leto 29 ok tober 2015 pr iporočeni da r za t isk MO 1,5 0 EUR

P O G L E D P O S V E T UMisijonska obzorja05

Beseda urednikaJ O Ž E P L A N I N Š E K , C M

Pomenljivo je geslo letošnje misi-jonske nedelje, »Ponesimo veselje na obrobje«, ki je odsev in zago-tovo tudi vodilo našega papeža Frančiška. Izraz »obrobje« pa ima danes podobno usodo kot izraz »ubogi« in ga je potrebno gledati v širšem smislu. Okolja se marsik-je v svoji samozadostnosti zapira-jo vase, si postavljajo visoke ograje in varujejo svoj pogled v nemote-nosti pred vsem, kar bi jih lahko vznemirjalo. Morda so včasih tudi kvalitetna, vzemimo recimo družino, kjer se vsi izredno dobro razumejo, si vse povedo in so drug drugemu varno zatočiš-če ter gotovost in njihov dom jim postane vse in edino njihovo ži-vljenjsko okolje. Lepo, morda jim kdo to celo zavida a ni razlo-gov. Vprašanje je namreč, kaj bo s tako družino v naslednji gene-raciji, se bodo mladi sploh spo-padli s svetom, ko bo treba izsto-piti iz varnega okolja in ustvari-ti novo družino? Nevarnost je, da bodo postali boječe kritični do vsega, se še močneje zaprli in og-radili v svoj dom in postali ste-rilni, le še samemu sebi namen. Še kako pomembno je zato, da se globoko zavedamo odgovorno-sti skrbi za obrobje, bi se pa lahko

Ponesimo veselje še v središče

motili, če bi mislili le na obrobje, ker obrobje ni več le obrobje, kot smo ga vajeni, temveč je tudi sre-dišče marsikje postalo obrobje.Živimo v času, ko je treba delati, hitro reagirati, ki je nepredvidljiv in zahteva vedno nove prijeme. Je pa vendarle to tudi čas, ko je treba veliko in poglobljeno razmišljati, da naše poteze ne rojevajo novih zmed.Že sem kje dejal ali pa zapisal, da so mi krave kot otroku, ki sem jih pasel, bile vedno izziv. Name so s svojim prežvekovanjem delova-le uglajeno, umirjeno in modro. Ko so bile ne dobri paši, so jo iz-koristile in pohitele, nato pa so si vzele čas in vse prežveči-le. To počno seveda tudi danes, le da tega v večini primerov več ne opazimo, ker človek ni več toliko v stiku z njimi.Malo nenavadna primerjava, ki pa me ob misijonski nedelji vendar-le navdihuje. Svet je postal tako zelo eno in kompleksen mi pa tako zelo specializirani, da hitri in jasni odgovori niso in ne morejo biti resni, na nobenem podro-čju in tudi na področju »nove« ali »stare« ali pa »nenehne« evangelizacije ne. Potrebno nam je, poleg vsega, vendarle tudi

MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJESI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, SlovenijaTel. : 01/300 59 50,Faks: 01/300 59 55E-mail: missio@rkc. sihttp://www. missio. siUradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CMPomočnica glavnega urednika: Tina JežLektor: Jurij Devetak, CMOdgovarjanarodni ravnatelj za misijone: Stane KerinOblikovalec: Hanzi TomažičGrafična priprava: NEBIA, d. o. o.Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodovČe ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB:SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Otroka iz KambodžeFoto: Stane Kerin

Izhajajo v Ljubljani od 1987

Groblje, Rim, Buenos Aires1923-1987

Katoliški misijoni

Lado Lenček C.M.urednik KM 1938-1987

»prežvekovanje«, razmislek in iz tega izhajajoči umirjen a preiz-kušen in gotov korak. Misijonar-ji delajo na dolge proge in še niso povsod in povsem ujeti v čas, mi-sijonsko delo skritih duš v molitvi ima enak značaj.Naj nam bodo to pot Obzorja ob svetovnem misijonskem dnevu in z vsebino še posebej povabi-lo k razmisleku, ki nam lahko pri-pomore k umirjenemu in poglob-ljenemu koraku. Ne gre za to, da bomo našli prave rešitve, te pozna samo Bog. Bolj pomembno bo, da ga prosimo naj nam pomaga, da bomo s svojim delom, pa kjerko-li že smo, naredili vsaj malo več koristi, kot škode. Zdi se mi, da je tak pristop najbolj varen, tudi glede na to, ker se z njim zave-damo svoje omejenosti, po drugi strani pa se iz tega zavedanja tudi odpiramo Božjemu delovanju, mu puščamo vstop v nas. Resnična ve-ličina namreč ni v tem, da veliko znamo in zmoremo, da smo dobri, sveti in odlični, temveč v spozna-vanju in sprejemanju svojih meja. Obrobje je izredno širok in še v marsičem neodgovorjen pojem.

3

S P O G L E D O M V S V E T

Celostna ekologija in misijoniFRANCI MIHELČIČ

Papež Frančišek je na binkoštni praznik, 24. maja letos, izdal okrožni-co Laudato si' o skrbi za stvarstvo, ki je naš skupni dom. V uvodu je zapisal: »V svoji apostolski spodbudi Veselje evangelija sem pisal članom Cerkve, da bi jih pritegnil k procesu misijo-narske prenove, ki jo je potrebno iz-peljati. V tej okrožnici pa si želim še posebej stopiti v dialog z vsemi glede našega skupnega doma« (št. 3). Papež z zaskrbljenostjo ugotavlja, kako one-snaževanje okolja in podnebne spre-membe negativno vplivajo na ka-kovost človeškega življenja, sedanji model razvoja s prekomerno porabo naravnih virov in kultura odmetava-nja pa povzročajo propadanje družbe (št. 43-47). Ekološka kriza ima koreni-ne v človekovi sebičnosti in pohlepu, v logiki nasilja in izkoriščanja, v zgre-šenem ekonomskem sistemu, kjer gospodar sveta ni človek, ampak denar, v sprijeni kulturi, »ko se ne priznava več nobene objektivne resnice ali načela, ki bi veljal za vse ljudi« (št. 123). Papež vabi k ekološke-mu spreobrnjenju v smeri »celostne ekologije«, ki bo upoštevala Božji načrt s človekom in z naravo. »Uni-čevanje človeškega okolja je nekaj zelo resnega … tudi zato, ker je živ-ljenje sámo dar, ki ga je treba varo-vati pred različnimi oblikami propa-danja« (št. 5). Kar je Bog ustvaril, je več kot narava in »stvarstvo lahko dojamemo samo kot dar, ki izhaja iz odprte roke Očeta vseh ter je stvar-nost osvetljena z ljubeznijo, ki nas vse združuje v univerzalno skupnost« (št. 76).Papež Frančišek v okrožnici večkrat omenja oba svoja predhodnika, ki sta govorila o tem, da smo vsi ljudje poklicani, da bi bili varuhi božjega stvarstva. Papež sv. Janez Pavel II. je zapisal, da je «Bog podaril zemljo ce-lotnemu človeškemu rodu, ne da bi

koga izključil ali nagradil» (Okro-žnica Ob stoletnici, 31). Papež Bene-dikt XVI. pa je v homiliji pri maši ob začetku pontifikata rekel, da se »zunanje puščave množijo v svetu, ker so postale notranje puščave tako prostrane« (24. aprila 2005). Da bodo zakladi zemlje spet v službi gradnje božjega vrta, v katerem bi lahko vsi živeli, je potrebno globoko duhovno spreobrnjenje. Kristjani vemo, da »duhovnost ni ločena od telesa, niti od narave ali od resničnosti tega sveta, temveč živi z njimi in v njih, v občestvu z vsem, kar nas obkroža« (Okrožnica Laudato si', št. 216). V Evharistiji se učlovečeni Gospod dotakne naše notranjosti na mate-rialen način in Bog se daje v hrano ustvarjenemu človeku (prim. št. 236). Zato moramo omogočiti, da bodo »vse posledice srečanja z Jezusom privrele na dan v odnosih s svetom, ki nas obdaja« (št. 217) in ne bomo škodljivo posegali v naravo. Za pre-seganje krize, ki je obenem okoljska, družbena in duhovna, je potreben ce-losten pristop, ki bo vključeval boj proti revščini, vračanje dostojanstva slabotnim, varovanje narave s spre-membo življenjskega sloga in spreo-brnjenje srca, ki bo vse ljudi spreje-malo kot brate in sestre, kot otroke istega Očeta. Tako »medgeneracijska pravičnost« (št. 159-162) kot »ekolo-ška duhovnost« (št. 216) zahtevata, da tistim, ki bodo prišli za nami, za-pustimo svet, ki bo lepši in boljši, ne pa svet, ki bo poln razvalin in puščav ter velikansko odlagališče smeti. Od sv. Frančiška Asiškega se učimo har-moničnega odnosa do stvarstva, ki izvira iz krščanskega razumevanja bistva in poslanstva človeka.Po naročilu papeža Frančiška smo letos 1. septembra skupaj s pravoslav-nimi kristjani tudi katoličani obha-jali molitveni dan skrbi za stvarstvo

in ta svetovni dan molitve bo odslej vsako leto. Hvaležni smo Bogu za ču-dovito delo, ki ga je zaupal naši skrbi, in prosimo odpuščanja za grehe, ki smo jih storili proti svetu, v katerem živimo, proti socialni pravičnosti in solidarnosti.V misijonskih deželah so okoljski pro-blemi velikokrat povezani z revšči-no prebivalstva, pa tudi s premajhno ozaveščenostjo in brezbrižnostjo tako voditeljev kot preprostih ljudi. Eko-nomija, ki prinaša bogastvo redkim izbrancem, veliki večini pa revščino, povzroča tudi osiromašenje biotske raznovrstnosti in izginjanje ekosis-temov. Papež omenja primer krčenja tropskih gozdov v Amazoniji in ob reki Kongo (št. 38), misijonarji pa bi lahko dodali nešteto drugih prime-rov. Vedno večji problem je pomanjka-nje pitne vode in tudi na tem podro-čju se misijonarji trudijo ljudem ohra-njati upanje in spreminjati življenje na bolje. O podnebnih spremembah, glo-balnem segrevanju in vedno pogostej-ših ekstremnih meteoroloških dogod-kih mediji poročajo vsak dan, o njih pa potekajo tudi znanstvene in poli-tične razprave, saj bo zaradi taljenja ledu na Arktiki in dvigovanja morske gladine ogroženih vedno več ljudi.Papež rad poudarja, da je podnebno vprašanje tudi »vprašanje pravičnos-ti in solidarnosti«, kajti najtežje posle-dice doletijo prav najrevnejše. Misijo-narji lahko prispevajo, da se bo »pri iskanju rešitev kompleksne družbeno--okoljske krize slišal glas najrevnejših, med državami in med ljudmi«. Misijo-narji namreč oznanjajo ljudem tudi božjo ljubezen do stvarstva in v tej luči jih spodbujajo k spreminjanju ob-našanja in k dejavnemu ukrepanju, da bo naš skupni dom manj onesnažen in zastrupljen ter bodo tudi genera-cije, ki pridejo za nami, mogle živeti v skladu z božjim načrtom.

4

POGOVARJALA SVA SE JOŠKO KERIN IN JOŽE PLANINŠEK CM

M I S I J O N S K I P R I Č E V A L C I

»Živim čisto blizu konca sveta«Tone Kerin - lazarist

V tretji številki Misijonskih obzorij smo prisluhnili domačim misijonarja Toneta Kerina. Ko je na zasluženem dopustu v domovini in med svojimi, porabljamo to priložnost za pogovor z njim, saj malo beremo o njegovem delu. Z njegovim bratom Joškom sva ga povabila k besedi, ki je pronicljiva, sporočilna in jasna. Glede na Misijonsko nedeljo in na to, da je že trideset let, odkar ga je njegov takratni predstojnik, lazarist, g. Zdravko Pogorelec poslal v misijone se spodobi, da mu, v sicer običajni rubriki, posvetimo nekoliko več prostora. Rad se pošali, da je doma na Madagaskarju, saj je tam preživel že večji del svojega življenja. Svojo ustvarjalnost vodi po poteh med svojimi malgaškimi ljudmi. Tam pa so ceste v zelo slabem stanju, ali pa jih sploh ni. V teh letih se je zato naučil izjemne iznajdljivosti. Tako pri gradnji štiriindvajsetih cerkva s pripadajočimi domovi za duhovnika, predvsem pa pri posluhu za potrebe malgaških kristjanov. Njegovo delo v veliki meri poteka med ljudmi, ki se prvič soočajo z Jezusovo besedo. 'Ad gentes' bi rekli na stari celini.

Tone, malo za šalo, sedaj lahko ostaneš doma, saj se zdi, da je potreba po misijonskem oznanjevanju 'ad gentes' postala stvarnost tudi pri nas.Hvala za povabilo v Misijonska obzorja. Najprej želim poveda-ti, da bi bilo brez vašega zavzete-ga dela pri oblikovanju in spodbu-janju misijonske zavesti pri sloven-skih kristjanih tudi naše delo v misi-jonskih deželah zelo težko, če ne celo

nemogoče. Mnogo slovenskih fantov in deklet oznanja Kristusa po vseh celinah sveta. Njihovo delo je izjemno veliko. Brez pomoči, duhovne in stvarne, iz domače dežele, bi bili kakor kokoši, ki so jim nekdaj gospo-dinje prirezale peruti, da niso pole-tele na sosednje dvorišče. Slovenski kristjani pa nam dajete moč, z vašo zavzetostjo v Misijonskem središ-ču še posebej, da je naš odriv moč-nejši in dosežemo še več ljudi. Ljudje

pa nas čakajo. Če mi umolknemo, bodo kamni vpili! Prvi stik z Jezuso-vo besedo! Bralci Misijonskih obzorij verjetno bolje poznate razmere doma kot jaz. Včasih imam res občutek, da bi bilo v mnogih okoljih resnič-no potrebno ponovno prvič oznanja-ti Jezusa. Morda pa je to čudovita pri-ložnost za slovenske kristjane, da s svojim življenjem oznanjate Jezusa tam, kjer živite. Mene ni strah za pri-hodnost vere slovenskega človeka. V Sloveniji srečujem mnogo dobrih ljudi, ki v svojem okolju širijo veselje. Tam se poraja Cerkev, kjer se ljudje srečujejo veselih src. Veliko je tudi dobrih duhovnikov, ki hočejo biti ribiči ljudi v odprtih vodah in ne le akvarijski delavci.

Kaj te vendar žene v svet? Zakaj ne ostaneš v domovini, ko si že trideset let duhovništva namenil malgaški cerkvi v škofiji Farafangana?Kaj me žene? Vprašanje je podobno, kot če bi te jaz vprašal, zakaj si postal duhovnik, ko bi se pa s svojimi spo-sobnostmi čudovito znašel v družin-skem življenju, ali v poslovnem svetu. Ko te Jezus zagrabi, je vsak izgovor odveč. Nekateri zares pobožni fantje in dekleta znajo razložiti, kaj je božji klic. Jaz nisem tega tako vešč. Pač pa mi je všeč svoboda. Tista, h kateri vabi Jezus. Nič drugega, kakor da ljubiš usmiljenje, ravnaš pravič-no in si ponižen pred svojim Bogom! To je sveto pismo v malem, to je žar, ki je vzplamtel, ko sem bil še mla-denič in mi ne da miru še danes. Popolna svoboda! Sedaj, ko mi pa že noge otekajo, pa jasno spoznavam, da ni naključij. Jezus nas postavlja tja in v takšne situacije, ki so za nas dobre, četudi v določenem trenut-ku še ne slutimo, zakaj je tako prav. Poleg tega te želim spomniti na tisto besedo. Do konca sveta! No, jaz živim čisto blizu konca sveta. Redkim

5

obiskovalcem rad v šali povem, da greš še malo naprej in levo, potem pa ni ničesar več! V resnici pa se vedno znova izkaže, da so tudi tam ljudje, ki hrepeneče pričakujejo sporoči-lo Jezusove ljubezni in svobode. Zato smo tam in Bog daj, da bi se nam še kdo pridružil. Vabim mlade sloven-ske duhovnike, da zares premisli-jo, če jih Gospod morda ne vabi na konec sveta. Pa brez mečkanja. Drzni osvajajo nebeško kraljestvo. Da ne bo kdaj nam veljala beseda: Piskali smo vam na piščali, pa niste plesali! Dela ne bo zmanjkalo, ljudje pa čakajo – v odprtem morju, ne v akvariju! Iz tridesetletnih izkušenj pa sem jasno razbral, da je pričevanje misijonar-ja iz katere koli misijonske dežele na obisku v slovenski župniji velika po-živitev za vero in navdušenje sloven-skih kristjanov! Brez te osnovne di-menzije Cerkve, bo zmanjkovalo olja. Kakšno pa bo srečanje z Gospodom, če nam bo ugasnil plamenček naše svetilke?

V tvojih besedah veje optimizem. Predstavi tvojih trideset let na rdečem otoku.Človekova doba je kakor dan, ki je minil včeraj. Kakor piš skozi polja in vinograde. Pa vendar nas to ne od-vezuje odgovornosti. Morda je ravno ta zavest gonilo vsakega našega pri-zadevanja. Zaljubljenost v Gospoda. Krščanstvo je takšna svoboda, da človeka ne pusti pri miru. Tudi, ko te že kolki bolijo. Vesel sem, da smo z malgaškimi ljudmi skupaj s pomočjo slovenskih kristjanov zgradili mnogo krščanskih občestev, kjer se ljudje redno zbirajo k poslušanju Božje besede in molitvi. Za te skupnos-ti smo zgradili štiriindvajset cerkva. Ljudje lahko nekaj časa molijo po domovih, v učilnicah ali pod hruško. Vendar nujno potrebujejo cerkev, ki je dom vseh. Vsakdo se mora v cerkvi počutiti domače in ne kakor gost, ki je prepuščen milosti gostitelja. Ko nova skupnost zgradi cerkev, potem s trdnostjo upamo, da bo krščanstvo živelo naprej. Lahko bodo vzponi in padci. Umrla pa ne bo. Misijon, kjer delujem, je velik za celo slovensko

pokrajino. Moja navzočnost po kr-ščanskih občestvih je zato omejena na en obisk na mesec ali dva. Zato je sila pomembno delo katehistov in ostalih sodelavcev v skupnosti. Ljudje so zavzeti. Redno se zbirajo k bo-goslužju Božje besede in k verouku.

Kljub temu, da v misijonskih deželah število duhovnih poklicev raste, je pri nas še vedno mnogo premalo duhovnikov. Ne kakor v Sloveniji. Mnogo je še področij, kjer na razda-lji dvesto kilometrov in več ni duhov-nika. V primerjavi s tem je v Sloveniji pretirana skrb zaradi števila duhov-nikov odveč. Moja najpomembnejša odgovornost je torej skrb za katehis-te in cerkvene sodelavce. K tej skrbi pa samodejno spada tudi gradnja, kakor kosilo k vsakemu dnevu. Poleg cerkva moramo zgraditi tudi hišo za duhovnika, da ima kam leč, ko pride na obisk občestva. Velik križ pred-stavljajo ceste, ki so slabe, ali pa jih ni. Če se hočemo po njih voziti, jih moramo sami popraviti ali zgradi-ti. Pa smo veseli, če lahko razdaljo 20-ih km premagamo v treh urah. Včasih bi raje šel peš, vendar je pot-rebno prevažati tudi gradbeni mate-rial, živež, ljudi. Ko te zbudijo ljudje ob dveh ponoči, ker mlada mamica na porodu umira in nujno potrebu-je zdravnika, potem se v polnosti zaveš potrebnosti ceste. Tako se mi je že nekajkrat zgodilo. In večino teh

Koliko tvoji kristjani lahko naredijo sami, kje se konča domet njihovih materialnih zmožnosti?Na področju, kjer živim, je misijo-narjev avto pogosto edini v kraju. Občasno prihajajo še trgovci. Ljudje v povprečju nimajo služb, ker jih preprosto ni. Podjetni ljudje so tako na Madagaskarju, kakor povsod na tem svetu. Vendar ni infrastruktu-re, ceste, elektrike, vode,… In nič ne kaže, da bi bilo v prihodno-sti drugače. Pri našem delu, grad-njah, načrtih, so kristjani popolno-ma vpeti. Večino dela opravimo sami. Kopljemo, betoniramo, izdelujemo zidake, drobimo pesek in ga znosimo na gradbišče. Pri nakupu cementa, železa in opreme pa se ustavi. Ljudje preprosto nimajo od kje vzeti. Tam pa, hvala Bogu, priskočite dobri ljudje iz Slovenije. Veliko malih darov, pa zraste cerkev ali šola, zdravstveni dom ali popravimo cesto, da lahko pripeljemo cement. Ko se vrnem nazaj, me že čakata dve popolno-ma novi skupnosti molivcev, ki se pripravljata na prejem krsta. Seveda čaka tudi njihova prošnja za gradnjo

mamic z otročki je preživelo. Najprej sedem-urno vožnjo do bolnice v Vain-gaindranu, potem pa tudi porod. Vse mamice in očetje boste razumeli, da človek hoče delati in mu ni nerodno prosjačiti za osnovni blagor teh ljudi. Opravljamo, kar smo dolžni storiti.

6

M I S I J O N S K I P R I Č E V A L C I

cerkve. To je na področju, kjer še ni bilo misijonarjev. Popolnoma novo!

Kako zgleda začetek nove skupnosti kristjanov?Opisal vam bom na primeru skup-nosti Efasy, kjer smo julija letos posvetili novo cerkev z župnijskim domom. Cerkev spominja na lepo-tico iz Visoke pesmi, ki drhteče pri-čakuje svojega ženina na griču vrh vasi. Tri leta so se molivci zbirali k molitvi in verouku in se tako priprav-ljali na prejem krsta. Kraj šteje več kot dva tisoč ljudi in je 30 km odda-ljen od misijona v Befotaki. Na različ-ne načine se prvič srečamo, ko ljudje zaprosijo misijonarja, naj prinese Jezusa tudi v njihov kraj. V Efasy je bila nastavljena učiteljica, kristjan-ka, ki je svojo vero živela in s tem navdušila še nekaj drugih. Kmalu so me starešine obiskali s prošnjo naj pridem mednje. Po začetnem mno-žičnem navdušenju je vnema malo splahnela. Ostala pa je trdna skup-nost, ki se je pripravila na prejem krsta. Letos junija smo krstili 80 od-raslih ljudi, zavzetih za svojo vero. Julija, ko smo posvetili cerkev, pa so ti novokrščeni prejeli še zakra-ment birme in obhajila. Praznik je bil izjemen. Mnogo skupnosti smo že ustvarili v vseh teh letih, pa je zame vsakič, kakor bi bilo prvič. Kakšna vnema, kakšna lepota! Človek čuti, da takrat Jezus še posebej veselo pome-žikne iz nebes! Malgaši znajo prazno-vati, jaz pravim, znajo zares živeti skupaj. Praznik je trajal tri dni. Dan neposredne priprave, dan sprejema škofa in birma in dan posvetitve. Vse pa je prepleteno s plesom in pesmijo. In ko pravim dan, to pomeni, da so ljudje skupaj od jutra do večera, le na kosilo gredo domov. Na takšnem pra-zniku vas gosti še mnogo predstav-nikov drugih krajev in občestev, jih nahrani in jim pripravi prenočišča. Sodelujejo pa vsi, krščeni in tisti, ki se za krščanstvo še niso odločili.

Kako pa skupnost raste naprej?Počasi. V ritmu zmožnosti človeka sprejemati novo in pozabljati staro. Jezusu se ne mudi, zato se tudi

Cerkvi ne mudi. V Evropi je krščan-stvo navzoče že več kot tisoč let pa so še vedno žive poganske navade, kakor dan čarovnic, denimo, ki se že naznanja v trgovinah. Pa saj imajo svoj čar, dokler ne ranijo človeko-ve svobode in dostojanstva. Tu smo pa kristjani na potezi, da znamo v svojem življenju ločevati zrnje in pleva. Včasih je kdo v skrbeh, da ne bi s krščanstvom omadeževali prvo-bitnih kultur dežel, ki jih imenuje-mo tudi misijonske. Vsem s tovrstni-mi strahovi bi rad položil na srce, da Jezus osvobaja človeka v vseh razse-žnostih njegovega bivanja. Kadar je človek v primežu različnih strahov in ujetosti zaradi neznanja, tradi-cije ali modernosti, zaradi revščine ali potrošniške razsipnosti, takrat je čas, da pokličemo Jezusa na pomoč. Ko govorim o krščanstvu, mislim na Jezusovo besedo, ki je živa in ostra, moderna in zdravilna v vsakem času. Edina je, ki uide pokvarljivos-ti časa. Za takšno krščanstvo, ki os-vobaja in prinaša življenje v polnos-ti, si prizadevamo v misijonskih deželah kakor tudi, verjamem, v kr-ščanski Evropi. Res je, da so živeli in še učijo tudi nekateri pomembni teologi, ki so mnenja, da morajo Jezu-sovim besedam kaj dodati, ali jih raz-ložiti za določene poslušalce. Mi pa vemo, da je tako vedno bilo in vedno bo. Vendar nam to ne jemlje poguma, da ne bi neposredno prisluhnili, kaj danes Jezus govori našemu srcu. S to gotovostjo mu počasi sledimo v vsak-danjem življenju.

Ko prihajaš izpod južnega križa, imaš morda svoje mnenje o krščanskosti Evrope. Kakšen je tvoj pogled na vpliv številnih beguncev, ki ta čas prihajajo k nam?Če so naše dežele krščanske, naj pre-sojajo drugi. Tisti, ki imajo zato pot-rebna znanja in predvsem modrost. Želel pa bi si, da bi bile krščanske. Pa ne zato, da bi bile naše statisti-ke ugodnejše za nas. To me ne skrbi. Jezus svojim učencem ne obljublja bleščeče kariere, sijajnih univerz, po-membnega položaja v družbi, pač pa preprosto, da bo z nami do konca

sveta – v dobrem in slabem. Gotova je ta beseda, če je človek šibak v svoji zvestobi, Bog ostaja zvest svojemu ljudstvu. Če so naše dežele krščan-ske, to pomeni, da tod živijo svo-bodni ljudje, ki se ljubijo med seboj in spoštljivo sprejemajo in varuje-jo zemljo, ki jim nudi življenje. Ne utesnjujejo jih dogme in brezštevil-ni zakoni, neenakost med brati in sestrami, pač pa so božje zapove-di varna pot v njihovem življenju. Kot pravim, o tem naj sodijo drugi. Glede beguncev ne pozabimo Gos-podovih besed. Tujca, vdove in sirote ne zatiraj, če vpijejo k meni, gotovo uslišim njihovo molitev in z mečem pomorim njihove zatiralce. Nadškof Zore je oni dan izpostavil čudovi-to misel. Begunci niso grožnja za krčansko Evropo. Za nas bodo bla-goslov. Če bomo soočeni z njihovo trdno identiteto in vero, bomo sami ponovno našli svojo krščansko isto-vetnost in prepričanje. Pa ne na njihov račun pač pa v sodelovanju. Bog daj, da bi ga slišalo čim več ljudi.

Pomemben del tvojega poslanstva je tudi skrb za izobraževanje. Kakšno je stanje na tem področju med tvojimi ljudmi?Znanje, ki ga spremlja iskanje mod-rosti, človeku odpira obzorja in mu s tem prinaša nove možnosti za lepše življenje. Včasih sem razmišljal o pomenu Jezusove zahvale Očetu, da je tisto, kar je za človeka najpo-membneje, prikril modrim in razodel malim. Hkrati mi je pred oči vedno stopila podoba starke ali starca, ki sta brez pomembnih šol razodeva-la modrost, po kateri sem sam hre-penel. Razumel sem, da mora človek iskati znanja in biti ponižen, da sprejme modrost, ki išče človeka in ga vabi v svojo šolo. To prepriča-nje me žene, da spodbujam mlade k učenju in jim pomagam skupaj z mnogimi dobrotniki pri pridobiva-nju izobrazbe. Lepe izkušnje imamo z mladimi, ki so uspešno diplomira-li. Dosegli so možnost, da spreme-nijo nekaj zase in za svoje ljudi na boljše. Iz pouka zgodovine se spomi-njam, da je bilo nekdaj pri nas ravno

7

tako. Ljudje, ki so jih duhovniki poši-ljali v visoke šole, so svojemu narodu prinašali znanja in odpirali obzorja. Da pa bi mogli na študij pošiljati prip-ravljene otroke, sem videl dolžnost in potrebo, da poleg državnega šolstva, ki je na majavih nogah, ustanovim osnovno šolo v Midongyju. Hvala Bogu in dobrim ljudem, šola dobro deluje z nadpovprečnim uspehom. Ko se vrnem v Befotako, bomo gradili drugo osnovno šolo. Bog daj mladim modrosti, da bodo svoja pridobljena znanja in sposobnosti vračali svojim ljudem. To je upanje za deželo. Noben trud ni zaman.

Iz vseh koncev sveta danes prihajajo poročila o nasilju in vseh vrstah nevarnosti. Madagaskar je nekdaj veljal za najbolj varno deželo Afrike. Kako pa je sedaj?Vesel sem tega vprašanja. Res ni več tako varno, kot je bilo nekdaj. Ko smo gradili zadnjo cerkev v Efasy, so se začeli oboroženi ropi goveda. Kmetje so bili prepuščeni sami sebi, mnogo je bilo mrtvih. To se je dogajalo ravno na področju mojega misijona. Janez Mesec je o tem že pisal v Mi-sijonskih obzorjih. Nato pa se je le zganila država in v naše kraje poslala veliko skupino oboroženih special-cev, ki so pobili mnogo ljudi – samo osumljenih ropanja, brez sojenja. Pa se je našel vrač, ki je roparskim tolpam obljubljal urok, ki jih bo ob-varoval policije, če mu prinesejo roko belega voznika. Jaz sem edini beli voznik ne tistem področju. Takrat so mi kristjani svetovali, naj ustavim gradnjo nove cerkve v Efasy. Tudi va-rovali so me na vsakem koraku. Da je stvar resna, sem spoznal, ko so moji delavci doživeli oborožen napad, eden izmed njih je bil močno ranjen in je dolgo okreval v bolnici. Poseg policije je stanje izboljšal, sam pa sem navezal stike s fanti, ki so sodelovali v roparskih napadih, saj so to ljudje, ki živijo na našem področju. Sčasoma sem dobil zagotovilo, da mi ne bodo storili žalega. Delo na gradbišču smo nato nadaljevali in cerkev dokon-čali. Ravno v času mojega odhoda na dopust pa sem ponovno slišal o

nemirih in mrtvih na tem podro-čju. Žalostno pa je, da v ozadju vedno nekdo dirigira iz varnega fotelja in z drobižem izkorišča naivne ljudi, ki živijo v primežu revščine. Tega se moramo sedaj navaditi. Ne bomo se vdali in ne prestrašili. Kaj pa nas lahko loči od Kristusove ljubezni? Mar stiske in grožnje? Ali pohabljeno telo! Seveda pa moramo biti pri svojem delu oprezni in modri.

Kmalu se vračaš na svoje delovno mesto? Kakšni so načrti za naprej? Ali se kriza, ki pesti naše dežele odraža v darovih, ki jih ljudje namenijo misijonarjem?Načrte prepuščam Bogu. Sam sem preslaboten, da bi mogel ujeti jut-rišnji dan. Živim pa v čudovitem upanju, da Bog pripomore, kjer človek omaga. Vem, kaj moram! V še bolj oddaljenih krajih Maro-vitsky in Ranotsara me pričakuje-jo molivci, ki bi radi prejeli krst in seveda zgradili cerkev. Problem je velik. Do tja (Marovitsky proti jugo-zahodu je oddaljen 40 km, Ranotsa-ra proti zahodu pa 80 km) ni ceste. Moje noge že čutijo breme let, blagaj-na našega misijona pa je pri šibkem zdravju. Če Bog tako hoče, potem bo to naš načrt za prihodnja leta. Oz-nanjevanje Jezusa ljudem, ki ga še ne poznajo in vse kar sodi zraven. Gradnja, šolanje in podobno. Dobre ljudi prosim za pomoč, in ni me sram, saj prosim za tiste, ki nimajo cest, elektrike, telefona, pitne vode, nimajo služb, nimajo dostojnih mož-nosti za šolo, nimajo zdravnika… Imajo pa veselo srce in delovne roke, pripravljene za vsak napor. Ne vem še, če bomo dobili zadosti denarja, da bomo lahko zgradili cerkev za ti novi skupnosti. Pri nas zgradimo cerkev za 300 do 400 ljudi za približ-no 40.000€. Močno upam, da nam bo uspelo. V Sloveniji živijo dobri ljudje, to sem izkusil že mnogokrat v prete-klih tridesetih letih. Ko pa slišim, da je v Evropi kriza, pa ne vem kaj naj si mislim. Če je v Evropi kriza, ponav-ljam Opekove besede, potem morate iznajti novo besedo za težave in pro-bleme, ki pestijo večji del svetovnega

prebivalstva v primežu revščine, v deželah tako imenovanega tretjega sveta. Tam ljudje umirajo, ker zdra-vstvo ne deluje. Ljudje ostajajo nepi-smeni, ker šolskega sistema ni ali pa je v razsulu. Ljudi mori lakota in raz-lične bolezni zaradi pogostih kata-strofalnih vremenskih pojavov. Ljudje sadu svojega dela ne morejo prodati, ker preprosto ni cestne infrastruk-ture ali pa je v tako slabem stanju, da trgovci ne pridejo do njih. Za ljudi, ki živijo v takšnih razmerah prosim in ostajam v trdnem prepričanju, da bomo tudi tokrat deležni pomoči. Že v naprej in za vsako preteklo pomoč se vam iz srca zahvaljujem.

Tone, hvala za pogovor, naj ti Bog nakloni zdravja, da bo tvoje že pregovorno veselje in navdušenje nad življenjem še naprej rojevalo sadove v tvojem misijonskem poslanstvu!Jože, hvala tebi in vsem tvojim sode-lavcem za čudovito delo pri širjenju misijonske zavesti pri naših kristja-nih. Hvala vam, spoštovani bralci Mi-sijonskih obzorij, za vsako molitev, dar in dobro misel. Pogumno negujte dobroto in ljubezen v vaših srcih, da bo vaše življenje rodovitno in vedno veselo. Ne pozabite, Jezus je z nami na vseh poteh našega življenja, pa naj bodo včasih grde in težko prehodne, ali pa lepo urejene stezice naših polj, gozdov, vrtov in vinogradov. Hvala!

8

Nekatere Gospod Jezus vabi prav posebno v svojo službo, da bi z življe-njem posnemali Njegov zgled in oz-nanjali evangelij, druge pa kliče, da bi sodelovali pri širjenju evangelija s skritim molitvenim življenjem.Sv. Janez Pavel II. pravi, da je »bogo-miselni poklic eden najdragocenejših zakladov Cerkve. Tisti, ki so poklicani vanj, so si po posebni Božji milosti ‘iz-volili najboljši del’ (Lk 10, 12), to je bo-gastvo molitve, molka, kontemplacije, nedeljene ljubezni do Boga in popolne predanosti njegovi službi« … Cerkev zelo ceni njihov duhovni prispevek, saj »kontemplativno življenje kot izraz čiste ljubezni, ki je vredna več od sle-hernega delovanja, razvija izredno apostolsko in misijonarsko učinkovi-tost« (Posvečeno življenje, 59). Zato je tudi več menihom in nunam, ki so jih nagovarjali in prosili, naj zapusti-jo strogo kontemplativno življenje in se kot duhovniki in redovnice vključi-jo v pastoralo, ker so bile potrebe zelo velike – to odločno odsvetoval.Tudi koncilski odlok o prenovi redov-niškega življenja poudarja, da »usta-nove, ki so docela določene za kon-templacijo … obdrže vedno, naj bo potreba dejavnega apostolata še tako nujna, posebno odlično mesto v Kris-tusovem skrivnostnem telesu. Bogu namreč darujejo izvrsten dar hvale. Z bogatimi sadovi svetosti so Božjemu ljudstvu v čast in zgled in ga večajo s skrivnostno apostolsko rodovitnostjo« (R 7).

Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve pa spodbuja, »naj kontemplativno živ-ljenje vpeljejo povsod, posebej v misijo-nih«, saj »spada k polni navzočnosti Cerkve« (M 18). »Ustanove kontempla-tivnega življenja imajo ˙[namreč] s svojo molitvijo, spokornimi deli in od-povedmi zelo velik pomen pri spreobra-čanju duš; saj je Bog tisti, ki pošilja, če ga prosimo, delavce na svojo žetev, odpira duha nekristjanom za poslu-šanje evangelija in napravlja besedo odrešenja rodovitno v njihovih srcih« (M 40).Kontemplativci so torej »v srcu sveta in še bolj v srcu Cerkve« (Venite seorsum). Življenje bogomiselnih redov je posebna skrivnost milosti, ki odkriva najsvetejši obraz Cerkve, te 'skupnosti, ki moli', in se skupaj s svojim Ženinom Jezusom Kristusom daruje v ljubezni v Očetovo slavo in za rešenje sveta. Njihovo kontempla-tivno življenje je njihov prvi in te-meljni apostolat (prim. Redovniki v Cerkvi).Molitveno poslanstvo v Cerkvi se zg-leduje po življenju Jezusa Kristusa, molivca. Od triintridesetih let jih je trideset preživel v skritosti, v molitvi in delu; pa tudi v času, ko je oznanjal, se je umikal v samotne kraje in molil. Tako nam je jasno pokazal na potreb-nost in pomembnost molitve, »kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5), karkoli pa »v molitvi prosite, verujte, da boste prejeli, in vse se vam bo zgodilo« (Mr 11,24).

Gospod je poklical Klaro k skritemu molitvenemu življenju v uboštvu in sestrski skupnosti. Sestre so v klavzu-ri – v povezanosti z nebeško Materjo Marijo – izgorevale v hvaležnem sla-vljenju usmiljenega Boga 'Očeta, delivca vsega dobrega', v ljubečem če-ščenju Najsvetejšega in v daritvi za brate in sestre. Gospod pa je usliše-val njihove prošnje, kakor je obljubil: »Ako se na zemlji dva izmed vas zedi-nita v katerikoli prošnji, jima bo moj Oče, ki je v nebesih, vse storil. Kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18, 19–20).»Klarino življenje, pod Frančiškovim vodstvom, ni bilo puščavniško življenje, čeprav je bilo kontemplativno in v kla-vzuri. Klara in njene sestre so imele srca velika ko svet. Kot kontemplativ-ke so molile za vse človeštvo. Te duše, ki so bile občutljive za vsakodnevne stiske vsake osebe, so bile zmožne vzeti nase vse težave; ni bilo skrbi, trpljenja, stiske ali obupanosti pri drugih, ki ne bi našli odmeva v srcih teh pobožnih žena.

N A Š M I S I J O N J E P A T A K

Zaprte v klavzuri smo sredi sveta …SESTRE KLARISE, FOTO: TATJANA SPLICHAL

Bog, Stvarnik in končni smisel vsega ustvarjenega – ki je edini vreden vse hvale in časti in smo Mu jo ljudje dolžni izkazovati – je poslal narodom Cerkev, da bi se po njej vsi zveličali. »Cerkev je po svoji naravi misijonarska, saj ima po načrtu Boga Očeta svoj izvor v poslanosti Sina in Svetega Duha« (M 2); torej izvira misijonska dejavnost iz najglobljega bistva Cerkve, saj je Božja volja, 'da bi se vsi zveličali in prišli do spoznanja resnice'. Zato je delo za evangelizacijo temeljna dolžnost vseh kristjanov; vsi smo poklicani naj bomo misijonarji.

9

Klara je vpila in moledovala pred Gos-podom za svoje ljubljeno asiško mesto, ko so ga oblegale čete Vitala iz Aversa: dosegla je, da je bilo mesto rešeno vojske.« Česar bi ne zmogla močna, oborožena vojska, zmore goreča molitev bolne in oslabele nune! »Vsak dan je molila za bolne in jih ozdravlja-la z znamenjem križa. Prepričana, da ne more biti apostolskega življenja, če ni potopljeno v odprto stran križane-ga Kristusa, je pisala Neži Praški z be-sedami sv. Pavla: 'Imam te za sodelav-ko samega Boga in oporo slabotnih udov njegovega skrivnostnega telesa' (3 Klp 8).S kolikšno gorečnostjo si morate, drage sestre, prizadevati da odgovorite Gos-podovi milosti z vsakodnevno pos-vetitvijo in s tisto predanostjo kon-templativnemu življenju, iz katerega črpa Cerkev toliko moči za svoje misi-jonsko delovanje v današnjem svetu!« (iz pisma sv. Janeza Pavla II. ob 800-letnici rojstva sv. Klare, leta 1993)Klara je v goreči ljubezni do Kris-tusa z vsem srcem objemala tudi

Njegovo skrivnostno telo, ki je Cerkev. V zavesti, da smo člani Cerkve kot udje med seboj organsko pove-zani, med seboj odvisni in odgo-vorni drug za drugega, da dober ali slab zgled enega vpliva na vse, naroča svojim sestram: »S kolikšno skrbnostjo in s kakšnim naporom duha in telesa moramo torej izpolnje-vati naročila Boga in našega očeta, da bi Mu z Gospodovo pomočjo mogle

vrniti pomnoženi talent! Sam Gospod nas je izvolil za zgled in ogledalo sestram in drugim, ki živijo v svetu« (KlOp 18–20).Kontemplativno in aktivno življenje v Cerkvi se med seboj dopolnjujeta. Pri vsakem apostolatu, posebno pa še pri misijonskem delu, mora biti kon-templacija tiho, skrito ozadje akcije; če ni molitvenega ozadja, evangeliza-cija ne more biti živa in učinkovita. Prav to spoznanje je nekatere izmed nas, ki smo najprej hotele oditi v mi-sijone, 'zaprlo v klavzuro' …, kjer nepretrgano molimo – v imenu Cerkve in za Cerkev.Za vse prosimo Njegove milosti in dobrote. Zadoščujemo za grehe in prosimo Božjega usmiljenja za vse človeštvo, v imenu našega naroda in za naše ljudstvo, za naše oznanje-valce evangelija, za misijonarje in njihovo delo v misijonih. Z nekateri-mi od naših misijonarjev pa smo prav posebej povezane. Ti misijonarji in misijonarke in 'njihovi misijoni' so še posebej 'naši' in zanje več molimo.Zahvaljujemo se Gospodu, da nas je poklical v svoje svetišče, da smemo biti vedno z Njim, da »nas je odpeljal na prostrano polje, nas rešil, ker nas ljubi« (Ps 18,20). Vedno bolj spozna-vamo veličino darovane nam poklica-nosti in resničnost, da – kot je dejal sv. Janez Pavel II. – »kontemplativni poklic ni bil nikoli tako dragocen in po-memben, kakor je danes v modernem svetu, ki ne pozna miru, danes, ko je prihodnost Cerkve odvisna predvsem od molitve.«

10

Dragi bratje in sestre!Misijonska nedelja 2015 je umešče-na v okvir leta posvečenega življenja, od koder dobiva spodbudo za molitev in razmislek. Če je vsak krščeni pokli-can pričevati za Gospoda Jezusa tako, da izpoveduje vero, ki jo je prejel kot dar, velja to še prav posebej za posve-čeno osebo, saj sta posvečeno življenje in misijonsko poslanstvo zelo tesno povezana. Hoditi za Jezusom, ki je dal prostor posvečenemu življenju znotraj Cerkve, pomeni odgovoriti na klic, da vzamemo svoj križ in gremo za njim, da posnemamo njegovo vdanost Očetu in njegova dejanja služenja in ljubezni, da izgubimo življenje, zato da ga najdemo. In glede na to, da ima vse Kristusovo bivanje misijonski značaj, velja to tudi za može in žene, ki mu sledijo bolj od blizu.Misijonska razsežnost, ki sodi v samo naravo Cerkve, je torej neločljivi del vsake oblike posvečenega življenja in je ni mogoče zanemarjati, ne da bi pri tem nastala vrzel, ki bi izmaliči-la karizmo. Misijonsko poslanstvo ni prozelitizem ali gola strategija, ampak je del »slovnice« vere, nujno potreb-na za tiste, ki poslušajo glas Duha, ki šepeta »pridi« in »pojdi«. Kdor hodi za Kristusom, nujno postane misi-jonar in »ve, da Jezus hodi z njim, govori z njim, diha z njim, dela z njim. Čuti, da je Jezus z njim sredi misijo-narskega dela.« (VE, 266)»Misijon je vnetost za Jezusa in hkrati vnetost za njegovo ljudstvo. Ko smo pred križanim Jezusom, spoznavamo vso njegovo ljubezen, ki nam podelju-je dostojanstvo in nas nosi. Če nismo slepi, začenjamo dojemati, da se ta

P O S L A N I C A

Ponesimo veselje na obrobjeOb rojstnem dnevu Cerkve, Binkoštih, papež redno izda posebno misijonsko okrožnico, ki je vodilo misijonskega dela za vse leto in tudi temeljno sporočilo za Svetovni misijonski dan. Gre za spodbudno besedilo in prav je, da mu prisluhnemo, ne glede no ta, da je še posebej namenjeno posvečenim. Z Binkoštmi smo pa smo vsi »Tempelj Svetega Duha«, zato govori vsem.

Jezusov pogled razširja in usmerja, poln ljubezni in notranjega žara, na vse njegovo ljudstvo. Tako na novo od-krijemo, da nas hoče vzeti kot orodje, da bi se vedno bolj približal svojemu ljubljenemu ljudstvu« (prim. prav tam 268) in vsem tistim, ki ga iščejo z iskrenim srcem. Jezusovo naročilo »pojdite« obsega vedno nove okoliš-čine in izzive, s katerimi se v evange-lizacijskem poslanstvu sooča Cerkev. V njej so k temu, da oznanjajo evan-gelij s pričevanjem življenja, poklica-ni vsi, prav posebej pa velja za posve-čene, naj poslušajo glas Duha, ki jih kliče, naj gredo na velika obrobja mi-sijonov, med tiste, do katerih evangelij še ni prišel.Petdesetletnica koncilskega odloka o misijonski dejavnosti Cerkve Ad gentes (M) nas vabi, naj znova prebe-remo in premišljujemo ta dokument, ki je v ustanovah posvečenega življe-nja sprostil močne misijonske pobude. V kontemplativnih skupnostih je na novo zasvetil in spregovoril lik sv. Te-rezije Deteta Jezusa, zavetnice misijo-nov in navdihovalke globoke notranje povezanosti kontemplativnega živ-ljenja in misijonskega poslanstva. Za mnoge kongregacije aktivnega pos-večenega življenja se je hrepenenje po misijonih, ki ga je prebudil 2. va-tikanski cerkveni zbor, začelo never-jetno široko odpirati misijonskemu poslanstvu ad gentes, ki ga je pogosto spremljalo sprejemanje bratov in sester iz dežel in kultur, ki so jih odkrile pri evangelizaciji, zato lahko danes govorimo o zelo razširjeni med-kulturnosti znotraj posvečenega živ-ljenja. Prav zato je zelo pomembno, da

je ideal misijonskega poslanstva Jezus Kristus in da ta ideal zahteva popolno podaritev sebe za oznanjevanje evan-gelija. Pri tem ne more biti nobene-ga izmikanja: kdor po Božji milosti prejme poslanstvo, ga je poklican tudi živeti. Za tiste postane oznanjevanje Kristusa na različnih obrobjih sveta način življenja in način hoje za Kristu-som. To poplača vse napore in odpove-di. Kakršnakoli težnja, da bi se od tega poslanstva oddaljili, pa čeprav iz vzvi-šenih nagibov, povezanih z mnogimi pastoralnimi, cerkvenimi ali človeko-ljubnimi potrebami, ni v skladu z Gos-podovim klicem, naj bomo osebno v službi evangelija. V misijonskih usta-novah so vzgojitelji poklicani, da jasno in odkrito predstavijo ta vidik življe-nja in delovanja pa tudi odločno raz-ločujejo pristen misijonski poklic. Obračam se posebno na mlade, ki so še sposobni, da pogumno pričujejo in se velikodušno lotijo junaških del, čeprav plavajo proti toku: ne pustite si vzeti sanj o pristni misijonski pokli-canosti, hoji za Kristusom, ki prinaša s seboj popolno podaritev samega sebe. V svoji najgloblji vesti se vprašaj-te, kaj je razlog, da ste izbrali misijo-narsko posvečeno življenje, in preme-rite svojo pripravljenost, da ga boste sprejeli kot to, kar zares je: dar ljubez-ni v službi oznanjevanja evangelija. Ob tem se zavedajte, da oznanjevanje evangelija ni toliko potreba za tiste, ki

11

evangelija še ne poznajo, ampak bolj nuja za tiste, ki ljubijo Učitelja.Danes se misijonstvo srečuje s tem, da spoštuje potrebo vseh narodov, da bi izhajali iz lastnih korenin in ohranja-li vrednote vsakokratne kulture. Gre za to, da bi razumeli druga izročila in filozofske sisteme, se z njimi spošt-ljivo srečevali ter vsakemu narodu in vsaki kulturi priznali, da se s pomočjo lastne kulture bliža razumevanju Božje skrivnosti ter sprejemanju Jezu-sovega evangelija, ki je za te kulture luč in moč, ki spreminja.Ob tej kompleksni dinamiki se moramo vprašati: »Komu naj bo predvsem namenjeno oznanjeva-nje evangelija?« Odgovor je jasen in ga najdemo v evangeliju: ubogi, mali, bolni, tisti, ki so pogosto zapostavlje-ni in pozabljeni, tisti, ki ti ne morejo povrniti (prim. Lk 14,13–14). Evan-gelizacija, ki se prednostno obrača k tem ljudem, je znamenje Božjega kraljestva, za katero je prišel Jezus, da nam ga prinese. »Obstaja nelo-čljiva povezanost med našo vero in ubogimi. Ubogih nikdar ne pustimo samih.« (VE, 48) To mora biti jasno predvsem osebam, ki so se odloči-le za misijonsko posvečeno življenje: z zaobljubo uboštva izberejo hojo za Kristusom v tej posebni ljubezni do ubogih, in sicer ne ideološko, ampak prav tako kakor on, da se poistovetijo z ubogimi, da kakor oni živijo v nego-tovosti vsakdanjega življenja in se od-povedo vsakršni oblasti, da tako pos-tanejo bratje in sestre zadnjih med zadnjimi ter jim prinašajo pričevanje evangeljskega veselja in izraz Božje ljubezni.Da bi posvečene osebe živele krščan-sko pričevanje in znamenja Očetove ljubezni med malimi in ubogimi, so poklicane, da za služenje v mi-sijonskem poslanstvu pridobiva-jo tudi verne laike. Že 2. vatikanski cerkveni zbor je trdil, da »laiki so-delujejo pri evangelizacijskem delu Cerkve in imajo kot priče ter hkrati kot živo orodje delež pri njenem od-rešilnem poslanstvu« (M, 41). Mi-sijonarji redovniki se morajo vedno bolj pogumno odpirati tistim, ki so – četudi samo za omejeno

obdobje – pripravljeni z njimi sodelo-vati in si pridobiti misijonske izkušnje. Gre za brate in sestre, ki želijo biti deležni misijonskega poslanstva, ki so ga prejeli pri krstu. Misijonske hiše in ustanove so primerni kraji, kjer jih lahko sprejmemo ter podpremo člo-veško, duhovno in apostolsko.Misijonske ustanove in delovanje v Cerkvi so v celoti v službi in na voljo tistim, ki še ne poznajo Jezu-sovega evangelija. Da bi uspešno do-segale ta cilj, potrebujejo karizmo in misijonsko zavzetost posvečenih, hkrati pa tudi posvečeni potrebujejo v svojem služenju strukturo pomoči, ki je izraz skrbi rimskega škofa zanje, da bo zajamčena koinonía in bosta tako sodelovanje in sinergija sestav-ni del misijonskega pričevanja. Jezus

navzočnost na mejah in že doseženih ozemljih.Dragi bratje in sestre! Misijonar gori za evangelij. Sv. Pavel je dejal: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« (1 Kor 9,16). Evangelij je izvir veselja, osvobojenosti in odrešenja za vse ljudi. Cerkev se zaveda tega daru, zato se ne utrudi nenehno oznanja-ti vsem tega, »kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli« (1 Jn 1,1). Poslanstvo služabni-kov Besede – škofov, duhovnikov, re-dovnikov in laikov – je, da vse, brez razlike, pripeljejo do osebnega odnosa s Kristusom. Na širokem področju misijonske dejavnosti Cerkve je vsak krščeni poklican, da svojo zavzetost, v skladu s svojim osebnim položajem, v polnosti živi. Velikodušen odgovor

je edinost učencev postavil kot pogoj, da bi svet veroval (prim. Jn 17,21). To zbliževanje ni enako temu, da bi se pravno-organizacijsko podvrgli insti-tucionalnim organizmom in ustano-vam ali da bi zadušili tisto domišlji-jo Duha, ki prebuja različnost, ampak naj dá evangeljskemu sporočilu večjo učinkovitost in poudarja tisto edinost namenov, ki je tudi sad Duha.Misijonske ustanove Petrovega na-slednika imajo vesoljno apostolsko obzorje. Prav zato je potrebno veliko karizem posvečenega življenja, da morejo zaobjeti ogromna obzorja evangelizacije in zagotoviti primerno

na to splošno poklicanost pa lahko dajo posvečene osebe z intenzivnim molitvenim življenjem ter združe-njem z Gospodom in njegovo zveličav-no žrtvijo.Mariji, materi Cerkve in vzoru mi-sijonskega poslanstva, izročam vse tiste, ki ad gnetes ali v svoji domovi-ni v vseh življenjskih stanovih sodelu-jejo pri oznanjevanju evangelija. Vsem z veseljem podeljujem svoj apostolski blagoslov.

Vatikan, 24. maja 2015,na slovesni praznik binkošti

12

Čas v domovini se mi je hitro obrnil in že je trenutek, da zopet zajadram v vročo in privlačno Amazonijo. Sicer pa lahko rečem, da tokrat sonca nisem pogrešala, ampak ga uživala v izobilju. Lepo je bilo ob misijonskem srečanju na Ptujski Gori, pri molitve-nih srečanjih, ob obiskih po župnijah

ter vedno večjo samostojnost teh ljudstev. V naši škofiji São Gabriel da Cachoeira, ki meri 286.866 km², živi 23 različnih indijanskih plemen. V vseh teh časih je bila Cerkev tista, ki jim je stala ob strani na vseh področ-jih. Danes se država delno zavzema za zdravstvo, tako da to delo že puščamo

drugega kraja in drugega plemena. Pred leti je bil moj učenec. V veselje in ponos mi je, da je eden od več do-mačinov, ki je sledil duhovniške-mu poklicu in sedaj služi svojemu ljudstvu. Prvi nagovor učencem, pri maši v šoli, je bil iz njegovih študent-skih let, ko je kot začetnik bogoslov-ja odhajal z drugimi kolegi Indijan-ci v semenišče, v neznane kraje med belce. Niso točno vedeli, kako priti do cilja in so blodili ter vlekli kovčke za sabo, da je ropotalo po tlakova-nih tleh in pritegnilo veliko radove-dnežev na cesto. Ker so pač bili dru-gačni, so jih domačini prepoznavali kot “Kitajce” in začeli glasno govoriti: Kitajci gredo … Na koncu so jih rado-vedneži prosili, da naj kaj povedo v ki-tajščini. Vsi so bili v zadregi. Dva sta znala portugalsko, ki je uradni jezik Brazilije, ker sta živela v mestu, po-zabila pa sta na indijanski materni jezik, ker ga doma skoraj niso govori-li. Ta pa, ki je maševal, je obvladal in-dijanski jezik, saj je iz čisto indijan-skega področja, nekoliko slabše pa je govoril portugalsko. Opogumil se je in jih pozdravil ter spregovoril nekaj besed, potem pa še prevedel v portu-galščino, da so vedeli, kaj je povedal. Vsi so bili veseli in vzpostavili so dobre odnose in zaupanje, kljub temu da so jih še naprej imeli za 'Kitajčke'. Učenci so se naučili, da svojih korenin ne smemo nikoli pozabiti, ampak jih gojiti in biti ponosni nanje, kjer koli smo.Ostanimo še naprej povezani v molitvi, veliko uspeha in božjega blagoslova vsem!

S P E T N A Z A J

Ponosni na svoje korenine

Ekipa je zopet popolna

S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

P. HUGO DELČNJAK, FRANČIŠKAN, FRANCOSKA GVAJANA

Ko sem se vrnil, ni bilo težav za po-novno vprego v župnijski voz z vsako-dnevnimi obveznostmi, kar daje tudi potuho, češ, da ni časa. Bog ga je ustva-ril dovolj za vse in za vse vrste opravil. Pred dobrim tednom se je vrnil tudi p. Milan, tako da je ekipa popolna. Čez teden dni imamo tridnevno srečanje s škofom, da naredimo program novega

Vkrcanje v zalivu, potem pa preko

reke k molitvi …

pastoralnega leta. Župnijski progra-mi so sedaj v delu in seveda ne manj-kajo najrazličnejši sestanki, debate … z vsemi, ki predstavljajo celotno župnij-sko dejavnost. Za vas ne dvomim, da ste v polnem zagonu v pripravah za mi-sijonsko nedeljo. Vedite, da v misijonih molimo za vas, pobudnike misijonske zavesti.

in šolah, z misijonskimi prijatelji in dobrotniki, ne nazadnje pa seveda druženje z domačimi in sorodniki v različnih krajih Slovenije in Hrvaške.Lahko sem tudi začutila, kakšen zrak diha Slovenija. Zaskrbljenost nad ne-gotovostjo mladih pred zaposlitvijo in strokovno usposobljenostjo. Tudi misijonarji si želimo, da bi današnji mladini Slovenija ostala dobra mati in jih uspela dostojno preživeti in poskr-beti za bodočnost nje same.Misijonskemu središču in dobrotni-kom misijonov pa že sedaj izrekam moj velik BOG PLAČAJ za izvedbo pro-jektov, predvsem akcije MIVA, zaradi katere se za Amazonijo vrtijo ne samo kolesa novega Fiat Strada, ampak tudi čoln, ki bo prinašal veselo vest ubogim v oddaljena indijanska naselja.V tem, od moderniziranega sveta od-maknjenem področju, obdanim z bo-gastvom zelene narave in vodovjem porečja Amazonke, najdemo še večje bogastvo, to je ljudi, ki živijo z naravo in iz nje. Ob pogledu v 92-letno pre-teklost misijonske navzočnosti sester Hčera Marije Pomočnice v teh krajih, slavimo Boga za vzgojno, socialno ter zdravstveno delo, ki smo ga uspele skupaj z njimi uresničiti z nemalo žrtev. A se je splačalo delati za božje kraljestvo in podpirati dostojanstvo

v njene roke, me sestre pa nadalju-jemo z vzgojo, pastoralo in socialno podporo.Veseli smo sadov, saj smo na vzgojnem področju uspeli predati vodenje treh naših šol domačim indijanskim učite-ljem, ki so bili naši prvi učenci. Danes so prišli do višješolske izobrazbe, ne-kateri pa so dosegli tudi doktorat.Kar me nagovarja pri plemenu BANIWA v Içani, kjer se nahajam, je to, da se pri vodstvu šole z domačim ravnateljem ohranjajo krščanske vrednote. Ker duhovnik med tednom vsak dan mašuje v eni od podružni-ci v indijanskem centru, je ravna-telj zaprosil župnika, da rezervira en dan za šolo. Duhovnik je Indijanec iz

13

V času, ko se v Sloveniji začnejo glavne poletne počitnice, imajo šolski otroci tukaj, na Salomonovih otokih, še en teden pol-letnih počitnic (pol-letne počitnice trajajo dva tedna).Za bogoslovce so se semestrske po-čitnice zaključile in v ponedeljek, 6. julija so ponovno začeli s predava-nji v drugem semestru akademskega leta 2015.Naj z vami podelim veselo vest (če še ne veste): pridružila se nam je s. Snežna Večko, uršulinka in doktori-ca Svetega Pisma, ki bo predavateljica v tem semestru in, če bo vse po sreči, tudi v letu 2016 v prvem semestru – takšen je načrt, kako se bo obrnilo, pa je pa v Božjih rokah.Bogoslovci pridno študirajo in v začetku leta smo bili priča dogodku, prvič v zgodovini bogoslovja Svetega imena Marijinega. Dr. James Ereai, doktor medicine, se je pred dvema letoma odločil za nadaljevanje študija v bogoslovju. Pravi, da je s študi-jem medicine uresničil sanje svojega očeta, ki je zanj želel, da študira me-dicino. Že takrat pa je čutil, da ga Bog kliče na prav poseben način – da postane njegov duhovnik. Študij

medicine je zaključil na Papui Novi Gvineji in kot doktor štiri leta deloval v nacionalni bolnišnici v Honiari, na urgentnem oddelku. Leta 2012 mu je umrl oče (v zavidljivi starosti 96 let) in dr. James se je pri škofu pozanimal, kako vstopiti v bogoslovje in uresni-čiti svoje sanje. Škof Chris Cardone OP ga je poslal v bogoslovje v začetku leta 2013. Zaradi prejšnjega študija se je vodstvo bogoslovja odločilo, da dr. James nadaljuje na višji ravni in tako je vstopil direktno v peti letnik. Po uspešnem zaključku petega in šestega letnika (najboljši študent v genera-ciji) se je njegov škof odločil, da ga posveti v diakona. Trenutno je diakon dr. James v sedmem, zadnjem letniku in njegove sanje se počasi uresničuje-jo. Vsi ostali smo bili njegove posve-titve izredno veseli, predvsem njegovi bratje bogoslovci, saj jim je dr. James v velik zgled, oporo in pomoč.Bogoslovci so večinoma zdravi, razen, kadar je obdobje z več dežja; tedaj hodijo po bogoslovju kot mesečniki in so vsi prehlajeni – zunaj je namreč samo okoli 25 stopinj Celzija in je res mraz. Uspešni in predani so študiju in nalogam, ki jih morajo opraviti in

zares jih opravljajo vestno in srčno. Iskreno se vam zahvaljujejo in vam sporočajo, da vas imajo vedno v mislih in molitvi.Tudi jaz se iskreno zahvaljujem in vas pozdravljam, do prihodnjič, ko si zopet pišemo. Tokrat se pozdravom in lepim željam pridružuje tudi sestra Snežna. Z ljubeznijo, Polona

S A L O M O N I

Zdravnik je postal diakon

Pomoč za študij

POLONA BERLEC, SALOMONI

S. SNEŽNA VEČKO, URŠULINKA, SALOMONOVI OTOKI

Spet se na kratko oglašam s svojega misijonskega konca, kjer se res dobro počutim in sem zelo hvaležna za to poslanstvo.O zadevah glede nadaljnjih načrtov o apostolatu lazaristov bo poročal pred-stojnik, g. Jose.To pismo pa pišem zato, ker bo to aka-demsko leto eden naših duhovnikov, gopod Tecle na študiju v Rimu. Naš študent, laik pa bo študiral na Filipi-nih in bi potrebovali pomoč za njegov študij. Zelo bom spet vesela, da bodo darovi velikodušnih Slovencev po-magali nadarjenemu salomonske-mu laiškemu teologu, da se izobrazi

za predavatelja filozofije za salo-monske bogoslovce. Tako se bo olajša-lo težavno iskanje tujih predavateljev, ki jih ne dobijo z lahkoto.Vedno sem ponosna, ko vidim Land Cruiser z napisom MIVA Slovenija, ki je poleg že prej darovanih vozil nepre-cenljive vrednosti za misijonsko delo.Vem pa še za zadnji dar, ki je prispel za bogoslovje in to pomeni veliko rešitev težav, s katerimi se bogoslov-je srečuje. Tudi z moje strani iskrena hvala!Lep pozdrav vsem v Misijonskem središču in v Sloveniji! Dela res ne zmanjka in to me veseli.

14

N A B I R A L N I K

Matevž se dobro vživljaJANEZ MESEC, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Matevža smo v Manambondro z ve-seljem sprejeli, še posebej ob zavesti, da ni prišel le za nekaj dni ali tednov, pač pa za tri leta. Da bo tukaj z nami delil dobro in slabo in nam po svojih močeh pomagal. Dobro se vključuje v delo, lepo se razume s sestrami. Prva dva tedna je imel posebno učiteljico

malgaščine, eno sestro, ki je bila tukaj malo na počitnicah in je znala zelo dobro angleško. Redno hodi v mizar-sko delavnico, kjer nadzoruje delo, prav tako tudi na gradbišče, opazuje in potem poroča meni. To je najbolj potrebno: bolj, kot opravljati dela, ki jih zmorejo domačini, je potrebno uvajati domačine in jim pomagati, da bodo sami delali čim boljše. Jaz sam jih pač ne bi utegnil vsak dan kontroli-rati in tako se lahko hitro polenijo, pač po liniji najmanjšega odpora. Matevž ima velik talent za delo z ljudmi, pred-vsem z otroki in mladino. Obe naši misijonski nogometni ekipi se vese-lita njegovega prihoda, vsak dan ga vabijo na treninge in tekme. Sam ga tudi večkrat pošljem s Toyoto v Vanga-indrano ali Farafangano po opravkih.

Z motorjem in radiem gre lažjeJANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Dragi prijatelji v misijonski in vsi da-rovalci akcije MIVA. Sporočam Vam veselo novico, da sem prejel denar za nov motor, s katerim se bom uspešno prebijal po gozdnih poteh in stezah. Hvaležen sem Bogu in tudi Vam vsem.Včeraj sem opravil prvo vožnjo in sem se šele privajal. Šel sem 36 km daleč od naše postojanke Ampita-fa. Po dolgem, več mesečnem dežev-nem obdobju, je cesta zelo poškodova-na. Zaradi močvirij bo šele v mesecu avgustu mogoče s stroji odrini-ti plazove in zasuti od hudournikov poškodovano cestišče. Z motorjem, ki ima odlično prestavno razmer-je, sem se uspešno prebijal in dobese-dno "preplezal" nekatere težko pre-hodne predele. So pa tudi zanke, ki jih ne odkriješ. Ujel sem se na predelu, kjer živina prečka cestišče. Podro-čje je močvirnato in goveda s parklji pot spremene v stopnice. Vrhnji del tega prehoda je bil videti izsušen. Spustil sem se v to shojeno pot, nakar se je sprednje kolo ugreznilo v dobro zmešano blato, ki ga je skrivala shojena skorja. Zadnji del motorja se

je dvignil in zletel sem v blatno maso ob robu poti. Motor me je oplazil, vendar ni bilo nič hudega. Ko sem gledal po sebi in motorju sem se sam pri sebi smejal, saj je bilo kot v risanki. Ljudje so prišli na pomoč, vendar šele na poklic, da smo motor izvlekli na varno. Take in podobne zgodbe so kar pogoste pri našem delu na podeže-lju. Najhuje je, ko se vse v nahrbtniku napije vode in je treba spati v mokrih cunjah. Naš Klemen, ki že uživa pri Bogu, bi rekel: "Kaj je to kratkotrajno trpljenje v primerjavi z večno srečo, ki

Avgusta sem bil precej tudi na obiskih podružnic, predvsem najbolj oddalje-nih, med katerimi je tudi kraj Ampa-rihy Est, do katerega je po cesti iz Ma-nambondra 60 km z avtom ali motor-jem, dvakrat pa gremo tudi s splavom čez reko. Čeprav imam zidarje in mizarje in polno dela doma, ne smem pozabiti oddaljenih podružnic. Tam sem obiskoval tudi posamezne družine po domovih, česar so bili zelo veseli. To delo me res veseli, čeprav se je zgodilo tudi nekaj, česar še nisem doživel v svojem misijonskem delu: nekje so mi hoteli pripraviti boljše ležišče, kot se pač spodobi, če preno-čijo gospoda, ker gosposka ni navaje-na spati na trdem ležišču iz slamnate preproge. In so našli eno 20 cm debelo peno, veliko za dva, torej za zakonsko

nam jo Bog pripravlja". Še enkrat prisrčna hvala za veliko in koristno pomoč pri premagovanju razdalj na podeželju. Hvala pa tudi za veliko pomoč škofiji Farafanga-na, s pomočjo katere bomo premago-vali zračne razdalje. Preko radija se tu da kar nekaj narediti. Duhovnikov v škofiji je komaj nekaj več kot 30. Pa-storalno pa moramo pokriti podro-čje, večje od površine cele Slovenije, ki po številu prebivalcev dosega okrog dva milijona, morda precej več, saj kaka tretjina prebivalstva nima roj-stnih listov in jih na uradnih spiskih sploh ni. Fantje z radia Ognjišče bodo res garali, saj bo treba dobesedno "preložiti" vse že postavljene odda-jnike zaradi nestrokovno opravlje-nih del. Veliko škodo nam tu povzro-ča strela in zavarovanje proti njej bo težak zalogaj. Tudi popolnoma novo oddajno postajo v Vangaindrano bo treba postaviti. Seveda je to povezano z velikimi stroški. Velika zahvala gre Vam v Misijonski in vsem dobrotni-kom, ki to akcijo podpirate.Prisrčna zahvala za vse.

15

Na “počitnicah z bogom” je bilo takoS. ANICA VLAŠIČ, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONAKA, RUSIJA

Za nami so čudovite počitnice z Bogom, kot smo jih imenovali. Naj navedem nekaj utrinkov z njih, ki so poleg rednega vsakdanjega dogajanja, dnevnega reda, oblikovali osrednje dogajanje. Jedro je bil biblični krožek, ki je potekal pod naslovom BOG KLIČE. Bili sta dve skupini. G. kaplan, “otec Aleksej” je poiskal v Sv. pismu nekaj primerov določenega Božjega klica. Otec Aleksej, s. Maria Teresa ali kdo drug izmed pomočnikov nam je razlagal svetopisemski tekst. Še več: pripovedovali so tudi o razme-rah, v kakršnih so omenjene svetopi-semske osebnosti zaznale Božji klic. Razmišljali smo, kako bi te osebnosti danes izražale Božje naročilo, komu bi govorile. Gledali smo zemljevide, kje se je to dogajalo, včasih smo naštu-dirali kakšno sceno, ki smo jo zvečer predstavili. Pomembno pa je to, da Bog kliče vsakega izmed nas – ampak kam? Razmišljali smo o svoji dejanski situaciji, o svoji nadarjenosti, ki nam jo je naklonil Gospod, o tem, kaj nas veseli. Kakšno pot bi mogli ubrati čez nekaj let?

Pri sv. maši smo prosili, da bi nam Sv. Duh kazal to pot. Pri maši smo vsi sodelovali, tudi najmlajši – naši »Samueli«. Zanimivi so bili spre-hodi v bližnje gozdove in po travni-kih. Bil je čas gozdnih jagod, ki smo jih jedli neoprane, na kar so nekate-ri naši spremljevalci gledali z veliko zaskrbljenostjo. Do zdaj ni še nihče zbolel. Opazovali smo različne trave, grmovje, drevesa in ptice. Tu so nam priskočili na pomoč spremljevalci s pojasnilom, kako se kaj imenuje, čemu služi … Ko je deževalo, smo ostali v domu in se igrali družabne igre ali kakšen kviz.Zvečer smo se vedno umirili. Nekaj časa je bilo vse tiho, le strune kitare so se slišale od časa do časa. Potem smo bili povabljeni povedati Jezusu, kako smo preživeli dan. Čakali smo drug na drugega, da bi kdo začel – pa nič. Končno je začel nekdo od naših spremljevalcev in potem se je razvezal jezik vsem, še naše »mame«, kot smo imenovali kuharice, so se nam pridru-žile in kaj povedale. Sledila je molitev, vsak dan malo drugače in pesmice, ki

jih znamo na pamet. Končno še bla-goslov z Najsvetejšim, pri čemer so naši najmlajši zvonili z vsemi zvončki, ki so v kapelici.Nekaj večerov je bilo možno gledati zabavne, kratke filme (folklora, narava ipd.). Dečki so se na travniku skrivali in lovili, deklice in odrasli raje posedali okrog doma, se pomenkova-li in opazovali posebne vrste oblakov, ki se dvigajo od zahoda ali nepozabne mavrice po dežju.In kajpak, to je bil tudi čas “mobiliza-cije mobitelov”, čas, ko so otroci lahko telefonirali domov, oz. prijateljem.Počitnice z Bogom so obogatile našo skupino. Glede verskega znanja, med-človeških odnosov, splošnega znanja, pripadnosti katoliški župniji, teles-nega oddiha. Pri otrocih in njihovih starših opažamo večjo sproščenost in povezanost. Poznajo se po imenih, se družijo, se dogovarjajo med seboj o tem in onem …Prepričana sem, da so Počitnice z Bogom izpolnile svoj namen. Zato BOG POVRNI VSEM, ki ste jih kakor koli podprli!

Sem tu v Ruandi in se verjetno jutri vračam v Burundi. Tam so zdaj razmere težke in upam, da ne bo prišlo do česa hujšega. Zdaj je na dopustu s. Bogdana in je gotovo po-vedala kaj novic. Res se opravičujem, ker sem "tiho", a v Ruzo ni interneta.

Težke razmereS. ANKA BURGER, USMILJENKA, BURUNDI

Nekatere stvari lahko preberem na telefonu. A ničesar ne morem poslati, ker je povezava zelo slaba. Ko pridem čez kak mesec spet v Kigali, oblju-bim, da bom poslala kaj več in še kakšno sliko.Hvala, ker me podpirate.

posteljo. Že ko je vpričo mene ženska postiljala rjuhe, je strašno smrdelo po urinu, mislil sem, da vonj prihaja od njenega otroka, ki se je motal okrog nje. Otroci so namreč dostikrat vsi polulani. No, ko je odšla, sem ugotovil, da po urinu smrdijo prav rjuhe, ki jih je s tako andahtjo postiljala zame. Ko sem rjuhe odstranil in potipal peno, je bila tudi ta še vsa fajhtna od urina. Tako da sem vse skupaj zvlekel ven in se opravičil predsedniku in vizitator-ju, ki sta spala v sosednji sobi, da raje spim na golih tleh oz. na tsihiju, slam-nati preprogi. Z razumevanjem sta mi hitro prinesla še dodatne cihije, onadva pa sta se vsa vesela ulegla na mehko kraljevsko ležišče in tako smo vsi odlično spali do jutra. Vse dobro želi Jani.

Del procesije v kapelico, (nekoč vrtna šupa, predelana v kapelico), med ostalimi sta vidni sr. M. Teresa in br. Dima (Dimitrij) OFMconv, ki ima po-birmansko skupino.

16

Tukaj je vse bolj vroče, posebno v opol-danskem času. Veliko je prahu. Po-mislite, tukaj že ni deževalo od Velike noči. Tu je tako, kot če bi bilo oblačno, toda brez oblakov! Kljub temu pa so mnoga drevesa že v cvetju. Zadnje tri mesece nimamo elektrike po osem ur na dan. Nekaj je narobe z našimi elek-trarnami. Vlada pravi, da je to zaradi slabega dežja prejšnje deževne dobe. Ljudje pa pravijo, da so naše elektrarne slabo vzdrževane. Da ni problem voda, ampak nered in brezbrižnost. Že deset mesecev pišem knjigo RE Is Great – po Slovensko bi se reklo: Religiozna vzgoja je pomembna. Naše Ministrstvo vzgoje zelo poudarja predmete, kot so angle-ščina, matematika in fizika. Moj argu-ment je, da je religiozna vzgoja najbolj pomemben predmet: v središču religi-ozne vzgoje je človek in človek je bolj pomemben kot glagol, trikotnik in ele-ktrika. S pisanjem knjige se navadno ukvarjam zgodaj zjutraj, ko drugi še spijo. Priporočam se v molitev. Vsem prisrčen pozdrav iz afriških daljav!

Religiozna vzgoja je pomembnaP. JANEZ MUJDRICA, JEZUIT, ZAMBIJA

Včeraj so hoteli "ugrabiti" eno našo sestro, a se jim ni posrečilo; don Bosco je bil posredovalec. A je še sedaj pod šokom v bolnici in vsa pretresena. Hvala Bogu, da so jo takoj rešili. Moja predstojnica je tudi v 'vrtincu' be-guncev in ranjencev. Svinčeni izstrel-ki švigajo tudi okrog naše bolnice v sirskem središču. Številne krščanske šole še niso začele s poukom – protest zaradi neenakopravnosti z državni-mi šolami, tendenca za nacionaliza-cijo. Vse najboljše za Marijin - vaše in naše matere - rojstni dan. Kraj, kjer se je rodila po stari tradiciji, ni daleč od naše hiše. Po novem pa naj bi bil v Ga-lileji v Seforis. V vsakem primeru je pomembno, da je bila rojena. Pri nas imamo tudi muslimansko deklico. Mama je ''svetnica in mučenka" ne glede na muslimansko vero. Ima dva

Številne prošnje staršev in učencev me silijo, da se obračam na vas za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za pri-hodnje šolsko leto. Pod občino Gramsh spada 60 osnovnih šol in 7 gimnazij – skupno 4257 učencev. S pomočjo so-delavcev bomo izbrali otroke družin, ki so brez dohodkov, z veliko otrok, sirote in kjer je bolezen v družini. Pov-prečni izdatki za učenca bodo znašali okrog 42 €. Želimo tudi nadaljevati z nadaljnjim dodatnim poukom angle-ščine, s katerim smo z vašo donaci-jo začeli že lani, kar je v veliko pomoč in zadovoljstvo učencem. Seveda z moje strani vem, da nam boste poma-gali, kolikor je v vaših močeh, me vse pa smo vam za vsak vaš dar od srca hvaležne.

sinova v ječi, tretji je v bolnici, mož popolnoma 'izgubljen', tri hčerke. Če imate kakega botra ali botrico zanjo, da ji bo plačal šolnino, boste uresniči-li božje usmiljenje. Že dva dni imamo obupno podnebje: "hamsin" poletno sivo ozračje peska, ki se useda kot 'sneg'. Še hujše, tudi notranje prosto-re napolni. Sploh ne vem kako, niti drevje ne da znakov za veter, peščena zrnca pa najdeš celo v predalih. Po TV in radiju priporočajo, naj otroci ne hodijo ven. Nekateri so bili že hospi-talizirani, tako otroci kot starčki. Včeraj, na Marijino rojstvo, je le prišlo nekaj otrok v šolo; zapeli smo pred Marijinim kipom: "Happy Birthday Marijam!", ji položili vrtnice in razne druge rožice, prosili za njeno varstvo in za begunce. Lep pozdrav in molite za nas.

Med svinčenimi izstrelkiS. MILENA ZADRAVEC, SALEZIJANKA, IZRAEL

Računamo na vašo pomočS. VIDA GERKMAN, USMILJENKA, ALBANIJA

Razdelili kruh 8.000 ljudemPETER OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR

Danes smo imeli zelo lepo nedeljo v Akamasoa, ob evangeliju, ko je Jezus pomnožil kruh in dal jesti 5.000 možem! Tukaj pri nas smo to konkre-tno uprizorili. V desetih minutah smo razdelili kruh in tako dali jesti kruha 8.000 ljudem v cerkvi! Bilo je zelo lepo in vsi so čutili, kako je Jezus naredil čudež in dal jesti lačnim. Ostalo je 13 košar kruha! To se pravi, da je Jezus danes pri nas v Akama-soa bil še bolj radodaren, ker pri

Genazareškem jezeru jim jih je ostalo le 12 košar. Ko imaš tako množico bratov in sester pri Evharistiji, moraš vedno prositi Svetega Duha, da nam daje nove ideje, kako posredovati Božjo ljubezen današnjemu človeku. Pri naši maši je bilo danes veliko tu-ristov iz Švice, Italije, Španije, Reuni-ona, Francije, Kanade in Bahamskih otokov. Evharistija revežev je postala mednarodna maša in molitev … Lep pozdrav!

N A B I R A L N I K

17

Nedelja, 6. septembra. 2015, se je v Lučah pričela na prav poseben način, kjer nas je vodilo geslo, ki ga je izrekla bl. Mati Terezija: »Edino ljube-zen lahko reši svet«.V samem središču kraja in okrog cerkve je bila množica ljudi, ki so bili v nestrpnem pričakovanju dobrodel-ne misijonske tombole. Dogajanje se je pričelo s sveto mašo v župnijski cerkvi v Lučah, ki jo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Maša, katere se je udeležilo veliko vernikov, duhov-nikov in salezijanec gospod Jože An-dolšek, je potekala v prav posebnem razpoloženju. V molitvi in dobroti je bilo čutiti ljubezen in medsebojno po-vezanost. Svoj del so dodali cerkveni pevci iz Luč ter Frančiškova mladina, ki so s svojimi glasovi napolnili cerkev v duhu navdušenja nad Božjo ljubezni-jo in medsebojne solidarnosti.Po maši se je dogajanje preselilo na prireditveni prostor ob Savinji, kjer se je ob 12.00 uri uradno pričela do-brodelna misijonska tombola, ki se je je udeležil tudi sam škof, in je vidno kazal navdušenje nad prireditvijo.Za duhovni del programa so poskrbe-li številni nastopajoči, ki so se v prid dobrodelnosti velikodušno odrekli ho-norarju. Glavna zvezda prireditve pa je bil duhovnik Jože Andolšek, salezi-janec z avstrijske Koroške, ki je prire-ditev popestril s predstavitvijo delo-vanja misijona v Etiopiji. Predstavitev je potekala doživeto in podkrepljena z diapozitivi. Obiskovalci so mu z za-nimanjem prisluhnili in se na ta način podrobneje seznanili z njegovim delom in pridobili vpogled za kakšne namene bo zbrani denar porabljen. Gospod Jože Andolšek si je vzel čas in se med samo prireditvijo pogovarjal z ljudmi, z njimi vzpostavil osebni stik, širil med ljudi dobro voljo in izkazoval Božjo ljubezen.Na sami prireditvi je bilo razdelje-nih veliko tombolskih nagrad, ki so jih prispevali posamezniki in različna

I Z Z A L E D J A

Dobrodelna misijonska tombola

Prireditev za ljudi odprtega srca

podjetja, za kar se jim nadvse zahva-ljujemo. V samo prireditev pa je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, ki bi ga brez povezovanja med župni-jami le s težavo zmogli. Tovrstna pri-reditev v naši dolini – Zgornja Savinj-ska dolina – je edinstvena, kjer za eno prireditev delajo in se trudijo posa-mezniki in skupine iz celotne doline. Pri tem se navežejo pristni odnosi in širi se ustvarjalni in povezovalni duh, ki daje skupini in posameznikom novih moči.S tovrstno prireditvijo smo želeli na viden način podpreti delo naših misi-jonarjev v misijonskih deželah in jim s tem olajšati delo pri gradnji šol, za-vetišč, bolnic, razdeljevanju hrane in oblek najrevnejšim v Afriki, Aziji ter

drugod po svetu. Vse to in še mnogo več nas je vodilo, da so vsi prisotni ve-likodušno kupovali tombolske lističe in prispevali svoj denarni dar, vsak po svojih zmožnostih in odprtega srca. Celotna zbrana sredstva smo name-nili duhovniku, Jožetu Andolšku, ki pomaga najrevnejšim v Etiopiji.To je bil dan, ko smo v veselem pra-znovanju v duhu medsebojne pove-zanosti in povezanosti z ljudmi z vsega sveta doživljali, da smo bratje in sestre ter vsi otroci istega nebeške-ga Očeta.Ob vsem tem se Bogu lahko samo zahvalimo, da nam je dal možnost, da s svojimi nesebičnimi dejanji po-magamo in vsaj malo olajšamo težave ljudem, ki so naše pomoči potrebni.

ZVONKA KLADNIK

18

60 letnica življenjaJanez Krmelj, duhovnik Ljubljanske nadškofije, rojen 15. decembra 1955 v Selu pri Polhovem Gradcu. Na Madagaskar je odšel 3. oktobra 1988.

25 let dela v misijonihMartin Kmetec, minorit, rojen 10. novembra 1956 v Sv. Vidu pri Ptuju. V misijone je odšel 6. decembra 1990. Deluje v Turčiji.

15 let dela v misijonihMartina Arhar, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja, rojena 4. septembra 1933 v Dolnjem Logatcu. V Egipt je odšla 12. decembra 2000.

10 let dela v misijonihMiha Majetič, minorit, rojen 3. januarja 1970 na Jesenicah. V misijone je odšel 26. decembra 2005. Deluje v Kazahstanu.

T O I N O N O

čest itamo jubilantom

Zadnja nedelja v mesecu juliju je bila namenjena tudi sre-čanju članov Misijonske molitvene zveze in vseh prijate-ljev misijonov. Srečanja so bila na treh krajih po Sloveniji. Povsod je bila najprej molitvena ura, nato sveta maša in po maši druženje z misijonarji.

V Hočah je srečanje vodil nadškofijski animator in vodi-telj Misijonske molitvene zveze, Jožef Lipovšek ob somaše-vanju Toneta Pačnika. Posamezne uvode med sv. mašo so pripravili domači verniki, sestra Dorica Sever je ob koncu sv. maše predstavila v besedi in sliki življenje med Inuiti, skrb za pastoralno dejavnost in zakramentalno življenje v župniji, ter zaključila z molitvijo Očenaš v jeziku ljudstev s Severa.

V Šmarci je sv. mašo vodil Slavko Kalan, škofijski anima-tor za misijone, ob somaševanju domačega župnika Janeza Gerčarja in g. Nikolaja Štolcarja. Med sveto mašo sta mi-sijonarki, s. Bogdana Kavčič in s. Fani Žnidaršič, predsta-vili vsaka svoje delo in poslanstvo v misijonu. S. Bogdana trenutno deluje v Afriki v Burundiju, s. Fani pa v Bocvani. Obe sta se zahvalili za vso skrb in pomoč, tako v material-nem, kakor še zlasti v duhovnem smislu.

V Logu pri Vipavi je somaševanje vodil škof Metod Pirih. Navzočih je bilo več misijonarjev: s. Tadeja Mozetič, ki je delovala v Paragvaju; Janko Kosmač, ki je bil na Slo-nokoščeni obali in nazadnje na Madagaskarju; p. Pepi Lebreht, ki je deloval v Togu in Beninu; laiška misijonar-ka Katarina Ferjančič Vidmar, ki je bila v Zambiji. Vsi misi-jonarji so se posebej zahvaljevali za duhovno oporo, ki jo člani Misijonske molitvene zveze s svojo molitvijo in darit-vijo pošiljajo v pomoč njihovemu poslanstvu.

Hvala vsem, ki ste ta srečanja pripravili, na njih sodelovali in v molitvi povezovali tako rekoč ves svet. Naj vas, naše misijo-narje in vse božje ljudstvo blagoslavlja božja ljubezen.

Srečanja članov Misijonske molitvene zveze

19

Darovi objavljenih so na naš račun

prispeli do 25. 9. 2015. Hvala vsem.D A R O V I – H V A L A

TRIKRALJEVSKA AKCIJA | župniji: Ljubljana-Sv.Križ, Zagorje | ADVENTNA AKCIJA | župnije: Ajdovec, Cankova, Čatež-Zaplaz, Makole, Šentlambert, Velike Lašče, Žužemberk | MIVA | župnije: Ajdovec, Ajdovščina, Ambrus, Ankaran, Banjaloka, Banjšice, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Bertoki, Besnica, Bevke, Bilje, Blagovica, Bogojina, Bohinjska Bela, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branik, Braslovče, Brdo, Brestanica, Brestovica, Breznica, Brezovica, Brje, Brusnice, Budanje, Bukovica, Bukovščica, Cankova, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Celje-Sv.Cecilija, Celje-Sv.Danijel, Celje-Sv.Duh, Celje-Sv.Jožef, Cerklje ob Krki, Cerknica, Cerkno, Cerovo, Cezanjevci, Cirkovce, Cirkulane, Col, Čadram-Oplotnica, Čatež ob Savi, Čemšenik, Črešnjevec, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo, Črniče, Črnomelj, Divača, Doberdob, Dobje, Dobovec, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dobrova, Dol pri Ljubljani, Dolenci, Dolenja Trebuša, Dolnji Logatec, Domžale, Dornava, Dovje, Draga, Dragatuš, Dramlje, Drežnica, Dutovlje, Fram, Frankolovo, Godovič, Golo, Gomilsko, Gora pri Sodražici, Gore, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gornji Logatec, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grad, Gradno, Grahovo, Grahovo ob Bači, Griže, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Homec, Horjul, Hotedršica, Hotič, Hotiza, Hrastnik, Hrenovice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Idrija pri Bači, Ig, Ihan, Ilirska Bistrica, Izlake, Izola, Jamlje, Jarše, Javor, Javorje nad Šk.Loko, Javorje pri Litiji, Jelšane, Jesenice, Jezersko, Jurklošter, Kal nad Kanalom, Kalobje, Kamna Gorica, Kamnica, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kanal, Kančevci, Kapla na Kozjaku, Kebelj, Kidričevo, Kisovec, Kobarid, Kobilje, Kobjeglava, Kočevje, Kočevska Reka, Kog, Kojsko, Kokra, Kokrica, Kolovrat, Komen, Kopanj, Koper, Koper - Sv. Marko, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Korte, Kostanjevica na Krasu, Kostrivnica, Košana, Kovor, Kožbana, Kranj, Kranj-Drulovka/Breg, Kranj-Primskovo, Kranjska Gora, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje, Krašnja, Kresnice, Križe, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kromberk, Kropa, Krško, Laporje, Ledine, Lenart v Slov.Goricah, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Leše, Levpa, Libeliče, Libušnje, Litija, Livek, Ljubečna, Ljubljana-Barje, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Križ, Ljubljana-Sv.Nikolaj, Ljubljana-Sv.Peter, Ljubljana-Sv.Trojica, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubljana-Trnovo, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Log pod Mangartom, Lokavec, Lokev, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Lozice, Lucija, Luče ob Savinji, Lučine, Majšperk, Makole, Maribor-Pobrežje, Maribor-Radvanje, Maribor-Sv.Janez Bosko, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Maribor-Sv.Jožef, Maribor-Sv.Magdalena, Maribor-Sv.Marija, Marija Reka, Marija Snežna, Marijino Celje, Matenja Vas, Mavčiče, Medana, Mengeš, Metlika, Mežica, Miren, Mokronog, Moravče, Mozirje, Muta, Naklo, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Nova Gorica-Kapela, Nova Oselica, Novo Mesto-Kapitelj, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Olimje, Opatje Selo, Ormož, Osek, Ovsiše, Pameče, Pečarovci, Peče, Pertoča, Pesnica, Piran, Pišece, Pivka-Št.Peter na Krasu, Planina, Planina pri Rakeku, Planina pri Sevnici, Podbrdo, Podčetrtek, Podgorje pri Slov.Gradcu, Podgrad, Podgraje, Podkraj, Podlipa, Podmelec, Podnanos, Podraga, Podsabotin, Podsreda, Podzemelj, Polhov Gradec, Polica, Poljčane, Polje ob Sotli, Polzela, Ponikva, Portorož, Povir, Prebold, Prečna, Preddvor, Predoslje, Prem, Preserje, Preska, Prežganje, Prihova, Primskovo na Dolenjskem, Ptujska Gora, Ptuj-Sv.Jurij, Ptuj-Sv.Ožbalt, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Radeče, Radenci, Radlje ob Dravi,

Radmirje, Radovica, Raka, Rakitna, Rateče-Planica, Razbor pri Slo.Gradcu, Razkrižje, Rečica ob Savinji, Remšnik, Renče, Reteče, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Ribno, Rob, Roče, Rogaška Slatina, Rovte, Ruše, Sava, Sečovlje, Sela pri Kamniku, Selca, Sele, Sevnica, Sežana, Slap, Slavina, Slivnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Smlednik, Soča, Solkan, Sostro, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Spodnja Sv.Kungota, Središče ob Dravi, Srednja vas v Bohinju, Srpenica, Stara Cerkev, Stara Loka, Stara Oselica, Stari Trg ob Kolpi, Stari Trg pri Slov.Gradcu, Stomaž, Stoperce, Stopiče, Stranje, Struge, Strunjan, Studenec, Studenice, Studeno, Suhor, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Andraž v Slov.Goricah, Sv.Anton na Pohorju, Sv.Anton v Slov.Goricah, Sv.Bolfenk v Slo.Goricah, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Duh-Veliki Trn, Sv.Florijan ob Boču, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Gregor, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Jurij ob Ščavnici, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Jurij v Slov.Goricah, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Križ nad Mariborom, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Lenart nad Laškim, Sv.Lovrenc nad Štorami, Sv.Marjeta niže Ptuja, Sv.Marjeta ob Pesnici, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin na Pohorju, Sv.Martin pri Vurberku, Sv.Miklavž ob Dravi, Sv.Miklavž pri Ormožu, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter na Kronski Gori, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Rok ob Sotli, Sv.Rupert nad Laškim, Sv.Štefan, Sv.Tomaž pri Ormožu, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid na Planini, Sv.Vid nad Valdekom, Sv.Vid pri Ptuju, Svetina, Svibno, Šebrelje, Šempas, Šempeter pri Gorici, Šempeter v Sav.Dolini, Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž na Vin.Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentlambert, Šenturška Gora, Šentviška Gora, Škocjan pri Turjaku, Škofja Loka, Škofja Loka-Suha, Škofljica, Škrbina, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmarje na Vipavskem, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Tuhinju, Šmihel, Šmihel nad Mozirjem, Šmihel pri Žužemberku, Šoštanj, Špitalič, Št.Ilj pod Turjakom, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž pri Dravogradu, Št.Peter-Otočec, Štanjel, Štjak, Šturje, Teharje, Temnica, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Toplice, Trata-Gorenja Vas, Trboje, Trbovlje - Sv.Marija, Trbovlje-Sv.Martin, Trebelno, Trebnje, Trnje, Trstenik, Trzin, Tržič, Tržič-Bistrica, Tunjice, Turjak, Turnišče, Ubeljsko, Ustje, Vače, Vavta Vas, Velenje-Bl.A.M.Slomšek, Velenje-Sv.Marija, Velenje-Sv.Martin, Velesovo, Velika Dolina, Velika Polana, Velike Lašče, Velike Žablje, Veržej, Vinica, Vipavski Križ, Vipolže, Vir, Višnja Gora, Vitanje, Vodice, Voglje, Vogrsko, Vojnik, Vojščica, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vreme, Vrhnika, Vrhpolje, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrtojba, Vuhred, Vurberk, Vuzenica, Zabukovje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zali Log, Zaplana, Zasip, Zavrč, Zdole, Zgornji Tuhinj, Zibika, Zlato Polje, Zreče, Žabnica, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žiče, Žiri, Žužemberk | posamezniki: Ab Aktiva D.O.O., Andlovec Irena, Beranič Jožica, Berden Nataša, Bertoncelj Cvetka, Borkovič Florjana, Branc Tomaž, Brezec Filip, Bunderla Lidija, Burgar Tomaž, Cistercijanska Opatija Stična, Cvelbar Peter, Čufar Katarina, Čuk Mojca, Dko S.Šabjan Jožefa, Dolenc Barbara, Dolenc Janez, Dolinšek Tatjana, Drobež Matjaž, Družina D.O.O., Durič Darko, Forstnerič Majda, Frančiškanski Samostan Brezje, Frančiškanski Samostan Kamnik, Frbezar Ana, Frelih Jelka in Janez, Goličnik Marjan, Gorenc D.O.O., Gorenc Ljudmila, Grbec Franka, Grum Hermina, Hojnik Ivan, Hribernik Boris, Hrovat Avgusta, Hrovat Franc, Hrovat Karmen, Humar Andrej, Iskra Jože, Ivančič Roman, Jagodic Jože, Jereb Batagelj Miriam, Jereb Brane, Jerenko Helena, Jerman Milena, Jeromel Martina, Jesenko Jožef, Jurca Tomaž, Kapucinski Samostan, Kapucinski Samostan Vipavski Križ, Kastelic Anton, Kavčič Franc, Klemenc Monika, Klopčič Franc, Kobal Arčon Sonja, Kokot Branka in Franc, Kolbl Jernej, Koncilija Ivanka, Kovšca Tončka, Kozinc Janez,

Kramberger Lucija, Kranjc Ivan, Kranjc Pavel, Kranjec Urška, Krašna Natalija, Krečič Martin, Križnar Marija, Križnar Olga, Krmelj Ciril, Kržan Vanja, Kuntarič Franc Jožef, Kušar Ana, Lahajnar Družina, Lavrih p.Peter, Lenassi Roman, Leskovec Sindičič Marija, Lorber Petra, Lorber Regina, Magajna Bogdan, Majer Ivica, Majster-Izd.in mont.kov.konstr., Malovrh Darja, Manjše Sestre Sv.Frančiška, Marjanovič Miranda, Marolt Mirko, Matajc Irena, Matzele Boštjan, Menart Tomaž, Minoritski Samostan Piran, Mohar Jernej, Mrzel Slavka, Murko Ana, N.N., Oder Barbara, Osterman Milan, Pakiž Jurij, Pavlovčič France, Pečarič Karmen, Peršin Marko, Pevec Andrej, Pezdir Pirc Anton, Podlipnik Bernarda, Pogačnik Marinka, Polh Neda, Porenta Elizabeta Poslovno Svetovanje Lucija Perc S.P., Prelc Martin, Prijatelj Marija, Primc Jožica, Primc Kalan Helena, Prnaver Miran, Prša Ivan, Računko D.O.O., Razman Sandi, Remedia D.O.O., Rihtar France, Rimskokatoliški Samostan Md Lazaristi, Rojko – Družina, Ropret Božidar, Ropret Tea, Rotar Pance Branka, Ruparčič Miroslav, Rustja Matija, Salve D.O.O., Samostan Lazaristov Miren, Sečnik Davorin, Sestre Sv.Križa, Sestre Usmiljenke, Sestre Usmiljenke Šentjakob, Skerbinek Milan, Skvarča Mojca, Smole Marija, Srebot Polonca in Janez, Stegnar Marko, Stiplošek Marija, Strajnar Ana, Strgar Andrej, Strgar Jernej, Šalamun Irena, Šilc Stanka, Škafar Gregor, Škoberne Nejc in Mica, Škof Andrej, Škrjanec Barbara, Škrlec Marjetica, Škvarč Jasmina, Šolske Sestre De Notre Dame, Štekl Anton, Študentski Center Jadro, Tajnikar Matej, Tome Jakob in Albinca, Tomelj Andrej, Tomšič Marija, Trošt Peter, Trstenjak Franci, Uršič Peter, Vanovšek Ivica, Vencelj Janez, Verbič Marija, Verdenik Benjamin, Vevar Barbara in Janez, Voljč Marija, Zadnik Robert, Zagoranski Vera, Zidanšek Marjeta, Zupančič Silvestra, Žabkar Valerija, Žagar Ana, Žagar Boris, Žgajnar Marija, Žižek Slavko | SKLAD ZA LAČNE | župnija Trnje | posamezniki: Ankele Miha, Belič Justina, Beravs Nika, Beršnjak Jožef in Marija, Bjeladinovič Betka, Boštjančič Cirila, Bračko Ana, Cotič Marija, Čučin Dušan, Drev Jožef, Erzar Marija, Gamser Ivan, Golež Anton, Grbec Franka, Grmek Franc, Grosman Terezija, Grže Metoda, Habjanič Jožica, Hozjan Fani, Hrovat Franc, Hvala Mirjam, Ivančič Rozi, Jagodic Jože, Jeromen Ana, Kastelic Ana, Klemenčič Dominik, Klobučar Marjeta, Kocuvan Marko, Koncilja Frančiška, Korez Jožica, Kovačič Jožica, Kragelj Marija, Kravos Stojan, Kremžar Tomaž, Kristan Štefka, Krivonog Pavla, Kunšič Francka, Lah Zmaga, Lapič Terezija, Leban Vida, Lestroj D.O.O., Likar Ivan, Malenšek Janez, Marolt Marija, Martinčič Ruth, Matajc Irena, Mayer Ana, Medvešek Viljem, Mernik Zinka, Mesarič Katica, Mišmaš Ljudmila, Motaln Betka, Mršnik Rolih Bernarda, Murko Ana, N.N., Oblak Ljudmila, Oder Marija, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Ovsenik Zora, Pegan Karlo, Peršin Marko, Piščanec Ivan, Pogačar Kati, Preza D.O.O., Raztresen Marija, Resman Mimi, Rihtar France, Rihtar Frančišek, Rihtar Helena, Rogl Cvetko, Rojec Jože, Rožič Janez, Sagadin Irma, Saje Marjetka, Satler Matjaž, Skrt Ivica, Smolej Milena, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Šenk Irma, Šifrer Marija, Škorjanc Anica, Šmarčan Ivanka, Špenko Valentina, Štrubelj Marjan, Štupar Jelka, Švab Anica, Šverc Andreja, Tabajner Veronika, Trček Francka, Vehar Štucin Erna, Velikonja Štefanija, Vene Marija, Vidic Zofka, Vobner Marjeta, Vodnik Mateja, Zelenc Marija, Zorko Mateja, Žega Vojko, Žvanut | GOBAVCI | posameznici: Brišar Valerija, Štiglic Neda, Dom Sv. Katarine | ZA MADAGASKAR | posamezniki: Bunderla Lidija, Kunavar Brigita inFlorjan, Omahen Dolores, Sušnik Janez, Vidrih Slavica | SKLAD ZA MISIJONE | župnija Ljubljana-Sv.Nikolaj | posamezniki: Ahačevič Igor, Ambrožič Lucija, Babnik Marija, Beranič Jožica, Biščak Luka, Blažič Mihael, Brce Alojzij, Cafuta Anton, Česnik Albina, Don Boskov Center Celje, Dovnik Nežka, Fortuna Breda, Gregorc Ivan, Greif Polona, Hočevar Jožefa, Iršič Andrej, Jelenko

Gabrijela, Karba Družina, Kerin Marjetka, Kokovnik Zofija in Alojz, Kozole Cvetka, Lah Zmaga, Ličen Anton, Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Markelj Anton, Mastnjak Marjana, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morelj Darja, N.N., Ozvatič Anica, Paškič Ilija, Petrič Matija, Puhan Marija, Rihtar Helena, Sagadin Emil, Saksida Blaž, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slokar Darja, Snoj Irena, Stegnar Marko, Suhadolčan Franci, Štrubelj Marjan, Štrukelj Frančiška, Uršič Jože, Velepič Anica, Zidar Tončka | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV | posamezniki: Kravos Darinka, Mah Tinko, Mrzel Slavka, Rihar Veronika, Vinkovič Marija | ZA GRADNJO CERKVA | posameznik Stegnar Marko | LEČKOV SKLAD | posamezniki: Misijonska Tombola Ramos Mejia, Misijonska Tombola San Justo | ŠRI LANKA | Rode Tina | LAKOTA ETIOPIJA | Medvešek Viljem | MATANGA-DAR UPANJA | posamezniki: Irnar Ana, Jerovšek Jure, Klanjšek Sonja in Mitja, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Strmčnik Lidija, Vehovar Darinka | DROBIŽ ZA RIŽ | Jenič Dušan | RIŽ IN VODA | Mlino Turizem | S. MARTA MEŠKO | N.N. | JOŽE ADAMIČ | posamezniki: Burger Alenka, Kocmur Petra, Skribe Katarina, Židan Lea | S. VIDA GERKMAN | Vomberger Angelca, Jernej | JOŽE MLINARIČ | Kvaternik Tomaž | S. VESNA HITI | posamezniki: Čengija Kata, Demšar Andrej, Kunc Vinko | TONE KERIN | posamezniki: Kern Jože, Koncilja Jožica, Pompe Anica, Šušteršič | S. AGATA KOCIPER | župnija Hrastnik | posamezniki: Slov.Mision Sv.Cirila in Metoda, Volavšek Marta | JANEZ KRMELJ | posamezniki: Bogataj Gregor, Bolta Marko, Bonuti Hajdinjak Kamila, Lamovec Zdenka, Pirc Dragica, Sušnik Janez, Vrabec Marko | S. ANDREJA GODNIČ | posamezniki: Pirc Dragica, Sedej Andreja, Sitar Antonija, Štuhec Msgr.Dr. Ivan | DANILO LISJAK | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kette Lucija, Krevelj Branko, Sušnik Janez | TOMAŽ MAVRIČ | posameznice: Batagelj Sonja, Dolinar Sabina, Malalan Nika | S. ZVONKA MIKEC | Murn | MISIJONARKE MATERE TEREZIJE | Kranjc Rafael | S. TADEJA MOZETIČ | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Fabjan Marinka, Godec Anica, Rudež Lučka, Šiško | JANEZ MESEC | posamezniki: Rupar Olga, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Vončina Slabe Urška, Žugelj Zvonko in Vanka | PETER OPEKA | župnija Velike Lašče | posamezniki: Bohak Ivan, Bolta Marko, Dovč Mihaela, Gaberšček Silvester, Gostiša Ladislav, Ješovnik Simona, Kastelec Martin, Kekič Danijel, Kette Lucija, Kopač Jožica, Kordiš Rozalija, Krenker Stane, Kunc Vinko, Lah Zmaga, Leskošek dr. Franc, Likozar Rozalija, Logar Manica, Mastnjak Marjana, Mežnar Klavdija, Mihevc Marija, Murovec Terezija, N.N., Prepadnik Matej, Prepadnik Sebastijan, Remše Matija, Rus Valerija, Sušnik Janez, Ščavničar Ema, Šegula Zdenka, Šifrer Marija, Švigelj Koželj, Tavčar Jože in Slavica, Trpin Andrej, Urbanija Marija, Vegan Janez, Vovk Petrovski Tanja, Zalokar Maja, Završnik Marija, Zgonc Marija | S. MARIJA PAVLIŠIČ | Fabjan Marinka | PAVLIŠIČ SR.MARIJA | posameznice: Pešec Bogomila, Rozman Jerica, Sečnik Anica, Sedej Andreja | P. STANKO ROZMAN | Strajnar Jurij | S. JOŽICA STERLE | posameznika: Morelj Darja, Skornšek Tomi | P. MARTIN KMETEC | župnija Kopanj | posameznici: Resman Silva, Škrlep Natalija | S. EMA TELIČ | Muller Marija | S. BOGDANA KAVČIČ | posamezniki: Fabjan Marinka, Kavčič Irena, N.N. | PRAPROTNIK MIRJAM | Strajnar Jurij | S. TEREZIJA PAVLIČ | Fabjan Marinka | P. LOJZE PODGRAJŠEK | posamezniki: Darja Ajdovec S.P., Povh Jože, Ramovš Vera | P. RADKO RUDEŽ | Strajnar Jurij | S. ANICA STARMAN | Muller Marija | S. SNEŽNA VEČKO | Fabjan Marinka | S. FANI ŽNIDARŠIČ | Souidi Zavrl Nada | S. LJUDMILA ANŽIČ | Sever Alojz | S. DORICA SEVER | posamezniki: Strajnar Breda, Vomberger Angelca in Jernej | IZIDOR GROŠELJ | Hadalin Baša Polona | GRADNJA PORODNIŠNICE-MDG | Strajnar Jurij | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA | posamezniki: Muller Ingrid, Strajnar Jurij, Volčič Barbara | S. LJUDMILA RUS | Strajnar Jurij |

DAN URA KRAJ DOGODKA KAJPetek, 16. 10. od 9.-17. ure Zavod sv. Stanislava Misijonska vas

ob 19. uri župnija Ljubljana-Šentvid sv. mašaSobota, 17. 10. od 9.-17.ure Zavod sv. Stanislava Misijonska vas

ob 19.uri Hala Tivoli-mala dvorana srečanje s Petrom OpekoNedelja, 18. 10. ob 9.uri župnija Ljubljana–Sv. Nikolaj sv. maša

ob 15. uri Brezje molitvena uraob 16. uri Brezje sv. maša, osrednja slovesnost ob Misijonski nedelji

Ponedeljek, 19. 10. ob 17.uri Ljubljana Knjižnica Otona Župančiča / KOŽTorek, 20. 10. ob 18. uri župnija Polhov Gradec sv.mašaSreda, 21. 10. ob 19.uri župnija Novo Mesto-Kapitelj sv. maša Četrtek, 22. 10. ob 19.uri župnija Velike Lašče sv. mašaSobota, 24. 10. ob 10. uri župnija Ravne na Koroškem srečanje

ob 18.uri župnija Dobova sv.mašaNedelja, 25. 10. ob 10.uri župnija MB–Sv. Janez Krstnik sv. Maša, po maši pogovor

ob 18. uri župnija Celje–Sv. Jožef srečanje s Petrom Opeko

OBISK PETRA OPEKE, PROGRAM 16.–25. OKTOBER

PROGRAM