SončnikO b v e s t i l a Z v e z e d r u š t e v z a c e r e b r a l n o p a r a l i z o S l o v e n i j e

m2009

m Šola in otroci s posebnimi potrebami

n Stanovanjska skupina

p Delo v splošno korist

r Revija PET sedaj le v e-obliki

Poštnina plačana pri pošti 1113 LjubljanaTISKOVINA

2

Izdaja: Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Rožanska ulica 2,1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75,e-pošta: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org, davčna št.: 13876970Urednica: Katja TootillNaklada: 9.000 izvodov

Sončnikm2009

Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prene-hamo uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »Sončnik«, letnegaporočila ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne po-datke, ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimovam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi.Kontakt: Zveza Sonček, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana,na elektronski naslov: pr@soncek.org ali po telefonu 01 534 06 67.Hvala za razumevanje!

k Uvodnik: Bila sem na obnovitveni rehabilitaciji ... 3

l Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4

m Pogovarjamo se: Šola in otroci s posebnimi potrebami ... 9

n To smo mi: Stanovanjska skupina ... 13

o Kako poslujemo: Stanovanjski objekt Pragersko-poraba sredstev ... 16

p Dobri zgledi vlečejo: Delo v splošno korist ... 17

q Tudi vi lahko pomagate: Prostorska stiska na Rožanski ... 19

r Obvestilo o Petki: Revija PET sedaj le v e-obliki ... 20

s Zakoni in ukrepi: Zakonodajne informacije ... 21

kt Po navdih: Prostovoljno delo za vse ... 22

kk Zgodilo se bo: Napovednik dogodkov ... 23

kl Bingo! Nagradna igra ... 24

kazalo

3

k

Zveza Sonček poleti organiziraveliko programov za osebe sposebnimi potrebami in breznjih. Sama se nikoli nisem ude-ležila nobenega od programov,

preprosto nikoli nisem našla časa. Letos pasem se na vztrajno prigovarjanje ene od vodijtaborov odločila, da pa morda ne bi bilo sla-bo, če se udeležim vsaj enega od taborov insama ugotovim, zakaj jih vsi tako opevajo. Be-sede: »če ne obiščeš katerega od Sončkovihpoletnih programov, potem pol stvari ne veš,prav tako pa ne veš tudi kaj zamujaš.« me ni-so pustile ravnodušne. »No, me prav zanima,kaj je s temi tabori?« sem si mislila. Taborasem se sicer nameravala udeležiti samo zapar dni. Sproščeno vzdušje, igra, zabava in us-tvarjalnost so me prepričali, da sem svoj od-hod za nekaj dni preložila. Poleg tega je v me-ni dozorelo spoznanje, da je pomembno, davsi, ki delamo za osebe s posebnimi potreba-mi, spoznamo delo z njimi tudi v praksi. Jazsodim namreč v administrativni del ZvezeSonček, kot se radi izrazimo, in se z uporab-niki naših storitev večinoma ne srečujem, po-

sledično tudi ne poznam najbolje dela svojihkolegov v enotah varstveno delovnega cen-tra in v stanovanjskih skupinah. Na taboru paje drugače, ko vidiš in doživiš kako potekadelo z osebami s posebnimi potrebami in za-čneš se bolj v polnosti zavedati, kdo so tistiza katere dejansko posredno delaš. Udeležen-ci tabora in njihovi spremljevalci se na vsa-kem koraku srečujejo z ovirami in izzivi, ki jihtreba premagati. Ure, ki smo jih preživeli sku-paj, zanimive debate, smeh… vse to je tisto, za-radi česar sem si ta tabor v spominu shrani-la pod datoteko »Še kdaj«. Seveda so tu še de-lavnice, jahanje, plavanje, izleti, a ljudje so ti-sti, ki naredijo vsak tabor enkraten. Na tabo-ru sem vodila delavnice angleščine, kar je bi-lo predvsem zame zabavno in poučno. Učilismo se šteti, se predstaviti in si seveda pove-dati, da imaš nekoga rad. Prve dni na taborusem ugotovila, da smo si različni, potem semspoznavala, da smo si zelo podobni. Na kon-cu pa, da smo se navezali drug na drugega,da je vsak tabor malce prekratek, da je slovonaporno in da se vidimo naslednje leto.

Jup, bila sem na obnovitveni...

Katja Tootill,urednica Sončnika

UvodnikBila sem na obnovitveni rehabilitaciji

Več o letošnji izvedbi obnovitvene rehabilitacije si lahko preberete v rubriki Zgodilo se je.

4

Zgodilose je ...

k Sonček nastopil za Madagaskar

Sončkov pevski zbor je 3. julija nastopil zarevne otroke na Madagaskarju in tudi v Slo-veniji na dobrodelni Karitasovi prireditvi vŠentjakobu pri Ljubljani.

l Sončkova nova pridobitev

8. avgusta je bil v Rekreacijskem centru Son-ček Vrtiče zaključek akcije za nakup invalid-skega dvigala za bazen. Zaključek akcije jespremljala uradna otvoritev invalidskega dvi-gala za bazen in krajši prikaz njegovega delo-vanja. Dvigalo bo v veliko pomoč gibalnooviranim osebam, saj omogoča varen in pri-jeten vstop ter izstop iz bazena. Sredstva zadvigalo v vrednosti 8.500,00 eur sta za Son-ček – Mariborsko društvo za cerebralno par-alizo zbrala Rotary klub Maribor in Sila – Slo-vensko mednarodno združenje žensk.

m Drugo področno tekmovanje v Bocci

V Kamniku je 6. septembra potekalo drugopodročno tekmovanja v dvoranskem balina-nju. Štefka Peklar, Natalija Ðorđevič, FabijoRizzi, Natalie Finkšt, Grega Štravs, Igor Pečar,Aleš Majhenič Ina Konrad so se uvrstili nadržavno tekmovanje. Na državno tekmovanjesta se prav tako uvrstili ekipi Ponikve 1 inLjubljansko društvo.

n Delovni obisk na Norveškem

l

Uprava Zveze Sonček se je preselila

Upravni del Zveze Sonček se je 3. avgustapreselil v nove prostore na Kamniško ulico25 v Ljubljani. Kljub selitvi upravnega dela pasedež in naslov Zveze Sonček za pošiljanjepošte ostaja Rožanska ulica 2, 1000 Ljublja-na.

Ostali kontaktni podatki upravnega dela so:Tel.:01/534 06 67, 01/23 11 058,faks: 01/568 60 75,e-pošta: zveza@soncek.org.

Poročila o preteklih dogodkih

5

Zveza Sonček kot partner opazovalec sode-luje pri evropskem projektu UNIQ (UsersNetwork to Improve Quality). Zvezina pred-stavnica Maja Čuk Greiner je od 8. do 11. sep-tembra opazovala zadnjo testno evalvacijo vokviru projekta, ki je potekala na Norveškem.Cilj projekta UNIQ je ugotavljanje kvalitetesocialnih storitev v različnih organizacijah ininstitucijah na podlagi ocen uporabnikov tehstoritev.

o Sončkova piknika

V soboto, 12. septembra, so se člani Pomur-skega društva za cerebralno paralizo, prijate-lji, in znanci zbrali na tradicionalnem Sonč-kovem pikniku v športnem centru v Nemčav-cih. Istega dne je piknik organiziral tudi Son-ček – Gorenjsko društvo za cerebralno para-lizo v Besnici pri Žegnanem studencu.

p Jesen v Sončku Murska Sobota

V septembru so uporabniki in zaposleni izVDC-ja Sonček Murska Sobota v okviru uče-nja za življenje pomagali pri jesenskih oprav-ilih na kmetiji na Goričkem ter se v sodelo-vanju z ribiči iz Kroga učili loviti ribe.

q Sonček tudi v Novem mestu

V septembru je v Centru Sonček Novo me-sto, na Cankarjevi ulici 25, začela delovati no-va enota varstveno delovnega centra Sonček.Gre za deseto enoto VDC Sonček, za kateroje Zveza Sonček v letošnjem letu pridobilakoncesijo Ministrstva za delo, družino in so-cialne zadeve. V VDC sta trenutno vključenadva uporabnika, v naslednjih mesecih pa sepričakuje, da se bodo priključili še trije. Po-budnik ustanovitve enote VDC Sonček No-vo mesto je bilo Sonček – Društvo za cere-bralno paralizo Dolenjske in Bele krajine.

r Izvršni odbor Zveze Sonček

Izvršni odbor Zveze Sonček je 22. septembraocenil finančno poslovanje v prvih sedmihmesecih, sprejel rebalans finančnega načrtaza leto 2009, imenoval nove vodje enot VDCin stanovanjskih skupin ter sprejel Pravilniko delovnem času.

sNova zakonodaja

Izvršni odbor in Strokovni svet Zveze Sončeksta na skupni seji razpravljala o pripravljajočise novi zakonodaji – Zakonu o izenačevanjumožnosti invalidov ter novem zakonu o druž-benem varstvu odraslih oseb z motnjami vduševnem in telesnem razvoju ter sprejelanadaljnje smernice delovanja.

kt Kolegij direktorja Zveze Sonček

23. septembra je Kolegij direktorja Zveze Son-ček obravnaval finančno poročilo ter reba-lans finančnega načrta za leto 2009, Pravilniko delovnem času, vodenje evidenc prisotno-sti za zaposlene, glasoval o novih sprejemih vVDC in stanovanjske skupine, evalviral izve-deni program obnovitvene rehabilitacije v le-tu 2009 ter sprejel Načrt aktivnosti za primerizbruha pandemije gripe v enotah varstveno

6

delovnega centra in stanovanjskih skupinahZveze Sonček.

kk Evalvacija obnovitvene rehabilitacijein terapevtskih kolonij

23. septembra je bila v izvedena evalvacijaobnovitvene rehabilitacije in terapevtskih ko-lonij. V letu 2009 je zdravstveno terapevtskekolonije organiziralo 13 regijskih društev zacerebralno paralizo. Skupaj se je zdravstvenoterapevtskih kolonij udeležilo 346 otrok do 15.leta in 81 mladostnikov ter odraslih. Izvedbaje potekala v večih skupinah na različnih lo-kacijah (zdravilišča, Center Sonček Elerji,Center Sonček Vrtiče). V večini skupin so so-delovale cele družine, ponekod le eden odstaršev, vse več pa društva organizirajo tudisamostojne skupine otrok in mladostnikovbrez staršev, letos vsega skupaj 9 skupin.Društva so letos že poročala o svojih poletnihprogramih in si izmenjala izkušnje. Odločiliso se, da obseg, vsebino in število otrok po-sameznih kolonij ostaja nespremenjeno in sedogovorili da do konca februarja pošljejo na-poved za prihodnje leto. Obnovitvena reha-bilitacija je bila letos izvedena v 12 terminih vjuniju, juliju in avgustu. V programu je sode-lovalo 152 udeležencev, od katerih se je 42udeležencev programa udeležilo za 14 dni,

ostali pa za en teden. Program je večinomapotekal v Centru Sonček Elerji nad Ankara-nom ter tudi v Rekreacijskem centru Sončekv Vrtičah, novost je bila koriščenje enega ter-mina obnovitvene rehabilitacije v Laškem. Vnaslednjem letu se načrtuje izvedba obnovi-tvene rehabilitacije v približno enakem obse-gu, število udeležencev se bo povečalo le zaše en dodaten termin v Thermaliumu Laško.

kl Sončki se predstavljajo

23. septembra je VDC Sonček Ljubljana so-deloval na sejmu slovenskih nevladnih orga-nizacij v okviru Festivala nevladnih organi-zacij LUPA. Na sejmu so prodajali izdelke izsvojih delavnic, na odru pa je Zvezo Sonček zglasbenim nastopom predstavila Urša Jur-man, nastopila sta tudi Sončkov pevski zborin Sončkova plesna skupina.

26. septembra pa so se uporabniki in zapo-sleni iz Centra Sonček Murska Sobota ter čla-ni Sončka Pomurskega društva za cerebralnoparalizo udeležili prvega sejma nevladnih or-ganizacij Pomurja in na njem predstavili svo-je delo, izdelke in aktivnosti.

22. septembra pa se je VDC Sonček Novomesto predstavil v Kulturnem centru JanezTrdina v Novem mestu na Bazarju nevladnihorganizacij.

7

kmMirno morje 2009

V okviru mednarodnega socialno-pedagoš-kega projekta Mirno morje 2009 se je jadra-nja med Kornati, od 19.–26. septembra, ude-ležila tudi skupina šestih uporabnikov in trehspremljevalcev iz Zveze Sonček. Cilji projektaMirno morje so učenje strpnosti, opuščanjesovraštva in predsodkov, sklepanje prijatelj-stev ter miroljubno reševanje konfliktov. Ude-leženci jadranja iz Zveze Sonček so se naučilitudi vezati vrvi, dvigati jadra in spuščati zas-tavo, nekateri pa so prvič spoznali nekateragospodinjska opravila.

kn Državno prvenstvo v Boccii

V Kamniku v šolskem centru Rudolfa Mais-tra je 4.oktobra potekalo državno prvenstvov dvoranskem balinanju-boccia. Organizatortekmovanja je bil ZŠIS-POK (Zveza za šport

invalidov Slovenije – paraolimpijski komite),izvajalec pa Športno društvo za cerebralnoparalizo Žarek. Pri posameznikih je prvo me-sto osvojil Fabijo Rizzi, drugo mesto si je pri-borila Natalie Finkšt, na tretjem mestu pa jekončala Štefka Peklar. V ekipnem tekmova-nju je pomursko društvo zasedlo prvo mesto,Ljubljansko društvo drugo, Ponikve pa tretjemesto.

ko Forum ponudnikov storitev

V Ljubljani je 8.oktobra na Inštitutu za reha-bilitacijo potekal Forum ponudnikov storitevza osebe s posebnimi potrebami. Forum, kiga je soorganizirala tudi Zveza Sonček je no-sil naslov Deinstitucionalizacija-izzivi za pri-hodnost. Evropske smernice deinstituciona-lizacije je predstavil Akos Pordan, član upra-ve EASPD (Evropsko združenje ponudnikovstoritev za osebe s posebnimi potrebami). Odeinstitucionalizacijo ob sprejemanju novezakonodaje na področju socialnega varstva jegovoril Cveto Uršič, generalni direktor direk-torata za invalide. Inštitut za socialno varstvopa je udeležence seznanil z raziskavami napodročju socialnih storitev. Del programa jebil namenjen tudi pregledu ponudbe medna-rodnih projektov, ki potekajo pod okriljemEASPD ter predstavitvi primerov dobre prak-se s področja deinstitucionalizacije.

8

kpNova stanovanjska skupina naPragerskem

Na Pragerskem je 15. oktobra Zveza Son-ček svečano odprla novi objekt, v katerem bozaživela nova stanovanjska skupina, sprva zosmimi odraslimi osebami z invalidnostjo,kasneje pa s še nekaj več stanovalci. V kraj-šem programu je zbrane pozdravil in nago-voril predsednik Zveze Sonček Iztok Suha-dolnik. Več o sami gradnji objekta je povedaldirektor Zveze Sonček Jože Primožič. Noveprostore pa je skupaj z bodočimi stanovalciotvoril Davorin Dominkuš, generalni direk-tor Direktorata za socialne zadeve pri Mini-strstvu za delo, družino in socialne zadeve. Vkratkem kulturnem programu ob odprtju sose predstavili tudi glasbena skupina TheKripls iz Centra Sonček Maribor, Folklornaskupina KUD Kresnik Maribor ter pevskizbor in folklorna skupina s Pragerskega.

kq Dobrodelna prireditev Noč tisočerihvečerij

15. oktobra je v Grand hotelu Union potekaladobrodelna prireditev imenovana Noč tiso-čerih večerij, ki jo je organizirala Fundacija zarazminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) sku-paj z Ameriško gospodarsko zbornico v Slo-veniji. Vsak udeleženec na prireditvi je dobil

volneno lutko, ki so jo izdelali v VDC SončekKranj, kot zahvalo za finančno pomoč žrtvampehotnih min. Za udeležence prireditve je bi-lo izdelanih 500 volnenih lutk, na prireditvipa so predstavili tudi sam postopek izdelavelutke.

kr Zborček Sonček na festivalu Ritem du-ha 2009

Sončkov pevski zbor je v soboto, 17. oktobra,nastopil na festivalu Ritem duha v Mariboruv spremljajočem programu z avtorsko pesmi-jo Ljubim in poželi velik aplavz ter prejeli ve-liko čestitk.

ks Izobraževanje

• 8. 6. – 1. 9. Šola za starše v štirinajstih koloni-jah regijskih društev za cerebralno paralizo

• 22. 9. Začetek supervizijskih srečanj učite-ljev OŠ Livade Izola

• 6.–9. 10. Šola za starše v terapevtski koloni-ji Posavskega društva – 2. skupina

• 15. 9. Pričetek izvajanja projekta osveščanjao drugačnosti in podpore vključevanjuotrok s posebnimi potrebami KORAK KSONČKU v šolah in vrtcih ter drugih insti-tucijah.

9

m

Jeseni je veliko otrok je prvikrat prestopilošolski prag. V tem času se mnogi staršiotrok s posebnimi potrebami obračajo nanašo svetovalno službo z različnimi vpra-šanji glede izobraževanja svojih otrok. Vpogovoru z vodjo našega svetovanja in izo-braževanja Marijo Božič smo skušali poda-ti več informacij in odgovoriti na nekaterapogosto zastavljena vprašanja.

Kakšne splošne napotke bi na začetku šol-skega leta dali staršem otrok s posebnimipotrebami? S katerimi problemi se staršiglede izobraževanja svojih otrok najpogo-steje obračajo na vas?

Na kratko bom rekla le »brez panike«! Prvimesec šolskega leta je za nami in nekaj vti-sov je že zbranih. Upam predvsem, da so star-ši znali malo počakati in opazovati, kako seje šola organizirala za vključitev učenca s po-sebnimi potrebami. Pričakovanja staršev soobičajno velika in zato so tudi razočaranja po-gosta. Vstop v šolo je realnost in če se ta real-nost ne pokriva s sliko, ki jo imajo starši vsvoji glavi, so frustracije tu. Želela bi, da star-ši vidijo v integrativnem šolanju življenjsko

priložnost za svojega otroka in mu predvsembolj zaupajo, da zmore sam poskrbeti zase invstopati v odnose z vrstniki in odraslimi.Otroci bodo preživeli tudi z neprijetnimi iz-kušnjami.

Vprašanja, ki jih starši naslavljajo na našosvetovalno službo, so raznolika, kakor so raz-noliki problemi, s katerimi se soočajo. Vednoznova me preseneča dejstvo, da je v tej našimali državi in ob enaki zakonodaji toliko ra-zlik v praksi. Kar se na enem koncu Sloveni-je izpelje brez problema, je na drugem neizve-dljivo. Vse preveč je odvisno od »človeškegafaktorja« in ne od zakonodaje. Številni staršiiščejo ali samo preverjajo informacije že vpredšolskem obdobju, saj se v redne vrtce us-merjajo otroci s posebnimi potrebami (OPP),ki imajo več težav in so kasneje usmerjeni vprilagojene programe.

Vprašanja staršev so pogosto splošna vpra-šaja v povezavi z usmerjanjem otrok, s sprem-ljevalci, s pomanjkanjem specifičnih znanj vz-gojiteljev in učiteljev oziroma z izobraževa-njem, ki ga izvaja Zveza Sonček, z arhitek-tonskimi in komunikacijskimi ovirami, prila-goditvami, itd. Hkrati pa iščejo informacijetako starši kot strokovni delavci v zvezi z ze-lo konkretnimi problemi kot so npr.: udeležbaOPP na izletih, športnih prireditvah, šoli v na-ravi, terapevtske obravnave v šoli, izbir, opisin naloge spremljevalca, čas in način prever-janje znanja,…

Kako poteka vpis otroka s posebnimi potre-bami v osnovno šolo? V katere programelahko komisija za usmerjanje otok s poseb-

PogovarjamoseŠola in otroci s posebnimi potrebami

10

nimi potrebami pri območni enoti ZavodaRS za šolstvo napoti otroka s posebnimi po-trebami?

Postopek vpisa večina staršev kar dobro poz-na, ureja ga Zakon o osnovni šoli (ZOŠ), zatonavajam le nekaj manj poznanih informa-cij.

Otrok s posebnimi potrebami je v osnovnošolo, v osnovno šolo s prilagojenim progra-mom ali v zavod za vzgojo in izobraževanjeotrok in mladostnikov s posebnimi potreba-mi vključen oziroma napoten na podlagi od-ločbe o usmeritvi.

Komisija za usmerjanje otok s posebnimi po-trebami pri območni enoti Zavoda RS za šol-stvo lahko napoti otroka s posebnimi potre-bami glede na vrsto in stopnjo primanjklja-jev, ovir in motenj v naslednje programe:– program za predšolske otroke s prilagoje-

nim izvajanjem in dodatno strokovno po-močjo,

– prilagojen program za predšolske otroke,– izobraževalni program s prilagojenim izva-

janjem in dodatno strokovno pomočjo,– prilagojen izobraževalni program,– poseben program vzgoje in izobraževanja– vzgojni program.

Starši morajo v 1. razred osnovne šole vpisa-ti tiste otroke, ki bodo v koledarskem letu, vkaterem bodo začeli obiskovati šolo, dopol-nili starost 6 let. Osnovna šola vpisuje otrokev 1. razred v mesecu februarju za naslednješolsko leto. Otroku se lahko pričetek šolanja,na predlog staršev, zdravstvene službe ali ko-misije za usmerjanje odloži za eno leto, če seugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šo-lo in veliko »naših« staršev to možnost tudikoristi. Če starši predlagajo odložitev šolanja,ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za

vstop v šolo, oziroma, če odložitev šolanjapredlaga zdravstvena služba, je ugotavljanjepripravljenosti otroka za vstop v šolo obvez-no. Drugače pa se ugotavljanje pripravljeno-sti otroka za vstop v šolo izvede za vsakegaotroka na željo staršev.

O ugotovitvah komisije morajo biti starši ob-veščeni najmanj tri mesece pred začetkompouka.

Na odločitev komisije iz tretjega odstavka jemožna pritožba na komisijo, ki jo imenuje mi-nister. Učencu 1. razreda se lahko za eno letoodloži šolanje tudi med šolskim letom napredlog šolske svetovalne službe, šolskezdravstvene službe ali komisije za usmerja-nje, v soglasju s starši, iz zdravstvenih in dru-gih razlogov.

O odložitvi šolanja odloča komisija, ki jo ime-nuje ravnatelj, sestavljajo pa jo šolski zdrav-nik, psiholog, pedagog, vzgojitelj ali učitelj.Na odločitev je možna pritožba na ministrs-tvo.

Starši imajo pravico otroka s posebnimi po-trebami iz prvega odstavka 12. člena ZOŠ vpi-sati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v kate-rem otrok stalno prebiva, razen, če ta šola neizpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku spravnomočno odločbo o usmeritvi, ki jo izda

11

pristojna šolska uprava, določena druga us-trezna osnovna šola. V drugo osnovno šololahko starši vpišejo otroka, če ta šola s temsoglaša. Med šolanjem lahko učenec presto-pi na drugo osnovno šolo, če ta šola s tem so-glaša.

Zveza Sonček se zavzema za Eno šolo zavse, kaj to dejansko pomeni? Kakšno vlogoima pri tem inkluzija in kako si jo razlagati?Kako pa to področje ureja zakonodaja in ka-ko se stanje kaže v praksi? So pravni okvir-ji, ki določajo to področje dovolj domišljeniali bi ji bilo potrebno popraviti, dopolni-ti?

Verjamem v našo idejo »ENA ŠOLA ZAVSE«, a se vedno znova sprašujem ali je splohmožna. Je, a očitno še ne danes! Pa bi mora-la potekati že tukaj in zdaj, ker imajo otroci,mladostniki in odrasli pravico, da se uspo-sabljajo in izobražujejo v običajnem življenj-skem okolju, skupaj z generacijami svojihvrstnikov, pod isto streho in z različnimi stan-dardi znanja. Gre torej za šolo, ki ne bi zaprlavrata nikomur, tudi tistim ne, ki potrebujejoveč prilagoditev in bi sledila najpomembnej-šemu cilju inkluzije – graditev socialne mre-že, preprečevanje marginalnosti in nestrpno-sti ter vzpostavljanje možnosti za nadaljnje in-kluzivno izobraževanje in zaposlovanje.

Hkrati pa vem, da v tej družbi kot jo imamosedaj (preveč tekmovalna in premalo strpna),ni možna ideja o inkluziji, pa čeprav jo imajopolna usta različni strokovnjaki in oblastniki.Tega nikoli ne more urediti le zakonodaja, toje tudi vprašanje odnosov in ozaveščanja ovseh negativnih posledicah segregiranegaizobraževanja.

Starši vpišejo otroke v redne programe inverjamejo, da so svoj cilj dosegli, oziroma bo-

do srečni, če bodo imeli otroci še fizioterapi-jo v rednem vrtcu ali šoli. Kadar primerjajopomoč otroku v rednih programih s tisto po-močjo, ki jo imajo otroci v zavodih, so sevedarazočarani, saj so razlike (da ne govorim o de-narju na učenca) zelo velike. Kako je torej zizenačevanjem možnosti?

Katere veščine in znanja je po vašem mne-nju pomembno, da otrok s posebnimi potre-bami pridobi v okviru osnovnošolskega izo-braževanja? Katere so po vašemmnenju na-jpogostejše napake, ki jih starši otrok s po-sebnimi potrebami zagrešijo na tem po-dročju?

Če želimo slediti že prej omenjenim ciljem in-kluzije, moramo vedeti, da se vključevanjezačne v družini. Otroka s posebnimi potre-bami bi moral od rojstva dalje spremljati mo-to "vstopi, ker spoštujemo razlike in ker si lah-ko tak, kot si" (Corbett, 1999).

Priprava na šolo se ne more začeti šele z vpi-som, ampak mnogo prej, da otrok razvije ne-katere veščine, ki jih bo kasneje lahko dopol-njeval in s svojo prisotnostjo opravljal po-slanstvo učenja vrstnikov in okolja ob dru-gačnosti. Otrokovo stanje še ne sme biti iz-govor za razvajenost, ne sme biti argumentza bonitete, ki so nekaj drugega kot so pravi-

12

ce, ki otrokom pripadajo v obliki pomoči,podpore in zaščite. Naj pojasnim na primeru:pravica otroka je npr. sodelovanje pri šolskihin izven šolskih aktivnostih, ki so ponujeneučencem . Boniteta pa je le njemu pripadajo-ča karta zastonj, če gredo učenci npr. v kino.

Bolje bi bilo, če bi starši in ostali odrasli akter-ji znali ločevati pravice in bonitete, ker bi sepotem bolj zavzemali za pravice in jih takopomagali »pripeljati« v sistem. In ne bi pris-tajali na odpustke, ki jih v obliki bonitet drža-va deli invalidom.

Staršem predlagam, da vse odgovore, pripo-ročila in odločitve zahtevajo v pisni obliki inse ne zadovoljijo le z ustnimi odgovori. Prisvojih zahtevah pa naj bodo realni. Nič ni na-robe, če v vrtcu ali šoli naredijo kaj drugačekot to doma dela mama. Otrok je vključen tu-di zato, da pridobiva različne izkušnje ter seuči sodelovanja in prilagajanja.

Osnovno šola je obvezna za vse, kaj pa čakamladostnike s posebnimi potrebami po os-novnošolskem izobraževanju?

Otroci, pa tudi starši in pedagogi se kljub ob-veznosti srečujejo s številnimi težavami že vosnovni šoli. V prvi triadi je po začetnih za-dregah pripravljenost za vključevanje dokajvelika, kasneje pa se že začnejo številni priti-ski za prešolanje otrok v prilagojene progra-me in segregirane institucije. Merilo je žal iz-ključno (ne)doseganje standardov, ne upo-števa pa se dejstvo, da se inkluzija ne moredogajati v segregiranih oblikah in iz teh oblikprihajajo nepripravljeni na vključevanje vokolje ali kot je izjavil eden izmed maturan-tov v ZUIM Kamnik: »Zavod me ne morenaučiti življenja zunaj zavoda!« Kljub ogrom-ni ceni, ki jo za njihovo usposabljanje plaču-je država (v primerjavi z integriranimi vrstni-

ki), so njihove možnosti za zaposlitev in sa-mostojno življenje minimalne. In tu ni pravnič v pomoč podaljšano šolanje do 26. leta.Če bi že bilo, naj bi se dogajalo v srednjih šo-lah in na fakultetah, na andragoških zavodihin ne le v zavodih.

Tudi starši se te realnosti premalo zavedajoin so usmerjeni le v pridobivanje teoretičnihznanj in izvajanje raznih terapij, otroci zatoves prosti čas zunaj pouka porabijo za učenjein obravnave, ne pridobijo socialnih veščin,kar pa kasneje najbolj potrebujejo, ko oni instarši spoznajo, da je zaposlitev bolj utopijakot ne.

Kaj je pomembno, da učitelji, ravnatelji inspremljevalci in ostali, ki so vpleteni v izo-braževanje otrok s posebnimi potrebam, ve-do?

Če bi se zavedali vsega, kar sem že omenila,bi bilo že ogromno. Vsi odrasli bi morali manjizhajati iz lastnih potreb in bolj iz potrebotrok in mladostnikov. Tako bi bolje vedelikaj le-ti resnično potrebujejo. Tako bi boljeporazdelili temu področju namenjena sreds-tva in ne bi govorili o tem, da je inkluzivnaoblika za otroke slabša izbira kot posebne ob-like izobraževanja.

Vsi akterji moramo sprejeti, da je inkluzijapredvsem odnosna zadeva, ki pomaga ohra-njati vrednote solidarnosti, nediskriminacijein možnosti izbire. Le tako bomo današnjo šo-lo mogoče začeli skupaj spreminjati in: "bododobre šole postale še boljše šele takrat, kadarbodo vanje vključeni vsi otroci iz šolskega oko-liša." (Marsha Forest, Akcija vključevanja, 1997)

Za več informacij se lahko obrnete na MarijoBožič, vodjo svetovanja:tel.: 01 534 06 67, GSM: 041 770 683,e-pošta: sonce@soncek.org

13

Tosmo mi

V oktobru smo uradno odprli stanovanjskiobjekt v Pragerskem, v katerem bo svoj domnašla nova stanovanjska skupina ZvezeSonček.

Kaj je to?

Stanovanjska skupina Zveze Sonček je name-njena odraslim osebam s cerebralno paralizoin drugimi oblikami invalidnostmi, ki zaradisvoje telesne in duševne prizadetosti potre-bujejo strokovno pomoč, vodenje in varstvoter osebno pomoč in nego. S takšno oblikobivanja nadomešča funkcijo doma ali lastnedružine. Življenje v stanovanjski skupini po-teka povsem običajno. Uporabniki se zjutrajzbudijo, se umijejo, oblečejo, skupaj pozajtr-kujejo. Nato jih odpeljejo na delo v varstvenodelovni center, popoldan se vrnejo domov,pomalicajo, popijejo popoldansko kavo, po-gosto jih obiščejo prostovoljci ali člani druži-ne, gredo ven, pomagajo pripraviti večerjo aligledajo televizijo. Vse te aktivnosti uporabni-ki opravljajo s pomočjo varuhov in negoval-cev.

Zveza Sonček izvaja program bivanja zaodrasle osebe s cerebralno paralizo in drugi-mi invalidnostmi v stanovanjskih skupinahže vrsto let. Socialno varstveno storitev insti-tucionalnega varstva pa izvaja od leta 1998,ko so bile podeljene prve koncesije.

Z modeli bivanja, ki jih razvijamo, zagotavlja-mo pogoje za čimbolj enakopravno in neod-visno življenje osebam z invalidnostjo, z nu-denjem vse potrebne pomoči pri vsakodnev-nih življenjskih aktivnostih. Stanovalci živijopolnovredno življenje v običajnem in ne iz-ključenem socialnem—bivalnem okolju inimajo aktivno vlogo pri sooblikovanju pro-grama. V takšni obliki bivanja stanovalci ude-janjajo pravico do izbire lastnega življenjske-ga stila, zasebnosti, odločanja in upravljanja zlastnim življenjem. Stanovanja se nahajajopraviloma v urbanem okolju, stanovalec imamožnost uporabe eno ali največ dvopostelj-ne sobe in souporabe skupnih prostorov vstanovanju.

Storitev se izvaja 16 ur na dan, ob delavnikihmed 16. in 20. uro ter 24 ur med vikendi.

nStanovanjska skupina

14

Program pa zajema:• fizično nego in pomoč ter osebno asistenco,

organizirano prehrano in prevoze• pomoč pri organiziranju prostega časa, us-

posabljanje za samostojno življenje in vodentrening praktičnih življenjskih ter socialnihveščin.

Kje je to?

Stanovanjske skupine se nahajajo na nasled-njih lokacijah:

Ljubljana• Neubergerjeva 9, 1000 Ljubljana• Jakopičeva 1,

Jakopičeva 3/1,Jakopičeva 3/2,Jakopičeva 11, 1000 Ljubljana

Štore• Cesta XIV. divizije 5, 3220 Štore

Dravograd• Sveti Duh 34, 2370 Dravograd

Koper• Glagoljaška cesta 1, 6000 Koper

Pragersko• Trubarjeva 9, 2331 Pragersko

Kaj morate storiti, če se želite vključiti?

1. Izpolnite Vlogo za vključitev v institucional-no varstvo Zveze Sonček in jo skupaj z ob-veznimi prilogami pošljete na naslov ZvezaSonček, Rožanska 2, 1000 Ljubljana.• Vlogo najdete na naši spletni strani, v

centrih Sonček ali pa vam jo pošljemo popošti.

2. Obvezne priloge so:• Odločba o priznanju statusa invalida ozi-

roma izvedensko mnenje pristojne komi-sije o usmerjanju,

• Zdravniško mnenje o zdravstvenem sta-nju,

• Odločba o postavitvi zakonitega zastop-nika (če obstaja).

3. Pokličite v enoto, kamor se želite vključitiali vodjo programa in se dogovorite zaobisk, kjer si boste lahko ogledali bivalnoenoto in se pogovorili z zaposlenimi.

4. Komisija o sprejemu bo ugotovila ali steupravičeni do storitve ter odločila o uvrsti-tvi na čakalno listo oziroma sprejemu v SS

Kontakt:

Vodja programa institucionalnega varstva:Danijela Bratec, tel.: 01 534 06 67,faks: 01 568 60 75, mob.: 041 770 682,e-pošta: jelka.bratec@soncek.org

15

UtrinkiSelimo se na Pragersko

» To bo moja prva stanovanj-ska skupina. Všeč mi je, kerbomo v Pragerskem v hiši.Upam, da bomo veliko hodilina sprehode. Malo me skrbi,kako se bom z vsemi razumel,

a spet ne preveč.«Miro Ciglar

Fajn bo, ker bom lahko velikozunaj. Všeč mi je tudi, da bovalahko z Eriko skupaj, ker svaprijateljici. Tudi tam bom lah-ko pomagala pri kuhi. Pona-vadi jaz režem čebulo, ker vsi

ostali preveč jokajo.Gabriela Ferčec

»V Pragerskem bomo imeliveč prostora, tu v mestu ga nitoliko. Skrbi me, da me mojaspremljevalka ne bi zastopila.Zanimivo bo, ko bo več ljudina kupu. Pomembno je, da

smo domači, morda se katerega ne bom na-vadila. Včasih jecljam, morda me kateri ne borazumel. Želim si, da bi živeli v naravi. Radabi pomagala, da bi redno in dobro kuhali.«

Vlasta Majerhold

»Veselim se selitve v Prager-sko, ker bomo lahko veliko zu-naj in ker bo spet nekaj nove-ga. Srečna bom tudi, ker bomlahko spoznala kar nekaj no-vih ljudi. Življenje v stanovanj-

ski skupini mi pomeni veliko, da si lahko ko-likor toliko samostojen. Da ne greš spat obdoločeni uri, ampak takrat, ko sam hočeš.«

Erika Krajner

O selitvi na Pragersko splohnisem nič razmišljal. Najbrž botam kar v redu. Morda še celolepše kot tu v mestu. Včasihsem veliko potoval z vlakom,ta je skoraj vedno ustavil tudi

v Pragerskem, tam je veliko postajališče. Bajese nova stanovanjska nahaja blizu železnice.«

Dušan Klemenčič

Donatorji – Pragersko

Adaptacija objekta v Pragerskem ne bi bila mogoča brez pomoči donatorjem. Pomagali so:

Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, Sonček – Mariborsko društvo za cere-bralno paralizo, Inner Wheel klub (ženski del Rotary kluba Maribor), izvajalci del: MurausBoris s.p, Divinus d.o.o., Jurij Jevšenak s.p., Casax d.o.o., Vzgojni zavod Slivnica, družina Gaiser.Vsem donatorjem se iskreno zahvaljujemo.

16

Kakoposlujemo

V prejšnjih dveh številkah Sončnika ste lah-ko prebrali naš poziv za pomoč pri prilago-ditvi novega objekta v Pragerskem, kjer smozasnovali novo stanovanjsko skupino zaodrasle osebe osebam z invalidnostjo z ma-riborskega in ptujskega območja.

Dela na objektu v Pragerskem smo končališele v prvi fazi, v kateri smo omogočili nase-litev prvih osmih stanovalcev.

Nadaljnja adaptacija bo potekala kasneje, kobomo pridobili potrebna finančna sredstva.

Zato smo se odločili, da vas seznanimo s tre-nutno porabo sredstev:

– nakup objekta (v III. fazi): 156.000 eurSredstva za nakup objekta smo pridobili odprodaje obstoječega stanovanja na Stross-mayerjevi, v kateri je bivala stanovanjskaskupina v Mariboru ter posojila.

– za dosedanja adaptacijska in rušitvena delain dokončanje pritličja v I. fazi:200.000 eur

– za projektno dokumentacijo, nadzor:14.000 eur

K adaptacijskim in rušitvenim delom po po-godbi sodijo prilagoditev prostora za gibal-no ovirane stanovalce, izolacija ter dokonča-nje objekta, električne in vodovodne instala-cije, nova okna, vrata, podi, zidarska dela, vzi-dava oken in vrat, izvedba zemeljskih del,prezidava.

Dodatna dela so vključevala: izdelava fasade,izdelava jaška za dvigalo, hidroizolacija talneplošče, montaža odtočnih cevi, izvedba sideripd.

Do sedaj je bilo zgrajeno in opremljeno prit-ličje, izvedena je bila tudi zunanja ureditevobjekta, postavljena je bila osnovna infra-struktura in ostala dela. Še vedno pa ostajanedokončano prvo nadstropje in mansardaobjekta. Z adaptacijo objekta bomo nadalje-vali, ko bomo pridobili ustrezno finančnokritje oz. zadostno količino sredstev za nada-ljevanje.

oStanovanjski objekt Pragersko

17

Dobrizgledi vlečejo

Delo v splošno korist je »alternativna obli-ka kazni«, ki je naložena posamezniku poddoločenimi pogoji in se izvaja v humanitar-nih organizacijah, domovih za stare, vars-tveno delovnih centrih, komunalnih podjet-jih, raznih društvih ipd. Posamezniki, ki jimbila tovrstna kazen naložena, pomagajotem organizacijam pri izvajanju njihovihstoritev in programov ter na ta način izvr-šujejo svojo kazen.

Delo v splošno korist lahko odredi sodnik alitožilstvo kot:– nadomestilo uklonilnega zapora oz. globe

v primeru neplačila kazni za storjene pro-metne prekrške,

– nadomestilo kazni zapora do dveh let,– možnost v postopku odloga kazenskega

pregona ali– možnost v poravnalnem postopku.

Natančneje delo v splošno korist opredeljujeveč zakonskih in podzakonskih aktov. Pravi-loma se delo v splošno korist opravlja znotrajupravne enote, kjer živi oseba, ki ji je bil iz-dan sklep o opravljanju nalog v splošno ko-rist ali korist lokalne skupnosti. Prvi programi

dela v splošno korist kot oblike prestajanjakazni so bili uvedeni v drugi polovici prejš-njega stoletja v Ameriki. Delo v splošno ko-rist presega kaznovalno naravo klasičnihsankcij. Njen učinek je poleg pomoči organi-zacijam, ki jo potrebujejo, tudi posredna od-prava škode, ki je bila družbi povzročena skaznivim dejanjem posameznika. S tega vidi-ka je ta oblika kazni veliko bolj koristna in vz-gojna.

Začetki opravljanja dela v splošno korist vZvezi Sonček segajo v leto 2003, ko nas jeOkrožno državno tožilstvo Kranj prosilo, čelahko v naši organizaciji odslužijo svojo ka-zen trije fantje – medijsko izpostavljeni »mu-čitelji mačk«. Ker se kot organizacija borimoproti predsodkom v družbi (ne samo proti ti-stim, ki so naperjeni prosti invalidnim ose-bam), smo jih sprejeli in se z njimi dogovori-li kje in na kak način bodo obveznost opravi-li. Dva sta delala v stanovanjskih skupinah,eden pa v varstveno delovnem centru. Za-ključna ocena je pokazala, da so fantje delovestno in odgovorno opravili; izkušnja pa jebila pozitivna za vse vpletene. Zaradi tegasmo ponudili tudi drugim tožilstvom to mož-nost.

Na tak način je bilo v letu 2004 k nam napo-tenih skupaj 21 oseb v enotah Kranj, Mariborin Ptuj; skupaj so opravili 1252 ur dela v splo-šno korist. Število napotenih oseb se je z letivečalo, prav tako opravljene obveznosti. Vlanskem letu je bilo k nam napotenih že 65oseb s skupno naloženo obveznostjo 3505 ur.

Do konca leta 2008 je na tak način obveznostopravilo 158 oseb, ki jim je bilo skupno nalo-

pDelo v splošno korist

18

ženo 9131 ur dela (preračunano v 8 urne de-lovne dni je to 1141delovnih dni). Razpon ur,ki jih je moral posameznik opraviti, se je gibalmed 10 in 280 urami, v povprečju pa je posa-meznik opravil 58 ur.

Razložiti je treba, da v praksi potekata dva na-čina napotitev. Novi kazenski zakonik predvi-deva možnost opravljanja dela v splošno ko-rist za obsojene do dveh let zaporne kazni. Teosebe napotujejo sodišča, njihova obveznostje med 80 in 480 urami, koordinacijo med po-sameznikom in izvajalsko organizacijo paopravljajo centri za socialno delo. Ker posprejemu novega kazenskega zakonika še nidorečen sistem financiranja (ne ve se kdomora plačati stroške zavarovanja, prevoza inmalice), centri za socialno delo ne opravljajosvoje naloge in zadeva je bolj ali manj ustav-ljena.

Pri Zvezi Sonček pa še vedno opravljajo svo-jo dolžnost osebe, ki jih k nam napotijo držav-na tožilstva – trenutno predvsem v Mariboruin na Ptuju. Tu gre predvsem za mladoletneosebe, ki morajo opraviti manjše število ur(od 10 do 60).

Napoteni opravijo svojo dolžnost v Varstvenodelovnih centrih Sonček, stanovanjskih sku-pinah, nekateri pomagajo v rekreacijskih cen-trih v Vrtičah in Elerjih ali sodelujejo na po-

letnih taborih. Delo zajema spremstvo in dru-ženje z invalidnimi osebami, pomoč pri negi,hranjenju in delu v delavnicah. Lahko opravl-jajo tudi vzdrževalna dela, kot so čiščenje pro-storov, košnje trave, beljenje, urejanje okolicecentra in podobno… Glede na raznolikost pro-gramov Zveze Sonček se lahko prilagajamoželjam in interesom napotene osebe.

Izkušnje z napotenimi osebami so v večji me-ri pozitivne. V smislu delovne učinkovitostiimamo »večjo korist« od polnoletnih oseb, kimorajo opraviti več ur dela. Te osebe so pon-avadi bolj motivirane za delo in odgovornejše.

Mladoletniki, ki jih k nam napotijo tožilstva,večinoma ne prevzemajo odgovornejših na-log, temveč se predvsem družijo z našimiuporabniki. Kar nekaj je takih, ki se kljub na-potitvi pri nas ne javijo oz. dela ne opravijo.Potrebujejo tudi več nadzora in vodenja. Ko-rist je predvsem v rušenju predsodkov, saj sevečina prvič sreča z drugačnostjo. Sicer učin-ka nismo izmerili, opažamo pa, da je kar nekajtakih, ki se po opravljeni obveznosti vračajo vcenter ali stkejo dalj časa trajajoča prijateljs-tva z invalidnimi osebami.

V letošnjem letu (2009) kljub administrativ-nim preprekam še vedno sprejemamo napo-tene kandidate. Do avgusta je svojo obvez-nost opravilo okrog 45 oseb, vendar sami no-simo stroške zavarovanja, medtem ko jimmalice in prevoznih stroškov ne vračamo. Se-veda si pa želimo, da bi se delo v splošno ko-rist kot alternativna oblika kazni formalnouredilo, saj bi na tak način točno vedeli kak-šne so naše dolžnosti in odgovornosti.

Helena Kos, univ.dipl. psih.(koordinatorka dela v splošno korist

v Zvezi Sonček)

19

Zveza Sonček je morala po 19 letih zapusti-ti prostore Centra Sonček na Vojkovi 73, vsoseski BS 3 v Ljubljani, sicer objekta v lastiMestne občine Ljubljana, ter s tem dati pro-stor za manjkajoča mesta v ljubljanskih vrt-cih. Ta nenadna selitev nam je povzročilakar nekaj problemov, še posebej pa nas jeskrbelo, kam naj gredo naši uporabniki s te-ga centra. Zato smo poiskali nadomestneprostore za upravni del Zveze Sonček. Upo-rabnike dveh enot VDC Sonček Ljubljanapa smo morali začasno stisniti na eni loka-ciji – Rožanski ul. 2. Žal je ta rešitev le za-časna, saj je sedaj v centru na Rožanski podposebnimi pogoji zaposlenih kar 50 oseb zinvalidnostjo, kar je veliko preveč.

Rešitev vidimo v adaptaciji novega objektaSonček v Šiški, na Trgu Komandanta Staneta5, ki je v naši lasti. Objekt želimo čim prej do-končati, ga urediti in prilagoditi, da bodo lah-ko našli v njem mesto in delo naši uporabniki.

Center urejamo v bivši Mercatorjevi trgovi-ni, ki meri 800 m2. Za celotno adaptacijo bo-mo potrebovali 1 mio €. Do sedaj smo s po-močjo Fundacije za financiranje invalidskihin humanitarnih organizacij ter donatorjev žeizvedli dela v vrednosti 300.000 €.

Ko bo adaptacija objekta v Šiški končana, bov njem našlo delo 15 odraslih oseb z invalid-nostjo, v programe socialnega vključevanjapa se bo vključilo nekaj deset oseb, ki so zara-di svojih zmanjšanih zmožnosti socialno iz-ključene. Novi center bo hkrati tudi prostorza različne druge dejavnosti, izobraževanja,izvajanje programov različnih nevladnih idr.organizacij.

Za dokončanje pritličja pa po novih izraču-nih potrebujemo dodatnih 420.000 €.

Obračamo na vas, ker nujno potrebujemovašo pomoč!

Pomagate nam lahko:• s denarnim prispevkom prek priložene po-

ložnice,• pošljete gotovino,• uporabite sistem plačvanj z mobilnim tele-

fonom "postmoneta",• poveste svojim prijateljem in znancem o na-

ši težavi.

Že vnaprej HVALA!

Uporabniki VDCin sodelavci Zveze Sonček

qTudivi lahko pomagateProstorska stiska na Rožanski

20

Obvestiloo 5ki

Spoštovani!

Rada bi vas obvestila o spremembah, za kate-re smo se morali odločiti pri reviji Pet, revijiza ljudi s posebnimi potrebami.

Obdobje recesije in nujnost varčevalnih ukre-pov je zadela vsa področja dejavnosti, vseprograme in storitve Zveze Sonček, tudi revi-jo Pet. Po dvajsetih letih izhajanja revije Pet vklasični obliki bomo zato v prilagajanju na re-cesijo ter zaradi varčevalnih ukrepov prešlizgolj na elektronsko obliko, ki smo jo ob pi-sni obliki sicer imeli že sedaj. S tem se bomoizognili največjim stroškom tiskanja, delomapa tudi pošiljanja, poštnine in oblikovanja.

Revijo boste lahko odslej prebirali le na našispletni strani: www.soncek.org. Revijo vamlahko pošiljamo neposredno na vaš osebniali službeni elektronski naslov. Zato vas pro-simo, da nam, če želite, sporočite vaš elek-tronski naslov na naslov: jelka.bratec@son-cek.org in info@soncek.org.

V elektronski obliki revije Pet bomo objav-ljali predvsem aktualnosti iz nove zakonoda-je ter strokovne članke s področja invalid-skega varstva, zdravstva in različnih tera-pevtskih pristopov, izobraževanja, zaposlova-nja, odnosa do invalidnosti oz. drugačno-sti...

V upanju, da boste tudi v novi obliki ostalinaši bralci, vas lepo pozdravljam!

Lep pozdrav!

Urednica revije:Jelka Bratec

rRevija PET sedaj le v e-obliki

21

Zakoniin ukrepi

Pripravlja se vrsta novih zakonov

Predstavniki Vlade RS, tako kot sicer že ne-kajkrat, napovedujejo kar nekaj sprememb napodročju zakonodaje, ki zadeva osebe z inva-lidnostjo.

Tako posebna delovna skupina pripravljakončni tekst novega Zakona o izenačevanjumožnosti invalidov, katerega namen je pre-prečevanje in odpravljanje diskriminacije in-validov, ki temelji na invalidnosti, izhaja izspoštovanja in zagotavljanja človekovih pra-vic, zagotavljanja enakih možnosti ter spošo-vanja in sprejemanja različnosti zaradi inva-lidnosti. Predlog zakona naj bi v kratkemsprejela Vlada RS, v prvi polovici novembrapa naj bi šel v javno razpravo.

V kratkem naj bi se začel pripravljati tudi nov– še vedno poseben zakon o družbenemvarstvu odraslih duševno in telesno priza-detih oseb (torej ne v sklopu prej omenjene-ga zakona o izenačevanju možnosti invali-dov). Zajel naj bi vse pravice te populacije in

tudi tistih, ki jih dosedanji zakon ni zajemal(poškodbe glave) – tako vprašanje prejem-kov, morda statusa kot tudi storitev ter omo-gočal večjo prehodnost sistema, zlasti pri za-poslovanju.

V razpravo naj bi šel (ponovno) tudi Zakon odolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgo-trajno oskrbo, ki z uvajanjem nove oblika za-varovanja pomeni tako sistemski, organiza-cijski kot velik finančni zalogaj.

V okviru sprememb socialne zakonodaje sepripravljata dva zakona: en zakon o socialnovarstvenih prejemkih in drugi o socialnovarstveni dejavnosti.

Piše pa se tudi Zakon o osebni asistenci.Prav tako naj bi sprejeli spremembe Zakonao zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanjuinvalidov.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zade-ve pa je objavilo tudi predlog novegaDružin-skega zakonika, s katerim naj bi celovito ure-dilo celotno družinsko pravo, predvsem v in-teresu koristi otroka, odpravili dosedanjepravne praznine, nedodelanosti in pomanj-kljivosti ter zakonodajo prilagodili novimdružbenim odnosom. Družnski zakonik pri-naše več novosti: od širšega pojma družinein zakonske zveze, oz. zunajzakonske skupno-sti, sklepanja zakonske zveze, svetovanja inmediacije... Med drugim odpravlja institut po-daljšanja starševske skrbi in uvaja ustreznej-ši institut skrbništtva za odrasle, tiste, ki sa-mi niso sposobni skrbeti za svoje pravice.

sZakonodajne informacije

22

kt

Vsak bi moral imeti možnost opravljati pro-stovoljno delo. Kot navaja Slovenska mrežaprostovoljskih organizacij na svoji spletnistrani: » Nihče ne sme biti izključen iz pro-stovoljskega dela zaradi svoje socialne si-tuacije, pripadnosti manjšinski skupini,starosti ali bolezni.« Najenostavnejša defi-nicija prostovoljstva je, da je to delo, ki gaopravi človek, ne da bi dobil karkoli mate-rialnega v zameno. Prostovoljec/ka lahkodela karkoli, pomaga sosedu pri nakupova-nju, zagotavlja pravni nasvet dobrodelni or-ganizaciji... Prostovoljno delo je odličen na-čin za spoznavanje ljudi in pridobivanje de-lovnih izkušenj in del mnogih služb in insti-tucij.

Scope, organizacija za cerebralno paralizoVelike Britanije, se zavzema za inkluzivnoprostovoljstvo. V ta namen organizirajo pro-grame za izvajanje inkluzivnega prostovoljs-tva, ki nudijo trening, stalno podporo in sve-tovanje, s končnim ciljem usposobiti osebe sposebnimi potrebami za izvajanje prostovolj-nega dela. Na posvetih in delavnicah obrav-

navajo koristi inkluzije, prepreke pri prosto-voljstvu, prostovoljno delo oseb s posebnimipotrebami in dejansko prakso. V okviru tegaprograma skušajo najti ustrezno možnost zaopravljanje prostovoljnega dela vsakomur, kisi to želi. V programih inkluzivnega prosto-voljstva z njimi sodelujejo tudi organizacije,ki želijo v svoje vrste vključiti več prostovolj-cev s posebnimi potrebami. V raziskavi, ki sojo izvedli leta 2005, so ugotovili, da imajo pro-stovoljci s posebnimi potrebami dobre izkuš-nje s prostovoljstvom. Ob izvajanju prosto-voljnega dela pa se pogosto srečujejo z ovi-rami pri dostopnosti; problem predstavljajotudi negativna stališča in predsodki, pred-vsem glede predstav kdo naj bi bil izvajalecprostovoljnega dela. Ugotovili so tudi, da ve-čina oseb s posebnimi potrebami prostovolj-no delo opravlja v invalidskih organizacijah.Scopov program je do sedaj več kot 200 ose-bam s posebnimi potrebami omogočil, da sopostali prostovoljci. Program je Zveza za pro-stovoljstvo Velike Britanije označila kot pri-mer dobre prakse. V Sloveniji in tudi v okvi-ru Zveze Sonček poznamo prostovoljno delov obliki medsebojne pomoči med uporabni-ki – v okviru posameznih enot VDC in stano-vanjskih skupinah.

Za več informacij o opravljanju prostovoljne-ga dela v Zvezi Sonček se lahko obrnete naHeleno Kos, na telefonsko številko 01/534 0667 ali 031 641 770 ali po elektronski pošti nanaslov helena.kos@soncek.org. Več o prosto-voljnem delu v Zvezi Sonček pa si prav takolahko preberete na spletni strani www.son-cek.org.

PonavdihProstovoljno delo za vse

23

kkZgodilose boNapoved bodočih dogodkov

Izobraževanje

• 24. 10. Uvodni seminar izobraževanja spre-mljevalcev, vzgojiteljev in učiteljev in dru-gih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah

• 3. 11. Supervizija za učitelje OŠ Livade Izola

• 4.–5. 11 Izvajanje projekta KORAK K SON-ČKU v OŠ Frana Albrehta Kamnik

• 12.11. Predavanje v okviru Šole za starše instrokovne delavce v Slovenj Gradcu

• 13.–14. 11. Vikend šola za starše Sončka,društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož

• 21. 11. Supervizijska evalvacija vodij in izva-jalcev zdravstveno terapevtskih kolonij Son-čka – Mariborskega društva za cerebralnoparalizo v Centru Sonček Maribor

• 28. 11. Predavanje v okviru Šole za staršeSončka – Društva za cerebralno paralizo Do-lenjske in Bele krajine v Novem mestu

• 3. 12. Predavanje za učitelje OŠ Antona Glo-bočnika Postojna v okviru projekta KORAKK SONČKU

24

BingoklNagradna igra

Vabimo vas, da sodelujete v naši nagradniigri. V vsaki številki obvestil bomo pripravilinovo vprašanje in vas nagradili z lepimi in za-nimivimi nagdradami. Zadenite tudi vi!

Odgovorite na nagradno vprašanje in se po-tegujte za lepe nagrade:

kNagradno vprašanje:

Naštejte vsaj tri kraje vSloveniji, kjer se nahajajostanovanjske skupine Zve-ze Sonček?

lNagrade:

1. nagrada: volnena lutka, svilena ogrlica

2. nagrada: slika na svila, obesek Sonček

3. nagrada: prtiček, obesek Sonček

m Vaš odgovor:

Na vprašanje lahko odgovorite z izpolnitvijoobrazca za sodelovanje v nagradni igri naspletni strani www.soncek.org ali pošljete od-govor s svojimi podatki (ime, priimek, na-slov in telefonska številka, e-poštni naslov)prek dopisnice na naslov: ZVEZA SONČEK– Rožanska 2, 1000 Ljubljana, s pripisom Bin-go – nagradna igra.

Pravilne odgovore bo izžrebala posebna ko-misija, izžrebanci oziroma nagrajenci pa bo-do objavljeni v naslednji številki Sončnika inna spletni strani www.soncek.org.

Nagrajenci bodo o nagradah pisno obvešče-ni. Nagrajenci s sodelovanjem v nagradni igrisoglašajo, da se njihovi osebni podatki obja-vijo v naslednjem Sončniku in spletni staniwww.soncek.org.

Opomba: S sodelovanjem v nagradni igri ude-leženec dovoljuje Zvezi Sonček uporabo svo-jih podatkov za namene obveščanja.

Srečo pri pri julijskem Bingu so imeli:

1. nagrada: Zorica Gartnar – majica Sonček,set figur z magnetki

2. nagrada: Simona Danko – lonček Sonček-Eden za vse, set figur z magnetki

3. nagrada:VlastaMarhold – set figur z mag-netki

Iskrene čestitke!

25

Spoštovani!

V najinih družinah imamo prizadeta otroka,ki potrebujeta veliko nege zavedava se, da jeza take osebe težko dobiti primerna oblačila.Oblačila, ki bi nam staršem olajšala nego inrokovanje, osebi z invalidnostjo pa zagotav-ljala prijetno počutje. Izdelovalci in obliko-valci žal ne vedo, kaj potrebujejo težje priza-dete osebe. Staršem takih oseb bi želeli po-sredovati informacijo, ki je nama olajšalavsakdanjo nego.

Že nekaj časa kupujeva otroška oblačila priPletilstvu Strojan. Zaradi kvalitete le-teh terzaradi možnosti izdelave body-jev po naroči-lu za starejše otroke in odrasle sva se odloči-li, da to informacijo kot priporočilo posredu-jeva naprej tudi svojim znancem in prijate-ljem.

Predvsem si želiva, da bi tudi drugi staršiotrok in odraslih s posebnimi potrebami dobi-li tovrstno priložnost, saj prilagojenih oblačilv trgovini sploh ni možno kupiti. Presenetilanaju je tudi prijaznosti izdelovalke in pred-vsem njeno razumevanje nege težko prizade-tega otroka ter poznavanje te populacije.

Joži Kozamernik in Lili Zec

Body-ji

Pletilstvo JANUŠKA STROJAN s.p. je dru-žinsko podjetje, ki je začelo z obratovanjemleta 1986. Nudijo kakovostna oblačila name-njena prostemu času. Glavno vodilo, ki jihvodi že od vsega začetka, so kakovostni ma-teriali in izdelava, pri čemer se prilagajajokonkretnim željam naročnikov oziromakončnih uporabnikov.

Več: http://www.strojan.si

RAZPRODANO

RAZPRODANO

PozorProšnja za sodelovanjeSpoštovani!

Z izrednim zmanjšnjem stopnje umrljivosti splošega prebivalstva in s tem tudi posledičnopovečanim številom starajočih oseb s cerebralno paralizo, se je pokazalo, da cerebralna par-aliza sama po sebi res ni napredujoče stanje, njene posledice pa žal so. Prav te pa povzročijoosebam s cerebralno paralizo velike težave in jim zmanjšejejo že pridobljeno kvaliteto življe-nja. V zadnjih petnajstih letih je močno napredovalo znanje o težavah odraslih oseb s ce-rebralno paralizo in o njihovem lajšanju. Žal pa starši oseb s cerebralno paralizo in osebes cerebralno paralizo ne vemo, kdo in kje v Sloveniji obravnava odrasle osebe s cerebralnoparalizo ter na katerem področju zdravstva.

Na vas se obračamo s prošnjo, da nam sporočite, kateri so zdravniki, ki vas obravnavajo, vkateri zdravstveni ustanovi ter katere zdravstvene težave vam lajšajo. K temu dodajte tudivaše dobre in slabe izkušnje tako, da bomo lahko ugotovili, katere so najbolj pereče težavepri zdravstvenem varstvu odraslih oseb s cerebralno paralizo v Sloveniji.

Z zbranimi podatki bomo lahko dobili podobo obstoječe zdravstvene pomoči za odrasle ose-be s cerebralno paralizo v Sloveniji ter predlagali ukrepe za pokrivanje tako imenovanih "be-lih lis", tako po regijah, kot tudi po zdravstvenih vejah.

Hvala!

Predsednik Zveze Sonček

Iztok Suhadolnik, univ. dipl. pol.

Informacije lahko sporočite na e-naslov: zveza@soncek.org