetlobo se spremeni komaj desetina vse energije, ki jo porabi žarnica z žarilno nitko – vse drugo gre v toploto. Zato luči tam, kjer jih ne potrebuješ, ugašaj.3. Televizije, stereo naprav in računalnika ne puščaj v stanju pripravljenosti (to je način, pri katerem lučka še vedno gori). V povprečju televizija porabi 45 odstotkov energije v stanju pripravljenosti.4. Jej manj ali nič mesa, kajti živalske farme so velike onesnaževalke s toplogrednimi plini.5. Ko menjaš hladilnik, kupi novega z energetsko nalepko A+, in tako zmanjšaj emisije CO2 za 210 kg na leto.6. Uporabljaj eko vrečke in reci NE plastiki. Uporabljaj vrečko za večkratno uporabo.7. Ne suši perila v pralnem stroju.8. Ugasni vodo, med tem ko si pereš zobe, pomivaš posodo, pereš avto in podobno.9. Posadi drevo, saj eno drevo veže 1 tono CO2 v svojem življenju.10. Pralni, pomivalni, sušilni stroj napolni do konca, saj en polni stroj porabi manj energije kot dva napolnjena do polovice.

NASVET: Pralni in pomivalni stroj vključite v obdobju manjše/cenejše tarife, to je vsak de-lovnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0. do 24. ure. (nasvet naj bo malo drugače poudarjen, barvno ozadje, okvirček ipd.)

PROSTI ČAS

Svetovni dan Zemljeda na ta dan prebudimo okoljevarstveni duh tudi v tistih malo manj zavednih. Na ta dan številne organizacije spodbujajo ljudi, da s preprostim delom prispevajo k boljšemu okolju in tako pozivajo, naj zve-čer za 20 minut ugasnejo luči v stanovan-ju ali pa se v službo ali šolo odpravijo peš.

Kako malo je potrebno, da skrbimo za našo Zemljo. Prav je, da se zavedamo vseh darov, ki nam jih podarja Mati nara-va in zanjo tudi primerno poskrbimo. Ži-vimo v svetu, kjer vsak dan poslušamo o problemih globalnega segrevanja, sekan-ja gozdov, onesnaževanja velikih tovarn in širjenja ozonske luknje. Res je, da je po-sameznikova skrb za naravo le kapljica v morje, a veliko enako mislečih ljudi lahko vendarle naredi pravo poplavo. Zato le poskrbite, da boste dan Zemlje prežive-li naravi v prid, pojdite na kolo, udeležite se kakšne čistilne akcije, za nekaj minut ugasnite vse luči v hiši, pojdite na sprehod v naravo, objemite Zemljo in pazite nanjo.

Ne pozabite, Zemlja je edini planet, kjer imamo čokolado, zato jo le skrbno varuj-mo ;)

(Kaja Krajnc)

19

Osnovni podatki Populacija: 7 782 900Valuta: Švicarski frank (1 € = 1, 23 CHF)Uradni jeziki: nemščina 63,7 %, francoščina 20,4 %, italijanščina 7 %, retoromanščina 0,9 %Cena piva v lokalih: od 5,99 € (Zürich), 7,09 € (Bern)Kulinarične specialitete: Raclette, Fondue, BirchermüsliPovprečne cene bencina: (variirajo glede na franšizo bencinskega servisa): 1,37 € (95-oktanski), 1,45 € (dizel) *podatki z dne 31. 1. 2013

19

Vrzi OKO na …Svetovni dan ZemljeKnjige …Moj samski prijatelj Lucy Tyler in Henry Fox sta najboljša prijatelja že od osnovne šole. Ko Henry popusti njenim prigovarjanjem, naj si preoblikuje svojo podobo, se Lucy ter njeni prijateljici Dominique in Erin naloge lotijo z velikim užitkom. Po frizerski in modni preobrazbi sledijo mojstrske delav-nice spogledovanja in zapeljevanja. Toda nobeno od deklet si na začetku „Projekta Henry“ ne predstavlja, kako zelo uspešen bo. Po negotovem začetku se Henryjeva prelevitev iz Lu-cyjinega doživljenjsko samskega prijatelja v neustavljivo privlačen seks simbol začne razvi-jati po svoje. In Lucy niti najmanj ni prepričana, da ji je to všeč. Lažje bi ji bilo, če bi bili njeni lastni zmenki bolj obetavni. Toda ker enemu od spremljevalcev zlomi roko med plesom, dru-gega pa pripelje na urgenco, ker ji je ponagajala kitajska jedilna paličica, so vse prej kot to. Ali je ob takšni zgodovini ljubezenskih razmerij sploh čudno, da začne Lucy obupovati, ko ugotovi, da živi z moškim, ki ga imajo vse druge ženske za sanjskega? (foto: knjiga)

Vojna umetnostiVojna umetnosti prepoznava, napada in ponudi strategijo za zmago nad odporom, silo, ki nam preprečuje, da bi opravili in se posvetili delu, za katerega smo poklicani. Ne govori zgolj o blokadah pri kreativnem delu, čeprav avtor zajema iz lastne, pisateljske izkušnje. Z odpo-rom se soočamo vsi, vsak dan.Večina od nas ima dve življenji. Življenje, ki ga živimo, in neiz-živeto življenje v svoji notranjosti. Med obema je odpor. Odpor ovira naš razvoj in nas dela manjše, kot smo in kot nam je bilo namenjeno. Marsikdo ga ne prepozna ali pa se ne potrudi za zmago. Delo je orožje, ki premaga odpor. Vojna umetnosti je navdihujoča, duhovita, na-tančno odmerjena brca v zadnjico, ki bo zagotovo spodbudila vsakega potencialnega umet-nika, vizionarja ali podjetnika. Knjiga je v originalu izšla leta 2002 in še vedno zaseda vrhove lestvic branosti in prodajanosti tovrstne literature.

Filme …Polnih 21KomedijaScenarista obešenjaških komedij Prekrokana noč in Zamenjava gledalce popeljeta na nepo-zabno noč 21-letnega Jeffa, ki mu želita najboljša prijatelja Casey in Miller pripraviti najbolj noro rojstnodnevno zabavo njegovega življenja. Čeprav Jeffa naslednje jutro čaka pomem-ben razgovor, zaupa prijateljema in zabavne težave se lahko začnejo. Ne traja dolgo, da se njihovo potepanje po nočnih klubih sprevrže v divjo avanturo, polno pijančevanja, vročih deklet in povsem napačnih ter zelo bolečih življenjskih odločitev, ki bodo trojici za vedno spremenili življenje.

Umri pokončno: Dober dan za smrtAkcijski trilerKultni neuničljivi policist John McClane se pod taktirko režiserja akcijskih spektaklov Za sovražnikovo črto in Max Payne znova znajde v primežu okorelih kriminalcev. Med obiskom odtujenega sina Jacka, ki se je v Moskvi znašel v težavah z oblastmi, se John zaplete v ne-ustavljivi vrtinec divjih spopadov s teroristi, ki želijo ogroziti svetovni mir. Pri divjih cestnih pregonih in smrtonosnih strelskih obračunih se mu pridruži tudi sin, ki sledi očetovemu zgle-du dokazovanja, da je vsak dan dober dan za smrt.

Vzpon viteza temeAkcijska kriminalkaV zadnjem delu trilogije o temačnem varuhu pravice se mora Batman spopasti z nadnarav-no močnim in nepredstavljivo zlobnim kriminalcem Banom, ki želi uničiti Gotham City. Toda ker je Batman pred osmimi leti sprejel krivdo za zločine, ki jih ni storil, so ga izobčili, zato se mora najprej soočiti z lastnimi demoni in strahovi. Uganke in prevare dodatno preplete skriv-nostna pretkanka Selina, toda ko se mesto znajde v primežu sadističnega Bana, Batman več ne pomišlja, temveč se pogumno poda v številne vrtoglave spopade, divje pregone in osupl-jive boje na življenje in smrt.

Študentska kuhinjaČe želite preizkusite že pripravlje dobrote, vas le-te čakajo na kmečkem turizmu

PROSTI ČAS

2020PROSTI ČAS

Špageti z drobnjakomSestavine:

- 200 g špagetov - 250 g kisle smetane - česen - 1 šop drobnjaka - 1 ščepec soli - 1 ščepec popra - 1 ščepec muškatnega oreščka Priprava: Za špagete z drobnjakom damo v vrelo slano vodo špagete in jih skuhamo. Med-tem v ponvi rahlo segrejemo drobno na-sekljan česen, kislo smetano in preostale sestavine. Ko so špageti kuhani, odlijemo vodo in jih prelijemo z omako. Dobro premešamo in postrežemo.

Koruzni polpetiSestavine:- 200 g koruze- 100 g jogurta- jajce- 5 žlic moke- 2 mladi čebuli- sol, čili- olje

Priprava:

Mlado čebulo nasekljajte, dodajte koruzo, jogurt in razžvrkljano jajce ter premešaj-te.Tej masi dodajte moko, sol ter ščepec čilija. Vse skupaj dobro premešajte. Maso z žlico vlivajte na naoljano in segreto ponev in oblikujte polpete poljubne ve-likosti. Popecite jih z obeh strani, dokler ne dobijo rumeno-rjavkasto barvo. Polpete lahko postrežete tople ali hlad-ne. Zraven se prileže solata.

Če želite preizkusite že pripravlje dobro-te, vas le-te čakajo na kmečkem turizmu Masnec. (www. Masnec.net)

ŠTUDENTSKA KUHINJA

21NASVET ZA POTEP 21

Parižanska pravljica pozimiPariz je metropola, ki te preprosto ne more pustiti ravnodušnega. Zdi se mi, da je Victor Hugo v Nesrečnikih do potankosti zadel utrip mesta, ko je zapisal: »Pariz je popoln, Pariz je strop človeštva. Kdorkoli vidi Pariz, misli, da vidi temelj celotne zgodovine, vmes pa nebo in zvezde. Pariz je sinonim za kozmos, nima meja. Je več kot velik, je brezmejen. Zakaj? Ker si upa.«

In tako sva se lani februarja s ko-legico odpravile odkrivat lepote, po mnenju mnogih najlepšega in najbolj romantičnega mesta na svetu. Vse, kar je bilo v naprej na-črtovano, je bilo prenočišče. Na razpolago sva imele šest dni, ki sva jih hoteli čimbolj izkoristiti, in dva turistična vodiča. Pa naj se pustolovščina prične!

V teh šestih dneh sva se po pa-rižanskih ulicah sprehajale z ze-mljevidom v roki, ki naju je vodil do vseh večjih znamenitosti. Svoje potepanje sva začeli že kar prvi večer, ko sva prispeli v Pariz. Hostel sva imeli v bližini trga Bas-tille in tako sva večer izkoristili za ogled kraja, kjer se je začela Fran-coska revolucija.

Naslednji dan se je začelo pravo raziskovanje. Ogledali sva si Jardin des Plantes, čudovit botanični vrt, oziroma park preko katerega se lahko prosto sprehodite in uživate ob čudovitih stavbah, v toplejših dneh pa ob lepo urejenih vrtičkih.

Od mimoidočih Parižanov pa sva izvedeli, da si morava ogledati tudi Svetovni arabski inštitut. To pa predvsem zaradi stavbe v kateri se nahaja, oziroma njene fasade, ki je narejena tako, da se prilagaja sončni svetlobi. Pot naju je nato vodila do prve večje znamenitosti, Panteona. Gre za mogočno stav-bo, v kateri se nahajajo grobnice ljudi, ki so najbolj zaznamovale francosko zgodovino, poleg tega pa ta točka ponuja prekrasen razgled in najin prvi pogled na Eifflov stolp. V bližini pa se na-hajajo tudi Luxemburški vrtovi s palačo, kjer domuje francoski se-nat. Gre za velik park s številnimi fontanami, kipi, drevoredi. In že sva pri Notre damu, najbolj znani katedrali na svetu, ki že stoletja priča največjim dogodkom fran-coske zgodovine. Doživela je slavo in tragedijo Francije, preživela 80 kraljev, dva cesarja, pet republik in dve svetovni vojni. In kljub temu ti ob pogledu nanjo zastane dih. Pred njo pa se nahaja tudi »point zero«, od katerega merijo razdalje v ostale kraje po Franciji.

Drugi dan sva se zabavali ob spre-hajanju skozi zloglasno četrt Pi-galle, ki slovi po številnih seks sho-pih, nočnih klubih, »prodajalnah ljubezni«, kabarejih, tukaj se nahaja tudi slavni Moulin Rouge, najdemo pa tudi muzej seksa. Od tu sva se po očarljivem Montmar-tu, kar v prevodu pomeni Gora mučenikov, povzpeli do vrha tega griča, ki ga krasi bazilika Sacre Coeur. Gre za najvišjo točko Pariza in ni potrebno posebej poudarjati, kakšen je razgled. Osupljiv!

Tretji dan v Parizu sva začinili z ogledom Louvra, muzeja vseh mu-zejev. Res je ogromen in tudi, če nisi navdušen nad umetnostjo, te preprosto očara, tako zunanjost kot tudi notranjost. Name je še poseben vtis naredil ‚‘apartma‘‘, ki ga je uporabljal Napoleon III. Nato sva se sprehodile čez Elizejske poljane do Slavologa zmage. Uli-ca se resnično »vleče«, vendar se splača, saj je prava paša za oči in če imaš debelo denarnico, se ti le ta zaradi nešteto trgovin prestiž-

22

nih blagovnih znamk, kaj hitro stan-jša. Midve sva potep nadaljevale do Les Invalides, ogromnega objekta, ki je bil včasih namenjen zgolj za bolnišnico in dom za vojne vetera-ne, danes pa stavba služi tudi kot muzej vojaške zgodovine, v njej pa se nahaja grobnica Napoleona Bonaparte. In nato končno, en in edini, Eifflov stolp. Simbol Pariza, Francije, zunaj evropskih meja in Evrope same. Do njega sva se spre-hodile preko znamenitega parka Champ de Mars, najbolje pa si ga lahko ogledate, če se povzpnete na bližnji hrib in tako uživate v preču-dovitem pogledu na to veličastno železno konstrukcijo. Seveda, noč ima svojo moč, in tako je pravi sijaj Eifflovega stolpa viden šele ponoči, ko okrašen s prenekaterimi lučka-mi, očara v vsem svojem sijaju.Naslednji dan sva se z vlakom odpravili v bližnji Versailles, da si ogledava palačo in vrtove Ludvika XIV. Vrtovi so bili zaradi snega žal zaprti, sva se sprehodili po čudo-vitih sobanah in dvoranah dvorca. Preostanek dneva sva se preprosto izgubljali po romantičnih parižan-skih ulicah in se sprehajali ob Sieni.Zadnji dan sva si ogledali pariško opero, obiskali muzej parfumov, se

sprehodili mimo Elizejske palače, rezidence francoskih predsedni-kov, v muzeju Grand Palais sva si ogledali Francijo v malem, imeli so namreč reliefe in zemljevide vseh francoskih pokrajin, potepanje po Parizu pa sva zaključile z nočnim ogledom mostu Aleksandra III., od koder se ti razprostira pogled na edinstven Eifflov stolp.Za Pariz ne potrebujete dragih turističnih agencij. Preprosto rezer-virajte letalsko karto in prenočišče,

vzemite s seboj dober turističen vodič in si oglejte stvari, ki vas za-nimajo. Če ste stari manj kot 26 let, imate prost vstop v vse nacionalne muzeje.Za konec bi še dejala, da je Pa-riz mesto z dušo, je edinstven in sproščujoč. Uživali boste na vsakem koraku, še posebej, če boste kdaj zašli s poti ali se izgubili med ulicami in tako za svojo dušo doživeli tisti pravi, nepozaben ro-mantičen Pariz.

NASVET ZA POTEP 22

23NAPOVEDNIKSova Zofi izobraževanje11.-14. april: Začetni tečaj jadranja6. in 7. april: Tečaj za voditelja čolna5. april: Prostovoljstvo po svetu in portu-galski večer s Portugalko Danie-le v prostorih kluba13. april: Komunikacija v moderni družbi, delavnica in druženje z Aljošo Kovačičem26. april: OKROGLA MIZA – Se lahko zaposlim na Kozjanskem in Obsotelju?11. maj: KŠŠO JEZIKOVNI MARATON v prostorih kluba

Več informacij na www.ksso.si ali na Facebook strani Klub KŠŠO

Ob preselitvi v začasne prostore vas vabimo na dan odprtih vrat 12. aprila. Naši novi prostori se nahajajo nad trgovino Jager v Mestinju. Veseli bomo vašega obiska!

ČE NE PRIDEŠ, TE NE BO!

Kultura6. april: Monodrama Moj misterij v Kultur-nem centru Rogaška Slatina19. april: Pesniki citirajo rock v prostorih kluba20. april: Stand up komedija v Kulturnem centru Rogaška Slatina

Šport:27. april: KŠŠO TROJKE v Športni dvorani Ratanska vas

Vsak petek rekreacija (Zumba in borilne veščine) v Telovadnici Šmarje pri Jelšah

Zabava:30. april: Največje KRESOVANJE v Mestinju

24