leto 30 a pr i l 2016 pr iporočeni da r za t isk MO 1,5 0 EUR

P O G L E D P O S V E T UMisijonska obzorja02

Vesela Aleluja

Beseda urednikaJ O Ž E P L A N I N Š E K , C M

Ni treba veliko brskati po časopi-sih, prisluhniti televiziji in radiu ali pa utripu okolja in že čutimo, kakšna zmeda je v okolju. Ob tem radi zavzdihnemo, da je tako pač pri nas in da drugod zagotovo ni tako, da je tam drugače, boljše. Morda je res kje, to moramo verjeti in upati, a nikakor ni povsod tako. Letošnje zadnje tedne postnega časa sem preživel med našimi rojaki v Kanadi, kar me je res raz-veselilo in spet presenetilo, saj se jih še vedno, tudi toliko let po prihodu v to prostrano deželo, veliko zbira v župnijskih in drugih občestvih. Oni sicer menijo drugače, da jih je čedalje manj. Morda res, vendar z veseljem ugo-tavljam, da že dolgo nisem toliko spovedoval kot te dni v Kanadi, kar tudi pove svoje, hvala Bogu.Sicer pa je zunanja stvarno-st nekaj povsem drugega, kot je doma ali pa je še slabša. Evtana-zija, legalizacija drog in podobna razmišljanja so v zraku in posta-jajo stvarnost. Čez mejo iz sosed-nje Amerike pa pljuska ponoreli spektakel tamkajšnjih volitev, kjer človeku ni povsem jasno, ali je v kakšni razburkani afriški oziroma južnoameriški državi ali vendar-le na delu celine, ki se imenuje

Božje usmiljenje je sočutno

Severna Amerika. In si mislim, kako lahkotno je vse skupaj in kako bo ta, žal brezoblična masa, kmalu kričala spet nekaj drugega in spet nekaj novega, povsem brez zgodovinskega, pa kaj zgodo-vinskega, včerajšnjega spomina.Mar ni to tisto, o čemer smo brali v poročilu na cvetnico in veliki petek o Jezusovem trpljenju. Nav-dušene množice, kot v vznese-nosti katerega izmed predvolil-nih shodov, in razjarjene tolpe iste množice, pomešane z onimi, ki so prišli za praznik v mesto s svojim križaj ga ali dol z njim, ubij ga in podobnim, ob čemer ni treba daleč, da spet ugotovimo narav-nost neverjetno podobnost.

MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJESI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, SlovenijaTel. : 01/300 59 50,Faks: 01/300 59 55E-mail: missio@rkc. sihttp://www. missio. siUradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CMPomočnica glavnega urednika: Tina JežLektor: Jurij Devetak, CMOdgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane KerinOblikovalec: Hanzi TomažičGrafična priprava: NEBIA, d. o. o.Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodovČe ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB:SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Praznovanje na Salomonovih otokih

Izhajajo v Ljubljani od 1987

Groblje, Rim, Buenos Aires1923-1987

Katoliški misijoni

Lado Lenček C.M.urednik KM 1938-1987

Vendar tisti petek ni katerikoli, je véliki. V ozadju siceršnjih so spletkarji, tistega pa je upora-bil za svoje žrtvovanje Bog sam in ga zmagal z neskončno lju-beznijo do človeka, takratne-ga in današnjega. Zato spletkarji vodijo v čedalje večji kaos, Jezus pa skozi vrata odrešenja v veli-konočno jutro, v polnost svet-lobe, ki je močnejša od teme in sleherne zmede, v ponoven red. To je leto usmiljenja, ki ga obha-jamo, to moramo verjeti, to je naše misijonsko poslanstvo, ne le znotraj naše dežele ali naroda, temveč povsod. Zato misijonsko poslanstvo Cerkve in nas v njej nima meja.

Svet postaja brezoblična masa spodrezanih ljudi, kjer so zagotovo eni žrtve drugih, drugi pa slej ko prej žrtve samega sebe. V njem ni prostora za Boga, ker bi bil moteč, tako tistemu, ki spletkari, kakor onemu, ki bi mu dajal uresničenost in bi ga potem ne mogli obdelovati. Zmeda je veliki cilj vsega, kar ima moč v sodobnem svetu, edini nasprotnik le te pa je Bog in zato razumljivo tudi osrednja tarča. Nič novega in drugačnega, vse to je že bilo, na tisti petek.

3

S P O G L E D O M V S V E T

Misijonar in romar v Mehiki – Prvi delFRANCI MIHELČIČ

Od 12. do 18. februarja 2016 je papež Frančišek obiskal Mehiko, veliko deželo na razpotju Amerik z bogato kulturno dediščino in zgodovino ter z velikim številom mladih, ki so upanje za prihodnost. Geslo njegovega apostolskega potovanja je bilo Papež Frančišek: misijonar usmiljenja in miru.

Pred odhodom na obisk je papež v in-tervjuju za mehiško tiskovno agenci-jo Notimex poudaril, da je zato postal duhovnik, da bi bil služabnik ljudstva, ki veruje. Z Mehičani želi deliti bo-gastvo vere, da bi ta vera ne ostala ujeta kot v pločevinko, da bi ne bila zaprta kot v muzeju, ampak da bi pos-tajala vedno bolj zrela in duhovno prenovljena, živeta in misijonarska: »Naša vera nastaja v odnosu, v pogovo-ru z Jezusom, našim Odrešenikom. Ta vera mora iti ven na cesto, na delovno mesto, izražati se mora v druženju z drugimi, v dialogu, v razumevanju, v odpuščanju.« Pričevanja živete vere, ki je preoblikovala življenje ljudi, so v spodbudo vsem krščanskim skupnos-tim in papež je po povratku pri molitvi Angelovega češčenja v nedeljo, 21. februarja, rekel, da je pristna in trdna vera, ki jo je našel pri Mehiča-nih, potrdila tudi njega.V deželi nasilja, korupcije, trgovine z mamili in organiziranega kriminala je papež želel biti misijonar miru, da bi »blagoslovljena mehiška dežela postala dežela priložnosti« (14. februarja, Eca-tepec), da ne bi podlegli skušnjavi rav-nodušnosti do situacij trpljenja in ne-gotovosti ter se sprijaznili z zaničeva-njem človeškega dostojanstva (16. fe-bruarja, Morelia). Obiskal je obrobja družbe in povsod pozival odgovorne, naj prenehajo z izkoriščanjem ljudi. Cerkev želi sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje pri graditvi civilizacije lju-bezni. Škofje »z jasnim pogledom, prosojno dušo in svetlim obrazom se ne smejo bati transparentnosti« (13. februarja, Ciudád de México), podpi-rajo naj spravo in integracijo ter po najboljših močeh prispevajo k reše-vanju problemov. Skupno se je treba truditi, da tisti, ki bodo prišli za nami, ne bodo dihali »zrak korupcije,

nasilja, negotovosti in obupa, ampak zrak, ki bo zmožen ustvarjati alterna-tive, ustvarjati obnovo in spremembo« (17. februarja, Ciudad Juárez). Mladim je papež rekel: »Ni res, da je edini način življenja, edini način biti mlad, v tem, da prepustiš življenje v roke trgov-cev z drogo ali tistih, ki širijo le uničenje in smrt ... Zaradi Jezusa Kristusa lahko rečemo, da ni res, da bi za mlade edini način življenja v tej deželi bila revščina in socialna izključenost« (16. februar-ja, Morelia).Ob meji z ZDA je daroval mašo, ki so jo z druge strani železne ograje lahko spremljali tudi verniki iz Teksasa, in se dotaknil humanitarne krize, po-vezane z migracijami. To področje prečkajo mnogi, ki se želijo iz La-tinske Amerike preseliti »na drugo stran«, kjer vidijo novo upanje, nanje pa prežijo mnoge nevarnosti. »Gre za prehod, za pot, polno strašnih krivic: zasužnjeni, zaseženi, podvrženi izsilje-vanju, mnogi naši bratje so predmet trgovine z ljudmi ... Človeška tragedi-ja, ki jo predstavlja prisilno preseljeva-nje, je danes svetovni pojav. To krizo, ki se lahko meri v številkah, mi želimo meriti z imeni, zgodbami, družinami« (17. februarja, Ciudad Juárez). Tiste, ki zaposlene izkoriščajo, kot da bi bili predmeti, ki se jih lahko uporabi in odvrže, bo Bog poklical na odgovor.

Vernikom, ki so bili zbrani na stadio-nu univerze v El Paso, se je papež zah-valil in rekel: »Nobena meja ne more preprečiti, da kristjani ne bi skupaj slavili in bili deležni usmiljene ljubez-ni, ki nam jo daje Gospod.«V mestu Ciudad Juárez je papež pra-znoval jubilej svetega leta tudi z za-porniki: »Z vami praznovati jubilej Us-miljenja pomeni povabiti vas, da dvig-nete glavo in delate za dosego želene svobode« (17. februar). Sveti Duh nas utrjuje v gotovosti, da je Njegovo ime usmiljenje, in nam daje, da lahko vsak dan doživljamo, kako »evangelij na-polnjuje srce in celotno življenje tistih, ki se srečujejo z Jezusom in ki se za-vedajo, da se z Njim in v Njem vedno rojeva in oživlja veselje« (14. februar-ja, Ecatepec).Za Mehiko je bil to že sedmi apo-stolski obisk: papež sv. Janez Pavel II. jo je obiskal petkrat, leta 2010 jo je obiskal tudi papež Benedikt XVI. Več kot štiri petine prebivalcev je ka-toličanov, čeprav je bilo v preteklosti več poskusov, da bi se Cerkev nasilno uničilo. Najhujše preganjanje je bilo v času mehiške revolucije, ko je bil med žrtvami tudi mladi zastavono-ša José Sánchez del Río, ki bo letos 16. oktobra v Rimu proglašen za sve-tnika. Ko so vladne sile ujele večjo skupino »cristeros«, so Joséja skušali prepričati, naj se odpove veri in si reši življenje. On pa je na mučenje odgo-varjal z vzkliki »Živel Kristus Kralj! Živela Guadalupska Devica!«. Ko so ga, še ne 15-letnega, 10. februarja 1928 ustrelili, je s svojo krvjo še uspel na zemlji narediti znamenje križa. Papež je molil na njegovem grobu v baziliki v mestu Morelia, kjer se je srečal z ve-roučenci, katerim je namenil besede: »Prosil bom Jezusa, naj vam omogoči, da boste rasli v veliki ljubezni, z veliko ljubeznijo, kakršno je imel on, da boste zares kristjani, ki uresničujejo njegovo zapoved ljubezni« (16. februar-ja 2016).

(nadaljevanje v prihodnji številki)

4

M I S I J O N S K I P R I Č E V A L C I

Župnijska pastorala in misijonska misel morata biti z roko v rokiPOGOVARJAL SEM SE JOŽE PLANINŠEK

Apostolski krožek v župniji Brezmadežne v Torontu ima svojo skoraj tridesetletno zgodovino. Snovalci ob duhovni spodbudi znanega, žal že pokojnega misijonarja Franca Sodje si tega morda takrat niso predstavljali. Danes ga, kot srce, oblikuje pet misijonskih navdušencev, s katerimi ob različnih priložnostih zaživi celotno občestvo obeh slovenskih župnij v Torontu in tudi druge slovenske skupnosti v Kanadi. Ob priložnosti obiska med njimi so z veseljem spregovorili o svojem misijonskem poslanstvu, ki je zagotovo zopet nekaj povsem svojega in se ga lahko skupaj z njimi vsi veselimo.

Toni Burja - Kaj je temeljno vodilo Apostolskega krožka za njegovo delovanje?Nisem pregledoval temeljnih doku-mentov, da bi odkril, kaj so ustano-vitelji zapisali kot temeljno vodilo. Kot k sodelovanju povabljeni du-hovnik (misijonar) sem preprosto prevzel vlogo sodelavca in duhovne-ga vodje krožka. Z gotovostjo lahko povem, da je vodilo Apostolskega krožka Jezus Kristus, ki je poslal učence po vsem svetu oznanjevat evangelij, krščevat in vabit vse ljudi za svoje učence. Misijonarji so tisti, ki so vse zapus-tili ter šli po vsem svetu ustanavljat Cerkev - prinašat Božje kraljestvo. V to misijonsko poslanstvo pa smo poklicani in vključeni vsi kristjani. Poleg domače župnije moramo pod-pirati tudi misijonarje, tako z mo-litvijo kot z materialno pomočjo. Če Apostolskega krožka ne bi bilo, bi materialna podpora bila le z letno nabirko za misijone. Tako pa dajemo ljudem možnost, da se z nekaj drugimi prireditvami še večkrat spomnijo in podprejo misijone, posebej pa slovenske misijonar-je. To povsem materialno delo pa je vedno spodbuda tudi za poglobljen

duhovni odnos do te temeljne razse-žnosti Cerkve.Apostolski krožek podpira misi-jonarje lazariste, saj smo iz Misi-jonske družbe lazaristov tudi du-hovniki naših župnij. Vendar smo odprti tudi za pomoč drugim slo-venskim misijonarjem. Po različ-nih poteh Božje previdnosti imamo stik z mnogimi misijonarji in misijonarkami. Veseli in hvaležni smo za misijonsko zavest vernih Slovencev. Mnogi so namreč kot nekdanji begunci iz-kusili hude stiske in pomanjkanje. Zato tudi radi pomagajo in delijo, kar imajo. Številni od svojega pre-moženja veliko dajo, je pa tudi mnogo starejših, ki za misijone dajo vse, kot uboga vdova iz evangelija. Hvala Bogu za vse dobrotnike!

Mary Kure - Koliko in kako lahko tudi v družini kot vzgojitelji naredite za odprtost mladih do Cerkve v svetu in morda s poudarkom tudi v tako imenovanem Tretjem svetu?Kot starši imamo težko odgovor-nost in vlogo v družini. Posebno če želimo uspeti, da so otroci verni in živijo tako, kot Jezus želi. Zato

je najprej in najbolj pomembno, da mi kot starši skupno molimo za družino in skupaj kot družina. To nam sicer ne uspe vedno, vendar vsaj enkrat na dan se mora zbrati družina pri molitvi, če se hoče ime-novati krščanska. Morda zjutraj, pri kosilu in zvečer, da pokažemo, kako je Bog nad nami in med nami. Starši pa seveda ne bi mogli dati otrokom, česar nimamo najprej v sebi. Vera mora biti najprej v našem srcu, šele nato jo lahko podajamo tudi otrokom na pot. Večkrat se doma pogovarjamo z otroci o veri in nauku Cerkve. Skušamo jim pokazati najbolj po-membno zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, ki nam jo je dal Jezus. Otroci morajo ob nas doumeti, da drugih ne smemo obsojati, ampak da gledamo nanje in jih skušamo razu-meti in ljubiti tako, kot Jezus želi. Če tako gledamo na nauk Cerkve in ga na tak način posredujemo mladim, so zanj odprti v Cerkvi, tako v svoji okolici kakor tudi v svetu in še posebej v Tretjem svetu.

Marjeta Franc - So vam slovenski misijonarji še posebej blizu? Imate občutek, da z apostolskim

5

delovanjem za misijone med Slovenci v Kanadi krepite njihovo pripadnost vesoljni Cerkvi in matični domovini?Pri Misijonskem apostolskem krožku sem že več kot petindvajset let. Izredno prav mi je prišlo moje bivanje v Sloveniji, ko sem lahko po-magala v Misijonski pisarni v Ljublja-ni. Tam sem bila osebno v navezi z mnogimi slovenskimi misijonarji in ob tem imela čudovito priložnost, da sem jih spoznala in z njimi sode-lovala. Ko sem se vrnila v Toronto, sem imela tako lažje delo v iskanju stikov z njimi, ker sem jih ohranila iz Ljubljane.Ljudje, ki smo tudi izseljenci, morda še posebej razumemo misi-jonarje in njihove težave glede na njihovo bivanje v tujem svetu, te-žavnost pri sporazumevanju, učenju jezika, kulture in podobno, kar vse morajo premagati. Tudi samota jim gotovo ni tuja in vem, kaj pomeni za človeka, ki jo občuti v tujem svetu, kakor tudi potem ob vrnitvi v domo-vino, ki spet ni več njegova domovi-na, ker je določen del življenja pustil nekje drugje. Podobno doživljajo tudi drugi naši rojaki na tujem, tako tukaj v Kanadi kot kjerkoli drugje

po svetu in radi stojijo ob strani našim misijonarjem. Razumejo jih in jih podpirajo in se tudi tako vključu-jejo v življenje Cerkve, vesoljne in na Slovenskem.

Frank Vidic – Kaj vam je temeljno vodilo pri vašem misijonskem delu, brez česar bi gotovo ne zmogli tega, kar počnete?Cerkev naš uči, da je človeško živ-ljenje sveto in da je dostojanstvo človeške osebe osnova za moralno vizijo družbe. Jaz sem prepričan in verjamem, da ima v Jezusovih očeh vsaka oseba svojo neskončno vred-nost in to je načelo, ki vodi moje misijonsko delo pri Apostolskem krožku. Pri tem moramo upoštevati, da če človek nima hrane za svojega otroka ali strehe nad glavo, če je brez zdravstvenega varstva in izo-brazbe ali nima občutka skupnos-ti, izgubi občutek svoje vrednosti in začne obupavati.S podporo projektov naših sloven-skih misijonarjev po svetu Apostol-ski krožek pomaga tistim, ki pot-rebujejo osnovne potrebe življe-nja. Pisma, slike in video posnetki, ki jih prejemamo, nam služijo kot dokaz, da naše misijonsko delo, tudi

s podporo slovenske skupnosti v Kanadi, daje ljudem polnejše upanje in nove možnosti. Tako nekako čutim, kako po eni strani pomaga-mo in stojimo ob strani ljudem v stiski, po drugi pa bogatimo tudi sebe ter osmišljamo lastno bivanje.

Robert Kure - Ste učitelj po poklicu in delate z otroci. Kolikšna je odprtost današnjega kanadskega otroka do tretjega sveta in še posebej do misijonov? Je o čem takem sploh možno govoriti? Imate kakšno priložnost animacije med učenci?Iz osebne izkušnje lahko povem, da so mladi odprti do vrstnikov v deželah razvoja. Pomembno je, da jih pri tem spodbujamo, čeprav te možnosti ni povsod. Imam srečo, da učim v katoliški šoli, kjer je velik posluh za to. Na naši šoli imamo veliko različnih priredi-tev, ki so oblikovalnega in tudi zbi-ralnega značaja za posluh do ljudi v stiski iz neposredne okolice, kot tudi do tistih v tretjem svetu. Ena večjih dejavnosti je nenehna skrb za begunce iz Haitija v Domini-kanski republiki. Ob siceršnjem zbiranju sredstev zanje vključujemo tudi neposredna srečanja z njimi ob obiskih ter ozaveščanjem, da niso sami. Tisti, ki gredo na obisk na kraj dogajanja, potem prinaša-jo nazaj živo sliko tamkajšnjega živ-ljenja in oblikovanje je podprto s konkretno izkušnjo vrstnikov, ki nagovori bolj kot samo spodbuja-nje. Naši učenci so povezani tudi z našim Apostolskim krožkom in preko njega sodelujejo v projek-tih pri jezuitih v Malaviju ali pa pri sestri Dorici na severu Kanade. Moram reči, da tudi v tem pogledu misijonske odprtosti zelo zaupam današnji mladini in se zavedam, kako pomembno je, da jih pri tem spodbujamo in jim tudi omogočamo razvoj takšnega čutenja.

6

M E H I K A

Vzroki za vsesplošne selitveMehika je ogromna dežela, ki ima 120 milijonov prebivalcev. Bližina ZDA je vzrok stalnih napetosti, ker mora Mehika stalno popuščati ekonom-ski politiki, ki temelji na izkoriščanju revnih. Na primer ogromni trgovski centri, ki jih gradijo po vsej deželi, povzročajo propad malih trgovcev in podjetij, ki ne morejo konkurirati z nizkimi cenami trgovskih centrov.Najrevnejši so prebivalci, ki živijo po mehiških hribih. Država ni vlagala v razvoj podeželja in zato tam srečamo ekstremno revščino. V tej borbi za preživetje se mnogi selijo iz vasi v mesta, kjer si poiščejo sobico za vso družino. Nizke plače, ki ne zadostu-jejo za preživetje, mnoge prisilijo, da se podajo s trebuhom za kruhom v ZDA. Vendar pa to na žalost pomeni, da začnejo drug križev pot. Na tej poti jih pretepajo, oropajo, posilijo, ugra-bijo in družino prisilijo, da jim plača ogromno vsoto za osvoboditev in ve-likokrat ne uspejo živi prečkati meje.

Na žalost so nekateri videli v teh ljudeh, ki želijo prestopiti mejo na ile-galen način, vir svojega zaslužka. Vsi begunci, ki pridejo do Mehike iz južne in srednje Amerike, se najbolj bojijo prečkati ravno Mehiko.Kot je verjetno znano, je v Mehiki velik problem organiziran kriminal s preprodajo mamil, orožja, s korupcijo, ugrabitvami, umori. Na primer, če te oropajo, ne moreš biti gotov, da ti bo policija pomagala, ker je pogosto po-vezana s kriminalci.To so le nekateri od množice proble-mov, s katerimi se srečuje Mehika in so vzroki za migracijo.

Gotovo obstajajo rešitve Če pričakujemo rešitve od politikov, nas bodo razočarali, ker mislijo samo nase, na svoj zaslužek in na svojo korist. Biti aktiven v politiki kot kri-stjan, je gotovo velik izziv za aktivne laike, vendar je to naloga samo neka-terih. Jezus nam je rekel, naj bomo sol in kvas. Spremembe ne pridejo

od zunaj, temveč od znotraj. Smo v postnem času, ko nas Božja beseda spodbuja k spremembi – k spreobrnit-vi. Kako kvas prekvasi celotno testo? Ni dogodek stoletja, ki ga spremlja-jo fanfare. Počasi, korak za korakom in se zgodi. Vsakdo od nas, vsak na svojem mestu, v svoji družini, na de-lovnem mestu, skupnosti, župniji, je poklican, da vsi gradimo Božje kraljestvo. Ljubezen je edini vir, ki spreminja srca. Samo s spremenje-nim srcem lahko gradimo drugačno družbo. Misijonarji imamo nalogo oz-nanjati, da je odgovornost za boljšo prihodnost v naših rokah in da smo vsi soodgovorni. Papež pa nas spod-buja, naj bomo usmiljeni, kot je usmi-ljen naš nebeški Oče in s tem preseže-mo in odpustimo vse krivice, rane in zamere. V Mehiko je prišel kot romar, ki je na poti … in nas spodbuja, naj skupaj iščemo rešitve.

Papeževa spodbuda deželiNeverjetne so bile množice ljudi, ki so se zgrinjale ob papeževem obisku. Ljudje so prespali ob cesti, da so ga videli vsaj za pet sekund, ko se je peljal mimo. Na cesti so varovali svoje mesto tudi po 12 ur. Slovenci si težko predstavljamo take množice ljudi na vsakem koraku. Čutilo se je, da je res prišel kot znanilec miru in kot romar.Tistim, ki so prepričani o svoji ne-zmotljivosti, je povedal svoje in jih opozoril na njihovo nalogo služenja. Ubogim, trpečim, bolnim, zapostav-ljenim, zapornikom pa je namenil to-lažilno besedo upanja. Mehičani so ga hitro sprejeli za svojega, ker so v njem začutili duh usmiljenega Očeta. Odprli so mu svojo ranjeno dušo in on jim je spregovoril na srce.Njegov obisk je nedvomno zapus-til pečat v naših srcih. V letu usmi-ljenja nas nagovarja, naj bomo usmi-ljeni drug do drugega in on je prvi, ki nam je s svojimi dejanji pokazal obraz usmiljenega Očeta. Odprimo srca Božjemu usmiljenju in naj obrodi obilo sadov.

Ob obisku svetega očeta v Mehiki

S. BARBARA ČUK, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, MEHIKA

Ob nedavnem obisku svetega očeta v Mehiki - udeležila se ga je in se s papežem osebno srečala tudi naša misijonarka s. Barbara Čuk - nam je posredovala zanimiv prispevek o vrenju v tej deželi nasprotij, ki tudi nam, iz neposredne bližine, zveni nekako domače. V prvem delu ga je napisala za Obzorja duha, vendar ga z veseljem vključujemo ob tej priložnosti tudi v naša Obzorja.

7

S L O N O K O Š Č E N A O B A L A

Vsako leto imamo nekoliko večje število katehumenov. Tudi animator-ji kateheze so bolj številčni. Mestna četrt naše župnije sprejema nove na-seljence. Ljudje gradijo in se počasi vseljujejo. Veseli smo, da imamo novo cerkev, ker bi prejšnja še zdaleč ne mogla več sprejeti vseh župlja-nov. Upamo, da bomo kmalu imeli celotno število naročenih klopi. Počasi urejamo župnijsko dvorišče in okolico.

Ni tako enostavno vzdrževati dvori-šče urejeno ljudem, ki živijo velikok-rat v popolnem neredu, bodisi doma, v službi in na javnih prostorih. Zdi se, kot da bi se spraševali: »Zakaj izgub-ljati svojo moč za tako nepomembne stvari?« Zato ni čudno, če imamo še vedno, sicer občasno, kužne bolezni, kolero, ebolo, tifus in druge.Tu v Centru Bethel gre življenje naprej. Ves čas počitnic smo imeli

razne skupine, predvsem laiške, ki so prihajale na tečaje in izobraževa-nje. Uspelo nam je zgraditi še eno stavbo in tako povečati število sob za sprejem. Veliko dela, skrbi in truda je treba, da se izpelje tak projekt. V času pastoralnega leta bomo imeli več skupin vernikov, zlasti mladih, ki prihajajo na tečaje. Kot vsako leto bomo sprejeli tudi katehiste in kate-humene. Naša vrata so odprta tudi skupinam drugih verskih skupnos-ti. Ni nam dolgčas in veseli smo, da lahko doprinesemo vsaj delček k rasti Božjega kraljestva v svetu in še posebej v tem afriškem mestu. Zaupamo, da Bog zaliva in daje rast temu, kar mi skušamo sejati, saj je on gospodar polja, kamor nas je postavil v svojo službo. Hvala vam za vašo vse-stransko pomoč. Hvala zlasti za vaše molitve in spomin pri svetih mašah. Tudi mi molimo z vami, za vas in za uspeh Božjih načrtov z nami.Vsem lep misijonski pozdrav in Bog vas živi!

Naj se najprej zahvalim vsem, ki ste nam pomagali z darovi in molitvijo, da smo v minulem letu oskrbeli 258 otrok, ki so bili podhranjeni ali anemični. Ne mine teden brez nujnih primerov, ko je potrebno oditi čim prej v 60 km od-daljeno bolnišnico po transfuzijo. Ve-likokrat mamice pridejo same in tako nam pride MIVA avto na pomoč. Hvala vsem, ki darujete za MIVO.Vedno pogosteje prihajajo iz vse pre-fekture dojenčki, ki tehtajo le en ki-logram in pol, včasih še manj in jih je treba oskrbeti. Dominik je imel le 1300 gr, ko se je rodil kot nedonošen-ček. Po nekaj tednih intenzivne nege in malo spanja za mamico in očeta je začel dobivati na teži in danes po osmih mesecih je čudovit, vesel otro-čiček z osmimi kilogrami. Vidite ga na sliki. Naši prostori so premajhni, higiensko je težko vzdrževati prosto-re, kjer so skupaj matere in otroci. Želele bi dozidati poseben oddelek za nedonošenčke in dojenčke s problemi

ter njihove mamice. Obračam se spet na vas in prosim, če je možno dobiti denarno pomoč za dodatno stavbo, ki bi delovala samostojno.Nadaljujemo z oskrbo bolnikov, ki so okuženi z aidsom, po novih di-rektivah dobivajo vsi zastonj zdravi-la, eni le sulfamide, drugi pa antiret-roviralna zdravila. Hvala Bogu, letos nimamo okuženih novorojenčkov, saj matere dobivajo preventivno zdra-vila med nosečnostjo. Hvala vsem za molitev in denarno pomoč.

In v Frescu?Kot vsako leto je kriza s prosto-ri v obeh dijaških domovih. Starši želijo, da so otroci v domu. Vzgoji-telji in sestre skušajo spremljati 244 dijakov in 125 dijakinj. Izpiti so poka-zali dobre rezultate. Večina se marlji-vo uči in dodatne učne ure jim poma-gajo za boljše razumevanje predvsem matematike in fizike. Med dijaki jih je precej finančno ubogih in nimajo

dovolj za hrano. V kantini stane en obrok le 200 fr (0,32 evra), a jih ni veliko vpisanih. Raje si kuhajo sami in velikokrat je to le enkrat na dan riž z malo paradižnikove omake ali z žličko olja, tu in tam kakšna ribica. Zaradi slabe prehrane je odpornost proti bo-leznim, predvsem malariji, premajhna in pogosto so bolni. Z darovi smo pos-krbeli, da dijaki redno odvažajo smeti in je tako manj komarjev in muh.Hvala vsem, ki nas spremljate in nam z molitvijo, žrtvijo in denarno pomočjo pomagate, da lahko tu živimo in pomagamo ljudem v stiski. Bog povrni!

S. ANICA STARMAN, FRANČIŠKANKA BREZMADEŽNEGA SPOČETJA, SLONOKOŠČENA OBALA

PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA

Ko cerkev postane premajhna

Vse pogosteje zdravimo podhranjene in nedonošenčke

Novoporočenci pred cerkvijo.

8

U K R A J I N A

Velikodušnost dobrotnikovOd poletja dalje smo bili deležni obilice plenic za brezdomce. Daro-vali ste nam jih mnogi dobrotni-ki. Tukaj ni zavarovanja in je treba vse kupiti. Ko sem videla veliko goro raznih paketov plenic, ki so čakale na prevoz v Harkov, kjer je potreba naj-večja, se mi je zdelo, da za brezdom-ce po vas skrbi nebeška zavarovalnica. Gospod vam vaše dobrote gotovo ne bo pozabil! Iskrena hvala za vse! Di-rektor organizacije De Paul Ukrajina, ki je prosil za tovrstno pomoč, je na svojem facebooku objavil fotografijo polnega kombija in komentar: »Veli-kodušnost dobrotnikov iz Slovenije je zame pridiga o Božjem usmiljenju.«

Veselje ob začetku postopka za beatifikacijoZadnje tedne se veselimo še ene novice: potekajo zelo intenzivne priprave na začetek procesa beatifika-cije naše ustanoviteljice s. Leopoldine Brandis. G. Tomaž Mavrič bo postula-tor, sicer pa je to skupinsko delo, ki bo zahtevalo veliko sodelovanja.S. Leopoldina je bila doma iz Gradca, vendar je bila zelo povezana s sloven-skimi kraji, saj je nekaj časa njihova družina živela v Mariboru. Bila je gro-fovskega rodu, a je zaradi klica v Bogu posvečeno življenje zapustila domače udobje in ugled ter postala usmiljen-ka. Najprej je razmišljala o karmeli-čanskem redu, potem pa se je odloči-la za usmiljenke, da bi lahko z delom

svojih rok služila Jezusu v ubogih. Vse življenje je skrbela za bolnike in uboge: najprej neposredno, potem pa je postala predstojnica avstro-ogrske province in je pošiljala sestre tja, kjer so jih najbolj potrebovali. Polagoma je videla, da je veliko bolnikov prepušče-nih samim sebi v njihovih stanovanjih in da jim je najtežje ponoči. Odločila se je, da sama zbere in nauči dekleta, ki bi jim pomagala. Tako je leta 1878 v Ljubljani prvim trem bolniškim dekle-tom dala redovno obleko. Ta dekleta so najprej delovala v okrilju usmiljenk, potem pa se je razvila Družba Mariji-nih sester, kakor se imenujemo danes.S. Leopoldina je živela duhovnost sv. Vincencija Pavelskega, zato se vse veje vincencijanske družine veselimo, da bomo, če Bog da, imeli novo blaženo. Svetniki so veliki priprošnjiki za nas, ki smo še na zemlji. To sem izkusila že

večkrat. Posebno svež je dogodek prej-šnjega tedna.Že od lanske zime pomagamo 25-letni siroti Nadji, ki so ji ledvice po-polnoma odpovedale. Ostala je sama: brez zdravja, službe, dohodkov, sta-novanja, možnosti zdravljenja in brez človeka, na katerega bi se lahko oprla. S pomočjo dobrodelne skupine se je začelo zdravljenje v bolnišnici, ki je privedlo do peritonealne dialize. Tako je postala invalidka, saj ne more več opravljati svojega poklica prodajal-ke. Upali smo, da si bo uredila invali-dnost in dobila skromno pokojnino, pa iz tega ni bilo nič. Ko je spet prosila pomoč, ker se je bolezen zaostrila, smo razumeli, da ji bo treba pri ureja-nju dokumentov pomagati in jo spre-mljati od pisarne do pisarne.Tako sva začeli proces. Vse je šlo dokaj po sreči, dokler ni spet zbolela. Na

S. JOŽICA STERLE, MARIJINA SESTRA ČUDODELNE SVETINJE, UKRAJINA

Naši v UkrajiniUkrajina nam je blizu z dveh vidikov; veliko smo slišali o stiski tega naroda zlasti na vzhodu, hkrati pa tam deluje nekaj naših duhovnikov in sester. Njihovo delo, še posebej med brezdomci in reveži, je veliko in tudi učinkovito, saj se spet veselijo novega centra zanje, kakor tudi drugih pridobitev. Gre za pričevanje, ki nagovarja z delom in življenjem te še mlade cerkvene skupnosti med pravoslavnimi bližnjimi in bolj oddaljenimi brati ter v tesnem sodelovanju s katoličani vzhodnega obreda, ki potrebujejo tako duhovne kot materialne podpore. Sestra Jožica Sterle nam predstavlja različne stvari, ki zaznamujejo tamkajšnje življenje, poseben poudarek pa namenja ustanoviteljici družbe Marijih sester ob začetku postopka za beatifikacijo, kjer je postulator za to tamkajšnji misijonar in predstojnik Tomaž Mavrič CM. Bl. Marta Wiecki

Relikvije blažene Marte Wiecki

9

davčnem uradu je bilo treba dvigniti dokument, ki smo ga tisti dan nujno potrebovali, ona pa je ležala doma z visoko vročino. Vedela sem, da ni velike verjetnosti, da bi mi ga izročili brez njene navzočnosti, a sem vseeno poskusila. Prosila sem s. Leopoldino Brandis, naj najde kakšno rešitev, saj se je vse življenje trudila za uboge. Šlo je bolj trdo, s hojo od vrat do vrat, a direktor se me je usmilil in mi doku-ment izročil. Razumela sem, da sem bila uslišana. Drugič bom prosila s še večjim zaupanjem, saj sem se prepri-čala, da je njena priprošnja močnejša od železnih ukrajinskih pravil. Dragi bralci, tudi vas prosim in spod-bujam, da bi molili za to, da bi s. Le-opoldina dosegla čast oltarja. Pripo-ročajte ji svoje zadeve, o uslišanjih pa nam sporočite.

Močna govorica relikvij bl. Marte WieckeNajbrž smo vam že pripovedovali o tem, da so po romanju vincencijanske družine v Snjatin začele romanje reli-kvije bl. Marte Wiecke. Ker vsi ljudje ne morejo k njej, ona prihaja k njim. Lazaristi, ki vodijo romanje, so se od-ločili, da bo bl. Marta najprej obiska-la župnije na vzhodu, kjer je potreba največja. Ljudje se ji z velikim zaupa-njem priporočajo in jo prosijo za mir. Nekateri so po njeni priprošnji ozdra-veli od bolezni, kjer medicina ni več pomagala.Tako so relikvije priromale do Kijeva. G. Tomaž je že dolgo koval načrte, kako narediti, da bi k njej prišli tudi verniki drugih veroizpovedi, ne samo rimokatoličani. In se je odločil ter or-ganiziral medversko molitev na plo-ščadi sv. Mihaela pred pravoslavno cerkvijo v centru mesta. Desetega oktobra smo se torej verniki s svojimi pastirji zbrali v velikem številu, da bi skupaj molili za mir, za edinost in dobroto med ljudmi. Ljudje so z velikim zaupanjem pristopali k re-likviariju, da bi bl. Marti priporoči-li svoje potrebe. Tudi raznih repor-terjev ni manjkalo. Ko smo zvečer po TV gledali poročila, smo bili presene-čeni in veseli, da so dogodek predsta-vili tako verodostojno in pozitivno.

Začutili smo edinost z ljudmi, ki izpo-vedujejo vero v Jezusa Kristusa. Pre-dokus nebes. Tam nas ne bo ločeval noben razkol več.Skratka, dogodek je bil lep. Koliko skrbi, potov in telefonov je bilo pot-rebnih za to, pa vesta samo g. Tomaž in g. Mihael, ki sta vse to pripravlja-la. Nekaj dogodivščin iz raznih uradov sta zaupala tudi nam. Zdelo se nam je kot čudež, da sta dobila dovoljenje za množično srečanje v centru mesta in za postavitev odra na dan, ko niso nikomur dovolili nobene prireditve. Skratka, Bog je velik!

Radi bi z mladimi na svetovni dan mladihJulija bo v Krakovu vincencijanski seminar, potem pa svetovno srečanje mladine s sv. očetom. Prijavili smo 140 mladih iz različnih župnij, kjer delujemo Vincencijevi. Ta mladina spada v dobrodelne skupine, pomaga

plačati v celoti. Z mladimi smo začeli peči pecivo in ga prodajati, da bi si nekaj zaslužili. Vsaka župnija si nabira sredstva, kakor more. Tudi sestre jim želimo pomagati s tem, kar so nam darovali ljudje. V resnici so naše potrebe veliko večje, kot je stanje na naših računih.

Stroški večji od zmogljivostiPosebej nas je zaznamoval dobro-delni sejem, s katerim smo podprli center za zdravljenje odvisnikov v Odesi. Mladi so vsak dan prihajali k nam, mesili, pekli in ustvarjali. Potem so svoje izdelke tudi uspešno prodali. Vsi smo bili veseli, da smo s svojimi rokami lahko naredili kaj za blagor bližnjega. Vendar vsa ta sredstva ne zadostujejo za potrebe, ki jih vedno znova odkrivamo.Velike vsote namenjamo za zdravlje-nje Nadje, ki so ji pri 24 letih odpo-vedale ledvice. Sirota, 25-letna, na

ubogim in se tako sama vzgaja za drugačne vrednote, kot so veljale v času komunizma. Vanje in v njihovo vzgojo smo vložili že veliko truda, sedaj pa bi šli radi z njimi v Krakov na seminar in srečanje s papežem. Mladina je revna, mnogi so študen-tje brez dohodkov. Pot v Krakov ni turizem ali luksuz, ampak vzgoja v služenju v vincencijanskem duhu in utrditev v veri, ko se bodo srečali s svojimi vrstniki z vsega sveta in s sv. očetom. To je za tukajšnje vernike pomembno, ker so vedno v manjšini, nekoliko zapostavljeni sredi pravo-slavnega sveta. Cena romanja je tako visoka, da si je sami niso sposobni

dializi, neprestane komplikacije ... Prejšnji teden je bila spet na ope-raciji. Januarja smo zanjo porabi-li skoraj 1000 evrov. Tukaj ni zavaro-vanja. Plačati je treba absolutno vse, do rokavic za kirurga, ki jo je ope-riral. Pa prostovoljec Jura z bolnimi jetri. Tudi njegovo zdravljenje gre v velike vsote. Če mu ne pomagamo, bo umrl. Zdravila mu pomagajo, vendar so silno draga. Če bi bilo zavarovanje, bi bilo vse drugače. Dokler sem bila v SLO, nisem vedela, da je tako drago in tesnobno biti bolan ...Spominjamo se vas in želimo blagos-lovljeno veliko noč ter lep pozdrav od nas vseh, s. Jožica.

Peka medenjakov Priprave na Božično tržnico

10

M O Z A M B I K

Vedno znova nas Gospod preseneča s svojo prisotnostjo, kar se še posebej občuti v trenutkih težav in preizku-šenj, katerih ne manjka. Osebno nam je zagotovil: »Pogum, jaz ostajam z vami do konca časov.« To je glavni razlog, da je lahko naš vsakdan vedno lep, poln zaupanja in »s soncem obsijan«. Če je »Bog z nami, le kdo bi lahko bil zoper nas«?Razveselila nas je novica o prihodu novega misijonarja po rodu iz Indije, Anthonya Vasanth Raj, ki pa čaka na potrebna dovoljenja za vstop. Iz Angole prihajajo trije sobratje na pa-storalno prakso v Mozambik in bodo vse leto živeli in delovali v našem vi-nogradu. To so drobcena znamenja ljubezni, ki jo Bog izkazuje na čisto konkreten način. Imeli smo nekaj dejstev, ki so nas zelo pretresla. Kot primer navedem smrt duhovnika Joaquima Bambo takoj ob začetku leta, premestitve štirih du-hovnikov v druge misijonske dežele in pet sobratov z začasnimi zaoblju-bami, ki so nas zapustili. To v meni takoj sproža vprašanje: »Kaj se dogaja z nami?!« Na kapitlju province smo poskusili poiskati razlago in pomen vsega tega. Trudili smo se prisluhni-ti, da bi slišali, kaj nam hoče Bog spo-ročiti po teh znamenjih in kako nam prav s pomočjo teh dejstev še vedno stoji ob strani, nas ljubi in podpira. Pri tem se je treba spomniti, da se bosta dva sobrata iz Angole, ki sta bila v minulem letu tukaj na pastoral-ni praksi, že konec januarja vrnila v Angolo.V letu 2016 bomo skupaj s celotno Cerkvijo živeli sveto leto usmiljenja. Angel Fernández Artime nam pred-laga kot vezilo salezijanske družine: »Skupaj z Jezusom, prehodimo pot duhovne avanture!« Prepustimo se, da nas Sveti Duh vodi v vsakem trenutku.Iz domovine je na obisk prišel g. Stane Kerin, ravnatelj Misijonskega središ-ča Slovenije. Na letališču v Maputu smo ga pričakali vsi trije slovenski

misijonarji. Uspelo mu je obiskati Na-maacho in Inharrime, da je dobil vtis o delu in pogojih na terenu ... Razve-selili smo ga z obiskom kraja štiri-indvajsetih mozambiških mučencev, katehistov, prav blizu Inharrime, ki se imenuje Guiúa, kjer tudi danes deluje katehetski center – šola za katehete. Ker je duhovnikov malo, so katehisti nepogrešljivi sodelavci v pastorali.Ob tej priložnosti smo se priporoči-li Božji previdnosti in dobroti vseh podpornikov misijonov, prosili za duhovno in materialno pomoč in bili deležni velike zmage dobrote nad pomanjkanjem.Iz Misijonskega središča nas je raz-veselila novica o nakazilu za nakup majhnega traktorja s priključki in kar precej vrtnega orodja, ki nam služi kot izdatna pomoč pri obdelovanju vrta internata (42 gojencev v samooskrbi!) in skupnosti; ta letos šteje le sedem članov. Na vrtu se pridela veliko zele-njave, če pa bi bilo mogoče dobiti več semen, bi lahko pridelali še veliko več, ker je zemlja zares rodovitna. Na mi-sijonu je nekaj sadnih dreves, ki jih bo potrebno počasi nadomestiti z novimi sadikami. Načrtov nam tudi sicer ne zmanjka.Na šoli so drugi letniki poklicne šole opravljali praktično-strokovni izpit; veliko je težav, s katerimi se mladi spopadajo vsak dan. Poglavitnejša sta zagotovo samozavest in spoštovanje osebnih limitov – materialnih, intelek-tualnih, socialnih ... Pri vsem tem jim hočem stati ob strani in pomagati po

svojih najboljših močeh. Skupaj smo sposobni dosegati veliko več, kot bi si človek lahko mislil ali celo drznil!Veselili so se predvsem tisti, ki jim je uspel veliki met – diploma! Tem je treba čestitati in jim zaželeti veliko uspehov pri prvih poskusih zaposlova-nja oziroma pri nadaljevanju študija. Ne bo jim lahko.Svetla prihodnost je pred nami: po dveh letih smo dobili nov hladilnik, štedilnik na plin in internet, ki celo dela, kadar je elektrika!Izrekam globoko hvaležnost, ki jo čutim v srcu za vse prejete Božje milosti, usmiljenje in dobroto, ki sem je bil deležen, za vse, kar lahko po tej neizrekljivi milosti človek naredi v enem letu, predvsem pa da lahko še eno leto živi. Z zaupanjem prosim Boga, da bo novo leto, v katero smo že dobro zakoračili, polno blagoslova in da bomo zmogli dobro opraviti vse, za kar nas pošilja v tej novi fazi.Zahvaljujem se vsem za bratsko so-delovanje in požrtvovalnost, saj se zavedam, da je stik z domovino še kako potreben v vseh trenutkih našega misijonskega, redovnega, sa-lezijanskega in duhovniškega življe-nja. Bog povrni za vse dobro, za vse molitve in darove. Brez vas bi bil tu-kajšnji svet še sedaj »tohu vabohu« – pust in prazen.Upam, da se bodo moje napake odpus-tile, ne le po Božjem, ampak tudi po človeškem usmiljenju, kar pa je bilo narejeno dobro, naj obrodi želenih sadov.

TONE GRM, SALEZIJANEC, MOZAMBIK

Drobcena znamenja ljubezni

11

M A D A G A S K A R

Lep pozdrav dobrotnikom in vsem, ki spremljate naše misijonsko delo. Čeprav so moja oglašanja redka, sem pogosto z vami v mislih. Dnevi so polni obveznosti in čas kar beži.Moje glavno delo v vrtcu je vse bolj samostojno. Trudim se, da bi vzgoj-no-izobraževalni sistem naredi-la bolj prijeten za otroke, kot je na primer učenje preko igre in konkret-nih situacij. V ta namen sama izde-lujem različne didaktične pripomoč-ke. Trenutno pripravljam program za ustvarjalni in naravoslovno-teh-nični krožek. V šolskem učnem pro-gramu je sicer predlagan glasbeni in likovni pouk, vendar ga učitelji ne izvajajo, ker s teh področij nimajo znanja. Priznam, da tudi sama nisem strokovnjak na teh področjih, vendar bom poskušala vsaj to, kar vem in poznam, posredovati naprej. Šolski sistem tukaj v glavnem temelji na ponavljanju in učenju na pamet, otrokom pa želim omogočiti širšo splošno razgledanost in jih spodbuja-ti k iskanju ustvarjalnih rešitev.Trenutno urejamo šolsko dvorišče in igrišče, tudi s pomočjo darov, ki sem jih prejela ob podelitvi misijonskega

križa in ob drugih prilikah. Čeprav dela še niso končana, se otroci že zdaj lepo zahvaljujejo. Radoved-ni spremljajo novo podobo dvori-šča, predvsem pa nestrpno opazuje-jo nastajanje otroškega igrišča, ki bo namenjeno vrtčevskim otrokom in otrokom prvih razredov.Poleg dela v vrtcu sem sestrski skup-nosti salezijank v pomoč tudi kot šofer, saj trenutno nobena sestra v skupnosti ne vozi. Ob vikendih, predvsem ob sobotah popoldan, pa se družim z mladino in otroci v Don Boskovem centru, kjer sa-lezijanci skupaj z animatorji vsak

vikend pripravljajo oratorij (katehe-ze, športne igre, skavtska srečanja in podobno). V eno od teh dejavnosti sem tudi sama vključena, kjer skupaj z dekleti pripravljamo družabna sre-čanja, učimo se novih pesmi, učim jih tudi igranja kitare, pripravljajo gleda-liške predstave, učijo se novih plesnih gibov, s katerimi polepšajo sodelova-nje pri maši …Zavedam se, da kot misijonarka najbolj pričujem z zgledom. Zato, kolikor se le da, poskušam preživeti z otroki in mladino čim več časa in pri tem se počutim najbolj izpolnjeno.Lep pozdrav in vse dobro.

LUCIJA ČUK, LAIŠKA MISIJONARKA, MADAGASKAR

Pričevanje z zgledom

Hvala, da mi tako vztrajno pomaga-te dvigati duha k Bogu ... Pri vsem delu, ki nas preganja vsak dan, se je res treba potruditi, da se ne popli-tvimo in ohladimo. Revščina, ki nas obdaja z vseh strani, nam tudi pri-pomore, da ne pozabimo na to, kar je bistveno: ljubiti Boga in bližnjega, ki je njegova podoba. Hodimo veselo skupaj po tesni poti, ki vodi v lepše življenje, da bodo drugi imeli dovolj luči in moči in pustimo široko cesto, ki vodi v pogubljenje.Z veseljem sporočam, da sem po zaslugi Misijonskega središča dobila pomoč za hrano za naše revne

otroke, to pa pomeni in globoko se tega zavedam, po zaslugi vseh vas. Bog povrni!Trenutno delam tudi sir, jogurt in še kaj. Rada bi delila z vami to radost, ko se otroci veselijo in krepijo. Bogu hvala za vse.

Niti skozi sveta vrata nisem vstopil in mi je že padlo nepričakovanih pe-tinpetdeset tisoč evrov, ki ste jih da-rovali ob sobotni iskrici. Kaj bo šele potem. Res neizmeren Bog povrni vse dobrotnikom in sodelavcem Radia Ognjišče. Ta Pustna sobotna iskrica je prižgala ljubezen in us-miljenje, čemur ni para. Klemen bi rekel: »Kaj je vse to v primerjavi z večnostjo.« Najprej moram poroma-ti na njegov grob in vas vse ponesem s seboj.Hvala in vse dobro.

JANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR – SLOVENIJA

Še Klemen bi kaj rekelS. MARJETA ZANJKOVIČ, SALEZIJANKA, MADAGASKAR

Delam sir, jogurt in še kaj

Foto

Izi

dor

Šče

k

12

B R A Z I L I J A

Delavnice domačih obrtiZ veseljem sem spremljala Trikra-ljevsko akcijo 2016 po internetu, v MO in Družini. To nas misijonarje vedno znova nagovori in poživi vero in misijonsko navdušenje, saj vidimo, kako se koledniki in voditelji trudite ter vedno več ljudi pritegnete k so-delovanju. Prepričana sem, da se po žilah vseh, ki se te akcije udeležijo, preteka "misijonska kri", misijonski duh in povečuje bratsko povezanost in ljubezen doma in v svetu.Čestitam kolednikom za pogum in veselje v tej akciji z nemalo žrtvami

In ona bo s starejšo medicinko sestro šla na obiske v oddaljena indijanska naselja, kjer bo delo trajalo tedne ali več. Tako bo bencin, nabavljen z vašo pomočjo, še posebno blagoslovljen in zalit z evangelijem. Ta plemena namreč dobijo take obiske, ko je to možno glede na sredstva in ko je kakšna sestra na razpolago, enkrat ali največ dvakrat na leto. Takrat vedno znova odkrivamo, kako so ti ljudje željni Boga in seveda tudi misi-jonarjev, ki so edini, ki jih še obiščejo, zdravijo in podelijo z njimi upanje. Pred nedavnim se je zastopnik neke

presenečenje, s kakšnim veseljem je vse pleme ob reki pričakalo škofa s petjem, plesi in bobni, in večina od-raslih in starejših se je dala birmati in potrditi odraslost in zvestobo Svetemu Duhu in Cerkvi. Nepozabno je bilo. Vsi so bili globoko ganjeni in potrjeni v veri.

Takšne pa so naše ekspresne ladjeKako izgledajo naša potovanja od skupnosti do skupnosti, lepo pokaže naše zadnje potovanje. Iz Manausa smo vse tri sestre odpotovale z ek-spresno ladjo in s 110 potniki proti São Gabrielu. Vožnja naj bi trajala en dan, po navadi kakšno uro več.Tokrat pa smo se že nekaj vozili, ko so nam povedali, da se vračamo do mesta, kjer je mobitelov signal, da pokličemo na pomoč drugo ladjo z mojstri, ki bodo zavarili neke dele motorja in potem bomo nadaljevali vožnjo. Hvala Bogu, po petih urah smo zopet zapluli med skalovjem v vodi in obrežjem ter s praskanjem po dnu naprej, zaradi pomanjkanja dežja je gladina vode nizka. V takšnih pogojih smo presedeli in dremali kar dva dni in dve noči in končno srečno prispeli do cilja. Je pa to edina ladja, ki še vozi, vendar izgleda, da bodo morali še to ukiniti, dokler ne bo dežja. Veliko molimo za dež, saj že dva meseca ne dežuje, kot bi bilo treba. Se vidi, da je na planetu nekaj narobe!

S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

Veselimo se z vami

ter se zahvaljujem vsem skupinam, vsem župnijam in vsem darovalcem v imenu malih Indijancev v Amazo-niji, ki se iz srca zahvaljujejo. Ob iz-boljšanju in prenovi starih zapušče-nih šolskih učilnic, spremenjenih v delavnice indijanskih obrti, bodo imeli možnost izučiti se kakšne domače spretnosti in tako prispevati k bolj dostojnemu preživetju. Trenu-tno je vpisanih 30 prihodnjih obrtni-kov med odraslimi in mladimi, ki se želijo obrti naučiti in si s tem zaslu-žiti kruh. Veselimo se z vami in vi bodite ponosni in veseli z nami.

Zvestoba veri in CerkviPodeliti želim z vami tudi novico, da bomo na misijon PARI-CACHOEI-RA - (dva dni vožnje s čolnom od São Gabrijela do tja, kjer sem že delova-la dvakrat) - dobili novo misijonarko iz Vietnama. Sedaj se v São Paulo uči jezika, potem pa direktno na misijon.

sekte v enem izmed teh krajev hotel tamkajšnjemu poglavarju prikupiti in ga pridobiti z veliko vsoto denarja. Nagovoril naj bi ljudi in jih pridobil za njegovo skupnost. Poglavar je pripo-vedoval škofu, kako je bil v skušnja-vi, da bi ponudbo sprejel, saj bi lahko s tem denarjem kupil generator in bi imeli luč, televizijo in bili poveza-ni s svetom, sicer imajo le radio, ki dela na baterije in še kaj. A v krščan-ski zavesti, da vse to ni nič vredno v primerjavi z nebeškim kraljestvom, je ponudbo zavrnil in se mu zahva-lil. Povedal je še škofu, da v mlados-ti ni prejel birme, ker ni bilo misijo-narjev tja in nikogar, ki bi jih nanjo pripravil. Škof pa mu je odvrnil s pri-znanjem, da je z zvestobo katoliški Cerkvi izkazal, da je že pripravljen, po milosti samega Gospoda. Naročil mu je, naj povpraša vse druge, ki bi želeli prejeti zakrament birme, da bo na naslednjem obisku birma. In glej,

13

O D T U I N T A M

Že dva milijona beguncevS. VERONIKA NOSE, USMILJENKA, TURČIJA

Dragi misijonski prijatelji! Iskreno se vam zahvalim za vse poslano, pisma, dobre želje in molitve. Leto posveče-nega življenja nam je bilo podarjeno, da bi ga živeli z obnovljeno ljubezni-jo in upanjem. Papež nas je presenetil in nam podaril sveto leto Božjega us-miljenja. V polni katedrali smo imeli lepo slovesnost z odprtjem svetih vrat v navzočnosti več škofov, duhovni-kov in vernikov. Molili smo v različ-nih jezikih. Ko smo bili zunaj cerkve, je bila tema. Ko je škof odprl vrata cerkve, ki je bila vsa razsvetljena, sem mislila, kako bo šele lepo, ko bomo vstopili v večno svetlobo. Papež nas

zbiram obleke, odejo, obutev, pa tudi dva invalidska vozička sem uspela dobiti. Pomagam pri pripravi in delitvi hrane. Nekateri so zelo hvaležni, drugi nič ne rečejo, vidi se jim bolečina na obrazu. Težava je v tem, da se zaradi nepoznavanja jezika težko razumemo. Gospodu izročam vse te begunce in molim za mir.

Obisk v zaporuSestre smo bile povabljene na predsta-vo v turškem zaporu, kjer so igrali za-porniki. Dva igralca prostovoljno učita zapornike in tako vsako leto zaigra-jo predstavo pred svojimi sorodniki in nekaj povabljenimi.Zelo lepo so nas sprejeli, direktor in stražniki. Po prehodu več zaklenjenih

vrat smo prišli v dvorano, kjer je bila predstava. Zelo lepo in dostojno so igrali. Takoj po igri sta dva zapornika prišla k nam sestram. Eden je prosil za molitev, drugi pa, da bi mu odvzeli krivdo. »Usmiljenemu Bogu izroči svojo krivdo in On ti bo pomagal,« smo mu odgovorile, me pa bomo molile za vaju in vajine prijatelje. Odšla sta pomirjena in hvaležna. Bile smo ganjene ob zaupanju do nas sester in vesele, da dva dobra muslimana s požrtvovalnim delom za nekaj ur po-lepšata trdo življenje v zaporu.Vsem vam misijonskim prijateljem v svetem letu usmiljenja veliko dotikov Božje ljubezni, Vam iz srca hvaležna za vso materialno in duhovno pomoč ter s pozdravi - s. Veronika

Malo pozno, pa vendarleS. ANICA VLAŠIČ, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, RUSIJA

Radostni trenutek “prejem pisemca” ste mi pripravili tudi z zajetno pi-semsko pošiljko, v kateri bo, sklepam, veliko zanimivega branja … omenjeno pošiljko sem namreč ravno prejela …Praznovanje božične noči se da globoko doživeti tudi v »severnih Be-netkah«. Okrašena cerkev, lepe jaslice, ubrano petje in veliko ljudi … Neka-teri od njih si niso prizanesli vzeti dolgo pot pod noge, da bi se udeleži-li božičnega bogoslužja! Celo novinarji

so prišli. Nova vrsta misijonarjev, ki se tega pogosto ne zavedajo, saj bodo s svojo oddajo oznanjali rojstvo Gos-podovo! Snemali so vstopno proce-sijo, med katero je naš župnik, otec Sergej, visoko dvigal Jezuščka, ki ga je končno položil v jaslice. V Rusiji je 25. december navadni delavnik, a družbena občila poročajo javnosti o praznovanju božiča katoliške Cerkve. Celo župan in druge osebnosti mestne uprave pošljejo voščila.

Letos je bilo videti, da bomo doživeli še en “zelen božič”. V desetih letih mojega bivanja v Rusiji sem doživela nekaj takih, a Jezus nas je razveselil tudi v tem, kajti ko smo se po polnočnici razhajali, je že snežilo. Dragi bratje in sestre v mi-sijonski pisarni, dragi bratje in sestre v misijonih naokrog po zemeljski obli, vas vse, kakor ljudi, h katerim ste bili poslani, priporočam Jezusu – Knezu miru … ki se bo kmalu daroval za nas in nas povedel v veliko noč.

prosi, naj bomo usmiljeni. Skušam prepoznati telesne in duhovne potrebe tistih, ki so mi blizu in jim po-magati po svojih močeh, tako doma, v bolnici in med begunci. Pravijo, da je v Turčiji že dva milijona beguncev. Lahko pomagam le majhnemu številu,

14

O D T U I N T A M

Kot eno srce in duša

Novi bogoslovci

Velike potrebe

S. DORICA SEVER, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, KANADA

S. SNEŽNA VEČKO, URŠULINKA, SALOMONOVI OTOKI

S. FANI ŽNIDARŠIČ, URŠULINKA, BOCVANA

Hvala, ker mi pomagate. Nisem se oglasila, ker smo imeli tukaj "udar-niško". En mesec sta nam dva pro-stovoljca iz Quebeca pomagala, da smo urejali in prenavljali, podirali in postavili misijon in cerkev v boljše standarde.Zanimivo je, da živimo kot skupnost, molimo skupaj, jemo skupaj, živimo skupaj, imamo sestanek skupnosti in tudi odločamo skupaj, kdo bo kaj delal in kako. To je poseben čas, ko rasteš kot človek, ko se tvoje obzorje širi in tvoja duhovnost poglablja, za naju s sosestro, ki pripada redovni skupnosti sester vnebovzetja in za naše prostovoljce. So ljudje, ki se temu čudijo ... jaz pa na to vedno odgovo-rim: »Živeti moramo kot eno srce in duša«, ideal prvih kristjanov. Vse je mogoče, če znamo videti lepoto vsake poklicanosti. Ko vidiš velikodušnost prostovoljcev, ki pridejo in pomagajo pri delu tudi zunaj, ko je minus 38, ob vetru pa tudi do minus 52, potem veš, da je v njihovem srcu toplina ljubezni, ki se razdaja.

Zdaj smo že v prvem semestru novega akademskega leta. Imam nekaj več predavanj, da je moja pomoč ob po-manjkanju predavateljev bolj izdatna. Prosile so me pa tudi druge skupnos-ti za biblična predavanja oz. za vodenje biblične skupine. Me zelo veseli. Vaša

Zares vroče, vroče pozdrave iz Bocvane! Tu je ogromno potreb: na podružnici Paje imamo mašo in verouk pod drevesom, na prostem ..., tudi parcela - zemlja, ki je bila dode-ljena katoliški cerkvi, je začrtana s posušenimi vejami trnjevega drevesa. Do vode je precej daleč ... Karkoli se

Pri nas je lepo, vedno več svetlobe po polarni zimi, ki je bila polna teme in severnih medvedov. Osem se jih je približalo naselju tako, da smo bili kar nekaj časa doma ...V postnem času smo. Inuiti ne poznajo pusta, tako doživljamo mirno obdobje spokornosti in pričakovanja popolnega DNE, ko sonce ne zaide v naših srcih ... in nam bo zasijala luč vstajenja ... Dela prenove napredujejo, seveda pa z njimi tudi stroški. Ostali

pomoč Salomonovim otokom se veli-kokrat omenja in je izjemnega pomena za delovanje bogoslovja, ki je sprejelo spet nove bogoslovce, hvala Bogu. Bog daj, da bi vztrajali! V pripravniškem središču v bližini bogoslovja je tudi lepa skupina nadaljnjih kandidatov.

bo gradilo, bo zelo drago ... Otrokom omogočiti vrtec, posebno tistim, ki nimajo hiše, stolov doma ... Napeljati vodo do njihovega dvorišča, pomaga-ti graditi hiše, nuditi pomoč podhra-njenim otrokom, posebej invalidnim, prizadetim, sirotam in še in še bi lahko naštevala. Treba se bo odločiti,

materiali, ki jih še potrebujemo, bodo prispeli z ladjo konec julija. Radi bi pomagali tudi pri nakupu že rablje-nega Jeep Wranglerja našemu kate-histu Miku Panika. Ker nas vozi okrog s svojim "revežem", ki ima samo dvoje vrat in je že ves ranjen. To je hkrati tudi misijonski avto, da se še premika, je pravi čudež.Vsem dragim v pisarni in v Sloveniji lep pozdrav, rada se vas spominjam s hvaležnostjo v srcu.

Življenje tu teče po načrtih, prve poplave so hitro minile. Začela sem iz-polnjevati formularje za prošnjo za pomoč raznim potrebam. Blagoslov-ljen postni čas in tako tudi veliko noč vsem dobrotnikom, prijateljem misijo-nov in vam v Misijonskem središču!

se posvetovati tudi z drugimi, župnij-skim svetom ... V naši dekaniji sta dve veliki župniji brez duhovnika, naša Serowe in Selebi Pikwe. Obe imata podružnice. Dve župniji, ki pomagata, imata tudi sami velike podružnice, tako da ni lahko. Vse dobro in smo v molitveni navezi. Bog povrni za vse!

Otroci 27. decembra – praznovanje Jezusovega rojstnega dne

15

Na novem misijonu

Ozelenela šola

S. MOJCA KARNIČNIK, DRUŽBA MISIJONARK JEZUSA KRISTUSA, KONGO DR

P. LOJZE PODGRAJŠEK, JEZUIT, MALAVI

Poglejte, kakšno naključje: odprla sem računalnik z namenom, da vam pišem in se zahvalim za božično pošiljko, ki sem jo prejela minulo soboto, pa sem se srečala z vašim postnim pozdra-vom. Tisočkrat hvala za prvo in za drugo. Božična pošiljka je prav bogata; na koledar za leto 2016 sem prav čakala, saj ga

Dragi prijatelji, znanci, dobrotni-ki, domači, vsi, ki vam je moje delo v Malaviju pri srcu in ga podpirate, lepo pozdravljeni!Pošiljam v ogled nekaj fotogra-fij naše ozelenele šole. Prvič sem jo zagledal vso v zelenju, ko sem se vrnil z dopusta. Tako prija-zno še naša nova šola ni bila videti. Zadnjih nekaj let smo

doslej še nisem imela. Ja, danes je pust. Tukaj zanj ne vemo, kakor nismo vedeli za pustno nedeljo. Vemo pa seveda za pepelnico, s katero se začenja postni čas. Naj bo blagoslovljen in naj nas prib-liža Gospodu. To želim sebi in vam. Končala sem s službo pro-vincialke in sem že drugi teden na novem misijonu, KIMWENZI,

dobrih 30 km od Kinšase, do koder je pa cesta taka, da se zanjo porabita vsaj dve uri. To je noviciat naše afriške province. Trenutno se osem deklet priprav-lja na redovno življenje v našem redu. Jaz bom pri njihovi vzgoji sodelovala. Še enkrat prisrčna hvala za poslano in vsem topel pozdrav.

morali živeti sredi gradbišča, v prahu in blatu, da bi iz trde rjave zemlje izvabili, kar lahko vidite na slikah. Ni potrebno poudar-jati, da je tukaj šlo za ogromno truda, dela, znoja, potovanja, sestankovanja, zbiranja darov in financ, kot tudi za veliko trkanja na premnoga vrata dobrih ljudi. Tudi vi ste med njimi in sedaj ste lahko ponosni, saj ste postali del tega podviga v korist skoraj-da najbolj revnih otrok na tem svetu. Slike lepo ponazarjajo, kako si jezuiti predstavljamo člo-vekove pravice do izobrazbe, kaj menimo o dostojanstvu naših revnih ljudi in njihovih otrok. Res pa je tudi, da ta projekt še ni dokončan. Še bo treba vztra-jati kakšno leto in pol, da vse do-končamo, pa vendar, vam vsem iz srca kličem hvala za vso podporo do sedaj, saj ste mi stali ob strani vse od začetka gradnje. Pa lepo pozdravljeni!

Pogled z oddaljenega hriba na ozelenelo gimnazijo

Del šolskih površin z dolgim sprehajališčem med razredi na levi strani, dekliškimi internati in kuhinjo z obednicami na desni strani

16

O D T U I N T A M

Priznanja za deloS. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

Najlepša hvala za tako lepe postne spodbude. Da, Bog daj, da bi znali živeti to, kar nam sv. oče naroča.Tu pri nas se je ta teden začela šola. Na tisoče otrok je prestopilo šolski prag naših šol in v tem začetku leta smo tudi prejele razna priznanja za delo, ki je bilo narejeno lansko šolsko leto: pokrajinska priznanja za dve šoli in priznanja nekaterim posame-znim sestram kot najboljše učitelji-ce v provinci. To je za nas res lepo

priznanje, da trud le ni zaman in da tudi država vidi, da dobro delamo.Sicer pa se trenutno soočamo z veli-kimi problemi v državi: politična na-petost, ker se opozicija še naprej po-teguje za položaj v nekaterih pro-vincah. Drug velik problem je suša, ki je letos zajela južni del države. Praktično do zdaj še ni deževa-lo, polja so suha, ljudje ne morejo saditi, živina poginja, posledica pa je rast cen. Veliko bo lakote in težkih

dni za mnoge. Vsak dan molimo za dež, medtem ko ga je bilo na severu države kar preveč, da so bile ponekod poplave in so odnesle pridelek.No tako na hitro nekaj novic, pa upam, da se še kaj slišimo. V mojem novem poslanstvu bom več na poti in po skupnostih in bo morda kaj več zanimivega tudi za poročati. Želim vam in vsem svet postni čas in se vam zelo priporočam v molitev,s. Zvonka.

Župnija z devetimi podružnicamiP. MILAN KADUNC, FRANČIŠKAN, FRANCOSKA GVAJANA

Kar težko se spravim k pisanju, tudi tokrat bom le na kratko podelil z vami nekaj stvari iz mojega misijona. Se vas pa seveda vseh s hvaležnostjo spominjam in vedno znova tudi obračam na vas s prošnjo.Naša župnija ima več kot 40 000 pre-bivalcev in devet podružnic. Čeprav se pri obiskovanju izmenjavamo, smo si nekoliko razdelili področja. Sam sem predvsem odgovoren za tri podružni-ce, čeprav se vrstimo drug za drugim, zlasti če nismo vsi doma. P. Hugo je trenutno v Venezueli in se vrne čez kak mesec. Takrat gre tudi naš župnik na tritedenske zdravniške preglede v Pariz. Od treh mojih podružnic ena nima cerkve in se zbiramo v šoli, ki je katoliška; tu je okoli 80 ljudi in iščemo primerno parcelo, kar pa je precej težko in drago. Na drugi so pred leti zgradili kapelo (8 x 15m). Ni pa

še ometana in odločili smo se, da jo priključimo na električno omrežje. V zadnjih treh mesecih smo jo opre-mili s potrebnimi lučmi in stikali. Čakamo na priklop na omrežje. Omet kapele, beljenje in elektrifikacija nas

bodo stali kar precej, sredstev pa seveda še nimamo. Zaupamo v Božjo pomoč, pa tudi na odprtost dobrotni-kov računamo. Če se nam boste lahko pridružili s kakšnimi darovi, se vam že v vnaprej iskreno zahvaljujem.

Čakal na božji blagoslovP. STANKO ROZMAN, JEZUIT, ZAMBIJA

Hvala za poslano vabilo, da vstopi-mo skozi sveta vrata v postni čas in z vnemo delamo za duhovna in telesna dela usmiljenja. Se jih bom na pamet naučil. Danes sem enega že naredil: šel sem na vas Shimbishi, kjer sem maševal ob pogrebu starejšega

možakarja Gideona. Pred štirimi leti ga je zapustila žena z otroki. Potem je prišel v naše kraje iz Livingstona in se naselil pri sestri, ki mu je v bolezni stala ob strani. Žalostno je bilo, da niti žena niti otroci niso prišli na pogreb. Tako ga je pokopala razširjena

družina ter sosedje. Jaz sem pa "mi-nistriral". Umrl je na hitro. V nedeljo sem ga šel mazilit, v ponedeljek zjutraj pa je zaspal. Kot da je čakal na Božji blagoslov! No, del usmiljenja bo kar zadosti. Naj nam Gospod pomaga, da jih bomo vršili. Naj bo Gospod z nami!

17

I Z Z A L E D J A

Namen dobrodelnega pustnega plesa, ki so ga skupaj z Misijonskim središčem Slovenije organizirali in izvedli sodelavci Radia Ognjišče z Juretom Seškom na čelu, je bil: pre-nesti veselje tudi na misijonske poljane. Levji delež so pri prireditvi imeli radijci, pri programu je sodelo-vala Romana Krajnčan ter ansambel Skrivnost – v središču pa so seveda bile vesele in domiselne maškare.Bog naj stoterno povrne vsem za tako prijetno doživeto srečanje in sad dobrote, ki je bil tokrat name-njen Janezu Krmelju, misijonarju na Madagaskarju, ki bo s tem bla-goslovom lahko uredil prostore za porodnišnico.Dobrodelne pustne prireditve se je udeležilo več kot tri tisoč maškar. Na klic k pomoči se je odzvalo 1610 dobrotnikov. Skupaj (na prireditvi in preko položnic) ste darovali 55.246,- evrov. Naj Bog vsem stoterno povrne in blagoslavlja vaša plemenita srca in vaše življenje.Tu je tudi nekaj pripisov, ki ste jih poleg svojega daru na položni-cah namenili misijonarju Janezu Krmelju:

Pustna sobotna iskrica 2016LJ-ŠENTVID, ZAVOD SV. STANISLAVA, 6.2.2016

Bogu hvala za vas misijo-narje, ki delate velika dela za naše brate in sestre v misijonih, kjer živijo ljudje v resnično težkih raz-merah. Kljub temu so velikokrat bolj veseli in srečni kot marsikdo pri nas. Želim vam veliko milosti in Božjega blagoslova! Lep pozdrav s Ptuja! MŠ

Čudovito delo opravljate, naj vas spremlja Božji blagoslov. AS, Celje

Dragi Janez! Naj Ti Bog daje korajžo in blagoslov še naprej. LR, Essen, Nemčija

G. Janez, pozdrav. Pravi ponos ste za vse nas skupaj z vsemi misijonarji. Pozdrav in veliko moči in zdravja vam želim. VB, Kranj

Hvala Bogu za take Slovence! Smo ponosni na vas! Hvala vam za pogum, da vse svoje sposobnosti in moči podarjate pomoči potrebnim. AŠ, Lesce

Hvala, ker imate pogum in pomagate ubogim. Vsak ni sposo-ben tega. SD, Kranj

Iskren boglonaj za vaš trud in upanje, ki ga sejete med ljudi. MJ, Škofja Loka

Korajžno naprej! AV, Ljubljana

Pozdravljeni! Zahvaljujem se vam in vas občudujem pri vašem

napornem delu. Še naprej naj vas in vaše Malgaše spremlja Božji bla-goslov in varstvo vseh svetnikov, posebno sv. Jožefa. Lep pozdrav na Madagaskar. VKJ, Žirovnica

V zahvalo za novorojenko Anamarijo - priporočava jo v molitev. AML, Naklo

Vaše požrtvovalno delo in delo ostalih slovenskih misijonar-jev med Malgaši je zares občudo-vanja vredno. Naj vas nebeški Oče še vnaprej obilno blagoslavlja! NR, Šentvid pri Stični

Veliko dobre volje je potreb-no za taka dejanja, želim, da vam je ne zmanjka. Srečno. AK, Ljubljana

Lep pozdrav vsem Malgašem in njihovim prizadevnim misijonar-jem, vsem darovalcem pa iskrena hvala. SB, Loče

Nisem imela namena daro-vati, vendar, ko sem si sedaj ogle-dala video pustne sobotne iskrice na Youtube in videla vaš nasmeja-ni obraz ter ko ste izrekli besede, da boste kar naročili, naj začnejo pripravljati kamne, me je presunilo. Srečno! JA, Ljubljana

Sva Matic (11,5) in Tjan (9,5). Tudi midva sva se v soboto naše-mila in med drugim dobila nekaj evrčkov. Konec marca pričakuje-va sestrico in veva, kako lepo je, da je poskrbljeno za naše mame, ko gredo rodit. Hvala misijonarju, ki bo poskrbel za mame in otročke. MT, stara mama

18

50 let življenjaJanez Mesec, duhovnik LJ, rojen 17. maja 1966 na Jesenicah. Prvič je v misijone odšel novembra 1999 in se vrnil leta 2009. Nato je v misijone ponovno odšel 24. oktobra 2013. Deluje na Madagaskarju.

60 let v misijonihP. Vladimir Kos, jezuit, rojen 2. junija 1924 v Murski Soboti. V misijone je odšel 13. maja 1956. Deluje na Japonskem.

25 let v misijonihS. Vesna Hiti, usmiljenka, rojena 12. julija 1954 v Hudem Vrhu pri Blokah. V misijone je odšla 24. junija 1991. Deluje v Ruandi.

25 let v misijonihS. Zvonka Mikec, salezijanka, rojena 14. maja 1962 v Novem mestu. V misijone je odšla 23. junija 1991. Deluje v Mozambiku.

čest itamo jubilantom

I Z Z A L E D J A

Sem Vilma Godnič, mama s. Andreje Godnič (sedaj v Peruju). Rada bi se zahvalila vsem, ki delate v Misi-jonskem središču Slovenije, da vztra-jate v tem težkem delu za dobro-bit našim misijonarjem v svetu, med njimi tudi naše Andreje. Ko prebiram novo številko Obzorij (nova oblika mi je v veliko veselje, predvsem prispev-ki naših misijonarjev), se veselim z vsemi, ki podpiramo to blagoslovlje-no delo, tudi z molitvijo misijonskega

Pismo misijonarkine mame

rožnega venca in ste lahko veseli in ponosni na svoje delo, da ne govorim o služenju in solidarnosti poslanstva misijonske Cerkve na Slovenskem. Zato v svojem imenu in verjetno vsakega izmed nas, ki sodelujemo tako ali drugače, en velik »Boglonaj« vam in še posebej vsem darovalcem, ki vam pomagajo, da lahko delite te darove.Zdaj pa povod tega pisanja: Včeraj sem z veseljem sprejela obisk

bratranca Karla in njegove žene Fani Rustja, še večje veselje in enkra-tno presenečenje pa je bila vrečka z znakom Misijonsko središče in njena vsebina, ki sta mi jo prinesla. Štirje lončki s posebno poslikavo, za čaj in seveda šipkov čaj. Krasno, nenavadno darilo, lepo presenečenje. Hvala vam. Še to bi vam rada povedala. Na Mi-sijonska obzorja sem naročena že, odkar izhajajo. O misijonih v Afriki, Ameriki in Kitajski sem prebirala že kot osnovnošolka, pred 68 leti. Moja mama je med svojo doto, ko se je po-ročila, prinesla tudi razne revije: Bo-goljub in druge. Najbolj prebirana knjižica za naju z bratom je bila Za-morček in ko sem se sama odselila, sem za doto tudi jaz prinesla to knji-žico v novi dom. V našem domu smo vsi navdušeni bralci in tako je Andreja že v prvošolskem znanju prebira-la Zamorčka in se otroško odločila, da ko bo velika, bo šla na Kitajsko v misijone.Za poslano prisrčna zahvala. Želim vam moči in zdravja pri vašem člo-vekoljubnem delu, pomagamo vam z vsakodnevno molitvijo misijonskega rožnega venca in naj Gospod blagos-lavlja vaše poslanstvo.

Hvaležna Vilma Godnič

Sestra Andreja v misijonski hiši

19

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto

2016 znaša 9 eur.

Darovi objavljenih so na naš račun

prispeli do 17. 3. 2016. Hvala vsem.D A R O V I – H V A L A

TRIKRALJEVSKA AKCIJA | župnije: Braslovče, Brezovica, Bučka, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Črni Vrh, Dobrovnik, Gotovlje, Homec, Kamnik, Kančevci, Kopanj, Koroška Bela, Kostanjevica na Krki, Kranjska Gora, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubno ob Savinji, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Nevlje, Pečarovci, Pirniče, Planina, Planina pri Rakeku, Ponikva, Prem, Preserje, Preska, Ptuj - Sv. Jurij, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rače, Radovica, Ribnica, Rodik, Sežana, Slivje, Sodražica, Strunjan, Studeno, Suhor, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Sv. Rupert v Slov. Goricah, Sv. Urban – Destrnik, Škocjan, Škofljica, Šmarca-Duplica, Šmihel, Št. Ilj pri Velenju, Trnje, Tržič, Velike Žablje, Vitanje, Zagorje ob Savi, Zavodnje | posamezniki: Dolenec Franci, Frančiškanski Samostan Brezje, Ketiš Marija, N.N., Salezijanski Inšpektorat, Zver Sonja | ADVENTNA AKCIJA | župnije: Artiče, Avče, Bloke, Brezno, Bučka, Bukovica, Celje - Sv. Cecilija, Celje - Sv. Danijel, Cerklje na Gorenjskem, Cirkovce, Čatež ob Savi, Črenšovci, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh, Črnomelj, Dobrovnik, Dolenci, Dramlje, Drežnica, Fram, Gomilsko, Goriče, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grad, Gradno, Grgar, Griže, Hajdina, Hinje, Homec, Hrpelje-Kozina, Ivančna Gorica, Javor, Javorje nad Škofjo Loko, Jelšane, Kalobje, Kamnik, Kanal, Kančevci, Kidričevo, Kisovec, Koper, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Kostanjevica na Krki, Kranjska Gora, Krka, Krško, Leskovec pri Krškem, Libeliče, Libušnje, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Sv. Peter, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubno ob Savinji, Loče pri Poljčanah, Lovrenc na Pohorju, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Maribor-Sv.Križ, Maribor-Sv.Magdalena, Marijino Celje, Matenja vas, Mengeš, Muta, Nova Cerkev, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Nova Oselica, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Ovsiše, Pečarovci, Peče, Pirniče, Pišece, Planina pri Rakeku, Podgorje pri Slov. Gradcu, Polzela, Ponikva, Portorož, Preserje, Preska, Prežganje, Prvačina, Ptuj - Sv. Jurij, Ptuj - Sv. Ožbalt, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rače, Radenci, Radovica, Rakitna, Rateče-Planica, Rečica ob Savinji, Ribnica, Ročinj, Rogaška Slatina, Sežana, Slavina, Slivje, Slivnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Sodražica, Solkan, Sromlje, Stara Cerkev, Stara Oselica, Stoperce, Strunjan, Studeno, Suhor, Sv. Ana v Slov. Goricah, Sv. Bolfenk v Slov. Goricah, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Sv. Jedert nad Laškim, Sv. Lovrenc na Dravskem Polju, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Rupert v Slov. Goricah, Sv. Urban – Destrnik, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Andraž nad Polzelo, Sv. Jernej pri Ločah, Sv. Trojica nad Cerknico, Svibno, Šentjanž, Šentjernej, Šentlambert, Šentrupert, Šentvid pri Grobelnem, Škocjan, Škocjan pri Turjaku, Škofljica, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmihel, Št. Ilj pri Velenju, Teharje, Tinje, Trnje, Trstenik, Tržič, Vače, Velenje - Bl. A. M. Slomšek, Velike Žablje, Veliki

Gaber, Veržej, Vipavski Križ, Vodice, Voglje, Vojnik, Vrtojba, Zagorje, Zavodnje, Zavrč, Zgornji Leskovec, Žalec, Žetale | posameznika: Hrovat Marko, N.N. | MIVA | župniji: Orehek pri Postojni, Pirniče | posamezniki: Buhvald Amalija, Jerovšek Jure, Kotnik Ambrož, Kovšca Tončka, Martinčič Ludvik, N.N., Pšeničnik Marjana, Stražiščar Elizabeta | SKLAD ZA LAČNE | župniji: Dobje, Ljubljana-Ježica | posamezniki: Arko Franc, Bratuša Andrej, Gosak Maksimiljan, Kravos Stojan, Kremžar Tomaž, Macedoni Anica, N.N., Medvešek Viljem, Morelj Darja, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Piščanec Ivan, Praček Marija, Pucihar Renata, Šimec Tomaž, Tajnikar Matej, Zavadlav Julija | SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV | posamezniki: Čampa Tadej, Lep Judita | ZA GOBAVCE | posameznici: Brišar Valerija, Mežnar Klavdija | ZA MADAGASKAR | posamezniki: Gregorc Blaž, Skrt Janko, Sušnik Janez | SKLAD ZA MISIJONE | župnije: Brdo, Prem, Šmartno pod Šmarno Goro, Vransko | posamezniki: Babnik Minka, Beravs Mihael, Blažič Mihael, Bogataj Gradišnik Katarina, Eberl Martina, Fele Lojzka, Glamočanin Ljubica, Gliha Joži, Hočevar Jožefa, Iršič Andrej, Ivo Trampuž, Kokovnik Zofija, Koren Leopold, Kozole Cvetka, Kranjc, Kranjc Ivan, Lep Judita, Magdič Olga, Mikulin Olga, Modic Dušan, Morelj Darja, Muller Marija, N.N., Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pavlovec Snežna, Pegan Karlo, Petrič Matija, Ponikvar-Zorko Pavla, Presterel Kramar Marija, Raztresen Marija, Repar Mateja, Rihtar Andrej, Rihtar France, Rihtar Helena, Saksida Blaž, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Skribe Katarina, Slokar Darja, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Škrlj – Družina, Štrukelj Frančiška, Torkar Rado, Velepič Anica, Žveglič Marija | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV | posamezniki: Mah Tinko, Mrzel Slavka, Pegan Alenka | ZA RUANDO IN BURUNDI | Škorjanc Marinka | LENČKOV SKLAD | Loboda Marjan | MAŠNE INTENCIJE | župnija Stari Trg Pri Ložu | LAKOTA - ETIOPIJA | župniji: Leše, Št. Janž na Dravskem Polju | posamezniki: Andlovec Irena, N.N., Babnik Blaž in Jožica, Bahovec Alenka, Banovec Anica, Barborič Alojzij, Benedičič dr. Nikolaj, Beravs Nika, Bohinec Marija Mojca, Boštjančič Cirila, Bratina Ana, Breznik Andrej, Breznik Rozalija, Burnik Marija, Čampa Danijel, Čarman Marija, Čeh Erika, Črnigoj Nevenka, Čuk Frančiška, Doles Miha, Družba Hčera Krščanske Ljubezni, Eichenauer Ana, Eržen Marija, Eržen Rajko, Eržen Stanka, Fajdiga Joško, Fajdiga Stanko, Ferjančič Marija, Fortuna Breda, Frece Aleš, Gaberc Breda, Gabrovšek Lovrencija, Gerdej Dominik, Golob Ani, Gorc Ana, Gratej Jožefa, Gregorc Ivan, Habinc Ivica, Habjanič Jožica, Hadjar Mirko, Hočevar, Homar Anton, Hozjan Ema, Hrovat Nika, Hrovat Olga in Franjo, Hruševar Milka, Ivanjko Marjana, Ivkovič Leonarda, Jager Roman in Verica, Jamnik Jerica, Jamnikar Anita, Jarc Ana, Jeglič Monika, Jelenc Metoda, Jerman Marija, Jermol Danijela, Jerovšek Jure, Jezeršek

Janez, Jurgec, Kavčič Marija, Kerin, Kern Frančiška, Kirn Štefan, Klanjšek Sonja in Mitja, Klenovšek Mojca, Kolander Tadeja, Kolbezen Marija, Konjar Breda, Kopač Jože, Kopriva Silvester, Kosmač Jožica, Kotnik Ambrož, Kovač Marijana, Kovačič Blaž, Kovačič Matija, Kozina Jože, Kozole Cvetka, Kožuh Simon, Krek Albina, Kržan Vanja, Kržič Mirjam, Kulovec Igor, Kunaver Jože in Marinka, Kuren Michel, Lahajna Valentina, Lažeta Andrej, Lenasi Ivan, Leskovec Cvetka, Leskovec Olga, Logar Edo, Lovšin Marija, Mali Martina, Maras Tomaž, družina Marinko, Marjanovič Miranda, Markočič Gabrijela, Matos Matevž, Matzele Meta, Mavec Marija, Medvešek Viljem, Menis Tunin Miriam, Merše Franjo, Mihelčič Vital, Mlinar Marko, Mohar Košir Andreja, Mrak Janez, Ms Invest D.O.O., N.N., Novak Maksimiljan, Oblak Anton, Obreza Jože, Omahen Dolores, Omejc Leon, Osredkar Fani, Osterc Jože, Pavli Alenka, Pavlica Otilija, Pegan Karlo, Perko Marija, Perovšek Francka, Pikl Angelca, Pintarič Rozka, Plantan Tanja, Podgornik Marija, Poljak Roman, Posel Marija, Potočnik Danica, Potočnik Mateja, Pozaršek Ivanka, Primožič Janja, Primožič Manca, Pučnik Alojz, Puš Tanja, Radešček Darja, Rakovec Marinka, Ramovš Anica, Ramovš Vera, Raspor Franc, Rebernjak Olga, Reja Karmen, Rihtar Frančišek, Robida Ivanka, Rogl Cvetko, Rozman Maksimiljan, Rožmanec Frančiška, Rupnik Niko, N.N., Sagadin Nataša in Marko, Saje Amalija, Sajevec Anton in Marija, Saksida Blaž, Saksida Irena, Sečnik Anica, Sedej Andreja, Selan Stanka, Senegačnik Jožica, Sitar Antonija, Skrt Ivica, Slemc Joži, Smole Marija, Smolič Marija, Sodja Slavka, Stambuk Igor, Stanič Erika, Starčevič Slavko, Strgar Olga, Strgar Schulz Bernarda, Stritar Jože in Marija, Sušnik Janez, Svetina Danijela, Šifrer Marija, Šimenc Joži, Šivic Silvana, Šolske Sestre, Štrancar Nikolaj, Štrumbelj Igor, Štumberger Saška, Šubic Vida, Tapajner Veronika, Tomelj Andrej, Tomšič Mateja, Trobec Tatjana, Trontelj - Petrič Martina, Trošt Peter, Turk Anastazija, Uršič Peter, Ušaj Herman, Ušaj Robert, Vene Andreja, Vene Marija, Vodnik Milan, Voršič Alenka, Vuk Irma, Zajc Jože, Zelenc Marija, Zibrik Marjeta, Žakelj Janez, Železnik Valerija, Žnidaršič Igor | RIŽEVA POLJA-MDG | Kunavar Brigita, Florjan | MATANGA-MDG | posamezniki: N.N., Kozina Jože, Meglen Romana, N.N., Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Vehovar Darinka | JOŽE ADAMIČ | posamezniki: Burger Alenka, Čižman Marko, Kocmur Petra, Kolenc Marija | PAVEL BAJEC | posameznika: Muller Marija, N.N. | HUGO DELČNJAK | Petrič Matija | S. ANKA BURGER | posameznika: Čižman Marko, Maras Tomaž | S. VIDA GERKMAN | posamezniki: Gliha Urška, Kolbezen Marija, Selan Stanka, Štiglic Neda | JOŽE MLINARIČ | posameznika: Jenič Dušan, Kvaternik Tomaž | S. VESNA HITI | posamezniki: Marolt Marija, Martinčič Angela, Osredkar Fani, Petek Ribnica D.O.O., Pisk Tomaž | TONE KERIN | posamezniki: Kastelic Ivan, Kern Jože, Klančar

Jana, Koncilja Jožica, N.N., Petek Ribnica D.O.O., Pompe Anica, Rihar Veronika, Rozman Erika, Šušteršič | S. AGATA KOCIPER | župnija Slivnica, Volavšek Marta | JANEZ KRMELJ | župnija Polhov Gradec | posameznik: N.N., Kolenc Marija, Komac Blaž, Križnar Marija, Marolt Marija, Mohorič Franc, Sušnik Janez, Sušnik Kolbezen Barbara, Vrabec Marko, Vrabec Mirijam, Vrhunc Terezija | S. ANDREJA GODNIČ | posamezniki: Jenič Dušan, Rustja Karel, Štuhec Msgr.Dr. Ivan | DANILO LISJAK | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kette Lucija, Krevelj Branko, Sušnik Janez | TOMAŽ MAVRIČ | župniji: Stari Trg pri Ložu, Šmartno pod Šmarno Goro | posameznici: Batagelj Sonja, Malalan Nika | S. ZVONKA MIKEC Murn | MISIJONARKE MATERE TEREZIJE | posameznika: Kranjc Rafael, Lep Judita | S. TADEJA MOZETIČ | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kolman Mojca, Rudež Lučka, Šiško Stanislav | JANEZ MESEC | posamezniki: Čižman Marko, Filak Nevenka, Gabršček Lojze, Komac Blaž, N.N., Pisk Tomaž, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Ušaj Robert | PETER OPEKA | posamezniki: Bohak Ivan, Bole Lilijana, Bolta Cvetka, Bolta Marko, Cvetko Simona, Čermelj Anica, Černigoj Ivana, N.N., Ješovnik Simona, Kastelec Martin, Kette Lucija, Kordiš Rozalija, Lah Zmaga, Leskošek dr. Franc, Mežnar Klavdija, N.N., OŠ Alojzija Šuštarja, Perovšek Biserka, Puntar Kristina, Rajh Danilo, Remše Matija, Rott Cindro Barbara, Rus Valerija, Smole Gorazd, Stare Helena, Sušnik Janez, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Verbič Karel, Zgonc Marija | MARTIN KMETEC | župnija Stari Trg Pri Ložu, Pisk Tomaž | S. EMA TELIČ | Strajnar Jurij | TONE GRM Petek Ribnica D.O.O. | S. BOGDANA KAVČIČ | posamezniki: Jovanovič Ljudmila, N.N., Žveglič Marija | LUCIJA ČUK | Grbec Franka | S. TEREZIJA PAVLIČ | posameznici: Pavlič Terezija, Rozman Jerica | P. LOJZE PODGRAJŠEK | župnija Stari Trg Pri Ložu | posamezniki: Povh Jože, Tapajner Veronika, Žmaucar Kržišnik Ivana | P. RADKO RUDEŽ | župnija Koper - Sv. Marko | S. ANICA STARMAN | Ravbar Anica | S. ZORA ŠKERLJ | Raspor Franc | S. SNEŽNA VEČKO | Kramberger Marta | S. FANI ŽNIDARŠIČ | Souidi Zavrl Nada | S. LJUDMILA ANŽIČ | posamezniki: Čampa Tadej, Lazar Jožica, N.N. | S. DORICA SEVER | župnija Slivnica | posameznice: Sitar Antonija, Strajnar Breda, Zabukovec Darinka | KATARINA TOMC | Strajnar Jurij | S. POLONA ŠVIGELJ | posameznik: Dolenc Katarina, Strajnar Jurij | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA | posameznika: Muller Horvatič Ingrid, N.N. | P. MIHA MAJETIČ | Lajevec Janja | S. SLAVKA CEKUTA | Resman Mimi

20

Veliko prebiramo o beguncih, veliko fotografij in posnetkov vidimo v časopisih ali na televiziji. Podobe prihajajo v naše življenje, v nas se porodi sočutje. Ko slika izgine iz ekrana, pozabimo na stisko, ki smo jo videli. Zgodbe ljudi iz vojnih področij so polne bolečine in nemoči. Najbolj trpijo otroci. Zgodba sestrice in bratca, ki sta ostala med razvalinami porušenega mesta in se igrala skrivalnice. Včasih se je zgodilo, da sestrica bratca ni našla, zato ga je morala priklicati iz skrivališča. Nekega dne je granata ubila fantka. Na pogrebu je sestrica vzkliknila: »Bratec pridi ven, jaz te ne morem več iskati.« Ali zgodba družine, ki je morala zapustiti svoj dom. Mlad fant Ilyas je maturiral na dveh srednjih šolah v Siriji. Po maturi se je vpisal na univerzo. Zaradi nenehnega bombardiranja ni mogel nadaljevati šolanja. Življenjski pogoji so bili nemogoči. Ni bilo vode, ni bilo elektrike. Mama je bila vdova. Trije otroci so se odločili, da bodo zbežali iz Sirije. Prišli so v Turčijo, v Carigrad in bili tri dni na cesti prepuščeni veliki nevarnosti. Čakanje v Turčiji je bilo zelo negotovo, brez jasne prihodnosti, zato so šli vsak na svoj konec. Ko mora človek bežati, da reši golo življenje, se vse življenje postavi na glavo, naenkrat izgubi trdna tla pod nogami. Ljudje največkrat bežijo zaradi nasilja in terorja. Na svetu je več kot 60 milijonov beguncev. Med begunci je več kot polovica otrok, novorojenčkov, šolarjev, mladih do 18. leta starosti. Čeprav jih je veliko v Evropi in po svetu, jih vendarle večina ostane v svoji državi. Veliko beguncev je v Turčiji, Jordaniji in Libanonu.Ne moremo zmanjšati trpljenja mater in očetov, ki se podajo na negotovo pot begunstva. Lahko pa jim s svojim darom pomagamo, da bo njihovo trpljenje znosnejše. Čeprav v misijonskem poslanstvu Cerkve nikakor nismo

Skupaj z misijonarji pomagajmo beguncem

Podatki za nakazilo:TRR pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933koda namena: OTHRnamen nakazila: beguncireferenca: SI12 2792230029169

najprej socialna organizacija, temveč oznanjevalna, je seveda naša prva naloga molitev, sočutje in usmiljenje. A ni dovolj le sočutje, treba je narediti korak naprej. Pomagajmo, kjer lahko pomagamo. V nekaterih državah se kristjani bojijo, ker jih še dodatno preganjajo. Mi jim lahko dajemo upanje, da niso sami, da niso pozabljeni. Vsak dar lahko ljudem še kako daje upanje!Hvala Vam za vaš dar!

Stane KerinNarodni ravnatelj za misijone