mkibn20080303-0012l

berz

NIK

berz

NIK

- - GO

DI

NA

GOD

IN

AIIII

- B

RO

J 12

- B

RO

J 12

- 03

MA

RT

2008

GO

DI

NA

- (

PR

IL

OG

NA

TE

ND

ER

NI

K)

- 03

MA

RT

2008

GO

DI

NA

- (

PR

IL

OG

NA

TE

ND

ER

NI

K)

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 03.03.2008 broj 12 berzNIK

Cenovni fluktuacii - vo prv plan....

Zad nas e poslednata nedela od fevruari.Nedela vo koja dominira{e tenzijata okolu porastotna cenite na prehranbenite proizvodi. Januarskatainflacija koja se iska~i re~isi do devet procenti,gi stavi na udar i monetarnata i izvr{nata vlastpred o~ite na javnosta. Da se spasuva o~ajni~kiotstandard na gra|anite, sega, koga nivnata zadolè-nost e na uvid, koga ve}e ne moàt da se stavat me|ukreditiraweto, od edna so vra}aweto na zaemite, vodruga banka... Ottuka se nametnaa i pra{awata, po-lemikite i stavovite: ]e se zadràt li zgolemeniteceni na osnovnite prehranbeni proizvodi (mleko,leb, zejtin), ili }e se prezemat konkretni merki zanivno nivelirawe? ]e prodolì li inflacijata sopobrzo ili pobavno tempo, zatoa {to, tivko no vokontinuitet postojano vo nagorna linija se dviàt i

cenite na site primarniproizvodi i usugi? Kakoovie tendencii }e vlija-at na kursot na denarot?Kako }e se odrazi uvozotna strujata, uvozot najaglenot na standardotvo dràvata? Zatoa {torazmerot na niskiotstandard, ne e problemsamo na individualcite,fizi~kite lica tuku za-dira vo likvidnosta ifinansiite i na pravni-te subjekti. I tie se za-te~eni od prosta pri~i-na {to ne moàt da bi-dat konkurentni (poradiH ekonomsko-pazarnikomponenti koi direkt-no ili indirektno gizgolemuvaat tro{ocite),ne moàt navreme da goprodadat, plasiraatsvojot proizvod, poradi{to izostanuvaat fi-

nansiskite efekti. Zna~i, standardot (koj vo momen-tot e poblisku do stavkata-siroma{en) i razvojot naekonomskite subjekti se samo dve od klu~nite alkivo pazarniot lanec. Krug vo koj sekoj, na sekogo, vli-jae i direktno ili indirektno pridonesuva so svojotna vkupniot ekonomski razvoj. Moèbi ekonomsko-finansiskite eksperti, menaxeri, sopstvenici nakapitalot, proizvoditeli i trgovci, ili ednostvanore~eno subjektite vo biznis zaednicata ne gledaatba{ vaka na rabotite. No, toa e, t.n. prosta ma-tematika, do ~ij proizvod berzNIK dojde analizi-raj}i gi najekspoloatiranite, najaktuelnite, najza-stapeni, i najrazgleduvani informacii liferuvanivo dnevnite pe~ateni mediumi vo tekot na nedela-ta.

Vo celata taa cenovna euforija, smiruva~ki duhna pretpostavkite za pravecot na inflacijata,vnese soop{tenieto od Narodna banka - ima dovol-no devizni rezervi koi garantiraat deka devizniotkurs }e bide stabilen. Spored Sovetot na NBM in-flacijata e 3,2 otsto, ako vo presmetkata ne vlezatprehranbenite proizvodi. Vo me|uvreme NBM za da gidrì pod kontrola finansiskite parametri, koi giiniciraat cenovnite fluktuacii reagira{e so po-

ka~uvaweto na blagajni~kite zapisi. Od tamu ubedu-vaat deka seopfatno se sledat i analiziraat dvi-èwata na finansiskite pazari i vo zavisnost odnatamo{niot tek na cenite, dokolku e potrebno, }eprezemat dopolnitelni merki, zaradi stabilizira-we na inflaciskite o~ekuvawa.

Sprotistavenite mislewa na stopanstvenicitei bankarite ne se izgladija nitu na minatonedelna-ta debata na temata: Pristapot kon kapitalot -mo`nosti i predizvici. Stopanstvenicite smetaatdeka se vo pot~ineta i neza{titena situacija zarazlika od bankite, koi, pak, se branat, koga e vopra{awe kreditiraweto za razvojot na stopanstvo-to deka imaat lo{o iskustvoto na golemi propadnatiinvesticii. Poradi toa, tie se naso~uvaat kon zdravfinansiski sektor za da ostvarat profit. Nivnataocenka e deka inflacijata }e prestane da raste na-rednive meseci i deka nema da ima devalvacija nadenarot. Predviduvaat deka na sega{no nivo }e sezadrì i visinata na cenite na proizvodite i na ka-matnite stapki, a stabilizacija treba da se o~ekuvakon krajot na godinata. Faktori koi vo sekoj slu~ajvetuvaat stabilni uslovi za mo`ni investicionizafati.

Nedelata sepak ja odbeleàa pozitivniot odzivna kompaniite koi kotiraat na Oficijalniot pazar.Tie vo poslednite dva dena od minatata nedela, na28 i na 29 frvruari ja preplavija Berzata so svoiteobjavi- nerevidiranite finansiski izve{tai zasvoeto minatogodi{no rabotewe. Transparentno, ka-ko {to toa i go predviduvaat uslovite i pravilataza kotacija na Makedonska berza, a {to e vo soglas-nost i so Zakonot za hartii od vrednost. Onie {toprvi gi obelodenija svoite bilansi, pove}eto pozi-tivni i so vpe~atlivi dobivki, nie gi prenesuvamevo ovoj broj na berzNIK. Ocenkata kako go zavr{ileminatogodi{noto stopanisuvawe drugite kompanii,koi prete`no gi objavija bilansite na uspeh vo pos-ledniot zakonski opredelen rok, vo petokot, }e gipreneseme vo naredniot broj.

Na{iot digitalen servis berzNIK ja pozdravuvauspe{nata proda`ba na Sileks banka. Imeno, So-fiskata Centralna kooperativna banka sega e sop-stvenik na 171.658 obi~ni akcii (zaedno so prethod-nite 35.000 akcii), odnosno 78,60% od akciite sopravo na glas vo Bankata. Za realizacijata na ponu-data, so koja prezede 62,57% ili 136.658 obi~ni ak-cii, Bugarite platija 10,65 milioni evra.

Na pazarot na kapital u{te edna novina. Komer-cijalna banka najavi deka zaedno so Publikum Hol-ding d.o.o Qubqana }e osnovaat dru{tvo za upravu-vawe so investiciski fondovi. Komercijalna banka}e u~estvuva vo osnovnata glavnina na dru{tvoto soiznos od 250.000 evra, {to }e pretstavuva 50% odvkupnata glavnina na novoformiranoto dru{tvoto.

Na novite u~esnici na pazarot na kapital, kakoi na ve}e postoe~kite im otstapuvame prostor zapromotivno predstavuvawe pred svoite klienti.

Do sledniot ponedelnikMakedonka Baldazarska

Glaven i odgovoren urednikna berzNIK

e-mail: [email protected]

U{te edna nedela vo koja dominiraa politi~-kite nad ekonomskite parametri. Nedela natenzii, na pritisoci, na me|unarodno, bilate-ralno, no i na unilateralno, vnatre{no, in-terno obvinuvawe i podelba na narodot. Kakoda ne ni e dosta obezli~uvaweto {to sakaat dani go nametnat svetskite t.n. demokratski me-dijatori, pa vo golema merka im pomagame i sa-mite - odredeni politi~ki strukturi koisakaj}i da ja ocrnat vlasta i da se pretstavatkako polojalni dràvnici, ne biraat zboroviza da gi obvinat svoite sogra|ani, ne vodej}ismetka deka taka se obvinuvaat i obezli~uva-at i samite, se razbira kako Makedonci... Se-kako, vakvite nastani ne se vo opseg na berz-NIK, no bidej}i toj e distributiven servis naekonomsko-finansiskite informacii koi se-kojdnevno se selektiraat od makedonskite pe-~ateni mediumi, ne moè da ostane indife-renten i na politi~kite polemiki koi vo ovojperiod u{te kako vlijaat i se reflektiraat nakapitalniot pazar...

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 12 Data 03.03..2008

ZA IZGRADBATA NA ERA SITI

VO IGRA SITE POGOLEMI MAKEDONSKI GRADE@NI FIRMI

Slovene~kata ERA Grup najavuva investi-cija od 40 milioni evra za startot na izgrad-bata na noviot multifunkcionalen centar t.n.Grad vo grad, vo ramkite na Skopski Saem

- Prvo {to planirame da napravime eizgradba na komunalna infrastruktura, azaedno vo toj paket i otpo~nuvawe na gra-de`ni aktivnosti za noviot deloven cen-tar, {to treba da startuva ovoj mesec. Zaovie dve nedeli, }e imame razgovori so iz-veduva~i od Makedonija, jasno stavaj}i ginastrana mo`nite {pekulacii deka }e do-neseme grade`ni firmi odnadvor. Mojataporaka e deka u{te vo mart }e se pojavatbagerite na makedonskite grade`nici vodvorot na Skopski Saem, istakna direkto-rot na ERA Siti, Petar Tr{an (pomo{nik napretsedatelot na slovene~kata ERA Grup).Najavuvaj}i investicija od 40 milioni ev-ra za stratuvawe na izgradbata na noviotkompleks na prostorot na Skopski Saem,toj se osvrna na delovnite stolbovi koi }ebidat del od novinite vo zaedni~koto ra-

botewe so Skopski Saem.1. Deloven stolb ERA Siti: Upravu-

vawe so sopstvenost, naemokorisnici,odrùvawe, tehni~ka poddr{ka I investi-cii - nedvi`nini.

2. Deloven stolb: TOP uslugi: pra-ven konsalting, finansiski konsalting,investiciski konsalting, Agro konsaltingi drugi uslugi ili posreduvawe;

3. Deloven stolb Be Good: podra~jena zdrava hrana;

4. Deloven stolb: Humanopolis -Agencija za razvoj na pretpriemni{tvo:Kariera centar, berza na kadri, seminari,obuki...

5.Deloven stolb: Skopski Saem - sae-mi, Metropolis Arena, Kongresen centar,Akciski park, zabava - nadgradba na saem-ski dejnosti vo nasoka na novi inovativnioblici na prezentacii na proizvodi I us-lugi, iventi, obrazovanie, konferencii.

Izrazuvaj}i zadovolstvo i optimizamvo partnerstvoto so ERA Siti, komercijal-

niot direktor naSkopski Saem Gorda-na Dinevska ja potvr-di novata koncepci-ska postavenost i

strate{kata opredelba na Skopski Saem:"Pokraj standardnoto i dosega{no or-

ganizirawe na saemskite manifestacii vonivniot tradicionalen oblik, SkopskiSaem prerasnuva vo eden multifunkciona-len deloven centar, koj vo sebe }e vklu~u-va servisirawe na potencijalnite klien-ti, odnosno zainteresiranite kompanii vocelosno pretstavuvawe preku paket uslugi.Tie vo sebe }e vklu~uvaat simpoziumskopretstavuvawe, preku vork {opovi, rabo-tilnici, prezentacii, organizirawe nas-tani od kulturno - umetni~kiot segment izabavniot del, kako i akciskiot park kojve}e funkcionira vo edna od halite.

Ona {to e razli~no od dosega{notorabotewe e dopolnitelnata vrednost {tonie }e ja davame vo na~inot na pretstavu-vawe na kompaniite pri vlezot na krugotna Skopski Saem, istakna Dinevska.

K.S.Izgradbata na delovno-trgovskiot komplekskaj Saemot }e ~ini 150 milioni evra. Objekti-te }e bidat na povr{ina od 157.000 kvadratnimetri. Spored planiranata dinamika - kom-pleksot treba da bide izgraden za pet godini,a investicijata da donese 800 novi vrabotuva-wa.

GRADE@NI[TVO 2008

Pod mototo: Se na ednomesto - od proektirawe doizgradba, se odrùva godi-ne{niot petti me|unarodensaem za grade`ni{tvo, gra-de`ni materijali i grade`-na mehanizacija - GRADE@-NI[TVO 2008. Na saemotkoj trae od 4. do 8. mart }eu~estvuvaat 352 firmi odzemjava i stranstvo, od koi148 direktni i 204 indi-rektni izloùva~i, {to eduplo pove}e od prviot va-kov saem odràn pred petgodini. Pokraj ve}e tradi-cionalnite izlaga~i odTurcija, koi i ovaa godina}e u~estvuvaat so najgolembroj {tandovi i ~ii asorti-man }e bide pretstaven voprvata hala, svoj prostorobezbedija i firmi od Sr-bija, Hrvatska, Bosna iHercegovina, Albanija,Bugarija, Grcija, Sloveni-ja, Italija, Avstrija, ê{-kata Republika, Germani-ja, Belgija, Polska, Angli-ja, [vajcarija, Danska,Holandija, pa duri i fir-mi od SAD, Ju`na Koreja,Kina i Japonija. Saemot}e se odrì na Skopskisaem vo ~etiri saemskihali na vkupen prostorod 12.000 metri kvad-ratni. Partner na ovo-godi{nata saemska ma-nifestacija, kako i mi-natata godina }e bidePro Kredit banka.

NA SAEMOT 352 UÊSNICIOD ZEMJAVA I STRANSTVO

POR[E LIZING I NA MAKEDONSKIOT PAZAR

SE NA EDNO MESTO - KUPUVAWE,OSIGURUVAWE I ODR@UVAWE NA

AVTOMOBILPonudata na Por{e Makedonija, Folksvagen, [koda, Audi i Folks-

vagen - komercijalna programa vo sklad so potrebite i èlbite na ku-puva~ite i klientite

Vozilata od programata na [koda, Folksfagen i Audi, sega ivo Makedonija moàt da se kupuvaat na lizing preku novata kom-panija Por{e Makedonija, koja na na{iot pazar vleguva kako delod koncernot Por{e Avstrija so odluka na Por{e bank. Pod moto-to: Se od edna raka - brend, finansirawe, osiguruvawe i odrù-vawe vozilo, klientite na edno mesto }e moàt da gi dobijat sitepotrebni uslugi {to gi nudi Por{e Makedonija. Preku nea gra|a-nite i pretprijatijata }e moàt za 24 ~asa da sklu~at dogovor zakupuvawe, so minimalno u~estvo od 10 otsto od proda`nata cenana voziloto, i so kamatna stapka koja nema da bide povisoka odonaa na konkurentskite ku}i. Od Por{e lizing objasnuvaat dekavozilata }e se odobruvaat na finansiski lizing za firmi od dvedo {est godini i na operativen lizing so deloven zakup za gra|aniod dve do pet godini. Najgolemite povolnosti za makedonskitegra|ani {to }e se opredelat da kupuvaat por{e vozila na lizng etoa {to i dvata klu~a od avtomobilot ostanuvaat kaj kupuva~ot,dodeka kaj drugite lizing kompanii edniot klu~ ostanuva kaj li-zing ku}ata. Planovite na kompanijata se prvata godina da napra-vat 500 dogovori, a do krajot na slednata godina da stignat do1.800 dogovori za lizing

Zlatko Mucunski, generalen menaxer na Por{e Makedonija iz-javi deka proda`bata na por{e vozila postojano raste. Toj go na-vede primerot deka na po~etokot od funkcioniraweto na ovoj im-porter na vozila vo Makedonija bile prodavani godi{no samo 400vozila, vo 2006 godina toj broj e zgolemen na 1.240 vozila, a vo2007 - brojot na prodadeni avtomobili e dvojno zgolemen i izne-suva 2.300 vozila. Spored dosega{nite pokazateli, Por{e Make-donija ima osvoeno 20 procenti od doma{niot pazar, a predvide-no e vo narednite dve godini vkupniot pazar vo zemjava da se zgo-lemi od okolu 12.500 na nad 14.000 prodadeni vozila i deka naovoj pazar }e bidat prodadeni pove}e od 2.000 vozila od markitena ovoj koncern.

Por{e lizing e trinaesetta lizing kompanija koja dosega oddràvata ima dobieno dozvola za rabota vo zemjava.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. PROLETEN BRAN DONESE RAST NA CENITE NA AKCIITE (**)2. IDNIOT OPERATOR ]E INVESTIRA I VO DR@AVNATA DIGITALNA TV (**)

25.02.2008 g. PONEDELNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.7 EKSPERTI ]E DEBATIRAAT ZA KAMATI-

TEBIZNISs.1 GRCIJA JA KUPI POLOVINA MAKEDO-

NIJAs. 1 OSKAR ZA ÊTIRI MALI I TRI GOLEMI

PRETIRIJATIJAs.3 TI-MOBAJL, KOSMOFON I VIP OPERA-

TOR GI OB@ALUVAAT RE[ENIJATA ZAURIVAWE!

s.4 GRCIJA JA KUPI POLOVINA MAKEDO-NIJA

s.8 OSKAR ZA ÊTIRI MALI I TRI GOLEMIPRETPRIJATIJA

s.10 PUCIJA - PAZAR NA KAPITAL SO SOLI-DEN POTENCIJAL

s.11 PROLETEN BRAN DONESE RAST NA CE-NITE NA AKCIITE

s.12 MBI-10 SO PAD - MBID SO PORASTs.12 TRGUVAWETO DOSTIGNA VREDNOST OD

39.439.699,31 DENARs.12 MBI 22.02.2008

UTRINSKI VESNIKs.2 TOPLO-LADNO SO SILMAK s.6 EKOLO[KITE PROBLEMI NA RUDNIKOT

BUÎM ]E SE RE[AT SO 1,5 MILIONEVRA

s.7 SUVENIR I SE VRA]A NA DR@AVATA, GOSAKAAT AMERIKANSKI KOMPANII

VEÊRs.4 GOLEM INTERES ZA STABEN KREDIT s.6 TOPILNICATA I PONATAMU GI TRUE

VELE[ANITEs.7 KRATEWE NA TRO[OCITE PREKU RE-

DUKCIJA NA VRABOTENIVESTs. 6 IDNIOT OPERATOR ]E INVESTIRA I

VO DR@AVNATA DIGITALNA TVNOVA MAKEDONIJAs. 5 DODELENI MAKEDONSKITE OSKARI ZA

OP[TESTVENO ODGOVORNI KOMPANIIs.5 JAVNATA LICITACIJA NA 5 MART VO

BIROTO ZA STOKOVI REZERVIs.5 OSTANAA ÊTIRI PONUDI ZAKUPUVA-

WE NA QUBQANSKA BERZA

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

VESTI... VESTI... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK,SREDA, ^ E T V R T O K . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-8

VESTI BERZA... VESTI BERZA... ..............9

DO PRISTAP DO KAPITALOT ODRAZLIÊN AGOL.. . . . . . . . . .10-13

BERZNIK - PETOK, SABOTA . . . . . . . . . . .14-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKABERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 17-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKberzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 12Data: 03.03..2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: Banki

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaNovinari: Vaska MickoskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Proletniot bran donese rast na cenite naakciite, e naslovot na berzanskata analiza ,objavena vo Biznis. Spored nea, koga najmalkumoè{e da se o~ekuva, tokmu izminatata ne-dela Makedonskata berza ja zafati vistinskiproleten bran. Cenite na najgolemiot del odakciite zabeleàa rast, koj najdobro moè{eda se zabeleì preku rastot na vode~kiot in-deks MBI-10 koj vo periodot ponedelnik -petok ima{e porast od 6,88 procenti. Prome-tot zabeleà blago namaluvawe vo sporedbaso predminatata nedela (be{e realiziranprose~en dneven promet od 46,5 milioni de-nari) i povtorno vo najgolem del istiot sekoncentrira{e vo najlikvidnite akcii naBerzata. So ogled na faktot {to posle na-vistina dolg vremenski period, dvata indek-si na akcii (MBI-10 i MBID) uspeaja da vrzatposledovatelen rast vo {est denovi, najgole-miot del od investitorite ne go krieja svoe-to voodu{evuvawe od vakviot tek na nastani-te na Berzata.

Vo dene{niot broj na Biznis }e pro~itatei eden interesen tekst za dvièweto na gr~-kiot kapital na makedonskiot pazar. Imeno,dodeka trae sporot za imeto na na{ata drà-va, Grcija ja kupi pola Makedonija. Prakti~novo poslednite petnaeset godini, kolku {totrae sporot so Grcija vo vrska so imeto na na-{ata dràva, Grcite nagolemo kupuvaat fir-mi vo Makedonija, osobeno vo regionite naBitola, Prilep, Gevgelija i Strumica. Sepak,najgolemite investicii gr~kata dràva i ne-koi gr~ki kompanii gi napravile vo Skopje,odnosno na nivo na Makedonija. Spored pove-}e procenki Grcija za petnaeset godini kaj nasima investirano okolu milijarda evra i e pr-va spored stranskite vloùvawa vo na{atadràva.

Dnevnik najavuva debata za kamatite.Predviduvawata za dvièwata na cenata nakapitalot vo uslovi {to gi nudat me|unarod-niot finansiski pazar i doma{nata konku-rencija, kako i pristapot do krediti }e bidatglavnite temi na koi v sreda }e debatiraatstopanstvenicite, bankarite i ekspertite. Natribinata "Pristap do kapitalot, predizvicii mo`nosti" {to ja organiziraat Stopanskatakomora na Makedonija (SKM) i Dnevnik }e senapravi obid da se prezentiraat potrebite nastopanstvoto za kapital i mo`nostite na

bankite toa da go ispora~aat. Popovolnitekrediti }e zna~at pogolemi investicii, a sotoa i pogolem ekonomski rast.

Ve~er, pi{uva deka Alfa banka a.d. Sko-pje nudi isklu~itelno povolen stanben kre-dit, koj otkako e plasiran na pazarot prediz-vikuva golem interes kaj gra|anite. Stanbenkredit moè da se koristi za kupuvawe nastar, nov, ili stan vo izgradba. Isto taka,ovoj kredit moè da se koristi i za kupuvawena grade`no zemji{te za opremuvawe na stan,za izgradba i renovirawe na ku}a, potoa zadogradba, nadgradba, rekonstrukcija i reno-virawe na bilo kakov nedvièn imot i iz-gradba, dogradba i renovirawe na delovenprostor. Od bankata velat deka stanbeniotkredit moè da se koristi i za kreditiraweza otplata na stanben kredit zemen od drugabanka. Edna od povolnostite koja eksplozivnoja nudi bankata e rokot na otplata na kredi-tot koj moè da bide do 30 godini.

Makedonskiot oskar, koj go dobija ~etirimali i tri golemi firmi za op{testvena od-govornost i denes vo sferata na mediumskotovnimanie. Osnovnoto {to treba da go spoznaatkompaniite e deka ne treba da se griàt samoza svojot profit tuku da se vidi kako se gri-àt za okolinata, op{testvoto i zaednicata.Kompaniite ja pozdravuvaat vakvata inicija-tiva, bidej}i so toa kaj firmite }e postoiu{te pogolem motiv i }e se vospostavi tradi-cija da pokraj borbata za profit i pokvali-tetno rabotewe da se posveti vnimanie i napomagawe na op{testvoto vo razni sferi naìveeweto.Ova e del od Proektot za OOP voJugoisto~na Evropa koj se odrùva vo Make-donija, Srbija, Crna Gora, BiH i Albanija.

Vo dene{niot broj na Vest }e pro~itatedeka operatorot {to }e gi dobie trite multi-pleksa za digitalna televizija }e treba da goizgradi i ~etvrtiot multipleks, koj }e bidevo dràvna sopstvenost. êtvrtiot multi-pleks }e vr{i digitalen prenos na programi-te na Makedonskata radiotelevizija, a so ne-go }e upravuva javnoto pretprijatie Makedon-ska radiodifuzija (MRD). Vakva obvrska, napredlog na MRD i vo soglasnost so Vladata,}e se predvidi vo tenderot za dodeluvawe natrite multipleksa, {to najdocna vo po~etokotna mart treba da go objavi Agencijata za elek-tronski komunikacii.


Presudata za biznismenot MetodijaSmilenski i porane{niot guverner na Na-rodna banka Qube Trpeski e edna od glavni-te temi na dene{nite vesnici. Tie se kazne-ti so po ~etiri godini i {est meseci zatvorza zloupotreba na 22 miliona dolari pri ot-kup na dràvni obvrznici. Ovaa presudav~era ja donese i objavi Skopskiot krivi~ensud protiv obvinetite za zloupoterba soslu`bata i pottiknuvawe. Sudskiot sovetodlu~i dvajcata obvineti da ja nadomestat{tetata na dràvata od 22 milioni dolari.Po donesuvaweto na odlukata, sudot smeta{edeka parite bile pronevereni. Pri donesu-vawe na presudata odlu~eno e Smilenski daostane vo pritvor. Na dvajcata osudeni im sestava{e na tovar slu~ajot so Eksport-importbankata i kupuvaweto na obvrznici.

I poskapuvaweto na parnoto, vest na si-te dnevni mediumi. Prakti~no parnoto gree-we od skopska Toplifikacija poskapuva za17,56 otsto, a od toplanata Skopje-Sever za8,92 procenti. Regulatornata komisija zaenergetika v~era odlu~i novite ceni da seprimenuvaat od 1 januari godinava i da va-àt vo slednite {est meseci. Spored pret-sedatelot na Regulatornata komisija zaenergetika, Slave Ivanovski rastot na ce-nite e predizvikan od zgolemenite tro{ocina dvete dru{tva za nabavka na gorivata,mazut i priroden gas.

Nizata poskapuvawa nadopolneta so u{-te edno: Povtorno poskapuva masloto za ja-

dewe, vo prosek do pet denari za litar, iakona pregovorite so Vladata i Komitetot zasledewe na cenite be{e najaveno deka zejti-not nema da poskapuva vo narednite nekolkumeseci. Sega, spored kaùvawata na lu|eto{to u~estvuvale vo pregovorite za stabili-zirawe na cenite na hranata, proizleguvadeka zamrznuvawe na cenite za masloto zaja-dewe bile dogovoreni samo za dve nedeli,koi ve}e istekoa, pa trgovcite najavuvaatnovi, povisoki ceni, pi{uva Utrinski ves-nik.

U{te edna nova investicija na povidok:Italijanskata kompanija Tekno Hoze saka dagradi fabrika za proizvodstvo na ~eli~nicevki vo slobodnata ekonomska zona Bunar-xik. Se raboti za investicija od okolu sedummilioni evra, no se u{te ne e finaliziranna~inot za vlez na Italijancite vo zonata.

Spored neoficijalni informacii kom-panijata ili }e zakupi odredena parcela itamu da ja gradat fabrikata ili, pak, }e jaotkupat zgradata {to ja izgradija tajvanskiteinvestitori vo 1999 godina pi{uva Nova Ma-kedonija.

Centralna kooperativna banka Sofija enoviot sopstvenik na Sileks banka, objavijapove}e dene{ni vesnici. Komisijata za har-tii od vrednost ja oceni za uspe{na ponuda-ta za otkup na obi~nite akcii izdadeni odSileks banka Skopje, dadena od Centralnakooperativna banka Sofija od RepublikaBugarija. Za prezemawe na 62,57 otsto od ak-

ciite na Sileks banka Bugarite platija 10,65milioni evra. So akciite koi i prethodno giimaa vo Sileks banka stanuvaat gazdi na 78,6procenti od kapitalot na Sileks banka.

Biznis prenesuva i nekolku analizi zaberzanskoto trguvawe na svetskite pazari.Skromna berzanska nedela vo svetot. DowJo-nes i Y&R 500 gi izbri{aa zagubite i vo pe-tokot popladneto istovremeno porasnaa poobjavuvaweto na informaciite deka kompa-nijata za osiguruvawe na obvrznici, AmbacFi-nancialGroup, najdocna do denes bi moèla dase oslobodi od svojot bankarski tovar. Am-bak se soo~i so zagubi od nekolku milijardidolari, otkako vleze vo osiguruvawe na ri-zi~ni obvrznici i vtoroklasni hipoteki.

Kaj nas, obraten trend. Na v~era{notoberzansko trguvawe, napraven e promet od408.310 evra, Indeksot MBI-10 padna za 2,4procenti. Najgolem promet napravija akciitena Makstil. Od èlezarskata kompanija seprodade kapital vo vrednost od 60.000 evra.Vrednosta na akcijata padna za 1,3 procenti.Na oficijalniot pazar najgolem pad ima{evrednosta na akcijata na Teteks - Tetovo.Cenata se namali za 7,2 procenti. Za pove}eod 5,5 procenti padnaa cenite na akciite naR@ Institut, Mako{ped i na OHIS. Po mi-natonedelniot porast vo v~era{noto trguva-we so hartii od vrednost, pad na cenata do-ìveaja re~isi site akcii.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. ZA TRPESKI I ZA SMILENSKI PO ÊTIRI I POL GODINI ZATVOR (*****)2. SMETKITE ZA PARNO POVISOKI ZA 17,56 NASTO (*****)

26.02.2008 g. VTORNIK

DNEVNIKs.1 ZA TRPESKI I ZA SMILENSKI PO ÊTIRI I POL GODINI

ZATVORs.1 PARNOTO POSKAPE ZA 18 OTSTOs.7 ]AROT OD SPORTSKA ]E ODI NA TRANSAKCISKA SMETKA?s.9 LUKOIL KAKO ADUT ZA PREGOVORITE SO OKTAs.9 ZA SILEKS BANKA 14,3 MILIONI EVRAs.9 MBI 25.02.2008s.14 ZA TRPESKI I ZA SMILENSKI PO ÊTIRI I POL GODINI

ZATVORBIZNIS

s. 1 DOWJONES, S&P 500 I NASDAQ VO NEGATIVAs.2 SMETKITE ZA PARNO POVISOKI ZA 17,56 NASTOs.2 SILEKS BANKA VO SOPSTVENOST NA CENTRALNA KOOPE-

RATIVNA BANKA SOFIJAs.4 IMB VO POHOD NA EVROPSKIOT PAZARs.6 DOBRA MO@NOST ZA SOZDAVAWE KONKURENTSKA PRED-

NOSTs.11 POGOLEMI KAMATI ZA [TEDNITE VLOGOVIs.11 KOSOVO I BEZREDIJA GI OBESHRABRIJA INVESTITORI-

TEs.11 DOWJONES, S&P 500 I NASDAQ - VO NEGATIVAs.11 POGOLEMI KAMATI ZA [TEDNITE VLOGOVIs.12 PAD NA MBI-10 I MBIDs.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA MAKSTIL SKOPJEs.12 MBI 25.02.2008

UTRINSKI VESNIKs.1 QUBE TRPESKI I SMILENSKI DOBIJA PO 4,5 GODINI

ZATVORs.1 ZEJTINOT PAK SO NOVI CENIs.1 PARNOTO POSKAPE ZA 17,5 OTSTOs.3 ZA TRPESKI I SMILENSKI PO 4,5 GODINI ZATVORs.4 TELEKOM I PO[TA DESET GODINI NE MO@AT DA GO PO-

DELAT IMOTOTs.7 ZEJTINOT POVTORNO POSKAPUVAs.7 BUGARSKATA CKB NOV GAZDA NA SILEKS BANKAs.7 MBI 25.02.2008

VEÊRs.1 PARNOTO POSKAPUVA ZA 18 OTSTOs.1 PO 4,5 GODINI ZATVOR ZA TRPESKI I SMILENSKIs.7 PARNOTO POSKAPUVA ZA18 OTSTOs.7 CENTRALNA KOOPERATIVNA JA PREZEDE SILEKS BANKAs.11 ZA TRPEVSKI I SMILENSKI PO ÊTIRI I POL GODINI

ZATVORVREME

s.1 ZA TRPESKI ZA SMILENSKI PO ÊTIRI I POL GODINIZATVOR

s.1 POSKAPE PARNOTOs.5 POSKAPUVA PARNOTOs.6 JAGLENOT DOGOVOREN VO BUGARIJAs.6 MASLO ZA JADEWE IMA DOVOLNO VO PRODAVNICITEs.7 BUGARIJA JA PREZEDOA SILEKS BANKAs.7 AKCIITE PA\AAT

VESTs.3 KOSOVSKI FIRMI NUDAT JAGLEN ZA REK BITOLA I OS-

LOMEJs.7 POSKAPE I PARNOTOs.8 PO 4 I POL GODINI ZATVOR ZA TRPEVSKI I SMILENSKI

NOVA MAKEDONIJAs.2 DALI TRANSAKCIONITE SMETKI ]E SOZDADAT PROBLE-

MI?s.5 VO BUNARXIK ]E SE GRADI FABRIKA ZA PROIZVODSTVO

NA ÊLI^NI CEVKIs.5 RUSIJA I SRBIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA IZGRADBA NA

GASOVODOT JU@EN POTOKs.5 INGRA GO KUPUVA MAVROVO PORADI OPERATIVATAs.5 POVISOKA CENA NA SVINSKOTO MESO

[PICs.1 POSKAPE PARNOTO VO SKOPJEs.1 PO ÊTIRI I POL GODINI ZATVOR ZA SMILENSKI I ZA

TRPESKIs.6 PO ÊTIRI I POL GODINI ZATVOR ZA SMILENSKI I ZA

TRPESKIs.8 DALI JAGLENOT E KOMPENZACIJA ZA TEC NEGOTINO? s.8 ZA JAGLEN ]E IZBROIME 27 MILIONI EVRA


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI27.02.2008 g. SREDA

DNEVNIKs.1 FEVRUARSKITE SMETKI ZA PARNO POVISOKI ZA 36

OTSTO s.7 MBI 26.02.2008s.7 FEVRUARSKITE SMETKI ZA PARNO POVISOKI ZA 36

OTSTOs.7 AVSTRIJCI SO NAJNOGU PONUDI ZA MALI HIDROCEN-

TRALIBIZNIS

s.1 BIZNIS-PLAN - USLOV ZA DOBIVAWE 3.000 EVRAs.3 BIZNIS-PLAN - USLOV ZA DOBIVAWE 3.000 EVRAs.3 MASLOTO POSKAPUVA VO SVETOT, PA I KAJ NAS s.3 IZGRADBATA NA 28 MALI HIDROCENTRALI - SE

POIZVESNAs.12 MBI-10 SO PORAST OD 49,15 INDEKSNI POENI s.12 VKUPNATA VREDNOST OD TRGUVAWE -17,8 MILIONI

DENARI s.12 MBI 26.02.2008s.13 KOMUNA SKOPJE SO DOBIVKA OD 16,5 MILIONI

DENARI UTRINSKI VESNIK

s.2 LADNO PARNO s.7 ZA UVOZ NA JAGLEN DR@AVATA ]E PLATI 24 MILIONI

EVRAs.7 IZBRANI NAJPOVOLNI PONUDI ZA MALI HIDROCEN-

TRALIs.7 MBI 26.02.2008s.16 PO POSKAPUVAWETO, GRA\ANITE RAZMISLUVAAT DA

GO OTKA@AT PARNOTOVEÊR

s.6 SKOPJE-SEVER ]E GO OTKA@E PARNOTO?s.6 SOFTVER ]E NI KA@E KADE DA GRADIME VETERNICI

VREMEs.7 UVOZ ILI LOPATA, PRA[AWE E SEGAs.9 TOPLANITE NENASITNI ZA CENATA NA PARNOTO

VESTs.6 DR@AVNITE REZERVI SE LICITIRAAT PRESKAPOs.7 KOMPANIITE PRITISKAAT ZA POVISOKI KAMATI s.7 MAL SKOK NA INFLACIJA OD PARNOTO s.7 SKOPJE SEVER SO NAJSKAPO GREEWE

NOVA MAKEDONIJAs .5 GOTVETE NA MAST - POEVTINO ]E VE ÎNIs.5 SKOPJANI ]E PLA]AAT POVISOKI SMETKI OD JANU-

ARIs.5 NAJUSPE[NIOT PONUDUVA^ E AVSTRISKATA

ENERGIECOTERBAU s.5 BUGARSKA GRUPACIJA JA PREZEDE SILEKS BANKAs.5 NAJMNOGU PONUDI ZA ENERGENSI IMA OD KOSOVO

[PICs. 6 NA[IOT JAGLEN ]E SKAPE

Poskapuvaweto na cenata za parno gree-we e vest koja ja obrabotuvaat re~isi sitedene{ni mediumi. Dnevnik pi{uva dekafevruarskite smetki za parnoto greewe odskopska Toplifikacija }e bidat povisoki za36 otsto bidej}i vo niv }e bide presmetana irazlikata za januari. Ako za zatopluvawedosega mese~no ste pla}ale po 1.500 denari,sega toa }e ve ~ini 1.763 denari. Za ovoj me-sec }e treba da uplatite 2.026 denari.

Ve{er pak objavuva deka gra|anite odSkopje-Sever deneska }e odlu~at dali }e jakoristat uslugata na skopskata Toplana ili}e go otkaàt parnoto greewe otkako zav~eraRegulatornata komisija za energetika odlu~iod 1 januari godinava da ja zgolemi cenata naparnoto greewe za 8,9 procenti. Tie se re-voltirani od odlukata na Komisijata bidej}ipla}ale najskapo parno greewe vo dràvata.Dosega nivnite smetki bea za okolu 30 pro-centa povisoki od onie koi gi pla}aat gra|a-nite {to koristat toplinska energija odskopska Toplifikacija.

Vest prenesva deka golemite kompaniivr{at pritisoci za zgolemuvawe na pasivni-te kamati, za onie {to gi dobivaat za parite{to gi dràt vo bankite. Bankite, pak, gi ~e-kaat podatocite za fevruarskata inflacija- ako pak e visoka toga{ }e sleduvaat kamat-ni pomestuvawa.

Sega ima igra na nervi me|u bankite i go-lemite firmi koj prv }e popu{ti. Ako ne sezgolemat pasivnite kamati, kompanii so vi-soki depoziti se zakanuvaat deka }e gi iz-vle~at parite od bankite. Bankite me|u sebeimaat pre}uten dogovor i na kratok rok nemada interveniraat. Od prethodniot periodimaat dobra likvidnost i dobro saldo i nebi odele na korekcii na kamatnite stapki.No ako inflacijata prodolì da raste islednite mesec-dva, sigurno }e ima pomestu-vawa. A, za da ne gi izgubat parite od firmi-

te, so {to bi padnalo i kreditnoto portfo-lio, bankite }e interveniraat kaj pasivnitekamati. Nivniot skok }e povle~e i skok nakamatite na parite so koi bankite krediti-raat, komentiraat bankarite

Biznis prenesubva deka od ponudenite 28lokacii za izgradba na mali hidrocentrali,usvoena e lista so evaluacija za 24 ponudi zadavawe koncesija za voda za proizvodstvo naelektri~na energija. Spored izjavata na vla-diniot portparol Ivica Bocevski,najgolembroj - 14, se na avstriskiot ponuduva~ EnerxiZoter Bau, ~etiri se na italijanskiot ponu-duva~ Ko-Ver energija. Dve se na {vajcarski-ot Duferko holding, koj ima najdobra ponudaza hidrocentrali na Brza Voda. Po edna hid-rocentrala na Markova Reka }e gradat ger-manskata PCC i doma{nata kompanija MZTPumpi a.d, dodeka Poteza Skupina DD odSlovenija e izbrana za Pena. Makedonskiotkonzorcium Hidroinvest ima najdobra ponudaza tekot na Bawanska Reka.

Bocevski informira{e deka krajniotrok za dostavuvawe na ponudite bil 10 janua-ri 2008 godina i deka navremeno bile dosta-veni 58 ponudi od 12 kompanii. Komisijata giotvorila ponudite na 11 januari, i za vkupno24 lokacii e dostvena lista so evaluacija,koja Vladata ja usvoila na zav~era{natasednica. Postapkata e se u{te vo tek.

Vo Ve~er objavuva deka Elektrani naMakedonija (ELEM) intenzivno raboti naproektot za izgradba na veterni parkovi,{to se realizira vo sorabotka so norve{ka-ta kompanija NTE. ELEM denovive go nabavilicenciraniot softver kade }e se obrabotu-vaat sobranite podatocite za ja~inata na ve-terot od pove}e lokacii vo zemjava. So sof-tverot }e moè to~no da se utvrdi kade enajisplatlivo da se izgradat prvite veterniparkovi vo zemjava, za {to vo ELEM ve}e epo~nata stru~na obuka na kadarot. Vo soft-

verot }e bidat vneseni podatocite za pove}emerni stanici od izbranite mikrolokacii.Spored Mir~e Kotevskm, portparolot naELEM, vo uslovi koga zemjava i regionot sesoo~uvaat so nedostatok na elektri~naenergija, obnovlivite izvori na energaja seekonomski i ekolo{ki opravdani.

ELEM plasira u{te edna informacijakoja }e ja pro~itate vo Nova Makedonija.Trinaeset kompanii dostavile svoi ponudina me|unarodniot tender za nabavka na jaglenza Oslomej i REK Bitola, pri {to prose~nataponudena cena za eden ton na jaglen se dviìod 39 do 45 evra.

Od ELEM velat deka vo tekot na denov }epo~ne razgleduvawe na ponudite na sitekompanii, pri {to postoi mo`nost za nabav-ka na jaglen da bidat izbrani i pove}e fir-mi. Vo me|uvreme, velat od ELEM, prodolù-va redovna eksploatacija na jaglen od do-ma{nite nao|ali{ta.

Na ovaa tema pi{uva i Vreme. Vo Make-donija ima mnogu jaglen {to stoi neiskoris-ten. Ekspertite velat deka otvorawe edenjaglenokop e mnogu skapa rabota i vo zavis-nost od vidot moè da ~ini okolu 50 milio-ni evra. Za uvoz na 600.000 toni lignit, pak,spored ponudite {to se otvorija zav~era,Makedonija }e potro{i od 23 milioni do 27milioni evra. Potencijalite na jaglen kaj nasse procenuvaat na dve milijardi toni, od koi680 milioni toni moàt da se koristat. Odvkupniot jaglen {to e na raspolagawe vozemjava, samo sedum milioni toni se eksplo-atiraat na godi{no nivo. Toa e okolu 14 pro-centi od iskoristenosta na jaglen vo zemjava.

Na makedonska berza kompaniite zapo~-naa so objavuvaweto na finansiskite izve{-tai. Komuna od Skopje spored finansiskiotizve{taj ja zavr{i minatata godina so do-bivka od 16,5 milioni denari.

1. IZBRANI NAJPOVOLNI PONUDI ZA MALI HIDROCENTRALI (***)2. FEVRUARSKITE SMETKI ZA PARNO POVISOKI ZA 36 OTSTO (****)



1. FORMIRANA TURISTI^KA KOMORA (****)2. VINARITE UVEZUVAAT NALEVNO VINO OD KOSOVO! (****)

28.02.2008 g. ÊTVRTOK

Biznismenite i bankarite so sprotivsta-veni stavovi za pristapot do kapital na tribi-nata na tema - Pristap do kapitalot - mo`nos-ti i predizvici, prenesuvaat dene{nite vesni-ci. Stopanstvenicite smetaat deka se vo pot~i-neta i neza{titena situacija za razlika odbankite, koi, pak, se branat so mo`nite rizicii iskustvoto na golemi propadnati investiciiporadi {to, velat, mora da se naso~at kon zdravfinansiski sektor za da ostvarat profit. Op-{ta ocenka od tribinata e deka inflacijata }eprestane da raste narednive meseci, visinatana cenite na proizvodite i na kamatnite stap-ki, najverojatno, }e ostane na sega{noto nivo,nema da ima devalvacija na denarot, a stabili-zacija treba da se o~ekuva kon krajot na godina-ta.

Denes re~isi site vesnici ja prenesuvaatproblematikata okolu novonastanatata sostoj-ba so nedostig na elektri~na energija. Imeno,poradi niskiot vodostoj na akumulaciite, Ma-kedonija se soo~uva so nedostig od elektri~naenergija i mora da se napravi interventen uvoz.Uvozot }e se vr{i so javen tender po skratenapostapka. Vo me|uvreme, nedostigot od struja }ese nadopolni od TEC Negotino, koja v sabota }ebide vklu~ena vo rabota, so polovina od svoja-ta instalirana mo}.

- O~ekuvam postapkata za uvoz na elek-tri~na energija da trae 15 do 20 dena, dokolkuse bide v red. Se pravat presmetki i kaj nas i voELEM, i vo momentov ne moàm da kaàm kolkustruja }e se uveze, re~e direktorot na MEPSO,Vladimir Zdravev.

Tretiot mobilen operator VIP vo minatatagodina zabeleàl zaguba pred odano~uvawe od7,7 milioni evra. Za neceli ~etiri meseci odpo~nuvawe so komercijalno rabotewe kompani-jata ostvarila vkupen prihod od 2,1 milion ev-ra. Za relativno kratko vreme, VIP registri-ral 141.200 korisnici i ima pazaren udel od 7,9otsto. Uspehot na kompanijata e dotolku pogo-lem ako se zeme predvid faktot deka na krajotna 2007 godina stapkata na penetracija na ma-kedonskiot pazar na mobilna telefonija dos-tigna 87,4 otsto. Ovie rezultati v~era ofici-jalno vo Viena gi soop{til glavniot izvr{endirektor na Telekom Avstrija i na MobilkomAvstrija grupacijata, Boris Nem{i}.

Biznis objavuva deka na pazarot za hartiiod vrednost v~era MBI-10 indeksot zabeleàpad od 0,78 procenti. Na Oficijalniot pazarnajtrguvani bea akciite na Zemjodelski kombi-nat Pelagonija Bitola, a na Redovniot pazarakciite na Arcelormittal Skopje (HRM) Skopje.

Pove}eto dnevni vesnici ja zabeleàa igodi{nata dobivka na Komercijalna banka.Spored objavenite godi{ni finansiski izve{-tai na Berzata, Komercijalna banka vo minata-ta godina ostvari bruto-dobivka od 1,069 mi-lijarda denari (17,5 milioni evra), {to e za32,5 otsto pove}e otkolku vo 2006. Od bankatasoop{tija deka poradi akumulirana dobivka,godinava }e raspredelat 1,146 milijarda de-nari. Od Komercijalna objasnuvaat deka zgole-menata dobivka e rezultat na pogolemite pri-hodi od kamata za 39,8 otsto i od nadomestociza 26,2 otsto, kako i od stabilnata naplata na

pobaruvawata. I Stopanska banka Bitola minatata fi-

nansiska godina ostvarila dobivka od257.180.600 denari. Toa e odli~en porast na do-bivkata, imaj}i ja predvid vrednosta od199.610.644 denari vo 2006 godina. Taa e vofaza na iznao|awe stranski strate{ki inves-titor. Bankata se nao|a vo redot na dobrosto-e~kite banki, a na Berzata akciite se atrak-tivni i na Oficijalniot pazar vo berzanskatakotacija-obi~ni akcii, a i prioritetnite ak-cii.

Denes mediumite ja prenesuvaat i najavataza godina{niot Saem na grade`ni{tvo, grade`-ni materijali i grade`na mehanizacija, pettipo red, koj }e se odrì od 4 do 8 mart. Vo ~etirisaemski hali, na zatvorena povr{ina od 10.000kvadratni metri i na 2.000 kvadrati nadvore-{en izlo`ben prostor, }e se pretstavat 148 iz-laga~i i vkupno 352 firmi od Albanija, Kosovo,Bugarija, Srbija i Grcija i od drugi dràvi. Ve-}e tri godini partner na Saemot za grade`ni{-tvo e Prokredit banka, dodeka zemja partner eTurcija, koja godinava organizirano }e u~estvu-va so 20 firmi od oblasta na grade`ni{tvoto.

Vo najava i golema zainteresiranost zagradba na stranski investitori vo Gevgelija.Slovene~kiot Energo Tu{, ruskiot gigant Luk-oil, srpskata kompanija Delta i hrvatskiotAgrokoop go potvrdile svojot interes za gradbana delovno-stopanski kompleksi zapadno odstariot vlez na Gevgelija. Vo prilog na ova odii najavata za otvorawe tehnolo{ki park kaj Pr-dejci, na desnata strana od avtopatot.


DNEVNIKs.1 LEBOT PAK ]E POSKAPIs.4 INFLACIJATA ]E ZAPRE, KAMATITE ]E OSTANAT VISOKIs.6 MBI 27.02.2008 s.6 STRANCI KUPUVAAT ZEMJI[TE VO GEVGELIJAs.6 ENGRO TU[ GODINAVA ]E GRADI HIPERMARKET VO STRUMICAs.6 AVSTRALIJCI ZAINTERESIRANI ZA BIZNIS VO PRILEPs.6 GRADE@NI[TVO 2008 OD 4 MARTs.6 FORMIRANA TURISTI^KA KOMORAs.7 POVTORNO INTERVENTEN UVOZ NA STRUJAs.7 JANUARSKATA RAZLIKA ZA PARNO NA NEKOLKU RATIs.7 KOMERCIJALNA SO DOBIVKA OD 17,5 MILIONI EVRAs.7 TRI BANKI OTVORIJA EKSPOZITURI

BIZNISs.1 ZA SAMO SEDUM MESECI - MASLOTO ZA JADEWE SO SKOK OD

90 NASTO s.1 KOMERCIJALNA BANKA SO BRUTO-DOBIVKA OD 1.069 MIL-

IONI DENARIs.1 MAJKROSOFT KAZNET SO 899 MILIONI EVRAs.3 ZA KOGO RABOTAT MALITE FIRMI - ZA BANKITE ILI ZA

PROFITs.3 NEDOSTIGOT OD STRUJA ]E SE PREMOSTI SO NEGOTINOs.4 VINARITE UVEZUVAAT NALEVNO VINO OD KOSOVO! s.5 SE BARA ZEMJI[TE ZA GRADBA NA DELOVNO-STOPANSKI

OBJEKTI I LUKSUZNA STANBENA ZONAs.5 ENERGOTU[ ]E NOSI SLOVENE^KI PROIZVODI, A ]E IZVEZU-

VA STRUMI^KI ZELENÛKs.6 ZA SAMO TRI MESECI - 141.200 KORISNICIs.11 MBI-10 SO BLAG PADs.11 TRGUVAWETO VREDNO 27.873.931,80 DENARIs.11 MBI 27.02.2008s.12 PROKREDIT BANKA SO NOVA EKSPOZITURA VO KRIVA PALAN-

KAs.13 STOPANSKA BANKA BITOLA SO DOBIVKA OD 4,2 MILIONI

EVRAs.13 ZA PET MESECI - PROFIT OD 240 ILJADI EVRA

UTRINSKI VESNIKs.1 PARADOKSALNO: MAKEDONIJA PO^NA DA UVEZUVA NALIVNO

VINOs.6 SKOPSKI BIZNISMEN ]E GRADI MOTEL NA VELE[KO EZEROs.7 VLADATA VO POTRAGA KAKO DA OBEZBEDI DOVOLNO STRUJAs.7 VIP SO NAD 140.000 KORISNICIs.7 DENOVIVE TENDER ZA NOV UVOZ NA STRUJAs.7 OD 4 DO 8 MART ME\UNARODEN SAEM NA GRADE@NI[TVO

s.7 FORMIRANA TURISTI^KA KOMORAs.8 A1 I TELEKABEL SKLUÎJA PRIMIRJE s.8 EVROPSKATA KOMISIJA GO KAZNI MAJKROSOFT SO 899 MIL-

IONI EVRAs.8 KOMERCIJALNA BANKA LANI SO REKORDNA DOBIVKA -17,4

MILIONI EVRAs.8 SE POSLABIOT DOLAR JA PODGREVA CENATA NA NAFTATAs.8 MBI 27.02.2008s.16 GRADOT I OPM NE GO OPRAVDUVAAT POSKAPUVAWETO NA

PARNOTOVEÊR

s.1 LA@NO TIKVE[KO VINO SE UVEZUVA OD KOSOVOs.6 MEPSO PAK ]E KUPUVA STRUJAs.6 EK GO KAZNI MAJKROSOFT SO 900 MILIONI EVRAs.6 AVSTRISKI KAP[ VO MAKEDONIJAs.7 VIP SO 140.000 KORISNICIs.7 KOMERCIJALNA SO 33 OTSTO POGOLEMA BRUTO DOBIVKA s.7 GRA\ANITE OD SKOPJE - SEVER ZA PARNOTO ]E SE @ALAT DO

USTAVNIOT SUD VREME

s. 1 NA[ITE KOMPANII ]E GO GRADAT ERA SITIs.5 ]E SE PRAVI VONREDEN UVOZ NA STRUJA s.5 POGOLEMA STROGOST ZA KREDITI s.5 INVESTITORITE SE VQUBIJA VO GEVGELIJA

VESTs. 3 KOMERCIJALNA BANKA SO 32,5% POGOLEMA DOBIVKA OD 2006

GODINAs.3 MEPSO ]E PRAVI INTERVENTEN UVOZ NA STRUJAs.6 VIP OPERATOR SO 140 ILJADI KORISNICIs.7 SKOPJANI NAJAVUVAAT MASOVNO ISKLUÛVAWE NA PARNOTOs.7 VINARSKITE VIZBI UVEZUVAAT VINO VO CISTERNI

NOVA MAKEDONIJAs.2 KONSULTANSKI KU]I ]E GI SKENIRAAT SOSTOJBITE VO

TUTUNSKI KOMBINAT I EURKOMPOZIT s.9 BULGARGAZ ]E GRADI GASNI CENTRALI VO MAKEDONIJAs.9 AVSTRISKI HABASIT OTVORI PRETSTAVNI[TVO VO SKOPJEs.9 NAFTATA SO NOV REKORD NA SVETSKITE PAZARIs.9 EBRD KREDITIRA PROEKT ZA RAZVOJ NA LIZINGOT VO

HRVATSKAs.9 EU GO KAZNI MAJKROSOFT SO 899 MILIONI EVRAs.9 TERMOCENTRALATA ]E PO^NE SO RABOTA NA 1 MART

[PICs. 9 DR@AVATA E PRISILENA DA UBEZUBA STRUJAs.9 FORMIRANA TURISTI^KA KOMORA

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 berzNIK broj 12 Data 03.03..2008


VESTI BERZA...VESTI BERZA...

OHRIDSKA BANKA -PORAST NA PRIHODITEOD PROVIZII INADOMESTOCIMinatata godina Ohridska banka a.d.

Ohrid ja zavr{i so blag pad na neto do-bivkata vo odnos na 2006 godina, odnosnood 119.380.000 denari taa opadnala na93.575.000 denari. Toa pred se e odraz nazgolemenite rashodi od dejnosta koi vo

2007 g. se pogolemi za 1,5 pati vo odnos na2006 g. i dostignale do 1.112.842.000 de-nari. Inaku, bankata vo svoeto raboteweostvarila neto prihodi od kamati vo iz-nos od 298.658.000 denari, a beleì po-rast kaj neto prihodite od provizii i na-domestoci od 89.067.000 vo 2006 g. na109.759.000 denari, lani. Pozitivni pro-meni beleì raboteweto i kaj prihoditeod dejnost koi iznesuvaat 815.847.000 de-nari, za razlika od prethodnata godinakoga bile 513.148.000 denari.

Poslednite dva dena na Makedonska berza, re~isi site kompanii koi se obvrzani da dostavat finasiski izve{tai gi dostavijasvoite bilansi na uspeh za 2007 godina. Vo ovoj broj na berzNIK gi prenesuvame nerevidiranite finansiski pokazateli na onie

koi prvi gi obelodenija

KOMUNA SO ÊTIRIPATI POGOLEMA DOBIVKA Komuna od Skopje minatata godina ja

zavr{ila so drasti~en porast na dobiv-kata. Nerevidiraniot bilans na uspeh nadru{tvoto pokaùva deka vo 2007 godinaneto- dobivkata dostignala 16.515.000denari, {to e porast vo sporedba so 2006godina, koga iznesuvala samo 4.139.000

denari. Prihodite od proda`ba iznesu-vaat 693.061.000 denari i kaj niv sezabeleùva porast vo sporedba so 2006godina, koga vrednosta bila 643.502.000denari. Drugite operativni prihodi izne-suvaat 14.107.000 denari. Potro{eni sematerijali i siten inventar vo vrednostod 414.641.000 denari, a tro{ocite zavrabotenite dostignale 101.013.000denari.

STOPANSKA BANKABITOLA SO DOBIVKA OD

4,2 MILIONI DENARI

Stopanska banka Bitola 2007 godi-na ja zavr{i so 29 procenten rast nadobivkata, ili od 3,3 milioni evra(199.610.644 denari) dobivka vo 2006godina, lani bankata ostvarila dobivkaod 4,2 milioni evra (257.180.600 denari)Prihodite od kamati na Stopanska bankaBitola, minatata godina se zgolemile za11 otsto. Finansiskiot izve{taj pokaù-va deka od 418,8 milioni denari vo 2006godina, prihodite od kamati vo 2007 god-ina porasnale do 464, 3 milioni denari.

ZA KOMERCIJALNABANKA POVTORNO REKORDNA FINANSISKA GODINA

Vo 2007 godina Komercijalna banka ADSkopje ostvari bruto dobivka vo iznos od1.069 milioni denari {to e za 32,5%pove}e vo odnos na 2006 godina. Kakorezultat na prenesenata neraspredelenadobivka od prethodnata godina, dobivka-ta za raspredelba se utvrduva na 1.146

milioni denari.Vaka zgolemenata dobivka proizlegu-

va od:- zgolemenite prihodi od kamata

za 39,8% {to rezultira od porastot naodobrenite krediti na pravni lica za37,6% i na naselenie za 34,5%;

- zgolemeni prihodi odnadomestoci za 26,2%;

- stabilna naplata na bilansni ivonbilansni pobaruvawa (prethodnocelosno obezbedeni) kako rezultat napodobroto funkcionirawe na Zakonot zaizvr{uvawe.

MAKEDONIJA TURISTSO KONTINUIRAN

PORAST

Prihodite od proda`ba na akcioner-skoto dru{tvo Makedonija Turist a.d.Skopje vo 2007 godina iznesuvaat508.499.000 denari i vo sporedba sominatata godina beleàt kontinuiranporast. Dobivkata po odano~uvaweto iz-nesuva 147.132.000 denari, a dodeka netodobivkata iznesuva 148.410.000 denari,i vo odnos na prethodnata godina (kogaiznesuvala 127.592.000 denari) se zgole-mila za 20.818.000 denari.

MAKO[PED, 2007 GODINA JA ZAVR[ILPOZITIVNO Akcionerskoto dru{tvo Mako{ped od

Skopje, lani ostvarilo bruto dobivka voiznos od 164.254.000 denari i istata be-leì zgolemuvawe vo odnos na 2006 go-dina koga iznesuvla 162.745.000 denari.Blag porast beleàt i operativnata do-bivka vo iznos od 24.119.000 denri, kakoi neto dobivkata, koja za lani iznesuva140.264.000 denari i e povisoka vo odnosna 2006 godina koga iznesuvala109.515.000 denari. Osnovnata zarabotu-va~ka po akcija iznesuva 183.830.000 de-nari, a razvodnetata zarabotuva~ka poakcija iznesuva 179.900.000 denari.

SKOPSKI PAZAR SOKAPITALNA DOBIVKAOD PRODA@BA NAAKCII Akcionerskoto dru{tvo Skopski pa-

zar AD Skopje, vo 2007 godina ostvariprihodi od proda`ba vo iznos od1.837.554.000 denari. Dobivkata od ope-rativnoto rabotewe iznesuva165.000.000 denari, a dobivkata od re-dovnoto rabotewe po odano~uvaweto iz-nesuva 112.584.000 denari. Neto dobiv-kata vo 2006 godina iznesuvala80.099.000 denari, a ovaa godina beleìzgolemuvawe i iznesuva 94.273.000 dena-ri. Vo tekot na 2007 godina dru{tvotoostvarilo kapitalna dobivka od pro-da`ba na akcii izdadeni od strana naKomercijalna banka vo iznos od84.677.000 denari

TETEKS SO NAMALENADOBIVKA

Prihodite od proda`ba na Teteksa.d. Tetovo za 2007 godina iznesuvaat657.183. 000 denari, i se namaleni vosporedba so prethodnata godina koga iz-nesuvale 792.168.000 denari. Dobivkataod operativnoto rabotewe iznesuva28.886.000 denari, a dobivkata od re-dovnoto rabotewe po odano~uvaweto iz-nesuva 4.194.000. Neto dobivkata vo 2007godina iznesuva 4.914.000 denari, {tozna~i deka se namalila vo odnos naprethodnata godina koga iznesuvala25.494.000 denari.

prodolùva


DO PRISTAP DO KAPITALOT OD RAZLIÊN AGOL

Branko Azeski, pretsedatel na Stopanska-ta komora na Makedonija - ...Glavniot pre-dizvik za makedonskata ekonomija pret-stavuva dinamiziraweto na stapkata naekonomski rast i obezbeduvaweto odr`livrazvoj na podolg rok. Obezbeduvaweto di-nami~en i konkurenten izvozen sektor esekako eden od prioritetite za zabrzuva-we na rastot na ekonomijata, {to e od eks-tremna va`nost za mala i otvorena ekono-mija kako {to e makedonskata. Nie predla-game da razgovarame za dostapnosta do ka-pitalot, koj ne samo {to e eden od klu~ni-te faktori za podigawe na razvojot sam posebe, tuku i ima zna~ajno vlijanie vrz dru-gite ekonomski faktori. Nie ocenuvamedeka trendot na namaluvawe na aktivnitekamatni stapki vo 2008 godina }e prodol-ì. No, koi se navistina o~ekuvawata votaa nasoka i koi se mo`nostite? Ova pra-{awe se aktuelizira osobeno na po~etokotna godinava, zatoa {to ja zapo~nuvame sopoinakvi uslovi na rabotewe. Inflacijataza januari iznesuva{e re~isi devet otsto.Pra{awe e dali toa }e ima vlijanie vrzvisinata na kamatnite stapki. Neodamnase zgolemija i kamatnite stapki na blagaj-ni~kite zapisi na Narodnata banka. Iako etoa edna od merkite za odùvawe na niskainflacija, vo isto vreme e i reper za ka-matnite stapki za bankite. Ottamu dile-mata dali po toj osnov }e ima pritisok zaporast na kamatnite stapki na bankite. Votoj pogled, mnogu }e bide va`no kakva po-litika }e vodat bankite, kakvi se merkitekaj niv, za da se spravat so vakvite priti-soci. Tie vo sekoj slu~aj }e mora da vodatsmetka za konkurencijata i da gradat takvadelovna politika. Vo ovoj moment, bankiteso svojata dominacija me|u finansiskite

institucii imaat bitnovlijanie vrz dvièwe-to i ostvaruvawata nafinansiskiot sistem.Kreditnata poddr{kaod doma{nite bankipretstavuva najzna~aennadvore{en izvor nafinansirawe na aktiv-nostite na korporativ-niot sektor. Bankar-skiot sistem vo izmi-native godini seu{tese javuva kako najgo-lem kreditor na korpo-rativniot sektor.

Gligor Bi{ev, pretsedatel na Zdruèni-eto na bankari na RM - Pra{uvam dali viekako {teda~i ste zadovolni so dene{nitekamatni stapki. Dali tie vi pretstavuvaatmotiv za {tedewe? Zna~i sakate poviso-ki... Nie kako banki od edna strana imamestopanstvenici koi {to baraat poniskikamati, a od druga deponenti, klienti koi{to baraat povisoki kamatni stapki. A,bankite ne rabotat ni{to drugo, osven {toposreduvaat me|u {teda~ite i onie koi ba-raat krediti. Zna~i pozajmuva~ite, kompa-niite moàt toa i direktno da go napravati bez nas. Postojat tri na~ini na koi moèda se finansira stopanstvoto. Prvo, dazeme kredit direktno od onoj {to ima vi-{ok na sredstva, od {teda~ite. Toa moèda go napravi vo krediten odnos ili daemitira dolgoro~ni obvrznici, ili komer-cijalni hartii od vrednost. Vtoriot na~ine da emitira akcii i tretiot na~in e daodi vo banka koja prethodno emitirala de-poziti na {teda~ite i sobranite sredstva

pod odredeni kriteriumi gi plasira kajstopanstvoto. Fakt e deka bankite ne gofinansiraat sekoj proekt. Tribinata e ka-ko zdravite profitabilni proekti daimaat pristap do bankarskite sredstva.Spored toa, celta na zdrav i efikasenfinansiski sistem ne e da finansira sekojproekt. Imame iskustvo od minatoto na go-lem broj propadnati investicii i pogre{-no plasirani sredstva na {teda~ite, zatoa{to bankite selektirale proekt koj e ne-profitabilen. Funkcijata na sekoja bankae da go selektira kreditno-zdraviot pro-ekt, odnosno kreditnosposobniot klient.Na toj na~in se sozdava i novododadenavrednost vo ekonomijata, se otvaraat novirabotni mesta i se generira ekonomskiotrast. I se razbira deka bankite, za razli-ka od nositelite na ekonomskata politika,koi toa go pravat od makroaspekt, nie gopravime za nas. So zdravi plasmani ostva-ruvame razlika pome|u kamatata {to ja na-platuvame od kreditite i kamatata koja ja

BANKITE SE BORAT ZA PROFIT,STOPANSTVENICITE

ZA POEFTIN KAPITAL

Stopanstvenicite i bankarite u{te edna{ gi pokaàasvoite sprotivni stavovi koga e vo pra{awe kreditirawe-to na firmite. Biznismenite smetaat deka se neza{titenii deka namesto za konkurentnost na proizvodite rabotat sa-mo da gi otplatuvaat visokite krediti, a bankarite se bra-nat so rizicite, odnosno so iskustvoto od golemite propad-nati investicii. Ova se ocenkite koi proizlegoa od debata-ta na tema: Pristap do kapitalot, predizvici i mo`nosti,na koja debatiraa stopanstvenicite, bankarite i eksperti-te. I na ovaa debata {to ja organiziraat Stopanskata komorana Makedonija (SKM) i Dnevnik obidot da se prezentiraatpotrebite na stopanstvoto za kapital i mo`nostite na ban-kite toa da go ispora~aat, ostanaa samo na izloùvawe naproblemite. Gledi{tata na monetarno-bankarskite eksper-ti od edna, i stopanstvenicite od druga strana za dostapnos-ta do kreditite i namaluvaweto na kamatite, berzNIK seobide da gi prezentira re~isi vo celost


otpla}ame na deponentite i ìveeme odkamatnata margina. I ona za {to navistinavredi vo takva situacija da se diskutira edali kamtnata margina vo Republika Ma-kedonija moè da bide poniska vo odnos naona {to e denes? Zna~i koi faktori vlija-at na kamatnite stapki? Prvo, kaàvmenivoto na doma{noto {tedewe i uslovitepod koi gra|anite bi {tedele, vtoro ma-kroekonomskata stabilnost i treto rizi-cite. Dokolku rizicite se tie povisoki,dotolku kamatnata margina e pogolema. Inormalno na kamatnata margina vlijae iefikasnosta na rabotewe na samata banka,a toa se tro{ocite na rabotewe na banka-ta. I ne site tro{oci bankite gi kontroli-raat. Najgolem tro{ok {to vo ovoj momentse apsorbira preku kamatnata margina sesostoi od tri elementi. Prviot, koj e regu-liran od odredeni regulatorni organinadvor od delovnite banki- provizija zaosiguruvawe na depoziti. Za ovaa stapkana zadolìtelna rezerva ne dobivame ni-kakov nadomest. Pri prose~na stapka nadepozitite koi gi pla}ame na klientite od6%, deset posto e zadolìtelna rezerva(koja iznesuva 0,6 %). Za denarskite za-dolìtelni depoziti dobivame nadomest,no za devizite, iako se plasiraat vostranstvo, ne dobivame nadomest. Vtoriotelement e provizijata za osiguruvawe na{tedni vlogovi na naselenieto, koja e0,7% i e edna od najvisokite vo svetot ( vodrugite zemji ne nadminuva 0,1 %). Zna~i,na kamatna stapka od 6%, ako platime za-dolìtelna rezerva od 10 %, a pla}ame iosiguruvawe od 0,7%, vedna{ na{iot tro-{ok e plus 1,3%. Zna~i na{iot tro{ok e7,3%. Potoa doa|ame do toa kolkava e ri-zi~nosta na ekonomskite subjekti na RMkako zemja. Republika Makedonija e rangi-rana vo BB plus, i zatoa se naplatuva so-odvetna premija za rizik. Taka i najdobri-ot ekonomski subjekt od Makedonija da sejavi na bilo koj privaten pazar na kapitalvo svetot, toj vedna{ dobiva na euroribo-rot plus 2% poeni. Osobeno sega koga nas-tana krizata na sekundarniot pazar nakrediti, kade premijata za rizik se zgole-muva. I normalno premija za kreditniotrizik i za devizniot rizik {to vo Repub-

lika Makedonija ima permanentno podob-ruvawe. Nefunkcionalnite plasmani od33% vo 2001 g. se namalija na 6,5 % vo 2007g. so toa {to na novoto portfolio na ban-kite vo Makedonija ne nadminuva pove}eod 2% i toa e na svetsko nivo. Zna~i, odaspekt na premija na kreditniot rizik ena svetsko nivo, ostanatoto e za tro{ocitena rabotewe na bankata i za profitot naakcionerite na bankata. Nezavisno {to voposlednite godini ima{e permanentno po-dobruvawe na profitabilnosta na bankar-skiot sektor. Zna~i vo tranzicionite eko-nomii sli~ni na na na{ata povratokot nakapitalot na bankite se dviì okolu 25%.Vo prethodnata godina na nivo na bankar-skiot sektor vo Makedonija be{e okolu16%. Zna~i marginata {to ja vgraduvaatbankite e poniska od soodvetnata vo tran-zicionite ekonomii.

Ratko Dimitrovski, Evropa 92 - Vistinskata sostojba vo stopanstvoto moème da javidime sekojdnevno, preku otvoraweto izatvoraweto na firmite vo Makedonija.Sekoja godina imame firmi, golemi i mali,koi sekojdnevno propa|aat. No, vo na{ataistorija retko propa|a banka zaradi lo{o-to rabotewe. Ima propa|awe na banki za-radi okrupnuvawe, kupuvawe, spojuvawe.Su{tinata e deka bankite kaj nas sekoga{imaat profit, sekoga{ rabotat pozitivno.Tie se za{titeni, dodeka nie kako stopan-stvenici, osobeno kako mali pretprijatija,vo nieden slu~aj ne sme za{titeni nitu odkonkurencijata nitu od onoj {to ni go izda-va kapitalot. Iako imame edna dràvna iedna me{ovita banka, a drugite site seprivatni banki, sepak site tie uìvaatza{tita vo na{iot sistem. Za malite, pa igolemite sistemi vo proizvodstvoto, takvaza{tita ne postoi. Vo registarot na zatvo-reni firmi site se od proizvodstvoto, ne-ma nitu edna od bankarstvo, ili osiguruva-we.

Mislam deka i novite brendovi koi{tovlegoa vo na{ata dràva, kako bankarskibrendovi, se vklopija vo onoj, slobodno }ego nare~am, bankarski monopol vo Repub-lika Makedonija i dràt visoka cena nakapitalot. Ne bi se sloìl deka cenata na

kapitalot e visoka samo zaradi toa {tosme mal pazar. Su{tinata e deka tie me|u-sebe rabotat i sorabotuvaat i site naporiprvenstveno da se simne cenata na kapi-talot se neuspe{ni. Nie kako korisnici nakapitalot, treba da znaeme dali }e rabo-time za bankite, dali }e rabotime za vra-botenite, onie {to se vo procesot na pro-izvodstvo, ili, pak, za krajnata cel - daostvarime profit i so nego da moème dainvestirame, da nastapime na pazarot. Nesme ramnopravni na pazarot. Bankite seza{titeni, za niv vaàt drugi pravila.

Kako stopanstvenik, ne moàm da sesloàm so brojkite {to gi kaà Bi{ev, za-toa {to nie poinaku gi ~uvstvuvame. Zna~i,ako kompanija se javi utre i pobara kredit,nema da dobie denarski kredit so 6,25procenti. Nie ìveeme vo dva sveta, dvesferi. Ednata e sferata na proizvodstvo-to, kade {to so vnesuvawe na surovini voproizvodstvoto se sozdava novosozdadenavrednost, a ovde vo bankarstvoto se vnesu-va kapital {to se oploduva. Na proizvod-stvoto mu treba kapital so {to poniskacena. Za toa se potrebni radikalni potezi,vo smisla na obezbeduvawe na konkurenci-ja od strana na bankarski ku}i koi }e seprilagodat kon cenata na kapitalot {to jaima na svetskiot pazar. Sega ni se nudatskapi krediti, koi nie sme prinudeni odtuka da gi zemame, oti nema od kade. Mis-lam deka i Zdruènieto na bankarite, ipogolemite banki, treba da prezemat ~eko-ri za da se namalat ne samo kamatnitestapki, tuku i drugite bankarski uslugi.Postojano ima prilivi na stranski kredi-ti, koi{to se so mnogu poniski kamati, kojae, i kade odi taa razlika koja{to ja napla-tuva na{ata banka, pome|u ona {to go dobi-vame kako dràva do ona {to se plasira nakrajniot korisnik, vo najgolem del, proiz-vodstvo. Tamu novosozdadenata vrednostse meri so 10,15, 20 procenti, a kamatatatreba da bide 12, 14 procenti, odnosno iz-leguva deka rabotime samo za ona {to nietreba da go platime kako kamata na banki-te.

Xevdet Hajredini - VV grup - - Kolku ska-piot kapital na bankite ja namaluva kon-kurentnosta na doma{inte proizvodi, nemapotreba da se elaborira.

Bankite kaj nas se konzervatizvni prvood nasledeniot mentalitet. Vtoro, od ne-dostig na razvien pazar na hartii od vred-nost, od nerazviena kultura i znaewe nagra|anite da se investira. Nemaat drug iz-lez i najsigurno im e tie pari {to gi imaatda gi stavat vo bankite. Zo{to kamatnitestapki na {tednite vlogovi, na depozititese tolku niski? Potoa premnogu se o~eku-va{e od vlezot na stranskite banki dekanasledenoto odnesuvawe, pa duri i od sta-riot sistem vo bankarstvoto vo Makedonijada bidat konzervatizvni. Na{ite banki semali banki vo sporedba so bankite vo sve-tot. Nie sme daleku od taa uloga na banki-te kako pottiknuva~i i kako faktori koi}e pridonesat da se smenat sostojbite vobankarskiot sistem kaj nas. Na primer voAmerika slu`benici na bankite odat poku}i. Sopstvenikot na ku}ata ili ima ili


nema pari. Ako ima, go podu~uvaat kadeda gi vloì. Ako nema, nie go u~ime kakoda dojde do pari na najlesen na~in. Ovabe{e vo Amerika pred 10 godini. Ova od-nesuvawe na bankite moè da se o~ekuvasamo vo razviena konkurencija. Nie smemnogu daleku od ovaa sostojba. No i dotoa ima pat da se stigne.

Kaj bankite vo Makedonija ima ednapremol~ena solidarnost da se odnesu-vaat taka, bez za toa oficijalno da sedogovorat. Kaj nas seu{te firmite mo-lat za kredit za razlika od svetskitedvièwa kade bankite molat da kredi-tiraat.

Trajko Slaveski - minister za finansii- Pristapot do kapitalot zavisi od po-ve}e faktori - od logisti~ki faktori,od postavenosta na bankarskiot sistem,mreàta na banki i filijali, infor-maciite so koi {to raspolagaat subjektite,klientite i tn. Ottuka se vestite dekaprvoklasni banki, koi bile xinovi, moèda se najdat vo situacija da moraat da ot-pi{at ogromni iznosi.

Ovie debati moèa da se vodat i pred{est meseci, i pred edna godina, i preddve. Ovaa e ve~na tenzija pome|u korisni-cite na krediti i davatelite na tie uslu-gi. ]e kaàm ne{to za toa kako se obidu-vavme kako Vlada i Ministerstvo za fi-nansii vo 2007 godina, vo sorabotka so mo-netarnata vlast da pridoneseme za nama-luvawe na cenata na kapitalot, onolkukolku {to e toa mo`no, bez da se naru{iprincipot na zdravo rabotewe, profita-bilnost, i na poedine~nite banki i na ban-karskiot sektor kako celina. I ednoto idrugoto e bitno. Bitno e zdravjeto na seko-ja poedine~na banka vo Makedonija, zatoa{to banka ne e pretprijatie i bitno ezdravjeto na celokupniot finansiski sis-tem. Zna~i, toa {to be{e na relacija pret-stavnik na banka - pretstavnik na pret-prijatie ne e ne{to novo. Ovde }e trebamalku da se osvrneme i na predizvicite,bidej}i ne{to se slu~i vo me|uvreme. Ime-no, od letoska svetot e zafaten so raste~-ki ceni na hranata, {to pridonesoa do iz-vesni tenzii, koi se reflektiraat i na po-rastot na tro{ocite na ìvot ili na stap-kata na inflacija. Toa e slu~aj i kaj nas.Bitno e da se bara odgovor kako ovie novitendencii moè da se odrazat na cenata nakapitalot, na pristapot do kreditite i tn,i koi se mo`nostite. Sega tuka najpovikanise centralnata banka NBRM i Vladata, adrugite pra{awa ostanuvaat.

Za kamatnite stapki. Minatata godinanajverojatno i do javnosta dopre edna ten-zija koja{to ja imavme so Narodna banka odaspekt na politikite. Imeno, cenej}i gisekako celite na institucijata NBRM, kojae soo~ena so potreba od sterilizacija navi{ok na likvidnost. Bankata vo 2007 go-dina otkupi nad 300 milioni evra pove}estranski sredstva za pla}awe otkolku {tobe{e proda`bata. Toa go napravi so pu{-tawe vo promet na denari. Ako site denariostanat vo optek, toga{ e lo{o, }e ima in-flatorni tendencii. Centralnata bankabe{e prinudena dobar del od toa {to be{eemitirano da gi povle~e. No, relativno

visokite kamatni stapki na blagajni~kitezapisi, na krajot na 2006 i po~etokot na2007 godina, nam ni bea signal deka moè-bi eden drug vid na kapital, preku bankitepred se doa|a vo RM, koj nema cel da bideinvestiran ili plasiran vo stopanstvoto,tuku e tuka za zarabotuva~ka, {to se ogle-da vo slednoto - sega toa ne e slu~aj-, novo prvata polovina od minatata godina be-{e mo`no nekoi od makedonskite banki,preku svoite majki-banki, da donesat pa-ri~en kapital vo dràvava po cena od 3,5do 4 % i tuka da go plasiraat vo blagajni~-ki zapisi po stapka od 6%. Nekoi finan-siski institucii so investirawe, vo na-vodnici, ili parkirawe na tie sredstva voblagajni~ki zapisi, dobro zarabotija i nanekoj na~in, nekoi drugi rizici, nekoi dru-gi tro{oci, dobro gi pokrija. Ministerst-voto za finansii, kako partner na Narodnabanka, zatoa {to i nie izdavavme, ne samodràvni zapisi i hartii od vrednost, tukui dràvni zapisi za monetarni celi, nas-tojuvavme so mehanizmite na aukciite taacena da se simne. I mislam deka cenatabe{e prili~no simnata. Imavme edna auk-cija kade {to prodadovme dràvni hartiiod vrednost, trimese~ni obvrznici so ka-matna stapka od 3,5 %. Zna~i, sepak imanekoi imateli na sredstva koi{to se za-dovolni od tie kamatni stapki.

Novina e rastot, odnosno promenata nametodologijata na plasirawe na sredstva-ta na blagajni~kite zapisi na NBRM prekuaukciite, so toa {to se odi na iznos so ed-na definirana kamatna stapka, koja sega e5,25 otsto. Verojatno toj mehanizam vo id-nina }e stanuva posofisticiran. NBRMima i drugi instrumenti so koi {to moè

da gi izvr{uva svoite aktivnosti za da jaostvaruva svojata cel. Sepak toa e stabil-nosta na cenite i devizniot kurs. Bitna etuka edna druga poraka. Za da nema o~eku-vawa, vo tekot na 2008 godina jas ve uveru-vam deka NBRM i Ministerstvoto za fi-nansii se uvereni deka ovie {okovi }e seakomodiraat i }e nema nikakva potreba odpromena na paritetot na devizniot kurs.Ona {to e denes odnos na denarot spremaevroto, }e bide i na 31.12.2008. Bi bilonesre}no i lo{o ako nekooi subjekti, biloda se {teda~i, bilo da se investitori, za-po~nat da gradat nekakvi o~ekuvawa koi{to }e bidat sprotivni od realnosta.

Dimitar Bogov, viceguverner na Narodnabanka na RM - Stabilnosta na cenite e os-novnata funkcija na Narodna banka. I os-novniot instrument preku koj se odi e sta-bilnosta na devizniot kurs, taka {to mo-ème da kaème deka stabilnosta na ceni-te i stabilnosta na kursot ne doa|aat vopra{awe i tuka nema dilemi. Tuka go de-lime stavot so Ministerstvoto za finan-sii. Vo minatata godina dojde do zna~itel-no namaluvawe na kamatnite stapki. Vonoemvri kamatnata stapka na blagajni~ki-te zapisi se namali na 4,51 procent, {tobe{e dosta nisko nivo i verojatno toa ne-ma{e da pretstavuva nekoj pogolem prob-lem ako vo isto vreme ne dojde{e do ednanesre}na kombinacija od nekolku faktorikoi seto toa go napravija ve}e neodr`livo.Imeno, zaradi kreditnata kriza koja seslu~i minatata godina, vo noemvri i de-kemvri me|ubankarskata kamatna stapka name|unarodnite finansiski pazari, za evrodostigna 4,9 procenti, {to ve}e be{e da-leku nad onaa kamatna stapka na blagaj-ni~kite zapisi {to ja imavme nie vo toj pe-riod. Istovremeno, se pogodija nekolku ne-sre}ni okolnosti okolu zgolemuvawe nanestabilnosta vo celiot region. Tretiotfaktor, koj{to nekade u{te od septemvrizapo~na, e globalniot fenomen na zgole-mena inflacija zaradi povisoki ceni nahranata. Kombinacijata od site ovie fak-tori sozdade poinakva situacija- nasele-nieto zapo~na da se vozdrùva od proda`-ba na devizi na menuva~kiot pazar. Istotaka, i bankite zapo~naa malku pove}e dase koncentriraat na ~uvawe na parite vodevizi, {to e i normalno vo takvi okol-nosti. Seto ova vlijae{e na devizniot pa-

Ne moè da se o~ekuva Vladata davlijae na bankite. Desetina dvaeset mi-lioni evra se vrtat sega, od ona {to viego spomnavte, kako linii. Dali se od GTZ,ili od EBRD. Tie i takvi sredstva vo imena vladata se staveni na raspolagawe naMBPR ili na komercijalnite banki. Vosporedba so vkupniot krediten potenci-jal so koj {to raspolagaat bankite vomomentov, tie se samo kapka vo more imislam deka ne postoi nikakva mo`nostili o~ekuvawe Vladata direktno, sonekoi pritisoci, da vlijae na bankite dagi opredeluvaat svoite kamatni stapki.Kako {to vie ne bi o~ekuvale nekoj odstrana na vladata da dojde i da vi kaèda gi namalite cenite na va{iteproizvodi.


zar da se namali ponudata. Nie gi imamesite podatoci, gi sledime od razni aspek-ti. Devizite se tuka, vo Makedonija. Rabo-tata e {to preferencijata na naselenieto,na bankite, se svrte od denari kon devizi.Ako prethodno imavme period od dve godi-ni, vo koi {to preferencijata be{e konzgolemeno denarsko {tedewe, sega toa senamali. Seu{te denarsko {tedewe rastepobrzo od deviznoto, me|utoa ima malo ko-lebawe. Ve}e po~nuvaat da se menuvaat tiestapki. Toa inicira{e deka NBRM treba dareagira. Od noemvri do krajot na januarikamatnata stapka na blagajni~kite zapisise zgolemi od 4,51 na 5,09 procenti. Pret-hodno ima{e reakcija. Ne deka Narodnabanka prethodno ne reagira{e, no toa be{eponeosetno, so redovnite aktivnosti. Isega re{ivme deka treba pojasno da se sig-nalizira porakata i pozicijata na NBRM,taka da se premina kon tender so kamatnistapki. So toa moè da kaème deka voperiod od tri meseci nie imavme zgolemu-vawe na kamatna stapka za nekade 0,75procentni poeni, {to e zna~itelen porastso koj NBRM reagirala soodvetno na situ-acijata i e re{ena da opstoi na osnovnatacel za stabilnost za cenite.

Ima diskusii deka inflacijata e viso-ka. Da, taa e povisoka od onaa {to sme vo-obi~aeno naviknati. No, povisoka e nase-kade vo svetot. Vo evro-zonata inflacija-ta e 3,2 %. Ako znaeme deka targetot e 2%,toa e zna~itelno nadminuvawe na targetot.Vo SAD e pove}e od 4 %, vo Centralna iJugoisto~na Evropa inflacijata dostignarazmeri koi{to ne se zabeleàni vo pos-lednite deset godini. Vo balti~kite zemjinadmina deset procenti, Bugarija isto enad deset otsto, Slovenija 6 procenti....Zaedni~ka e konstatacijata na bankariteod site ovie zemji, deka od prviot bran nacenite {to be{e predizvikano od hranata,nikoj ne moè{e da se odbrani. No, ona na{to site se fokusiraat e da se spre~i vto-riot bran, odnosno sekundarnite efekti -razvivawe na inflacioni o~ekuvawa. Itoa e ona {to i NBRM e fikusirana da gopostigne. Zna~i, inflacionite o~ekuvawamora da se eliminiraat. Toa zna~i da seupati jasna poraka deka cenite ostanuvaatstabilni. Ova {to e so hranata, o~ekuva-wata na site centralni banki vo nivniteproekcii se deka }e dojde do stabilizira-we na cenite na hranata na svetsko nivo iso toa so posledniot kvartal od ovaa godi-na, }e dojde do namaluvawe na inflacija-ta, a deka inflacionite o~ekuvawa us-pe{no }e se eliminiraat so merkite namonetarnata politika, taka da za 2009 go-dina site centralni banki, vklu~uvaj}i ja iEvropskata centralna banka, ve}e o~eku-vaat da se vratat na nivo na targetiranitestapki na inflacija. Ne{to sli~no o~eku-vame i vo Makeodnija i so merkite na mo-netarnata politika. Ako se ostvarat prog-nozite na vode~kite svetki institucii,deka cenite }e se stabiliziraat, tuka nebi trebalo da ima nekoj pogolem problam.

Vo prilog ni odi {to i me|ubankarska-ta kamatna stapka se namali zna~itelno pointervenciite na Evropskata centralnabanka i Amerikanskiot sistem na fede-ralni rezervi, taka {to od 4,9 kolku {to

iznesuva{e vo dekemvri, ve}e e spu{tenana 4,3 procenti, taka {to i toj negativendisparitet {to go imavme pome|u kamatna-ta stapka na blagajni~kite zapisi i kamat-nata stapka na euroriborot, koj{to istotaka negativno vlijae{e, odnosno im dava-{e mo}nost na bankite pove}e da se naso-~at kon ~uvawe na devizna aktiva, sega itoa e ve}e izbegnato so toa {to povtorno evospostaven toj paritet vo korist na de-narskata kamatna stapka na blagajni~kizapisi na Narodnata banka.

Qup~o Stojkovski - Bujoto - Mislam dekaedna{ vo dràvava treba da se izmerikolkav e procentot na sivata ekonomija,odnosno da se donesat merki istata da sesuzbie. Osven toa {to bankite ne se kakorazvojna komponenta vo smisla da davaatkrediti na pravni lica, te{ko doa|ame dokrediti. Tie se te{ko dostapni od pove}easpekti. Ako e dostapen, }e bide na kus rokili so visoka kamata. Kreditite se davaatna zdravi, sigurni firmi. Na dobri pro-grami, vo princip, ne se davaat krediti,zatoa {to tie se nesigurni. Nikoj ne moèda garantira deka }e ima uspeh. Sekoj raz-voj e pretpostavka za razvoj. Ne moè nikojda dade cvrsta garancija deka toa mora dabide. Pazar e, moè da vleze stoka od bilokade i da padne proektot. Imam mnogu lu|ekoi ~esno pravat proekti,sakaat da gi rea-liziraat i normalno deka o~ekuvaat ban-kite da gi kreditiraat. Ne znam nikade vosvetot deka od li~na za{teda nekoj se raz-vil. Osven {to ovde{nite banki ne se pri-jatelski nastroeni kon stopanstvoto, ima-at eden nov proizvod - potro{uva~ki kre-diti, koi {to edno vreme po~naa namenskida gi davaat, a sega na naselenieto mu gidavaat nenamenski, kako ke{ vo raka. Po-rano be{e do iljada evra, a sega e i prekuiljada evra. So toa se generira razvojot nasivata ekonomija. Namesto da dade namen-ski, so {to parite od bankata bi se prefr-lile tamu kade {to gra|aninot ima namerane{to da kupi, na smetka na davatelot nastoki ili uslugi, na toj na~in vo golemamera }e se ograni~i sivata ekonomija, tienaj~esto zavr{uvaat so kupuvawe na stokikoi ne soodvetstvuvaat so zakonskite aktiza proda`ba. Ottamu, mislam deka trebada se prezemat nekoi merki na ovoj del,eve da se vidi kako vlijae bankarstvotovrz sivata ekonomija.

Marjan Jovanovski - Zlatna raka - Ne sesoglasuvam deka bankarskiot sistem nedeluva na razvojot na stopanstvoto vo dr-àvata. Deluva i toa apsolutno mnogu.Spored moi procenki od praktikata, neka-de 33 otsto bi rekol deka e vlijanieto nafinansiskiot sektor na razvojot na sto-panstvoto. Kolku i da razgovarame vaka sobankite, nema cel, bidej}i tie go kaùvaatnivnoto, nie na{eto. Vladata e taa {to bitrebalo da deluva za namaluvawe na kama-tite, na pove}e na~ini. Prvo, bankite, nakoi{to Vladata im gi dodeluva stranskitesredstva da gi raspredeluvaat, gi bloki-raat. Gi ubeduvaat stranskite donatori iinvestitori deka vo Makedonija nema kva-litetno obezbeduvawe. Do stranskite li-nii ne moè da se dojde, ubedeni se dekanemame dovolno kvalitetno obezbeduvawe,a nivnite pari moè da ni gi dadat, zatoa{to toga{ odgovara toa obezbeduvawe.Zna~i, se blokiraat stranskite kreditikoi {to imaat eftini kamatni stapki, a seplasiraat od na{ite banki. Toa bi trebaloVladata da go regulira.

Okolu obezbeduvaweto, smetam dekaVladata e taa koja{to treba da donesekvaliteni zakoni i da bide sposobna da gisproveduva. Nie vo dràvava imame samopromena na zakoni, na pravilata na igra,koi {to nikoj ne gi po~ituva i nikoj ne gikontrolira. Ako zakonite gi menuvame se-koi ~etiri godini, a ne se sproveduvaat, negledam na koj na~in }e go kreneme brendotna na{ata dràva. Za jas mojot proizvod dago prodavam vo stranstvo, treba da imamkvalitet. Treba da imam brend li~en, nafirmata i na dràvata. Za brendot na dr-àvata odgovorna e vladata. Taa treba davodi smetka za nas kako stopanstvenici ikako gra|ani. Na toj na~in }e padne i kama-tata. So konkurencijata i so sigurnosta vodràvata i vo toa {to taa go raboti. Ne-produktivno e sega da zboruvame so banki-te. Tie se somnevam deka sami po sebe }e gisimnat kamatite, ako nemaat nekakov pri-tisok od vladata so odredeni zakoni iliako samata konkurencija ne go napravi toa.Vo posledno vreme, se slu~uva nekakvakonkurencija. Jas li~no igraj}i pome|u tribanki, uspeav kamatata da ja simnam za triotsto. Zna~i, samo konkurencijata e taa{to }e dovede do simnuvawe na kamatite.

V.M.



1. VLADATA ZABRANI NO]NA PRODA@BA NA ALKOHOLNI PIJALACI (****)2. POR[E PREKU SVOJA FIRMA NUDI VOZILA NA LIZING VO MAKEDONIJA (****)

29.02.2008 g. PETOK


- Centralnata banka ima dovolno deviznirezervi koi garantiraat deka devizniot kurs}e bide stabilen, e soop{tenieto od Sovetotna Narodna banka (NBM), {to go prenesuvaatsite dnevni vesnici. Spored Sovetot na NBMza visokata inflacija glavno pridonesuvaatpovisokite ceni na ishranata i deka taa e 3,2otsto, ako vo presmetkata ne vlezat prehran-benite proizvodi. Inaku, NBM seopfatno gisledi i analizira dvièwata vo ekonomijatai vo zavisnost od natamo{niot tek na cenite idvièwata na finansiskite pazari, pokrajve}e prezemenite merki, dokolku e potrebno,}e prezeme i dopolnitelni, zaradi stabili-zirawe na inflaciskite o~ekuvawa.

Ve~er ja prenesuva izjavata na premierotGruevski deka vo Makedonija vo prvite dvameseca od godinata vlegle nad 90 milioni ev-ra stranski investicii. Vakvata ocenka ja so-op{ti kako odgovor na pra{awe na opozicija-ta za toa kakva e ulogata na ministerot zastranski investicii Gligor Ta{kovi} i zo{tonikoga{ go nema na prateni~ki pra{awa, pri-toa nabrojuvaj}i gi konkretnite kupo-proda`-ni zdelki koi gi donesoa ovie pari.

Re~isi site dnevni mediumi prenesuvaatdeka Vladata odobri dopolnitelen uvoz naelektri~na energija od okolu 300 gigavat-~a-sa. Pri~inata za dopolnitelniot uvoz e ni-skiot vodostoj vo akumulaciite, {to ne doz-

voluva nivna upotreba za proizvodstvo nastruja, soglasno so energetskiot bilans, in-formira vladiniot portparol Ivica Bocev-ski. Uvozot }e go izvr{i MEPSO so javna pos-tapka. Mese~nata dinamika za nabavkata nastruja }e bide pretstavena vo tenderot, asredstvata za uvoz MEPSO ve}e gi ima obez-bedeno vo koordinacija so Vladata. SporedBocevski, Vladata ja donela odlukata popredlog na Ministerstvoto za ekonomija, koeprethodno imalo konsultacii so site kompa-nii od energetskiot sektor za koli~inata {toe potrebna da se uveze.

Bocevski odgovori deka nikoj nema daprezeme odgovornost za interventniot uvoz,bidej}i nikoj ne moè da gi kontrolira vre-meto i klimatskite promeni koi se osnovnatapri~ina za noviot uvoz.

Pod mototo -Se od edna raka, brend, fi-nansirawe, osiguruvawe i odrùvawe vozilona makedonskiot avtomobilski pazar startuvaPor{e lizing. Vesnicite prenesuvaat dekaPor{e -lizing vo idnina na gra|anite i napravnite lica }e im nudi najdobri uslovi nafinansirawe, odnosno }e ovozmoì sekoj odbrendovite na grupacijata Por{e Makedonija(Folksvagen, [koda, Audi, Folksvagen - ko-mercijalna programa), da bidat vo sklad sopotrebite i èlbite na kupuva~ite i klien-tite.

Dene{nite vesnici premesuvaat u{te ed-na zatezna merka na Vladata. Taa gi stega tr-govcite so alkohol. Proda`bata na alkohol nalica pomladi od 18 godini, kako i negovataproda`ba na benzinskite stanici, zelenitepazari i na kioscite, }e se kaznuvana so pre-kr{o~ni i so drug vid sankcii.Toa, me|u dru-goto, e predvideno vo izmenite na Zakonot zatrgovija {to v~era gi lrezentira vladiniotportparol Ivica Bocevski.- Se voveduva sis-tem za izdavawe licenci na trgovcite koi }evr{at proda`ba na alkoholni pijalaci vo ma-loproda`nite objekti, a voedno se zabranuvaproda`bata na alkoholnite pijalaci na ben-zinskite stanici, zelenite pazari i na kios-cite.

Vo Utrinski }e pro~itate deka prerabot-kite od vino, vklu~itelno i rakijata ne smeatda sodràt uvozna surovina za tie da se dek-lariraat kako makedonski proizvodi. Ova esodràno vo Dogovorot za stabilizacija iasocijacija potpi{an so EU, vo delot kade {tose tretira potekloto na stokite Toa zna~i de-ka za da se za{titi geografskoto poteklo navinoto, potrebno e najgolem procent od vino-to da bide od eden lozarski region.

Na Makedonska berza bez dramati~ni tr-guvawa, prometot prose~en, prenesuva Biznis.

DNEVNIKs.1 PEKARITE MESAT CENA OD 30 DENARI ZA LEB s.5 PEKARITE MESAT CENA OD 30 DENARI ZA LEBs.9 MBI 28.02.2008s.9 VLADATA ZABRANI NO]NA PRODA@BA NA ALKOHOLNI

PIJALACIs.9 PO^NA DA RABOTI POR[E LIZINGs.9 MAKEDONSKI PO[TI SO DVOJNO POMALA ZAGUBAs.11 SEKNUVAAT IZVORITE NA STRUJA ZA MAKEDONIJA

BIZNISs. 1 INTERVENTEN UVOZ NA 300 GIGAVAT-ÂSOVI ELEKT-

RI^NA ENERGIJAs.2 ALKOHOL ]E SE PRODAVA SAMO DEWE s.2 INTERVENTEN UVOZ NA 300 GIGAVAT-ÂSOVI ELEKT-

RI^NA ENERGIJAs.5 POR[E LIZING STARTUVA NA MAKEDONSKIOT PAZARs.10 BEZ DRAMATI^NO TRGUVAWE - PROMETOT PROSEÊNs.12 MBI 28.02.2008s.12 MBI-10 NAMALEN ZA 65,34 INDEKSNI POENIs.12 TRGUVAWE OD 28,6 MILIONI DENARI PREKU 168

TRANSAKCIIUTRINSKI VESNIK

s.8 MAKEDONSKATA RAKIJA NE SMEE DA SODR@I UVOZNASUROVINA

s.8 SE ZABRANUVA PRODA@BA NA ALKOHOL VO KIOSCI,BENZINSKI, ZELENI PAZARI...

s.8 VLADATA MU DOZVOLI NA MEPSO DA UVEZE 300 GIGA-VAT-ÂSA ELEKTRI^NA ENERGIJA

s.8 MBI 28.02.2008s.9 AKO SE POTREBNI, NBM NAJAVUVA I NOVI MERKI PRO-

TIV INFLACIJATAs.9 BIZNISMENITE SE @ALAT NA VISOKITE KAMATI,

BANKARITE VELAT RABOTIME ZA PROFITs.9 POR[E PREKU SVOJA FIRMA NUDI VOZILA NA LIZING

VO MAKEDONIJAs.13 PO^NA SUDSKIOT PROCES ZA DANO^NOTO ZATAJUVA-

WE VO EMO - OHRID

VEÊRs.1 CKB STANA GAZDA NA SILEKS BANKAs.5 NAD 90 MILIONI EVRA INVESTICII s.6 MEPSO ]E PRENESE STRUJA ZA 30 MILIONI EVRAs.6 PRODADENI 2.100 VOZILA NA POR[E MAKEDONIJAs.7 CKB STANA GAZDA NA SILEKS BAIKAs.7 ]E SE OTKUPAT PAZARNITE VI[OCI NA SVINSKO ME-

SOs.7 TIKVE[ NE E EDINSTVEN UVOZNIK NA NALIVNO VINO

VREMEs.7 DOLGOT KON OKTA ]E JA ZAPRE ISPORAKATA NA MAZUTs.7 VINARSKITE VIZBI MO@E DA OSTANAT SO KUSI RA-

KAVIs.7 VLADATA DOZVOLI DOPOLNITELEN UVOZ NA STRUJAs.7 NEMA KUPUVAWE ALKOHOL NO]E

VESTs.3 DEVIZNITE REZERVI NADMINAA 1,5 MILIJARDI EVRAs.7 OTKAZI ZA SKINATI PET VRE]I SO CEMENT s.11 AMERIKANSKATA BANKA PAK ]E GI SPU[TA KAMATITE

NOVA MAKEDONIJAs. 1 ALKOHOL SAMO VO LICENCIRANI PRODAVNICIs.3 ALKOHOL SAMO VO LICENCIRANI PRODAVNICIs.6 FOLKSVAGEN, AUDI ILI [KODA NA RATI DO 6 GODINIs.6 SVEÊNO OTVORENA EKSPOZITURA NA PROKREDIT

BANKAs.6 STOPANSTVENICITE SAKAAT DA RABOTAT ZA SEBE, A

NE ZA BANKATAs.6 PRIHODITE NA MOBILKOM AVSTRIJA ZGOLEMENI ZA

4,6 OTSTOs.6 RAST NA DOBIVKATA OD 29 OTSTO

[PICs. 5 NB SMIRUVA-EVROTO ]E MIRUVAs.5 VLADATA GI STEGA TRGOVCITE SO ALKOHOL s.5 VLADATA GI STEGA TRGOVCITE SO ALKOHOL


1. NAFTATA JA DOSTIGNA ISTORISKI NAJVISOKATA CENA (****)2. AERODROMITE SE DAVAAT NA DVAESETGODI[NA KONCESIJA (***)

01.03..2008 g. SABOTA

Vo dene{nite vesnici, najaktuelna te-mata za izdavawe na makedonskite aerodro-mi pod koncesija. Ve~er pi{uva, za moder-nizirawe na aerodromite Apeksandar Veli-ki vo Skopje i na Sveti Apostol Pavle voOhrid i za izgradba na kargo aerodrom vo[tip se planirani 200 milioni evra. Zarealizacija na ovoj proekt, Ministerstvotoza transport vo doma{ni pe~ateni mediumivo Financial Times i The Economist v~era ob-javi oglas za zainteresiranost od strana nadoma{ni i stranski kompanii ili konzorci-umi koi }e sakaat da investiraat vo dvataaerodromi za da se podobri nivnata infra-struktura, a ko|a }e ovozmoì ~etirikratnozgolemuvawe na kapacitetot na aviosoobra-}ajot.

Vladata planira {tipskiot aerodrom dabide glaven aerodrom vo Makedonija. Noviotkargo aerodrom vo po~etokot }e funkcioni-ra kako alternativen aerodrom za potrebitena civilnata avijacija. Koj }e go gradi, }e seznae vo juli ili vo avgust, koga }e zavr{iizborot na najpovolen ponuduva~ za investi-tor i koncesioner, doznave Vest.

Na svetskata berza, cenata na berzata gosobori istoriskiot od 102,53 dolari od 1980godina, za podocna da opadne na 102,55 dola-ri i postigna nov: nad 103 dolari za barel.Ova sleduva otkako vo Ekvador be{e zat-voren klu~niot naftovod za izvoz na toj

energens, a na golemata instalacija za pri-roden gas vo Evropa izbi poàr. Porastot nacenata na naftata e rezultat na golematapobaruva~ka, no i na postojanoto oslabuvawena dolarot, pi{uva Utrinski vesnik. Noviotrekord e postignat pred pretstojniot sos-tanok na Organizacijata na zemji izvozni~kina nafta (OPEK), koj {to }e se odrì sled-nata sedmica vo Viena, dodava Nova Make-donija.

Nasproti svetskiot deficit na nafta,Vladata e definitivno zainteresirana dase istraì dali ima surova nafta i priro-den gas vo zemjava, isto kako {to postoi in-teres za istraùvawe na rezervite na jaglen,uranium i sli~no. Dokolku se dokaè dekaMakedonija ima nafta i gas {to bi moèleda se eksploatiraat, dràvata e zaintere-sirana za takvo ne{to i toa bi se stavilopod strog dràven reìm. Se razgleduval iproektot za transbalkanskiot naftovodAMBO.

Vo Vreme, moè da se pro~ita za zabra-nata za proda`ba na alkohol no}e. Sekojaprodavnica vo zemjava {to }e saka da proda-va alkoholni pijalaci, }e treba da nabaviposebna dozvola za toa, a alkohol }e smee dase prodava edinstveno vo periodot od 6 ~a-sot nautro do 19 ~asot nave~er. Zabranata zaproda`ba na alkohol po 19 ~asot nema da janamali upotrebata, no }e gi zgolemi tro{o-

cite na gra|anite. Pomladite velat dekavladinata odluka }e gi natera pove}e da iz-leguvaat vo kafuliwa i vo diskoteki, kade{to cenata na alkoholnite pijalaci e viso-ka, namesto da se druàt vo parkovite ili vodoma{ni uslovi, pi{uva Dnevnik.

I pokraj najavite, cenata na lebot nemada se namali. P~enicata, koja e vo sopstve-nost na Biroto za stokovni rezervi, a koja }ebide ponudena na proda`ba po pat na javnonaddavawe, nema da ja namali cenata na le-bot, pi{uvaat dene{nite vesnici. Cenata iograni~uvaweto na koli~inite za kupuvaweod strana na ponuduva~ite, spored niv, nenudi prostor za po~ituvawe na dogovorenotoso Vladata, odnosno namaluvawe na cenatana pekarskite proizvodi, kako obid da sezakrpi ìvotniot standard na gra|anite.

Kompanii od Oman se zainteresirani daja koristat Makedonija kako baza za sklopu-vawe, izrabotka i za proda`ba na nivni pro-izvodi vo Evropa. Dnevnik doznava deka mi-nisterot za stranski investicii GligorTa{kovi}, se sretnal so ministrite za naci-onalna ekonomija, trgovija i industrija i zaturizam na Oman. Bilo razgovarano i za vo-veduvawe avionska linija Muskat - Skopjeod Oman erlajns.


DNEVNIKs.7 MBI 01.03.2008s.7 NA ALKOHOLOT NEMA DA MU SE STEMNI OD ZABRANA-

TAs.7 FIRMI OD OMAN SAKAAT DA RABOTAT VO MAKEDONI-

JAs.11 ISTORISKI NAJVISOKA CENA NA NAFTATA

UTRINSKI VESNIKs.1 NEMA RE[ENIE ZA PONISKA CENA NA LEBOTs.5 AERODROMITE SE DAVAAT NA DVAESETGODI[NA KON-

CESIJAs.6 ]E SE ISTRA@UVA DALI IMA NAFTA KAJ NASs.6 TOPILNICA SE U[TE NEMA MNOZINSKI DOVERITELs.6 PROKREDIT BANKA OTVORI EKSPOZITURA VO KRIVA

PALANKAs.7 VLADATA ]E GO PU[TI TEC NEGOTINO, NO NE ZNAE

KOLKU ]E JA ÎNI MAZUTOTs.7 PÊNICATA OD STOKOVNITE REZERVI NEMA DA JA

NAMALI CENATA NA LEBOTs.7 MBI 29.02.2008s.9 CENATA NA NAFTATA GO SOBORI ISTORISKIOT REKO-

RDs.9 NADVORE[NIOT DOLGOROÊN DOLG TE@I 1,74 MILI-

JARDI EVRA

VEÊRs. 6 SE BARAAT KONCESIONERI ZA AERODROMITE

s.6 VO BULA 48 MIL. DENARIs.6 ]E OSNOVA DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FONDOVI

VREMEs.1 PROHIBICIJA NA MAKEDONSKI NAÎNs.6 BANKARITE ZAOSTANUVAAT ZAD KOLEGITE OD REGIONOTs.7 PROHIBICIJA NA MAKEDONSKI NAÎN

VESTs.7 NOVIOT [TIPSKI AERODROM ]E SE GRADI KAKO

GLAVEN

NOVA MAKEDONIJAs. 1 SE BARAAT DOPOLNITELNI 300 GIGAVAT ÂSAs.5 SE BARAAT DOPOLNITELNI 300 GIGAVAT ÂSAs.5 NAFTATA JA DOSTIGNA ISTORISKI NAJVISOKATA

CENAs.6 ME\UNARODEN TENDER ZA STOPANISUVAWE SO

MAKEDONSKITE AERODROMIs.6 DEVIZNITE REZERVI NAD 1,5 MILIJARDI EVRAs.6 EVN DO KRAJOT NA LETOTO ]E JA KUPI ALBANSKATA

ELEKTRODISTRIBUCIJAs.6 NLB GRUPACIJATA JA ZGOLEMI DOBIVKATA ZA 51

OTSTOs.7 NOVA EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA


GLOBUSs.30 HIPOTEKARNATA KRIZA JA ZAGROZUVA I MAKEDONIJAPROCENI Svetski analiti~ari ja vbrojuvaat Makedonija me|u zagrozeni-

te od globalnata kreditna kriza, na{ite eksperti, pak, tvrdat deka vakviizolirani kakvi {to sme, moè samo da imame polza od nea

Makedonija e na 48. mesto na listata od 50 pazari vo razvoj {to najmnogu }e japo~uvstvuvaat svetskata kreditna kriza, ocenile ekspertite od Oxford Analytice iod konsultantskata kompanija Aon vo Indeksot na globalnata kreditna kriza za2008 godina. .

s.33 TREBA EFIKASNO DA GI RELATIVIZIRAME NEGATIVNITE EFEKTIKako go komentirate rangiraweto na Makedonija na 48 mesto vo Indeksot na

Oxford Analytice?Indeksot go meri stepenot na izloènost na novite raste~ki pazari na me|u-

narodni finansiski problemi i se bazira na {est indikatori, grupirani vo dvegrupi.

s.35 VO MAKEDONIJA NE SE PROSTUVA USPEH! Resursite samo vo Strumica ima slobodni 6.000 hektari kvalitetno slobod-

no zamjodelsko zemju{te na koe i zlatni {ipki }e rastat, ako se poseat...

KAPITALS.10 SLOVENE^KIOT TU[ INVESTIRA 90 MILIONI EVRA VO MAKEDO-

NIJAPrvite dva supermarketi na slovene~kata biznis kompanija Tu{ }e bidat ot-

voreni vo slednite dva meseci vo [tip i Kumanovo.S.10 AMERIKANSKA KORPORACIJA ZAINTERESIRANA ZA SUVENIR Korporacija od nekolku amerikanski kompanii od voenata industrija saka da

ja kupi fabrikata od Samokov. Ovaa korporacija ve}e dostavila i pismo na name-ra do vicepremierot Zoran Stavrevski vo koe stoel i dokument od vladata naSAD deka se odobruva investicijata.

S.10 AVSTRISKI HABASIT OTVORI PRETSTAVNI[TVO VO SKOPJE Avstriskata kompanija Hobasit, proizvoditel na industriski kai{i, nedela-

va otvori pretstavni{tvo vo Skopje.S.10 XEJSON MIKO DIREKTOR NA MINEKO SKOPJEMineko AG, me|unarodna kompanija od oblasta na oboenata metalurgija so se-

di{te vo [vajcarija otvori firma vo Skopje.S.10 NOV HEX FOND NA MAKEDONSKATA BERZA - BETA INVEST KAPITAL Beto Invest Kapital ili skrateno BIK e imeto na noviot privaten fond koj

deneska e zaveden vo registarot na privatni fondovi vo Komisijata za hartii odvrednost.

S.11 BULGARGAZ ]E GRADI GASNI CENTRALI VO MAKEDONIJA Bugarskata gasna kompanija Bulgargaz holding }e u~estvuva vo izgradbata na

gasnite centrali vo Skopje, a nivnoto u~estvo najverojatno }e bide 20% izjaviglavniot izvr{en direktor na kompanijata Qubomir Den~ev.

S.11 AMERIKANSKA KORPORACIJA ZAINTERESIRANA ZA SUVENIRKorporacija od nekolku amerikanski kompanii od voenata industrija saka da

ja kupi fabrikata od Samokov. S.31 ALKALOID OTVORA INSTITUT ZA RAZVOJ I KONTROLA NA KVALI-

TETOT NA LEKOVITE Najgolemata makedonska farmacevtska kompanija Alkaloid, minatata nede-

la gi udri temelite na noviot Institut za razvoj i kontrola na kvalitet na leko-vite, koj }e se gradi vo postoe~kiot kompleks na kompanijata.

S.34 SKOPSKI PAZARAkcijataa na Skopski Pazar ima{e najgolem promet minatata nedela, od 24

milioni denari.S.34 MAKPETROL NAJGOLEM PORAST OD BLU-ÎPOVITE Akcijata na Makpetrop, standardno me|u najtrguvanite, pa taka be{e i mina-

tata nedela, so 23,5 milioni denari, za 210 prodadeni akcii, vo 59 transakcii.S.35 ALKALOID PORAST NA CENATA OD 7,4% Vo o~ekuvawe na dobrite finansiski rezultati od minatata godina i zaradi

novite investicii na na{ata najgolema farmacevtska kompanija, i berzanskiteinvestitori gi zafati optimizam minatata nedela, koga se raboti za nejzinite ak-cii.

S.35 PO TRI NEDELI PAUZA, POVTORNO ME\U NAJLIKVIDNITE Akcijata na Granit minatata nedela povtorno be{e me|u ~etirite najtrguva-

ni akcii na berzata, so promet od 17,4 milioni denari, {to e za 80% pogolem iz-nos od nedelata pred toa.

S.35 GOLEMATA OPERATIVA NA MAVROVO, NAJGOLEM INTERES ZA INGRANa po~etokot na nedelava, hrvatskata grade`na kompanija Ingra se "frli" na

kupuvawe na akcii od skopskata grade`na kompanija Mavrovo, a pri~inata za toae "{to ne postoi kompanija vo Hrvatska koja ima dovolno golema operativa koja bija sledela Ingra vo nejzinite proekti" izjavi Danko Deban, portparolot na Ingra.

S.36 PORAST NA MBI-10 OD 6,3% (18-22.02.2008)Minatata nedela nema{e zna~itelen porast na vkupniot promet vo klasi~no

trguvawe na Berzata, no zatoa cenite na najtrguvanite akcii zabeleàa solidenskok.

S.38 MAKEDONSKIOT OSIGURITELEN PAZAR ]E SE ZGOLEMI ÊTIRI-KRATNO VO SLEDNIVE TRI GODINI!

Asen Hristov presedatel na nadzorniot odbor na bugarski Evrohold- O~ekuvam vo slednite tri godini makedonskiot osiguritelen pazar da iz-

nesuva od 350 milioni evra do 400 milioni evra godi{no, a prodorot na osiguri-telni uslugi na Balkanot da porasne od tri do sedum pati", veli Asen Hristov,pretsedatel na Nadzorniot odbor na bugarskiot holding Eurohold, ~ija }er}akompanija Euroins Insuranse Group go prezede skopski Mako{ped Osiguruvawe. Ka-pital ekskluzivno razgovara{e so Hristov, za vreme na negoviot kus prestoj vo

Skopje. Pokraj voveduvaweto na novi osiguritelni uslugi, Hristov najavi silenvlez i vo biznisot so lizing, kako i vo zdravstveniot biznis vo Makedonija...

s.41 SEDUM KOMPANII ]E GRADAT 24 MALI HIDROCENTRALI VO MAKE-DONIJA - Sedum, od 12-te prijaveni kompanii na javniot oglas se izbrani za po-nudeni 24 lokacii za izgradba na mali hidroelektri~ni centrali na slivovite narekite Vardar, Crni Drim i Strumica.

S.41 KOMUNA LANI SO ÊTIRIKRATNO ZGOLEMUVAWE NA PROFITOTSkopskata kompanija Komuna minatata godina ja zavr{i so ~etirikratno zgo-

lemuvawe na profitot, koj iznesuva re~isi 270 iljadi evra, pokaùva nerevidi-raniot finansiski izve{taj na kompanijata.

S.42 [OKOVITE NA BERZITE VO SAD GI TRESAT I BERZITE OD REGIO-NOT

Rastot na volatilnosta na finansiskite pazari i nivniot pad na globalno ina regionalno nivo od avgust minatata godina, gi obnovi pra{awata za intenzite-tot na povrzanosta na pazarite od regionot so makedonskiot, kako i pra{awatana intenzitetot na povrzanosta na regionalnite so globalnite pazari na kapital.

S.44 UNI BANKA GI ZGOLEMI KAMATNITE STAPKI ZA [TEDEWE Uni banka gi zgolemi kamatnite stapki za oro~enite {tedni vlogovi, koi sega

se dviàt do 10% za denarski i do 6% za devizni {tedni vlogovis.45 BUGARSKATA CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA JA PREZEMA SI-

LEKS BANKAKomisijata za hartii od vrednost (KHV) na dene{nata sednica donese re{e-

nie so koe se utvrduva za uspe{na ponudata za otkup na obi~nite akcii izdadeniod Sileks banka AD Skopje dadena od Centralna kooperativna banka AD Sofija,Republika Bugarija

S.45 OHRIDSKA BANKA OTVORI DVE NOVI EKSPOZITURI VO SKOPJE Ohridska banka, ~lenka na grupacijata Sosiete èneral, otvori dve novi

ekspozituri vo Skopje... S.45 DEVIZEN PAZARS.45 SKIBORs.47 KREDITIE ZA FIRMITE RASTAT DVOJNO POSPOROVkupnite krediti koi bankite im gi odobrile na gra|anite i kompaniite na

krajot na minatata godina dostignaa 124,875 milioi denari (2,030 milijardi evra),{to e godi{en rast od 39,1%, pokaùvaat poslednite podatoci od NBRM

S.58 BANKO-OSIGURUVAWEOsiguritelnite kompanii pove}e ne se klasi~ni so golema organizaciona {e-

ma i mnogu vraboteni.S.58 RAZVOJ VO NAJAVA!Osiguritelniot pazar vo Makedonija e mal i nedovolno razvien. Dvete gole-

mi prezemawa od minatata godina i evidentniot razvoj na konkurencijata vo ovojsegment,se dovolna pri~ina da se zaklu~i deka ovoj biznis svoeto vistinsko zna-~ewe i porast doprva }e go doìvee.

s.60 PROCEDURA ZA OSIGURUVAWE NA @IVOTZa da go osigurate svojot ìvot treba da se obratite vo osiguritelni kompa-

nii koi rabotat so vakov tip na osiguruvawe. Pome|u klientot i kompanijata se ut-vrduvaat uslovite za osiguruvawe so {to se potpi{uva polisa, koj naj~esto se pot-pi{uva na period od 10 do 30 godini.

S.60 MAKEDONCIGE NE SI GO OSIGURUVAAT @IVOTOTNepi{anoto pravilo koe vaì vo razvienite zemji - zadolìtelno osiguru-

vawe na ìvotot, vo Makedonija e neprimenlivo. Samo dva procenti od vkupniteosiguritelni premii vo Makedonija, otpa|aat na ìvotno osiguruvawe.

S.63 NAD 80% OD IMOTOT VO MAKEDONIJA E NEOSIGURANNe ìvotnoto osiguruvawe vo osiguritelniot biznis pretstavuva dominanten

izvor na generirawe prihodi od premii, pri {to polisite za osiguruvawe od av-tomobilska avtoodgovornost zazemaat najgolemo mesto vo vkupnata struktura sookolu 50%.

S.68 SAMO EKONOMSKI RAZVOJ I STRANSKI INVESTICII MO@E DA GORAZDVI@AT OSIGURUVAWEGO!

Eurolink Osiguruvawe gi pokriva site klasi na neìvotno osiguruvawe: osi-guruvawe imot od standardni rizici, kako i osiguritelni programi prilagodenikon potrebite na golemite klienti preku sorabotka so vrvni reosiguruva~i, osi-guruvawe motorni vozila - avtoodgovornost i kasko osiguruvawe, osiguruvawetransport, kargo prevoz, vozduhoplovi, krediti, osiguruvawe od nezgoda, kako ipopularnoto patni~ko osiguruvawe prilagodeno kon specifi~nite barawa naklientite.

FORUMS.33 DOMINACIJAMinatata nedela po~na so prose~en trgovski den, bez zna~ajni slu~uvawa, so

rezerviranost na investitorite, {to moè{e i da se o~ekuva den po ednostrano-to proglasuvawe na nezavisnosta na Kosovo.

S.33 FORUM PROGNOZIRAVozdrànosta na investitorite kone~no popu{ti - pobaruva~kata ja nadmina

ponudata. Indeksot porasna, kako i cenite na akciite, se istrguvaa pogolem brojakcii - 47.486, za razlika od predminatata koga toj broj iznesuva{e 29.258.

S.34 BUGARITE I SLOVENCITE VO POHODSlovene~kiot i bugarskiot kapital navleze dlaboko vo makedonskiot finan-

siski sektor. Renomirani slovene~ki i bugarski banki, osiguritelni kompanii iinvesticiski fondovi seriozno po~naa da go osvojuvaat finansiskiot sektor vozemjava...

S.35 KOLKU VREDI IMOTOT NA SRBIJA? Niedna srpska dràvna institucija nema precizni podatoci kolkav e vkupni-

ot imot na srpskite javni i privatni pretprijatija, rezervite na jaglen i drugitemineralni surovini vo Kosovo i Metohija.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE25.02.-01.03.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z A

za period od 25.02. - 29.02.2008 godina

berzNIK broj 12 Data 03.03..200818 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

mkibn20080303-0012l

Documents