mkibn20080310-0013l

berz

NIK

- GGOO

DDII

NNAA

II-

BBRR

OOJJ

1133-

1100 MM

AARR

TT 2200

0088 GG

OODD

IINN

AA -

((PP

RRII

LLOO

GG NN

AA TT

EENN

DDEE

RRNN

IIKK

))

ZZAA MMAAKKEEDDOONNSSKKIITTEEGGRRAADDEE@@NNIICCII PPOOLLNNII

RRAACCEE RRAABBOOTTAA

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 10.03.2008 broj 13 berzNIK

Inflacijata zema zamav...

Iprvata nedela od mart vo znakot na poras-tot na cenite na osnovnite proizvodi - voznakot na inflacijata. Vestite na ovaa tema

bea klu~nite nastani vo pi{anite mediumi za koise vrzuvaa site ekonomski opservacii, a koi dapotsetime, digitalniot servis berzNIK sekojdnev-no gi selektira i arhivira. Site smiruva~ki na-javi i od izvr{nata i od monetarnata vlast dekarastot na inflacijata e pod kontrola, ja gubatcvrstata podloga... Vakvata konstatacija sledi pointerventoto prezemawe na vtorata merka odstrana na Narodna Banka na Makedonija po samodve nedeli. Imeno na 19 fevruari, Centralnatabanka ja zgolemi kamatata na blagajni~kite zapisiod od 5,08%, na 5,25% so obrazloènie deka sezgolemeni rizicite vrz stabilnosta na cenite na

sreden rok, osobeno vouslovi na brz rast nakreditite i porast naplatite nad produk-tivnosta vo ekonomija-ta. Vakviot poteg voosnova treba{e da zna-~i zauzduvawe na zna-~itelniot skok na in-flacijata, odnosno dane dojde do nejzinoprelevawe na sredenrok. Faktot deka odr-ùvaweto na niska in-flacija na sreden idolg rok se prioritetna Narodna banka, mo-èbi be{e klu~niotmotiv za prezemawe ina vtoriot ~ekor na mo-netarcite. Komitetotza operativna mone-tarna politika na 6.mart donese odluka zazgolemuvawe na kamat-nata stapka na blagaj-ni~kite zapisi na NB-

RM od 5,25% na 6%. Obrazloènieto od NBRM eednostavno: Dopolnitelno zgolemuvawe na ref-erentnata kamatna stapka se prezema poradi na-tamo{noto intenzivirawe na inflacijata, a oso-beno poradi intenziviraweto na bazi~nata stap-ka na inflacija..., zgolemuvaweto na godi{natastapka na inflacijata e od 8,7% vo januari na9,6% vo fevruari. I natamu, glaven dvigatel nainflacijata se cenite na ishranata, so godi{enskok od 18,7%, ili pridones vo vkupniot indeksna inflacijata od 74,5%. Podatocite za fev-ruari, ne samo {to pokaùvaat prodolèn rast nainflacijata, tuku i jaknewe na inflaciskiteo~ekuvawa iskaàni preku pro{iruvawe na op-fatot na porastot na cenite i kaj drugi grupi naproizvodi i uslugi... Izmenata e motivirana odtoa {to vo izminatite dve godini najbrzo rastekreditnata izloènost na bankite kon sektorotnaselenie po osnov na ovie kreditni proizvodi, a75% od takvata kreditna izloènost ne eobezbedena. Celta na vakvata prudentna merka naNarodnata banka e da se dimenzionira kreditni-ot rizik za bankarskiot sektor, koj {to proi-

zleguva od ovie kreditni proizvodi, na pri-fatlivo nivo. Se o~ekuva ovaa merka da ja zabavinatamo{nata kreditna ekspanzija so vakvi karak-teristiki, a moè da vlijae i vo nasoka na izves-no namaluvawe na inflatornite pritisoci {todoa|aat od stranata na pobaruva~kata.

NBRM u{te edna{ potsetuva deka namaluva-weto na stapkata na inflacija bara soodvetenpridones i od strana na drugite pazarni u~esni-ci. [to bi bil komentarot po vakvata merka. Dov~era cenite vo prodavnicite, se razbira po in-tervencija na Vladata vo dogovor so trgovcite, senamaluvaa, sega pak sleduvaat promeni...

Ovaa nedela i vo znakot na Saemot na grade`-ni{tvo, koj godinava se odrùva po peti pat. Nas-proti politi~kite turbulencii, niskiot standardna gra|anite koj i natamu ima tendencija da pa|aza smetka na rastot na inflacijata, grade`niciteso optimisti~ki najavi, o~ekuvaat godinava i votekot na narednata godina gradeèn bum vo Make-donija...

Pozitivno na rabotite gledaat i nekoiekonomski eksperti... Vo prilog na toa odi i for-miraweto na dru{tvoto za upravuvawe so fondo-vi, Moj Fond AD Skopje, koj }e upravuva so tretiotinvesticionen fond so kogo }e rakovodat prvitelicencirani investicioni sovetnici... So negov-oto osnovawe se o~ekuva da se zgolemi konkuren-tnosta vo investiciskoto rabotewe na makedon-skiot pazar na hartii od vrednost. Na toa poleve}e postoe~kiot Otvoren investicionen fondInovo status akcii go ispolni zakonski predvi-deniot limit i zaklu~no so 5. mart godinava seuplateni pari~ni sredstva vo vkupen iznos od506.000 evra vo denarska protivvrednost. Vo negoinvestiraat okolu 93% doma{ni i stranskifizi~ki lica, i 7% pravni lica (doma{ni istranski). Imotot na Inovo Status akcii se sos-toi od 80% od hartiite vo vrednost se akcii i20% se pari~ni sredstva.

I vo ovoj broj berzNIK prodolùva so prenesu-vawe na del od Bilansite na uspeh na kotiranitekompanii, redosledno kako {to se objaveni naberzata, a }e prodolì i vo naredniot broj. Kon-kretno na ova pole - Nerevidirani finansiskigodi{ni izve{tai {to kompaniite gi obavija naMakedonska berza, se otvora nov prostor za va-{ite komentari, analizi, ocenki, predlozi i per-spektivi za sostojbata vo koja se zate~eni i za id-nite razvojni komponenti, prezentacii, afirma-cii pred javnosta. Sekako, smetame deka vo ovojperiod mislewata i analizite na ekonomsko-fi-nansiskite eksperti, investiciskite sovetnici,revizorskite centri u{te kako moàt da ja od-slikaat i potkrepat realnata sostojba, nivoto,stapkata na koja se nao|ame i skalilata koi trebada se iska~at za da se vbroime vo rangot na svet-skite pazari, kade dvigateli na indeksite seekonomskite parametri.

Do sledniot ponedelnikMakedonka Baldazarska

Glaven i odgovoren urednikna berzNIK

e-mail: [email protected]

Neizvesnosta i politi~kite tenzii, kogani e vo pra{awe dràvata, nikako da stivnat.Se prodlabo~uvaat, odolgovlekuvaat i posto-jano go odvlekuvaat vnimanieto na javnosta odekonomijata na politikata. Site ~ekori se vofunkcija na patot kon NATO i Evropa. A toj,mora da priznaeme, ne samo {to se pokaà kakomnogu dolg, tuku se vospostavi deka e i mnogutrnliv, so politi~ki prepreki i (ne)demokrat-ski uslovi koi zadiraat vo identitetot. Kolkuvo tie momenti se razmisluva za ekonomskatablagosostojba na gra|anite? Kolku biznis kli-mata vo vakvi uslovi moè da se relaksira ida stane privle~na baza za tolku posakuvanitestranski investicii? A, zboruvame za refor-mi, za izmeni i implementirawe na zakoni zajavniot i dràvniot segment, institucii, spo-red EU standardite...

Ve}e zapo~na i mart, a ekonomskite prio-riteti, se u{te se vo senka na politi~kitenastani... Zgora na toa i svetskite ekonomskitokovi, barem koga se vo pra{awe cenovnitefluktuacii na finansiskite pazari fatijanadolen pravec, koj pove}e ili pomalku moè-bi ne direktno, no indirektno se preleva i nana{iot pazar. Inflacijata fati ~ekor...

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 13 Data 10.03..2008

- Otvoreniot investicionen fond Inovostatus akcii go ispolni zakonski predvideni-ot limit, odnosno uplateni se sredstva vo iz-nos od 502.000 evra vo denarska protivvred-nost po sreden kurs na NBRM. Ova e prviot us-lov na ispolnuvaweto na zakonskite uslovi,soglasno Zakonot za investicioni fondovi,odnosno uplateni pari~ni sredstva vo iznosod najmalku 500.000 evra vo denarska protiv-vrednost, veli Mia Zografska, izvr{en di-rektor na Inovo status akcii. Zakonski pred-videniot rok za sobirawe i upla}awe na pa-ri~ni sredstva vo iznos od najmalku 500.000evra vo denarska protivvrednost zavr{i zak-lu~no so 20 fevruari 2008 godina. Vtoriot us-lov, objasnuva Zografska koj{to e vo soglas-nost so Zakonot za investicioni fondovi evrednosta na imotot na otvoreniot investici-onen fond vo vremenski periodi so vkupnotraewe od {est meseci da ne padne pod500.000 evra vo denarska protivvrednost.

Inaku, zaklu~no so 5. mart godinava voOtvoreniot investicionen fond Ino-vo Status akcii se uplateni pari~ni

sredstva vo vkupen iznos od 506.000 evravo denarska protivvrednost.

Vo Inovo Status akcii investiraat fi-zi~ki i pravni, stranski i doma{ni inves-titori. Od niv okolu 93% se doma{ni istranski fizi~ki lica, a ostananite 7% sepravni lica (doma{ni i stranski). Imototna Inovo Status akcii se sostoi od hartii odvrednost i pari~ni sredstva, od koi 80%od hartiite od vrednost se akcii i 20% separi~ni sredstva.

Da potsetime: Otvorenite investicionifondovi se finansiski, posredni~ki ins-titucii formirani so edinstvena cel pri-birawe pari~ni sredstva preku javen po-vik za prodavawe na dokumenti za udel ivloùvawe na pribranite pari~ni sredst-va soglasno Zakonot za investicioni fon-dovi, Statutot i Prospekt na Fondot.

Dru{tvoto za upravuvawe so fondovimoè da zapo~ne so pribiraweto na pari~-ni sredstva preku javna proda`ba na doku-menti za udel po dobivawe na odobrenie zaosnovawe na Fondot.

Od objavuvaweto na Javniot povik zakupuvawe na dokumenti za udeli vo Otvo-reniot investicionen fond vo rok od trimeseci treba da bidat sobrani i uplateni

pari~ni sredstva voiznos od najmalku500.000 evra vo denar-ska protivvrednost.

Dru{tvoto za upra-vuvawe so fondovi Ino-vo Status a.d. Skopje,Javniot povik za kupu-vawe na dokumenti zaudeli vo Otvoreniotinvesticionen fondINOVO STATUS AKCII goobjavi na 20.11.2007 go-dina vo dnevniot ves-nik Dnevnik.

NEISPOLNUVAWE NA ZAKONSKIUSLOVI

Vo slu~aj na neispolnuvawe na zakons-ki predvidenite uslovi postoi postapkasoglasno Zakonot za investicioni fondoviza prestanuvawe na upravuvawe i raspu{-tawe na fondovite i toa:

1. Dru{tvoto za upravuvawe sofondovi moè da go otkaè upravuvawetoso fondot so otkazen rok od {est meseci.Rokot po~nuva da te~e od denot koga ot-kazot e objaven vo Slu`ben vesnik na Re-publika Makedonija. Dru{tvoto za upravu-vawe so fondovi e dol`no za otkazot pis-meno da gi izvesti site sopstvenici na do-kumenti za udel vo fondot.

2. Pravoto na dru{tvoto za upravu-vawe so fondot, pokraj vo slu~ai utvrdeniso Zakonot, prestanuva i ako Komisijata zahartii od vrednost go ukine odobrenietoza rabotewe na dru{tvoto za upravuvaweso fondovi.

3. Ako dru{tvoto za upravuvawe sofondovi prestane da raboti, depozitnatabanka vo ime na sopstvenicite na dokumen-tite za udel go raskinuva dogovorniot od-nos so dru{tvoto.

4. So odobrenie na Komisijata, de-pozitnata banka ima pravo na raskinuva-we i vo drugi slu~ai, ako dru{tvoto za up-ravuvawe so fondovi ne e vo sostojba da giispolnuva svoite obvrski, a osobeno:

Ako vo rok od tri meseci po objavu-vaweto na prviot javen povik za kupuvawena dokumenti za udel vo otvoreniot fondne se sobrani i uplateni pari~ni sredstvavo vkupen iznos od najmalku 500.000 EVRAvo denarska protivvrednost i

Ako vrednosta na imotot na otvore-niot fond vo vremenski periodi so vkupnotraewe od {est meseci bila pod 500.000EVRA vo denarska protivvrednost.

5. Ako dru{tvoto za upravuvawe sofondovi so otkazot ili so ukinuvaweto naodobrenieto go izgubi pravoto za upravu-vawe so fondot, pravoto na raspolagaweso imotot na fondot preminuva na depo-zitnata banka do prenos na fondot vo dru-go dru{tvo za upravuvawe vo rok od {estmeseci.

6. Vo slu~aite od to~kite od 1 do 4,depozitnata banka e dol`na vo rok od {estmeseci od denot na raskinuvawe na dogo-vorot da go raspu{ti fondot i imotot daim go podeli na sopstvenicite na dokumen-tite za udel. Vo istiot rok, so odobreniena Komisijata, depozitnata banka moè dase otkaè od raspu{taweto na fondot i vosoglasnost so statutot na fondot pravotona upravuvawe so nego da go prenese nadrugo dru{tvo za upravuvawe so fondovi.

7. Sopstvenicite na dokumentite zaudel nemaat pravo da baraat raspu{tawena fondot.

OTVOREN INVESTICIONEN FOND INOVO STATUS AKCII

ISPOLNETI ZAKONSKITEUSLOVI ZA OSNOVAWE NA FONDOT


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. TEC NEGOTINO VO SABOTATA PU[TENA VO RABOTA (*****)2. PE^KITE NA SILMAK ]E SE RESTARTIRAAT VO SREDA (**)

03.03.2008 g. PONEDELNIK1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.1 GRA\ANITE GI PRETVORAAT DENARITE

VO EVRAs.7 POMALKU PLATE@NI KARTI^KI OTKOL-

KU VO REGIONOTBIZNISs.5 TEC NEGOTINO RABOTI SO POLOVINA

KAPACITET s.11 OHRIDSKA BANKA SO DOBIVKA OD 93,5

MILIONI DENARIs.11 NETO DOBIVKATA -148,4 MILIONI

DENARIs.12 MBI-10 NAMALEN ZA 65,34 INDEKSNI

POENIs.12 VREDNOSTA OD TRGUVAWE -23.133.739,92

DENARIs.12 MBI IZVE[TAJ ZA 29.01.2008s.13 OSTAR PAD NA PROMETOT SO HARTII OD

VREDNOSTUTRINSKI VESNIKs.7 TEC NEGOTINO VO SABOTATA PU[TENA

VO RABOTAs.7 DEL OD VRABOTENITE NA SILMAK OD

DENES NA RABOTA s.7 STRUMI^KITE TAKSISTI PROFITIRAAT

BEZ LICENCI I FISKALNI APARATIVEÊRs. 6 TEC NEGOTINO POVTORNO VO POGON

s.6 PE^KITE NA SILMAK ]E SE RESTARTI-RAAT VO SREDA

s.7 NAJAVENIOT BERZANSKI BUM NA LISTANA ÊKAWE

s.7 TORANICA STAVEN NA REMONTVREMEs.1 SKAPIOT LEB ]E JA IZEDE DR@AVNATA

PÊNICA s.6 BEZ PRIJAVA, NEMA SUBVENCIIs.6 OSUM MILIONI EVRA OD DOZVOLITE ZA

ALKOHOLs.6 PROLETNO POSKAPUVAWE NA OVO[JETO

I ZELENÛKOTs.7 TEC NEGOTINO IZGORE 3,5 MILIONI EV-

RAVESTs.2 PRORABOTI TEC NEGOTINO

NOVA MAKEDONIJAs.5 INVESTITORITE TAKTIZIRAAT IAKO

KOMPANIITE OBJAVUVAAT RAST NADOBIVKITE

s.5 DR@AVATA ]E IM GI DAVA VI[OCITE NAELEKTRI^NA ENERGIJA

s.5 TERMOCENTRALATA ]E RABOTI DODEKANE SE UVEZE STRUJA

[PICs.6 TEC NEGOTINO PO^NA SO RABOTA

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

OTVOREN INVESTICIONEN FONDINOVO STATUS AKCII.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK,SREDA, ^ E T V R T O K . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-7

GLOBALEN DEN NA ZDRAVJE I BEZBED-NOST NA ARCELORMMITAL.. . . . . . . . . . . . . . . .8

KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

VESTI BERZA... VESTI BERZA... ..............9

PETTI SAEM ZA GRADE@NI[TVO.....10-11

JAVNO PRIVATNO PARTNERSTVO..........12

BERZNIK - ÊTVRTOK, PETOK, SABOTA.. . . . . . .13-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKABERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 17-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKberzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 13Data: 10.03.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: PETTI SAEM ZA GRADE@NI[TVO

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaNovinari: Vaska MickoskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Edna od nose~kite temi vo re~isi site dnevnipe~ateni mediumi e pu{taweto vo pogon na TECNegotino. Nedostigot od elektri~na energija vozemjava }e go pokriva negotinskata termocentra-la koja vikendov povtorno e stavena vo pogon. Cen-tralata }e raboti so polovina kapacitet dodekane se nabavat novite koli~ini na struja {to i fa-lat na zemjava.

- Vo koordinacija so Vladata, kompaniite odelektro-energetskiot sektor od zemjava }e gi iz-najdat sredstvata za da go realiziraat i ova vklu-~uvawe - re~e vladiniot portparol, Ivica Bocev-ski.

Toj ne informira kolkavi koli~ini mazut }ebidat obezbedeni od OKTA, za kolkav period ikolku pari }e ~ini taa nabavka. Od TEC Negotinopotvrduvaat deka potrebnite koli~ini mazut seobezbeduvaat od skopskata rafinerija za rabotana kapacitetot vo tekot na ovoj mesec. Inaku, ME-PSO ve}e objavi tender za nabavka na u{te 300 gi-gavat ~asovi struja, iako za godinava ve}e dogovo-ri 580. No, poradi ne dokraj definiraniot ener-getski bilans, se utvrdi deka prvi~no dogovoreni-te koli~ini za uvoz se mali, pa zatoa e potrebennov dopolnitelen uvoz.

I vesta za povtornoto aktivirawe na del odkombinatot za ferosilicium Silmak, koj po~nuvaso rabota od ovaa nedela, se najde vo site vesni-ci. Rakovodstvoto na kombinatot na sredba soVladata ja prifati nejzinata ponuda, dràvata daim gi dava vi{ocite na elektri~na energija. Sta-nuva zbor za vi{oci vo no}nite ~asovi, koi kombi-natot }e gi dobiva po 21,5 evra za megavat ~as. Za-sega, kombinatot vo Jegunovce }e raboti so polo-vina kapacitet. Strujata e neophodna povtorno dase vklu~at pe~kite koi zgasnaa vo momentot kogadràvata im re~e na golemite potro{uva~i cela-ta potrebna struja da si ja kupuvaat na pazarot sa-mi. Del od vrabotenite koi bea na prinuden odmorod denes se povikani na rabota, za neposredno dagi eliminiraat posledicite od prekinatoto pro-izvodstvo poradi nemawe elektri~na energija.

Vreme prenesuva edna poopse`na analiza zazadolènosta na gra|anite. Spored nea, se pove}egra|ani za pokrivaweto na dolgovite na svoitekreditni karti~ki koristat krediti od bankite.Obzemeni od pove}eto povolnosti {to gi nudatplate`nite karti~ki, gra|anite tro{at pove}e ot-kolku {to imaat i vleguvaat vo dolgovi kon banki-te. Za pokrivawe edni dolgovi se koristat drugizadolùvawa, obi~no kratkoro~nite krediti odbankite. Ova e praktika {to gra|anite na razvie-

nite zemji odamna ja koristat. Nekoi vleguvaat volavirintot na zadolùvawata, nekoi uspevaat dase spasat navreme od site dolgovi, Vo Makedonija,ovaa pojava stanuva osobeno aktuelna sega koga ce-nite sekojdnevno se zgolemuvaat, a ìvotniotstandard opa|a. Uslovite pod koi se koristat oviekrediti se razli~ni od banka do banka. Ekonomis-tite predupreduvaat deka so pokrivaweto ednikrediti so drugi, gra|anite gubat mnogu pari.

Dnevnik pak prenesuva deka golem broj gra|a-ni svoite denarski za{tedi vo bankite gi pretvo-raat vo evra, a bankite se povozdràni vo plasi-raweto devizi. Ovoj trend go zabeleàla Narod-nata banka od lani vo noemvri. Prvo gra|anitepo~nale da se otkaùvaat od povisokite kamati zadenarski depoziti pretvoraj}i gi vo evra, a po-docna se pojavila i vozdrànost kaj bankite. Mo-netarnite vlasti ovoj trend go objasnuvaat sostravot od ponatamo{en rast na inflacijata i odnamaluvawe na vrednosta na doma{nata valuta.Ministerstvoto za finansii i NBM vo minatatanedela smiruvaa velej}i deka o~ekuvaat stabili-zirawe na inflacijata i postepeno namaluvawedo krajot na godinata, no toa ne zna~i pad na ceni-te, tuku nivno odrùvawe na sega{noto nivo.

Optimizmot koj{to vladee{e kaj investito-rite od pred dve nedeli, minatata nedela naglois~ezna od Makedonskata berza, objavi Biznis.Svedoci bevme na ostar pad na prometot so hartiiod vrednost, koj se namali re~isi dvojno vo spo-redba so nedelata prethodno, opa|aj}i do prose~-ni 24,5 milioni denari dnevno (a istiot re~isimesec i polovina prethodno se odrùva{e na pro-se~ni 50 milioni denari). Indeksite na akcii naMakedonskata berza krajot na nedelata go do~ekaaso namaluvawe, vo sporedba so po~etokot na ista-ta, {to ja kompletira{e i onaka lo{ata slika kojabe{e prisutna na berzata.

Najmalku osum milioni evra }e se sleat vo dr-àvniot buxet ako site prodavnici vo zemjava od-lu~at i ponatamu da prodavaat alkoholni pijala-ci za {to treba da izvadat posebni dozvoli. VoMakedonija se evidentirani okolu 100.000 malo-proda`ni objekti koi spored izmenite na Zakonotza trgovija }e treba da platat po 5.000 denari zadozvola za prodavawe alkohol.Od prodavnicitevelat deka sekoj dopolnitelen tro{ok pretstavu-va udar po xebot na malite trgovci. Zakonot pred-viduva zabrana za proda`bata na alkoholot od 19~asot nave~er do {est ~asot nautro, kako i 24-~a-sovna zabrana za proda`ba na alkoholni pijalacina lica pomladi od 18 godini.

6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 13 Data 10.03.2008

ELEM najavuva deka }e investira vo noviistraùvawa na leì{tata na jaglen vo Ma-riovskiot basen, e osnovnata vest {to denesja prenesuvaat makedonskite pi{ani mediu-mi. Se procenuva deka tamu leàt nad 100milioni toni jaglen, pribli`no kolku {toima i basenot Brod - Gneotino, od kade {tose kopa jaglenot za REK Bitola. Toa e potvr-da deka potencijalnoto novo nao|ali{te najaglen }e bide od golema va`nost za zemjava,odnosno za potrebite na REK Bitola i TECOslomej. Za taa cel kompanijata denovive }eobjavi javen povik za izbor na firma, odnos-no nau~no-istraùva~ki institut, koj }e iz-vr{i doistraùvawe na mariovskiot kraj,poto~no na reonite Manastir, Bel~i{ta iVitoli{ta, kade {to se procenilo deka si-gurno postojat rezervi na jaglen. Novite ana-lizi treba da pokaàt za kakov kvalitet najaglen stanuva zbor, dali e toj pogoden za do-ma{nite termoelektrani.

Vo Ve~er denes moè da go pro~itate in-tervjuto so prviot ~ovek na konzorciumotAMBO, Ted Ferguson, koj v~era pristigna vozemjava. Toj ovaa poseta }e ja iskoristi zada ostvari kontakti so pove}e doma{ni biz-nismeni od koi o~ekuva da se vklu~at vo iz-gradbata na transbalkanskiot naftovod AM-BO. Ferguson v~era informira{e deka na-mesto vo 2011 godina, naftovodot }e bidegotov 2012 godina, koga i oficijalno }e pro-te~e po cevkite surovata kaspiska nafta.Spored nego, iako aktivnostite okolu iz-gradbata treba{e da se slu~at ovoj mesec,tie }e bidat odloèni poradi rasporedot na

zgolemuvaweto na proizvodstvoto na nafta.Za Ferguson se dodeka realno ne se obez-bedat finansiskite sredstva za proektot ipotrebnite odobrenija, postoi zakana toj dane moè da se realizira. Toj napomna deka odzemjava naskoro so ista cel }e zamine voBugarija i Albanija.

Nekoi kompanii rabotele prili~no us-pe{no vo 2007 g., a drugi potfrlile, e anali-zata na Utrinski vesnik. Ova e zaklu~okot{to moè da se izvede od finansiskite iz-ve{tai na doma{nite kompanii, koi denovi-ve po~naa da stanuvaat dostapni za javnosta.Za razlika od firmite, bankite tradicio-nalno ostvaruvaat fantasti~ni profiti.Otkako izlegoa na videlina finansiskiterezultati na makedonskite kompanii, inves-titorite }e imaat pojasna slika kade e pois-platlivo da gi vloùvaat svoite pari. Koti-ranite firmi denovive javno gi objavija po-datocite od raboteweto od minatata godina,a gi dostavija i do Berzata nerevidiranitebilansi na uspeh, od koi se gleda dali vo2007 ostvarile povisoki ili poniski dobiv-ki, ili, pak, zagubi.

Koga sme kaj makedonskite kompanii, ne-koi od dene{nite vesnici prenesuvaat dekahrvatskata grade`na kompanija Ingra nakrajot na minatata nedela ja oficijaliziraodlukata za kupuvawe na Mavrovo. Se o~eku-va hrvatskata firma da dostavi javna ponudana site dostapni akcii na Mavrovo vo tekotna nedelava. Od Ingra pojasnuvaat deka gla-ven motiv za kupuvawe na akciite na doma{-noto grade`no pretprijatie bila golemata

operativa. Vo Hrvatska nema firmi so do-volno golemi operativi koi bi ja sledeleIngra vo nejzinite proekti, izjavi portparo-lot na kompanijata, Danko Deban, za hrvat-skite mediumi. Kon krajot na minatata nede-la, akcijata na Mavrovo be{e vtora po ost-varen promet.

Inaku, evropskite i aziskite berzi pakbeleèa padovi, objavi Vest, bidej}i inves-titorite i natamu se sekiraat poradi mo`-nata amerikanska recesija. Site glavni ber-zi padnaa otkako vo petokot akciite na VolStrit naglo padnaa.

Biznis, pak prenesuva deka kompanijataBomeks Skopje kupi fabrika za proizvodstvona sinter magnezit vo Turcija i koncesisko ieksploatacisko pravo na sedum rudnici zamagnezit vo oblasta Tav{anli. Investicija-ta vo Turcija e te{ka pet milioni evra, a sonea se zaokruùva obezbeduvaweto strate{-ka surovina za proizvodstvoto vo fabrikataza ognootporni materijali Bomeks refrak-tori Peh~evo, koja e vo sopstvenost na Bo-meks.

I Vipro gradi nova fabrika za proiz-vodstvo na zdrava hrana, prerabotki odovo{je i zelen~uk. Fabrikata e sopstvenainvesticija vo vrednost od 500 iljadi doeden milion evra. Vipro vo 2007 godina ost-vari proizvodstvo od okolu 1,5 milioni edi-nici, {to vrednosno pretstavuva 1,5 milionievra. Za 2008 godina se planira rast naproizvodstvoto od 30 otsto.

Benzinite od sino}a na polno} se poska-pi za eden denar, a dizelot za dva denara.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. ELEM KE INVESTIRA 700 ILJADI EVRA ZA ISTRA@UVAWE NA JAGLEN VO MARIOVO (***)2. PRODOL@I PROIZVODSTVOTO VO RUDNIKOT TORANICA (***)

04.03.2008 g. VTORNIK

DNEVNIKs.7 MBI 04.03.2008s.7 [TRAJK NA RUDARITE VO TORANICAs.7 SILMAK GI VRA]A RABOTNICITEs.9 TRO[OCITE ZA @IVOT POGOLEMI ZA 9,6 OTSTOs.9 BENZINOT POSKAP ZA EDEN DENAR

BIZNISs.1 LANSKATA ZAGUVA DVOJNO POMALA! s.2 BENZINITE POCKAPYVAAT ZA EDEN, DIZELOT ZA DVA

DENARI s.5 LANSKATA ZAGUBA DVOJNO POMALA! s.5 KOSMOFON BIZNIS POEVTIN I DO 50 OTSTO s.10 INVESTBANKA SO DOBIVKA OD 250,2 MILIONI DENARI

s.10 MAKSTIL SO DOBIVKAOD 166.040.578 DENARI s.10 POZITIVNI FINANSISKI REZULTATI OD RABOTEWE-

TOs.10 VO 2007. - DOBIVKA OD 189,5 MILIONI DENARI s.11 PET MILIONI EVPA ZA RUDNICI I FABRIKA ZA MAG-

NEZIT BO TURCIJAs.12 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO -44.934.538.19 DENARIs.12 IZVE[TAJ NA MBI ZA 03.03.2008s.13 IDNINATA E VO EDNA REGIONALNA BERZA

UTRINSKI VESNIKs.6 FONDOT ZA PENZISKO BARA STEÂJ ZA VELE[KI KIRO

]UÛK s.7 BENZINITE POSKAPI ZA DENAR, DIZELOT ZA DVA s.7 ELEM KE INVESTIRA 700 ILJADI EVRA ZA

ISTRA@UVAWE NA JAGLEN VO MARIOVO s.8 MBI 03.03.2008s.8 [TRAJKUVAAT RUDARITE OD TORANICA s.8 INGRA OFICIJALNO NAJAVI PREZEMAWE NA MAVROVO s.8 IZLEGOA NA VIDELINA DOBIVKITE NA MAKEDONSKITE

KOMPANIIVEÊR

s.6 TENDER ZA ISTRA@UVAWE NA JAGPEN VO MARIOVSKOs.6 PREPOLOVENI CENI ZA POST PEJDs.7 FERGUSON PRIZNA DEKA AMBO ]E DOCNIs.7 BENZINITE POSKALUVAAT ZA DENAR, A DIZELOT ZA

DVAs.12 KOSOVO LE@I NA MILIJARDI BARELI NAFTA

VREMEs.6 VLADATA NEMA KAKO DA GO OPRAVDA UVOZOT NA STRU-

JAs.6 DR@AVNATA PÊNICA MO@E DA STANE STO^NA HRANAs.6 ELEKTRI^NATA ENERGIJA SO ISTA CENA VO MAKE-

DONIJAs.6 DEL OD VRABOTENITE SE VRA]AAT NA RABOTA

VESTs.2 BENZINITE POSKAPEA ZA DENAR, DIZELOT ZA DVA

DENARAs.10 GAZPROM GO KRATI GASOT ZA UKRAINA s.10 BERZITE PAK PA\AAT OD STRAV OD RECESIJAs.10 HSBC SO REKORDEN PROFIT s.14 ]E SE PREPOLOVI VREMETO NA ÊKAWE PRED

[ALTERITENOVA MAKEDONIJA

s.1 ELEM ]E OBJAVI TENDER ZA ISTRA@UVAWE NA JAGLENVO MARIOVO

s.4 PRODOL@I PROIZVODSTVOTO VO RUDNIKOT TORANI-CA

s.5 VOLKSWAGEN JA PREVZEMA KONTROLATA NAD SCANIA s.5 INGRA ]E OBJAVI JAVEN POVIK ZA OTKUP NA AKCII OD

MAVROVOs.5 DENOVI NA GRADE@NI[TVO- 2008 s.5 ELEM KE OBJAVI TENDER ZA ISTRA@UVAWE NA JAGLEN

VO MARIOVOs.5 FABRIKATA E SOPSTVENA INVESTICIJA DO MILION

EVRA


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI05.03.2008 g. SREDA

DNEVNIKs.1 POSKAPEA GRADE@NITE MATERIJALIs.5 MLEKARITE DOBIJA BESPLATNI LAKTOFRIZERI s.7 MBI 04.03.2008s.7 PREKINAT [TRAJKOT VO TORANICA s.7 NOVO DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FONDOVI

BIZNISs.1 POSTOI MALA VEROJATNOST NAFTATA DA PADNE POD

60 DOLARIs.1 DAMPING OD 5,4 OTSTO ZA MAKEDONSKIOT FER-

OSILICIUM s.4 ZA PROIZVODITELITE - BESPLATNI LAKTOFRIZERIs.8 MBI 04.03.2008s.8 OD 139 TRANSKACII - 24,2 MILIONI DENARI s.8 PAD NA MBI-10 I MBID s.9 NA SIGMA ODOBRENA TRETA EMISIJA AKCII s.9 ZA RABOTA SO HARTII OD VREDNOST s.9 INVESTICISKITE SOVETNICI DOBIJA LICENCA ZA

RABOTA s.9 MOJ FOND - NOVO DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FON-

DOVIs.11 POSKAPUVAWETO NA SUROVINITE GI POGODUVA KOM-

PANIITE ZA PREHRANBENI PROIZVODIUTRINSKI VESNIK

s.4 VLADATA, ZASEGA, NE PLANIRA ZATEGAWE NA REMENOTs.7 OHIS ]E OSTANE BEZ STRUJA PORADI NEPLATEN DOLG

OD 500 ILJADI EVRAs.8 @ITO LUKS LANI SOZNAÎTELNO NAMALENA ZAGUBAs.8 NA POVIDOK NOV INVESTICISKI FONDs.8 BIZNIS-TARIFITE NA KOSMOFON NAMALENI ZA 50

OTSTO

s.8 RUDARITE OD TORANICA GO PREKINAA [TRAJKOTs.8 BITOLSKATA MLEKARNICA GI SKARA ZEMJODELCITE I

FARMERITEs.8 SAEMOT ZA GRADE@NI[TVO GODINAVA SO DVOJNO

POVE]E IZLAGAÎVEÊR

s.1 DEVIZNIOT PAZAR E STABILEN, NEMA POTREBA ODINTERVENCIJA NA NBRM

s.6 OTVOREN NOV INVESTICISKI FONDs.6 EVN ]E MU JA SEKNE STRUJATA NA OHIS s.6 ZAPOZNAVAWE SO EVROPSKITE FONDOVI s.6 POKANA ZA GRADE@NICITE NA TENDEROT ZA KORI-

DORITEVREME

s.7 BANKITE RAZMISLUVAAT ZA ZGOLEMUVAWE NAKAMATITE

s.7 SE BARAAT INVESTITORI ZA NAFTOVODOTs.7 SE ODLO@UVA RABOTEWETO NA SILMAK s.7 NA OHIS ]E MU JA ISKLUÂT STRUJATAs.7 NA BERZATA IMA MESTO I ZA NOVI IGRAÎ

VESTs.2 OSNOVAN TRET INVESTICISKI FONDs.7 OHIS DOL@I POLOVINA MILION EVRA ZA STRUJAs.7 SE ÊKA MERKITE NA VLADATA DA GI SIMNAT CENITE

NOVA MAKEDONIJAs.2 ISÊZNALE HROMIRANI PLEHOVI I KOMPRESORIs.5 MOJ FOND E NOVOTO INVESTICISKO DRU[TVO

[PICs.8 NAVALI NARODE NA RAKIJA PRED PROHIBICIJATA! s.8 BITOLSKATA MLEKARNICA SE DOGOVORI SO

PROIZVODITELITE

Porastot na fevruarskata inflacija,denes tema na dnevnite vesnici. Gra|aniteispla{eni, monetarcite i ekspertite smiru-vaat. - Devizniot pazar e stabilen i nemapotreba od intervencija za da se odrì sta-bilnosta na denarot, tvrdat bankarite. OdNarodnata banka na Makedonija, koja e za-dolèna da ja ~uva stabilnosta na doma{na-ta valuta, uveruvaat deka nema mesto za pa-nika. - Nema potreba Narodnata banka da in-tervenira - izjavi za Ve~er, guvernerot naCentralnata banka, Petar Go{ev.

Vakvi smiruva~ki tonovi prenesuvaat iostanatite vesnici, stignuvaat i od banka-rite, otkako vo javnosta po~na da se {peku-lira deka gra|anite ispla{eni od inflacijase po~esto gi pretvoraat svoite denarskiza{tedi vo bankite vo devizi. Prognozite naekspertite, vladinite funkcioneri i sto-panstvenicite se deka inflacijata, i pokrajvisokiot start vo po~etokot na godinava, }eprestane da raste narednive meseci, visina-ta na cenite na proizvodite i na kamatnitestapki, najverojatno, }e ostane na sega{notonivo i deka nema da ima devalvacija na de-narot, a stabilizacija treba da se o~ekuvakon krajot na godinata.

V~era, pod mototo, Se na edno mesto - odproektirawe do izgradba, preku grade`nimaterijali i grade`ni ma{ini, e otvorenPettiot Me|unaroden saem na grade`ni{tvo.Eksponatite se izloèni vo ~etiri hali naSkopskiot saem, a godinava prisustvuvaatdvojno pove}e izlaga~i od prethodnite godi-ni. Me|u najzastapenite u~esnici se firmiod Turcija, Albanija, Bugarija, Srbija, no imai od drugi evropski dràvi koi se zaintere-sirani za investirawe vo Makedonija. Vkup-no }e se pretstavat 352 firmi, me|u koi Tur-cija kako najgolem partner.Saemot }e trae do

8 mart. Komisijata za hartii od vrednost dade

dozvola za osnovawe na dru{tvoto za upra-vuvawe so fondovi Moj fond a.d. Skopje.

Osnova~i na dru{tvoto se pet fizi~ki iedno pravno lice, site od Makedonija, a os-novnata glavnina na dru{tvoto iznesuva 100iljadi evra.

Predvideno e dru{tvoto da osnova i daupravuva so eden otvoren investiciskifond. Ova e treto dru{tvo za upravuvawe sofondovi vo zemjava.

V~era bea dadeni i prvite dozvoli zarabotewe na investiciski sovetnici. Stanu-va zbor za sedum lica koi na gra|anite }e impomagaat pri nosewe odluki za investirawe.

Ve~er prenesuva deka Agencijata za pod-dr{ka na pretpriemni{tvoto i Stopanskatakomora na Makedonija zapo~nuvaat kampawaza podobro zapoznavawe so evropskite fon-dovi. Celta na kampawata e da se zapoznaat{to e mo`no pogolem broj na pretpriema~i iinstitucii so evropskite fondovi {to seotvoreni za Makedonija, kako i za mo`nosti-te i procesite za aplicirawe na proekti.Kampawata i prezentacii }e se organiziraatvo periodot mart- april godinava vo Skopje,Strumica, Tetovo, Ohrid i Prilep.

Del od vesnicite prenesuvaat deka bi-tolskata mlekarnica v~era na farmerite odregionot im podari 30 laktofrizeri, urediza razladuvawe so koi }e se ovozmoì po-dolga za{tita na mlekoto proizvedeno nanivnite farmi. Mlekarnicata potpi{a Me-morandum za sorabotka so farmerite za pri-mena na ovie aparati koi ovozmoùvaat do-bienoto mleko da ostane mikrobiolo{ki is-pravno i bez bakterii koi se {tetni zazdravjeto na korisnicite. ûvaweto na sve-òto mleko vo laktofrizeri e odredba {to

ja nametnuva i Pravilnikot za otkup donesenod Ministerstvoto za zemjodelstvo, i evrop-skite standardi za proizvodstvo na zdravahrana...

Biznis objavi deka za evropskite kompa-nii koi }e uvezuvaat ferosilicium od Re-publika Makedonija, vovedena e damping-margina vo visina od 5,4 otsto. Damping da-va~kata e donesena na 28 fevruari i e obja-vena vo Slu`ben glasnik na EU, {to zna~ideka ve}e e vo sila. Osven za makedonskite,vakva damping dava~ka e vovedena i za pro-izvoditelite na ferosilicium od Kina, Ka-zahstan, Egipet i Rusija. Na{ata zemja, kako{to e objaveno na internet- stranicata naStopanskata komora na Makedonija, duri idobro pominala, bidej}i za drugite dràvise vovedeni dvocifreni damping- marginikoi se dviàt od 15 do 37,1 otsto, zavisno odproizvoditelot.

Edinstven proizvoditel na ferosilici-um vo zemjata e Silmak od Jegunovce...

Okolu 200 prohrom plehovi i dva kom-presori i drugi osnovni sredstva za rabotais~eznale od prilepskata fabrika Eurola-minati vo ste~aj. Porane{nite rabotnici,sega doveriteli, tvrdat deka is~eznuvawetona plehovite i kompresorite e organiziranakra`ba na imotot. [tetata velat deka izne-suva okolu 400 iljadi evra, a ste~ajniot up-ravnik veli deka vrednosta na is~eznatiteplehovi i kompresori e okolu 6000 evra. Is-~eznuvaweto na osnovnite sredstva za rabo-ta e konstatirano so zapisnik koj e usvoen ina sednica na odbor na doveriteli, na kojaste~ajniot upravnik e zadolèn da go prijavislu~ajot vo policija i da podnese krivi~naprijava protiv straàrite.

1. OHIS DOL@I POLOVINA MILION EVRA ZA STRUJA (****)2. NOVO DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FONDOVI (****)


BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 berzNIK broj 13 Data 10.03..2008

So moto: so po~it i primena kon bezbed-nosnite proceduri, bezbednosnite znaci ipredupreduvawa, LI^NO }e doprinesam zamoeto zdravje i bezbednost, so {to }e obezbe-dam podobra idnina za mene, za mojata famil-ija, za moite kolegi, za mojata kompanija i zaop{testvoto, vrabotenite vo topla i ladnavalalnica go proslavija 6.mart - Denot nabezbednost na kompanijata nasekade vo sve-tot

-Na{iot prv Den na zdravje i bezbed-nost, odràn vo 2007 godina, ja istaknasvesta niz na{ata kompanija za rizikot idobrite praktiki pridruèni so zdravje ibezbednost. Celta na ovoj vtor Den nazdravje i bezbednost e da se napravi ~ekorponapred, zaedno - da go podigneme nivotona standardite za zdravje i bezbednost vona{ata kompanija preku zalo`bi i kon-kretni akcii, istakna Mukoj V. Kulkarni,

glaven direktor na Arcelormittal vo Ma-kedonija

Na 6. mart 2008 godina, celiot Arce-lormittal vo 60 zemji i 320.000 vrabotenigo slavat Denot na za{tita i zdravje. Ova eod golemo zna~ewe za nas kako {to se ob-vrza semejstvoto Arcelormittal za za{ti-ta na sekoj ~len na grupacijata, re~e MarjanPetrovski, menaxer za za{tita pri rabota.Toj objasni deka na ova pole vo kompanija-ta prevzele mnogu inicijativi. Kako plodna tie aktivnosti vo 2007 godina gi postig-nale slednite rezultati:

Namalen broj na povredi za 23%vo sporedba so 2006 god.

Namalen broj ~asovi na boledu-vawa za 27.4%

Namalen odnos na smrtni slu~ai1.8%

-Zgolemen standard na Protivpoàr-

na za{tita vo sporedba so 2006 god.Impllementirawe na dozvola za

bezbedna rabotaImplementacija na neuspe{ni

slu~ai i istraùvawe.- Vo 2007 godina od IRSA od Ju`na

Afrika, koja e pioner vo aktivnostite nizceliot svet za za{tita i zdravje, dobivmeedna zvezda. Na{ata cel e, sekako so sle-dewe na nivnite preporaki da dobieme trizvezdi do sredinata na godinava, ~etirido krajot i pet do sredinata na 2009 godi-na. Za da go postigneme toa 25 menaxeri nalinii se obu~uvaa za revizija vo pogon iprocenka na rizik.

Na{ata cel za 2008 e nula nezgodi, nu-la fatalnosti, nula izgubeno vreme od po-vredi so promena na odnesuvaweto na lu-|eto vo godinite {to doa|aat, zavr{i Pet-rovski.

GLOBALEN DEN NA ZDRAVJE I BEZBEDNOST NA ARCELORMITTAL

NULA NEZGODI, NULA POVREDI

ARCELORMITTAL LIDER NAGLOBALNIOT PAZAR

ArcelorMittal e svetska kompanija brojeden za proizvodstvo na ~elik so 310.000vraboteni vo pove}e od 60 dràvi. Ima{eglavna uloga vo konsolidacija na ~eli~na-ta industrija vo svetot i denes e rangi-rana kako edinstveno vistinski globalenproizvoditel na ~elik.

ArcelorMittal e lider vo site golemiglobalni pazari vklu~uvaj}i gi vo avtomo-bilskata, konstrukciona, aparati za doma-}instvo i pakuvawe. Grupacijata predni~ivo R&D i tehnologija, poseduva ogromna

povrzanost na nabavkite na repro-ma-terijal i rakovodi so prostrana distribu-cija na rabotni mreì.

Industriskoto prisustvo vo Evropa,Azija Afrika i Amerika i dava na grupa-cijata ekspanzija do glavnite pazari na~elikot od pojavuvawe do sovr{enstvo. Ar-celorMittal ima namera da gi razvie pozi-ciite na Kineskiot i Indiskiot pazar koise vo golem razvoj.

Neproverenite finansiski rezultatina ArcelorMittal za 2007 god. Pokaùvaatprihod od 105.2 milijardi USA dolari sogrubo proizvodstvo na ~eliok od 115 mi-lioni toni, koe pretstavuva 10% od svet-

skoto proizvodstvo na ~elik.ArcelorMittal momentalno kotira ka-

ko praven subjekt Mittal Steel NV naberzite vo Wu Jork, Amsterdam, Pariz,Brisel, Luksemburg i na [panskata berzavo Barselona, Bilbao, Madrid i Valensi-ja.

Mukoj V. Kulkarni, veli deka biznis-klimata vo Makedonija e se podobra i tienapreduvaat. - Imame napredok i go zgole-muvame prisustvoto na pazarot na Balka-not, a 90% od na{iot ~elik se izvezuva.

Zainteresirani se da ja pro{irat svo-jata investicija, no pred se vo oblastikoi se povrzani so ~elikot.

KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST

MOJ FOND - NOVO DRU[TVO ZAUPRAVUVAWE SO FONDOVI

Komisijata za hartii od vrednost(KHV) dade dozvola za osnovawe na dru{-tvoto za upravuvawe so fondovi, MojFond AD Skopje. Osnova~i se pet fizi~kii edno pravno lice, site od RepublikaMakedonija. Osnovnata glavnina na dru{-tvoto iznesuva 100.000 evra. Predvidenoe dru{tvoto da osnova i da upravuva soeden otvoren investiciski fond. Ova etreto dru{tvo za upravuvawe so fondovivo zemjava i so negovoto osnovawe se o~e-kuva da se zgolemi konkurentnosta vo in-vesticiskoto rabotewe na makedonskiotpazar na hartii od vrednost.

SIGMA- TRETA EMISIJA NA AKCII

Komisijata za hartii od vrednost na dru{tvoto za osiguruvawe Sigma a.d. Skopje muja odobri tretata emisija na 300.000 obi~ni akcii, so vkupna vrednost od 3.000.000evra. Ovaa privatna ponuda e nameneta za institucionalniot investitor - Anonimnodru{tvo za osiguruvawe, Golema sigurnost a.d. Tirana, Republika Albanija.

Be{e odbieno baraweto na Fruktal Mak a.d. Skopje za davawe odobrenie zaizdavawe akcii od treta emisija po pat na javna ponuda, bidej}i za ovaa emisija nemasoglasnost od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe koj e sopstvenik na pri-oritetni akcii vo Fruktal Mak a.d. Skopje.

IZDADENI OSUM DOZVOLI ZA BROKER I DVE ZA DIREKTORI

Isto taka, bea izdadeni i osum dozvoli za rabotewe na broker. Na 96-tata sedni-ca {to se odrà na 03.03.2008 godina Komisijata za hartii od vrednost izdade dvesoglasnosti za direktori na brokerski ku}i i toa: Vasko Mitev da bide direktor nabrokerskata ku}a Ilirika Investments a.d. Skopje, a Iskra Kostova da rakovodi sobrokerskata ku}a Bro Dil a.d. Skopje.

DODELENI PRVITE LICENCI ZAINVESTICISKI SOVETNICI

KHV gi dade i prvite dozvoli za rabo-tewe na investiciski sovetnici. Stanuvazbor za sedum lica koi prethodno ja sle-dea Prvata obuka za investiciski sovet-nici i se steknaa so uverenie za poloènstru~en ispit za investicisko sovetuva-

we. So dobivaweto na licenca za rabota,pazarot se zdobiva so nov profil na kad-ri, ~ija rabota }e se bazira na ekspertiza,ume{nost za dobri procenki za idnotodvièwe na pazarot i na cvrsto po~ituva-we na eti~kite normi. Investiciskite so-vetnici se o~ekuva na gra|anite da im po-magaat pri nosewe na odluki za investi-rawe.

Licenca za investiciski sovetnicidobija:

- Metodi Majnov- Kiril Kolemi{evski- Milan Dimitrioski- Yvonko Stankovski- Bojan Cvetkovski- Goce Martinoski- Darko Jovanoski


VESTI BERZA...VESTI BERZA...

Kompaniite koi kotiraat na Oficijalniot pazr na Makedonska berza gi objavijaNerevidiranite finansiski izve{tai za 2007 godina. Del od niv, odnosno bilansite na

firmite koi prvi gi objavija, berzNIK gi prenese vo prethodniot broj, sega prodolùva soostanatite, po red kako {to tie bea objaveni na berzanskiot sajt.

TUTUNSKI KOMBINAT PRILEP - NAMALENA ZAGUBAMinatata godina Tutunskiot kombinat od Prilep ja zavr{i so zaguba od 569,16

milioni denari {to pretstavuva namaluvawe vo odnos na prethodnata 2006 g. koga taaiznesuva{e okolu 645 milioni denari. Toa e i razbirlivo po nizata turbulencii koigo sledea ovj kombinat ne samo lani, tuku i podolg period pred toa. Iako kombinatotzabeleàl blago zgolemuvawe kaj prihodite od proda`ba, sepak beleì namaluvawekaj pove}e parametri. Namaleni se prihodite po osnov na upotreba na sopstveniteproizvodi, stoki i uslugi, ostanatite delovni prihodi, no zatoa se zgolemile ras-hodite po osnov na kamati, kursni razliki i sli~no od 87,5 na 107,5 milioni denari.

HOTELI METROPOL ODOHRID SO MINIMALNA

ZARABOTKAAkcionerskoto dru{tvo Metropol

a.d. Ohrid, vo 2007 godina ostvariloprihodi od proda`ba vo vrednost od179.775.000 denari, i vo toj pogled be-leì zgolemuvawe vo odnos na prethod-nata godina, koga iznosot na prihoditeod proda`ba iznesuval 139. 796. 000denari. Me|utoa, poradi zgolemeniterashodi, pred se onie za amortizacija irevalorizacija na amortizacijata koilani za razlika od 2006 g. se zgolemileza pribli`no 10.000.000 denari, pa iz-nesuvaat minus 38 596 000. Vo 2007 go-dina, Metropol ostvaril minimalnaneto dobivka vo iznos od 40 000 denari.

TTK BANKA - TRI PATIPOGOLEMI RASHODI Prihodite od dejnosta vo 2007 godi-

na na TTK banka iznesuvaat 423.170.000denari, a neto prihodite od kamati iz-nesuvaat 186.788.000 denari. Neto pri-hodite od provizii i nadomestoci iz-nesuvaat 110.062.000 denari. TTK bankarabotela so rashodi vo vrednost od717.069.000 i istite se povisoki za tripati vo odnos na prethodnata godinakoga iznesusuvale 203.056.000 denari.Analogno na toa, neto dobivkata za 2007godina koja iznesuva 1.821.000 denaribeleì golemo opa|awe vo odnos na2006 godina koga iznesuvale 47.003.000denari.

OHIS SO POZITIVNOSALDO

Akcionerskoto dru{tvo Ohis vo 2007godina ostvarila prihodi od proda`bavo iznos od 3.707.000 denari. Opera-tivnata dobivka iznesuva 1.217.598.000denari i e povisoka vo odnos na prethod-nata 2006 koga iznesuvala 71.197.000denari. Neto dobivkata za 2007 godinaiznesuva 1.260.484.000 denari i e povi-soka vo odnos na prethodnata godina kogaiznesuvala 100.805.000 denari.

LOTARIJA NAMAKEDONIJA

GODINATA JA ZAVR[ISO ZAGUBA

Prihodite od proda`ba za 2007 go-dina iznesuvaat 734.845.000 denari i sepovisoki vo odnos na minatata godinakoga iznesuvale 652.893.000 denari. No,za razlika od 2006 godina koga dobiv-kata od operativno rabotewe iznesuva-la 5.299.000 denari, vo 2007 godina Lo-tarija na Makedonija se soo~uva so zagu-ba vo iznos od 6.394.000 denari. Ana-logno na toa, Lotarija na Makedonija vo2006 godina fini{ira so neto dobivkaod 2 943 000 denari, a vo 2007 so netozaguba od 7.803.000 denari.

DIMKO MITREV -NAMALENA DOBIVKAPrihodite od proda`ba na akcionerskoto dru{tvo Dimko Mitrev od Veles za 2007

godina iznesuvaat 190.368.828 i vo odnos na prethodnata godina koga iznesuvale202.358.827 denari, beleàt namaluvawe. Dobivkata od redovnoto rabotewe po odano-~uvaweto iznesuva 35.725 denari. Dobivkata za finansiskata godina iznesuva 35.727, aistata vo 2006 godinaiznesuvala 544.467.000 denari.

ALKALOID SO DOBIVKA OD 376,5MILIONI DENARI Najgolemata farmacevtska indus-

trija vo Makedonija ja zavr{i lanskatagodina so neto dobivka od 376.529 ilja-di denari. Akcionerskoto dru{tvo Al-kaloid a.d. Skopje vo 2007 godina ost-vari zna~aen rast na ostvarenite re-zultati iskaàni vo nerevidiraniotkonsolidiran i edine~en Bilans na us-peh. Konsolidiranite proda`bi lani sezgolemeni za 20,48% vo odnos na 2006 g.dodeka pak edine~nite proda`bi sezgolemeni za 7,76% vo odnos na 2006 g.Prihodite od proda`ba lani iznesuva-le 4.259.911.000 denari za razlika odprethodnata godina koga iznesuvale 3.535.687.000 denari. Spored strukturata41% od proda`bata se realizirani nadoma{en pazar, dodeka 59% na stran-skite pazari. Dobivkata od operativ-noto rabotewe iznesuva 538.934.000.denari, a dobivkata od redovnoto rabo-tewe po odano~uvaweto iznesuva376.870.000 denari. Neto dobivkata za2007 godina iznesuva 376.530.000 dena-ri, i istata e vo porast za 10 % vo odnosna predminatata godina koga iznesu-vala 341.578.000 denari.


PETTI SAEM ZA GRADE@NI[TVO

ZA MAKEDONSKITE GRADE@

Od 4. do 8. mart vo Skopje,se odràpettiot po red Saem za grade`ni{t-vo, grade`ni materijali i grade`na

mehanizacija GRADE@NI[TVO 2008.Saemot sve~eno go otvori Ministerot

za transport i vrski Mile Janakievski: -Organizacijata na saemot pod mototo: Sena edno mesto - od proektirawe do izgrad-ba, preku grade`ni materijali i grade`nima{ini, cvrsto ukaùva na potrebite zaefikasna funkcionalnost vo sferata nagrade`ni{tvoto, sledej}i gi dinamikatana inspiraciite, novite idei i nivnatarealizacija.

Ekonomskata stabilnost na zemjata izabrzanite ekonomski reformi, kako iprocesot na evroatlantsko integrirawe,

dopolnitelno ja pravat Re-publika Makedonija zemjaso dobra investiciska kli-ma i privle~na za stran-skite investitori.

Eden od vidlivite po-kazateli za dobrata nasokavo koja se dviì Makedoni-ja e i visokoto ~etvrto mes-to na rang-listata na naj-reformski zemji (sporedizve{tajot na SvetskataBanka Doing business 2008).

Samo preku procesot naotu|uvawe na dràvno gra-de`no zemji{te, namenetoza izgradba na katni gara-ì, benzinski pumpi, zd-ravstveni objekti, trgovskicentri, hoteli i industris-ki kapaciteti vo pove}egradovi vo RM po pat na jav-no naddavawe, vo izmina-tiot period preku Minis-terstvoto za transport ivrski be{e ovozmoèn vlezna golem broj zna~ajni

stranski investicii, me|u koi i IndustrialBuildings Corporation, za izgradba na Son~evGrad, Svedmilk Makedonija, The RezidorHotel Group pod ~ij brend }e se gradi hotelvo centarot na Skopje, trgovskiot centarna Equest, kako i bolnicata koja }e jagradi Sv. Lazar vo \or~e Petrov i novatalokacija za trgovski centar vo Kapi{tecna koja treba da gradi kompanijata Sectron.

Ovie investicii zna~at i dopolnite-len anga`man za grade`nite kompanii, a }epridonesat i kon otvarawe na novi rabot-ni mesta za gra|anite na RM, podobruvawena ìvotniot standard, kako i podobruva-we na sevkupnata ekonomija".

Isto taka, dopolnitelno se otpo~natii se predviduvaat ponatamo{ni grade`nizafati vo patnata i èlezni~kata infra-struktura dol` koridorite 8 i 10, prodol-

ùva proektot za zajaknuvawe i sanacija na50 mostovi vo zemjava, zapo~nati se gra-de`nite raboti okolu izgradba na Sever-nata tribina na Gradskiot stadion voSkopje, a dopolnitelno se predviduva iizgradba na stanbenata naselba - Zaj~evrid vo Skopje, kako i kompletirawe nazna~ajnite patni pravci vo zemjava i razvojna lokalnata patna mreà, proekt za koj seobezbedeni sredstva vo visina od 100 mi-lioni amerikanski dolari. Minatata ne-dela, Ministerstvoto za transport i vrskiobjavi barawe za izjava na interes za u~es-tvo na me|unaroden ograni~en povik za iz-bor na investitor koj }e bide odgovoren zaimplementacija i finansirawe na proek-tot za podobruvawe na tehni~kata i fi-nansiskata pozicija na nacionalniot ae-rodromski sistem koj se sostoi od aero-dromot Aleksandar Veliki vo Skopje i Sv.Apostol Pavle vo Ohrid, kako i izgradbana nov aerodrom vo [tip, preku dolgoro~-na koncesija. Vladata o~ekuva so sprove-

REHAUJovan Pqakov - Centrala na Rehau zaMakedonija, Kosovo i AlbanijaNa Saemot za grade`ni{tvo u~estvu-

vame od samiot po~etok. Tradicionalnoizloùvavme na Tehnoma, potoa, koga seformira{e Saem za grade`ni{tvo, nadvata, a od 2007 g. se pretstavuvame samona ovoj, bidej}i smetame deka tuka pripa-|ame. Grade`ni{tvo e specijaliziran sa-em za proizvodi kako na{ite. Isto taka,ni odgovara {to se odrùva na po~etokotna godinata, iako godinava moèbi i pre-rano. Se ~uvstvuva deka nema razdviè-nost kako porano, no se u{te e rano da sevidat rezultatite od na{eto pretstavu-vawe.

Proizvodstvoto na Rehau e vo Germa-nija. Ovaa godina slavime 60 godini pos-toewe. Kompanijata ima sopstven insti-tut za razvoj na polimeri i sistem za po-limeri. Po~etocite na Rehau vo Makedo-nija e vo 1999 g. samo so prozorski i fa-sadni sistemi. Od 2000 g. otvora vtorabran{a, ku}ni instalacii, instalacii zakanalizacija, greewe, podno greewe, a voponovo vreme solarni sistemi, itn. Odpretstavni{tvo vo 2005 g. prerasnuva vocentrala so sopstven magacin i komplet-no opsluùvawe od Skopje.

INTEGRANenad Mladenovi}, sopstvenik na firma - Vo Makedonija sme prisutni ve}e

osum godini. Momentalno zastapuvame 15stranski firmi za proizvodstvo na gra-de`ni materijali. Toa se poznati brendo-vi kako, RIGIPS za gips karton plo~i,izolacija IZOVER, termoizolacija ROKFUL,turskata firma BTL koja proizveduva bi-tumenski proizvodi, francuska firmaAKIVER za polikarbonati, itn.

Naso~eni sme kon pomalite grade`nifirmi i kon krajniot potro{uva~.

Na godina{nava specijalizirana manifestacija pod mototo: Od temel do izgradba na stanbeni deloven objekt, se na edno mesto - od proektirawe do iz-gradba, svoe u~estvo zemaa 352 firmi od zemjava i odstranstvo. Od niv direktni izloùva~i bea 148, a in-direktni 204 izloùva~i

AJVAZ - TurcijaCem êlen, direktor - Do sega ne sme bile prisutni na ma-

kedonskiot pazar i zatoa sme tuka , daizbereme pretstavnik za na{ite proiz-vodi. Mnogu sme zadovolni od organiza-cijata na saemot i se nadevame deka cel-ta }e ja ostvarime vedna{ po zavr{uva-weto na manifestacijata. Na{ata proiz-vodna programa e specijalizirana vo seg-mentot mijalnici i prozvodi za kujnskiraboti. Ve}e imavme nekolku kontakti sofirmi koi seriozno sakaat da sorabotu-vaat so nas. Se nadevame na brz probiv nana{ite proizvodi na makedonskiot pa-zar.


NICI POLNI RACE RABOTAduvaweto na ovoj proekt aerodomite voSkopje i vo Ohrid da dobijat podobruvawespored svetski standardi na aerodromska-ta infrastruktura i zgolemuvawe na kapa-citetite i aviosoobra}ajot.

So cel podobruvawe na uslovite vodelot grade`ni{tvo i olesnuvawe na pos-tapkite za grade`ni raboti na samite gra-|ani, Ministerstvoto za transport i vrskipredloì i izmeni i dopolnuvawa na Za-konot za gradewe, a potrebata od takvone{to proizleze od nedovolno regulira-nite odnosi pome|u u~esnicite vo grade-weto, nepropi{anite uslovi za toa koj mo-è da bide u~esnik vo gradewe na objekti,ovlastuvawata na nadzorniot inèner iuslovite za otstranuvawe na objekti iz-gradeni bez grade`no-tehni~ka dokumen-tacija. So predloènite izmeni }e seovozmoì skratuvawe na rokovite pri iz-davaweto na aktite kako {to se:

odobrenie za gradewe, odobrenie za upotreba i drugi

odobrenija, kako iskratuvawe na rokovite vo pos-

tapkata za barawe na mislewa i soglas-nosti od drugi organi, odnosno regulirawena site odredbi koi predizvikuvaa haos vosferata na urbanizmot site ovie godini.

Ministerstvoto za transport i vrskineodamna objavi nekolku objavi za javnonaddavawe za otu|uvawe na grade`no zem-ji{te sopstvenost na Republika Makedo-nija. Imeno, investitorite moàt da seprijavat za u~estvo na javno naddavawe zaottu|uvawe na lokacii vo:

Op{tina Aerodrom vo Skopje, kade epredvidena izgradba na delovno-komerci-jalen objekt, i na stanbeno-deloven objekt,

Op{tina Veles, pokraj ezeroto Mla-dost, kade e predvideno da se izgradba naobjekti so namena Hotel, Motel i Avto-kamp,

Op{tina Kru{evo, kade e predvide-no da se izgradat hoteli,

Op{tina Strumica - "Pove}enamen-ska industriska zona", kade e predvidenoda se izgradat objekti za lesna industrija,servisi i stovari{ta, so infrastruktura,

Vo tek se i drugi objavi za javni nad-davawa za ottu|uvawe na atraktivni loka-cii vo Republika Makedonija so cel iz-gradba na benzinski pumpi, komercijalniobjekti i objekti za lesna industrija.

Pozdravno obra}awe ima{e i pretse-datelot na Upravniot odbor na SkopskiSaem i pretsedatel na Upravata na Grupa-cijata Era Gvido Omladi~:

"Pred vlez vo NATO I Evropskata Uni-ja i o~ekuvawata na Republika Makedonijaza golemite investicii, Grupacijata ERApreku Skopski Saem ja otvora mo`nosta zainvestirawe, direktno vloùvawe i seka-kov vid na biznis slu~uvawa od oblasta nagrade`ni{tvoto.

ERA Siti }e prerasne vo najgolemiotmultifunkcionalen centar vo regionot,vklu~uvaj}i: komercijalen, obrazoven i za-baven segment preku sopstvenite kapaci-teti", istakna Omladi~.

Na ovaa visoka specijalizirana mani-festacija pod mototo: Od temel do izgrad-ba na stanben i deloven objekt, se na ednomesto - od proektirawe do izgradba, svoeu~estvo zemaa 352 firmi od zemjava i odstranstvo.Od niv direktni izloùva~i bea148, a indirektni 204 izloùva~i .

Na vkupen prostor od 12 000 metrikvadratni, ( 1000 vnatre{en i 2000 metrikvadratni nadvore{en izlo`ben prostor )vo ~etiri hali, svoite najnovi proizvodigi izloìja firmi od Makedonija, Avstri-ja, Albanija, Belgija, Bugarija, Republikaê{ka, Velika Britanija, Germanija, Grci-ja, Italija, Portugalija, Luksemburg, Mol-davija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, CrnaGora, [vajcarija, SAD, Holandija i dr.

Zemja partner na ovogodine{nata ma-nifestacija be{e Turcija, ~ii firmi beavo najgolem broj i bea izloèni vo prvata

saemska hala.Osven nastapot na ve}e tradicional-

nite izloùva~i od Turcija, vo prvata halaprisutni bea i izlaga~i so programa nagrade`ni materijali , pokrivi, gipseniproizvodi, cement, metalni konstrukcii,materijali za zavr{ni raboti i dr.

Vo vtorata hala, prisutni bea izlaga~iso programot izolacii, materijali od sti-ropor, dilikatni materijali, materijaliza fasadi.

Tretata saemska hala be{e rezervira-na za renomirani firmi od oblasta na gra-de`na stolarija, vrati i proozorci, nas-tre{nici i dr.

Vo ~etvrtata hala svoite proizvodi gipretstavija firmi od programot na podnioblogi, plo~ki, sanitarii, vodovod, boi ilakovi, alati- ra~en i ma{inski, itn.

Dvorot be{e predviden za firmi odoblasta na grade`ni ma{ini i alati, ske-liwa i potpira~i, podvi`ni vrati, bazenii dr.

Izlo`benata programa na saemskatamanifestacija opfa}a:

1. planirawe, proektirawe i izgradbana objekti;

2. rekonstrukcija i revitalizacija naobjekti,

3. prostorno planirawe i urbanizam;4. visokogradba, niskogradba i mon-

ta`na gradba;5. grade`ni materijali i oprema;6. instalacija i izolacija;7. opremuvawe na enterieri i eksteri-

eri;8. krovni i podni oblogi;9. pregradni zidovi i plafoni;10. sanitarii i oprema za kupatila;11. aluminiumska i PVC stolarija;12. alati za grade`ni raboti;13. mermer, granit, kamen,14. zavr{ni raboti vo grade`ni{tvoto;15. ma{ini i alati za grade`na indus-

trija;16. grade`na mehanizacija.

K.S.

HENKELJovan Vrani}, pretstavnik za proda`bana vo Makedonija- Grupacijata HENKEL e prisutna od mi-

natata godina vo Makedonija. Prvoto se-riozno nastapuvawe e na ovoj saem. HENKEL,kako multifunkcionalna kompanija sepretstavuva so celosni sistemi od gamalepilo i tehnologija. Imame golema pa-leta za {iroka potro{uva~ka, kako sili-koni, pur peni i dr.

Henkel ima golemi planovi i golemiambicii i smetame deka ovoj pazar dopr-va }e se razviva, i planirame da postig-neme obrt od nekolku milioni evra vonarednite nekolku godini. Cenime dekaekspanzijata vo grade`ni{tvoto vo Ma-kedonija doprva treba da dojde.

KNAUFVelimir Petrovski, tehni~ki rakovoditel - Vo Makedonija sme 14 godini. Najpr-

vo kako pretstavni{tvo, a od 1998g. i soproizvodstvo vo Debar. Proizveduvamegips kartonski plo~i, gipseni glet masi imalteri, proizvodstvo koe e nameneto zaceliot region. Kontinuirano sekoja godi-na sme prisutni na ovoj saem. Minatatagodina ne be{e mnogu povolna za nas, nosega, o~ekuvame pogolem efekt od saemot.Godinava podobro e osmislen i marke-tin{kiot del na manifestacijata. Se na-devame deka so suvata gradba {to spa|avo na{ata gama proizvodi }e u~estvuvamevo golem del vo izgradbata na ERA SITI.O~ekuvame krajot na ovaa i po~etokot na2009 da se slu~i grade`niot bum, {to ekarakteristi~en za zemjite vo regionot.

FICO - Turcija[van Arif, menaxer za nadvore{na trgovija- Doa|ame od Istanbul.

Proizveduvame kancelariski mebel,stolici, masi, opremuvame kino sali,kabineti, sali za konferencii, hotelskifoajea. Izvezuvame vo Francija,Azerbejxan, Dubai, Katar, Romanija,Grcija i vo drugi zemji. Prv pat sme voMakedonija i se nadevame na dobar biz-nis i sorabotka ovde.

Vo momentov go ispituvame pazarot.Zemjata e vo razvoj i smetame deka edobro vreme da po~neme da gi nudimena{ite proizvodi tuka.

Saemot e odli~no organiziran isigurni sme deka sekoja godina }e bidemeprisutni na ovaa saemska manifestacijavo Makedonija.


JAVNO PRIVATNO PARTNERSTVO

I PRIVATNIOT SEKTOR ]E OBEZBEDUVA JAVNI USLUGI

So noviot zakon za koncesija i drugividovi javno-privatno partnerstvo,donesen vo januari godinava, Repub-

lika Makedonija se priklu~uva na sovre-meniot trend na finansirawe vo svetot.Zakonskite odredbi i aktivnostite za za-okruùvawe na prate~kata regulativa iinstitucii }e ovozmoàt vlez na privat-niot kapital vo izgradbata na infra-struktura, objekti i obezbeduvawe javniuslugi, sektori koi dosega tradicionalnobea vrzani za javniot sektor. So ogled nafaktot deka se raboti za relativno novna~in na finansirawe, ne iznenaduva {tovo dràvava nema mnogu iskustva na ovojplan. Ottamu, dobrodojdeni se sovetite iukaùvawata na Evropskata banka za obno-va i razvoj, koja ve}e so godini sorabotuvana proektite od javno privatno partnerst-vo vo zemjite od Regionot. Bogatoto port-folio vo ovoj segment ja potencira Bankatakako iskusen partner za sorabotka na va-kov tip proekti koj so svoite soveti, a ifinansiska poddr{ka, moè da pridoneseza nivna uspe{na implementacija.

- Imame bogato iskustvo so finansi-rawe na objekti vo transportnata i ener-getskata infrastrukrura, kako i so op-{tinskata infrastruktura, {to so lokal-noto zakonodavstvo e sektor kade {to sedozvoluva involvirawe na privatniotsektor - veli Biljana Milo{evska, bankarvo Rezidentnata kancelarija na bankata voSkopje. - Bankata bi moèla da se javi,pred se, kako uspe{en marketing agent nanekoj proekt od javno privatno partnerstvovo Makedonija, so samoto toa {to na vebstrana na EBRD }e objavi deka nekoja op{-

tina vo dràvava ima interesen proekt.Takov proekt, dokolku e uspe{no struktui-ran, i dokolku sorabotuvame od najranafaza na negova izrabotka, bi moèle da goprezentirame vo sedi{teto na EBRD voLondon, za da moè zainteresiraniot pri-vaten sektor da slu{ne {to bi bilo pred-met na vakvo partnerstvo.

Involvirawe na privatniot sektor vodelot na obezbeduvaweto na javnite uslugie kompleksna zada~a, za koja{to e neop-hodna edna podolgoro~na i potemelna pod-gotovka. Ottamu, kako {to sovetuvaat ban-karite od EBRD, na samiot po~etok, drà-vata, odnosno op{tinata, treba da izde-finira koja usluga saka da ja prepu{ti naprivatniot sektor; kontrolata i odgovor-nostite {to }e se transferiraat na pri-vatniot sektor, da se definiraat osnovni-te sredstva {to privatniot sektor }e gikontrolira i delot od prihodite {to }eostanat vo privatniot sektor. Proektot zajavno privatno partnerstvo treba da bidevo soglasnost so Strategijata na Vladata ida postoi politi~ki konsenzus istiot dabide razvien vrz osonva na vakov na~in nafinansirawe. Vladata, op{tinata, predda prodolì so podgotovka na proektot zaJPP, bi trebalo da napravi procenka kolkubi ~inel istiot proekt dokolku toj bi bilrealiziran od javniot sektor, za istiotperiod za koj se predviduva da se realizi-ra koncesijata.

- Za proektot da predizvika interes,toj mora da ima i pozitivna ekonomskastapka na rentabilnost i da nudi atrak-tivni mo`nosti za investirawe, bidej}inormalno, privatniot sektor gleda kolku

pari }e zaraboti od negovata implementa-cija - veli Milo{evska.- Od dosega{notoiskustvo na Bankata proizleguva deka pri-vatniot sektor naj~esto proektot go reali-zira vo predvidenata vremenska dinamikai vo ramkite na predvideniot buxet.

Od Bankata ukaùvaat deka posebnovnimanie treba da se obrati na fazata naraspi{uvawe na tenderot i izgotvuvawe natenderskata dokumentacija, predupredu-vaj}i deka, za da pobudat interes kaj part-nerite od privatniot sektor, od isklu~i-telna va`nost e tenderskite kriteriumijasno da bidat definirani, izgotveni vosoglasnost so postojnata me|unarodnapraksa,.{to zna~i deka ne smee podocna dase menuvaat. - Vo ovaa faza, dokolku pro-ektot e izgotven soglasno site potrebnikriteriumi, Bankata bi moèla da dadepismo na poddr{ka, {to nesporno }e bidesignal za privatniot sektor deka proektote dobar. Vo krajna linija, Bankata e pod-gotvena da go finansira proektot i dau~estvuva vo negova implementacija.

V.M.

NADVORE[NI KONSULTANTIAkumuliranoto iskustvo na EBRD vo

ovoj segment zboruva deka proektite najavno privatno partnerstvo se pouspe{-no implementirani, dokolku se koris-tat nadvore{ni konsultanti. Kokretno,tie bi sovetuvale pri selekcija na pro-ektot, analizata na tro{ocite, pres-metka na sporedbenite komparatori, dapredloàt raspredelba na rizicite io~ekuvawata pome|u javniot i privat-niot sektor i pri izgotvuvawe na ten-derskata dokumentacija, kako kriteriu-mi za evaluacija, koi {to }e ja privle~eme|unarodnata zaednica da pokaè po-golem interes za proektot. - Vo Make-donija Vladata ve}e koristi iskusnikonsultanti za koncesija na aerodromi-te, na pati{tata... Vo eden period moèda izgleda skapo, no dokolku dovede dogenerirawe na sredstva i uspe{na im-plementacija na proekti, taa samata }ese isplati - veli Milo{evska...

SOVREMEN NAÎN NA FINANSIRAWEVo svetot u~estvoto na privatniot sektor vo obezbeduvaweto uslugi i gradewe i

odrùvawe infrastrukturni proekti, stanuva se poevidentno. Dogovorite za tretira-weto na cvrstiot otpad, iznajmuvaweto delovni prostorii, raboteweto i odrùvawetona vodovodni i odvodni sistemi, se samo nekolku prakti~ni primeri, kako privatniotsektor moè da pomogne pri obezbeduvaweto uslugi koi tradicionalno bile vrzani zajavniot sektor.

Javnoto privatno partnerstvo, kako sovremen trend na finansirawe, se pove}e }ese aktuelizira. Od 1994 do 2005 godina, vo Evropa se sklu~eni javnoprivatni dogovorivo vrednost od 100 milijardi dolari, od koi dve tretini vo Velika Britanija. Po dvegodini, se o~ekuva vakviot na~in na sorabotka vo svetot da porasne za 15 procenti.

Zakonskite odredbi i aktivnostite za zaokruùvawena prate~kata regulativa i institucii }e ovozmoàtvlez na privatniot kapital vo izgradbata na infrastruktura, objekti i obezbeduvawejavni uslugi, sektori koi dosega tradicionalno beavrzani za javniot sektor


1. CENITE NA ZEJTINOT I NA LEBOT NEMA DA RASTAT SAMO EDEN MESEC (****)2. IK BANKA LANI JA ZGOLEMILA AKTIVATA ZA 32 OTSTO (**)

06.03.2008 g. ÊTVRTOK

Site dene{ni vesnici ja prenesuvaatvesta deka cenata na masloto za jadewe i nalebot }e ostane ista vo naredniot mesec.Me|utoa, zaradi raste~kite ceni na surovi-nite na svetskite berzi, posle ovoj period,proizvoditelite najavuvaat mo`no novo zgo-lemuvawe na cenite. Interventnite 2.000toni nerafinirano maslo za jadewe i 20.000toni p~enica od stokovnite rezervi koi v~e-ra bea prodadeni po poniski ceni od pazar-nite, spored proizvoditelite, }e bidat do-volni za ednomese~no proizvodstvo, periodza koj tie se obvrzuvaat deka }e proizvedu-vaat i prodavaat po postojnite ceni. Potoanikoj ne nudi garancija deka cenite na oviedva osnovni ìvotni produkta nema da sezgolemat.

Isklu~itelno uspe{noto rabotewe na IKBanka e vest {to e prisutna vo site dene{nipe~ateni mediumi. Potpi{uvaweto novi de-lovni aran`mani so stranski partneri vo2007 godina, kako {to moè da se pro~ita, seedna od osnovite za realizacija na perfor-mansite na raboteweto na bankata, izrazenipreku kvalitetot na kreditnoto portfolio,golemata dinamika na realizacija na kredi-ti i porastot na depozitnata baza. Imeno,aktivata na bankata e zgolemena za 32 pro-centi. Depozitite na klientite se zgolemeniza 47 procenti, a realniot porast na kredit-noto portfolio za 45 procenti. Isto taka, vo2007 godina odobreni se okolu 62 milionievra krediti na pravni lica i naselenie, od

koi 3.169 krediti vo iznos od 48 milioni ev-ra, na mikro, mali i sredni pretprijatija i4.263 krediti vo iznos od 14 milioni evra nanaselenie

Minatata godina ne be{e uspe{na za gra-de`nata kompanija Mavrovo. Kako {to moèda se pro~ita vo Utrinski vesnik, vo nerevi-diraniot bilans na uspeh na kompanijata, kojdenovive bil dostaven do Makedonskataberza, firmata prijavila zaguba od 1,92 mi-lioni evra. Zagubata za minatata godina epogolema od onaa vo 2006, koga iznesuva{eblizu 304 iljadi evra. Od druga strana, hr-vatskata kompanija Ingra ve}e go oficijali-zira svojot interes za prezemawe na Mavro-vo. Od taa firma pojasnija deka se primarnozainteresirani za operativata na Mavrovo,kako i za mo`nosta taa da se vklopi vo pro-ektite na Ingra. Inaku, hrvatskata kompani-ja lani dobro kotirala na Berzata. No, voposledno vreme vrednosta na nejzinite akciipadnala za pedesetina otsto.

Vest informira deka Komisijata za za{-tita na konkurencijata gi kazni T-MobileMakedonija so okolu ~etiri milioni evra iKosmofon so okolu 250 iljadi evra za{to neim dale izbor na povikuva~ite da ne ostava-at poraki na avtomatskata sekretarka mejli.Kaznite se vo visina od 10 otsto od godi{ni-te prihodi na operatorite. Komisijata mina-tata godina utvrdila deka se vr{i zloupot-reba na uslugata po{tensko sanda~e. T-Mo-bile prestana da napla}a za prvite ~etiri

sekundi na mejli, no Kosmofon se u{te na-pla}a i moè da se soo~i so u{te edna kaznavo visina na 10 otsto od godi{nite prihodi.

Na pazarot na hartii od vrednost se za-beleùva namaluvawe na obemot na trguva-we. Vo sredata be{e ostvarena vkupna vred-nost od trguvawe od 21.073.491,92 denari, ase realizira od 125 transakcii. Na Ofici-jalniot pazar se realiziraa 10.214.879,92denari od 82 transakcii, dodeka ostanatite10.858.612,00 denari se realiziraa na Re-dovniot pazar od 43 transakcii. MBI-10 in-deksot zabeleà porast od 1,59 procenti.

Na Oficijalniot pazar najtrguvani beaakciite na Toplifikacija Skopje. Vtori povrednosta na trguvawe bea akciite na Make-donija Turist Skopje, a treti po vrednosta natrguvawe na ovoj pazar bea akciite na Ko-mercijalna banka Skopje. Na Redovniot pazarpak, najtrguvani bea akciite na Arcelormit-tal Skopje, a vtori po vrednosta na trguvawena Redovniot pazar bea akciite na Malopro-da`ba so ugostitelstvo AD Strumica.

Od svetskite vesti, za odbeleùvawe seizjavite na pretstavnicite na EU, koi ne jaisklu~uvaat mo`nosta naftata do 2011 godi-na da dostigne cena do 200 dolari za barel.- Toa ne e fantazija, tuku moèn razvoj nanastanite, izjavil Komesarot na Evropskataunija za energetika Andris Piebalgs vo in-tervju za {panskiot vesnik Ekonomist.


DNEVNIKs.7 LEBOT NEMA DA POSKAPIs.7 MBI 06.03.2008s.7 MAKEDONIJA 83-TA PO KONKURENTNOST NA TURIZMOTs.7 IK BANKA LANI JA ZGOLEMILA AKTIVATA ZA 32 OTSTO

BIZNISs.1 OSLABENIOT DOLAR JA KREVA CENATA NA ZLATOTO I NAF-

TATAs.1 PORAST NA SITE BANKARSKI PERFORMANSIs.3 PODOBRA KONKURENTNOST I RAZVOJ NA MOBILNATA

TELEFONIJAs.3 NIZ PRODAVNICITE MINALE 1.200.000 POSETITELI s.4 SO INVESTICISKA STRATEGIJA DO OPLODUVAWE NA

PARITE s.5 PORAST NA SITE BANKARSKI PERFORMANSIs.8 MBI 05.03.2008s.8 NAMALEN OBEMOT NA TRGUVAWE s.8 MBI-10 SO PORAST OD 1,59 PROCENTI

UTRINSKI VESNIKs.7 CENITE NA ZEJTINOT I NA LEBOT NEMA DA RASTAT SAMO

EDEN MESECs.7 MAVROVO PRIJAVI ZAGUBA OD 1,9 MILION EVRA ZA

MINATATA GODINAs.8 ZEMJITE NA OPEK NEMA DA GO ZGOLEMAT PROIZVODSTVO-

TO NA NAFTAs.8 PORAST NA POTRO[UVAÎTE VO GERMANOSs.8 MINATATA GODINA USPE[NA ZA IK BANKAs.8 NEKSTSENS DOBI PRESTI@NO PRIZNANIE ZA INTERNET-

APLIKACIJAVEÊR

s.1 CENATA NA ZEJTINOT I LEBOT OSTANUVA ISTA

s.6 NOV ZAEM ZA PRIRODII KATASTROFIs.6 SILMAK ÊKA DA MU JA PU[TAT STRUJATAs.7 GR^KITE KOMPANII PO^NAA DA EMIGRIRAAT KON BALKA-

NSKITE ZEMJIs.7 ZGOLEMENA AKTIVATA ZA 32 OTSTOs.8 CENATA NA ZEJTINOT I LEBOT OSTANUVA ISTA

VREMEs.6 LEBOT NEMA DA POEVTINI, MASLOTO PO STARA CENAs.6 GRA\ANITE I FIRMITE SE NAVIKNUVAAT NA INVESTI-

RAWE VEST

s. 2 ANTIMONOPOLITE GO KAZNIJA T-MOBILE SO 4 MILIONIEVRA

s.9 LEBOT I ZEJTINOT SAMO EDEN-DVA MESECA SO ISTACENA

NOVA MAKEDONIJAs.8 FINANSISKI IZVE[TAI ZA POTREBITE NA MENAXMENTOT

NA PRETPRIJATIETO s.9 MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII USVOIJA NOVA

PAZARNA STRATEGIJA s.9 PORAST NA PRODA@BATA VO GERMANOS s.9 GAZPROM NAJAVI NOVA REDUKCIJA NA GASOT ZA UKRAINA s.9 ATINSKATA BERZA ZATVORENA PORADI [TRAJKOT VO

GR^KATA CENTRALNA BANKA s.9 NAFTATA DO 2011 GODINA ]E DOSTIGNE CENA DO 200

DOLARI ZA BAREL s.9 NAJISPLATLIVO INVESTIRAWE VO BANKI NA BALKANOT

[PICs.2 NAFTATA POVTORNO NAD 100 DOLARI ZA BARELs.7 CENATA NA MASLOTO ZA JADEWE OSTANUVA ISTA




1. FORBS: BAFET E NAJBOGAT NA SVETOT, SLIM E VTOR (*****)2. KAMATATA NA BLAGAJNINITE ZAPISI SKOKNA NA 6 NASTO (****)

07.03.2008 g. PETOK


Top vest vo site dene{ni vesnici semerkite {to monetarnata vlast vo dràvavagi prezema za ublaùvawe na posledicite odinflatornite dvièwa. Imeno, Narodnatabanka na Makedonija gi zgolemi kamatnitestapki na blagajni~kite zapisi od 5,25 na 6procenti, {to pretstavuva vtoro zgolemuva-we za nepolni dvaesetina dena. Ovaa odlukaza dopolnitelno zgolemuvawe na referent-nata kamatna stapka se prezema poradi nata-mo{noto intenzivirawe na inflacijata, aosobeno poradi intenziviraweto na bazi~-nata stapka na inflacija. Analiziraj}i gozgolemuvaweto na stapkata na inflacijataod 8,7 procenti vo januari na 9,6 otsto vofevruari, NBRM konstatira{e deka i natamuglaven dvigatel za rast na inflacijata secenite na hranata, koi godi{no porasnaa za18,7 nasto, Tie u~estvuvaat vo vkupniot in-deks na inflacijata so 74,5 procenti. Pokrajovaa, NBM prezema i druga merka, ~ija cel eda se ograni~at bankite vo kreditiraweto nanaselenieto.

Pred bugarskite banki, osiguritelni ipenziski dru{tva }e bide promoviran treti-ot penziski stolb vo Makedonija, informiraNova Makedonija. Imeno, negovoto skore{noimplementirawe nametnuva potreba od pro-movirawe na ovoj sistem so cel privlekuva-we na potencijalni osnova~i na penziskidru{tva i na stranski finansiski institu-cii. Pred potencijalnite bugarski investi-tori, tretiot penziski stolb }e go prezenti-

raat ministerot za trud i socijalna politi-ka, Qup~o Me{kov i direktorkata na Agenci-jata za kapitalno finansirano penzisko osi-guruvawe (MAPAS), Zorica Apostolovska.

V~era{niot trgovski den na Makedon-skata berza Biznis go ocenuva kako skromen,bidej}i be{e ostvarena vkupna vrednost odtrguvawe od 13.149.890,82 denari, koi se re-alizira od 110 transakcii. Od toa, na Ofi-cijalniot pazar se realizirani 11,037,434,82denari od 85 transakcii, dodeka ostanatite2.112.456,00 denari se na Redovniot pazar od25 transakcii. Pritoa, na Oficijalniot pa-zar najtrguvani bea akciite na Komercijalnabanka Skopje, vtori po vrednosta na trguvawebea akciite na Alkaloid Skopje, a treti beaakciite na GP Mavrovo Skopje. Vo berzanski-ot izve{taj stoi i deka na v~era{niot den natrguvawe, Makedonskiot Berzanski Indeks -MBI-10 iznesuva{e 7.007,30 i beleì nama-luvawe za 4,03 indeksni poeni, odnosno 0,06otsto. Indeksot na Javno poseduvani dru{t-va - MBID iznesuva{e 7.562,27 i zabeleànamaluvawe za 12,31 indeksni poeni, odnos-no 0,16 otsto. Indeksot na obvrznici na Ma-kedonskata berza - OMB iznesuva{e 106,08 ibeleì namaluvawe za 0,01 indeksni poeni,odnosno 0,01 otsto.

Investbanka od prvi mart godinava star-tuva{e so nova ponuda za plate`nite kar-ti~ki MasterCard - besplatna kreditna i de-bitna karti~ka bez ~lenarina za prvata go-dina. Za revolving-kreditnata karti~ka

MasterCard Standard, godi{nata kamatnastapka e namalena na 11 procenti, so mese~naotplata od 8,5 procenti od vkupniot dolg,grejs-period od 45 dena i limit do 120.000denari.

I otvoraweto na dvete novi ekspoziturina NLB Tutunska banka e vest {to ja odbele-àle dene{nite pe~ateni mediumi. Kako {tomoè da se pro~ita, prvite deset {teda~i voekspoziturite vo Bitola i Kisela Voda }edobijat besplatna debitna karti~ka VisaElectron i kreditna Visa Classic. - Na{a cel eda obezbedime povisoko nivo na kvalitet nauslugite i sovremena ponuda na novi produk-ti - velat od bankata, koja ja prodolùvaekspanzijata na pazarot i intenzivno se pod-gotvuva za otvorawe na novi ekspozituri.

Rekordnata cena od re~isi 105 dolari zabarel nafta e na vest broj eden od informa-ciite {to doa|aat od svetot. Kako {to pre-nesuvaat doma{nite mediumi, primarenfaktor koj dovede do porast na cenata na su-rovata nafta e neo~ekuvaniot pad na rezer-vite od ovoj energens vo SAD vo tekot na iz-minatata nedela, {to predizvika dramati~-na reakcija na pazarot. Pokraj ova, vrz po-rastot na cenata na crnoto zlato vlijae{e iv~era{nata odluka na OPEK da ne gi zgole-muva proizvodnite kvoti, potoa vlo{uvawe-to na krizata vo odnosite me|u Kolumbija,Ekvador i Venecuela, kako i noviot pad nadolarot na rekordno niska vrednost vo odnosna evroto.

DNEVNIKs.1 KREDITITE ]E POSKAPATs.5 KREDITITE ]E POSKAPATs.9 MBI -06.03.2008 GODs.9 VICEPREMIEROT STAVRESKI NA BIZNIS-FORUM VO

VA[INGTON s.11 VOREN BAFET E NAJBOGAT NA SVETOT

BIZNISs.1 NAFTATA DOSTIGNA NOV REKORD OD 105 DOLARI ZA

BARELs.1 VOREN BAFET E NAJBOGAT ÔVEK NA SVETOT!s.1 SKOPSKIOT REGION NOSITEL NA EKONOMIJATA VO

[email protected] KAMATATA NA BLAGAJNI^KITE ZAPISI NA NBRM ZGO-

LEMENA NA [EST PROCENTI s.3 SKOPSKIOT REGION - NOSITEL NA EKONOMIJATA VO

[email protected] MBI 06.03.2008s.11 NA OFICIJALNIOT PAZAR SE SVRTEA 11,03 MILIONI

DENARI s.11 PAD NA TRITE INDEKSI s.12 DOKAPITALIZACIJA NA SEDUM BANKI VO HRVATSKAs.12 NOVI EKSPOZITURI VO SKOPJE - KISELA VODA I BI-

TOLAs.12 MASTERCARD STANDARD I MAESTRO SO NAMALENA KA-

MATA I BEZ ^LENARINA UTRINSKI VESNIK

s.7 KAMATITE NA KREDITITE SIGURNO ]E ODAT NAGOREs.7 GRCIJA PAK PO^NA KAMPAWA PROTIV MAKEDONSKOTO

JAGNE[KO MESO s.8 ARCELORMITAL GO PROSLAVI DENOT ZA ZA[TITA I

ZDRAVJEs.8 NAFTATA DOSTIGNA NOV REKORD 05 DOLARI ZA BAREL

VEÊRs.7 KAMATATA NA BLAGAJNINITE ZAPISI SKOKNA NA 6

NASTOs.7 OTVORENI DVE NOVI EKSPOZITURI

s.12 NEZAVISEN IZVE[TAJ NA REVIZOROTVREME

s.1 PÊNICATA NE E DOVOLNA, LEBOT ]E POSKAPIs.4 VO MAKEDONIJA POVTORNO ]E SE BARA NAFTAs.5 LEBOT MESTO DA POEVTINI ]E POSKAPI NA 30 DENA-

RIs.5 GR^KITE FIRMI SE SELAT VO MAKEDONIJAs.5 PE^KITE NA SILMAK OSTANUVAAT IZGASNATIs.5 STABILEN KURS NA DENAROTs.12 VOREN BAFET E NAJBOGAT ÔVEK NA PLANETATA

VESTs.2 PREZENTACIJA NA TRETIOT PENZISKI STOLB VO BU-

GARIJAs.2 VICEPREMIEROT STAVREVSKI NA BIZNIS FORUM VO

VA[INGTONs.9 VELE[KI KIRO ]UÛK SE SPASUVA OD STEÂJs.11 ]E SE NAMALUVA DOZVOLENIOT MINUS NA KARTI^KIs.11 KAMATITE NA BANKITE ]E SKOKAAT VO APRILs.14 FORBS: BAFET E NAJBOGAT NA SVETOT, SLIM E VTORs.14 NOV REKORDEN PAD NA DOLAROTs.14 NAFTATA SE DR@I DO 104 DOLARI

NOVA MAKEDONIJAs.4 ZGOLEMENI KAMATITE NA BLAGAJNI^KITE ZAPISI s.6 ANEMIJA NA PAZAROT NA KAPITAL s.6 VOREN BAFET E NAJBOGAT ÔVEK NA SVETOT s.6 MAL RAST NA RABOTNICITE VO INDUSTRIJATA s.6 SKOPSKIOT REGION NAJMNOGU PROIZVEDUVA s.7 NAFTATA SO NOV REKORD OD 105 DOLARI ZA BAREL s.7 SILMAK NE STARTUVA[E SO RABOTAs.7 PROIZVODSTVOTO NA UKRASEN KAMEN - PRIVLE^NO

ZA INVESTIRAWE s.7 PROMOCIJA NA TRETIOT PENZISKI STOLB

[PICs.2 VOREN BAFET NAJBOGATs.5 SOZDADENI USLOVI ZA POKAÛVAWE NA KAMATITEs.5 IK BANKA USPE[NO JA ZAVR[I 2007 GODINA


1. GERMANSKI RVE PAUER ]E KONKURIRA ZA IZGRADBA NA ÊBREN I NA GALI[TE (****)2. KAMATITE ]E RIPAAT, LIMITITE NA KREDITNITE ]E PA\AAT (***)

08.03..2008 g. SABOTA

Bankite popu{taat pred inflacijata, etemata koja osamna vo dene{nite sabotniizdanija na dnevnite pi{ani mediumi. Sitevesnici bez isklu~ok se obidoa da gi prene-sat stavovite na bankarite, ekspertite iVladata za refleksijata od porastot nainflacijata, koja vo fevruari dostigna do9,6%. Bankite najavuvaat zgolemuvawe nakamatnite stapki na kreditite kon pretpri-jatijata i naselenieto ve}e od sledniotmesec, po najavata na monetarnata vlast zazgolemuvawe na kamatite na blagajni~kitezapisi na {est procenti od prethodnite 5,25procenti. Borbata sega e koj prv da nastapina pazarot so povisoki kamatni stapkibidej}i nitu edna banka nema da saka klien-tite da i bidat prezemeni od nekoja drugabanka. Iako zasega bankite taktiziraat iseu{te nema najavi za zgolemuvawe na kred-itite, nesporno e deka konkurencijata vovakvi okolnosti }e go stori svoeto. - Fakt edeka za da se opstane na pazarot, sekojabanka vnimava kakov ~ekor }e prezeme, veli\or|i Jan~evski, potpretsedatel na zdruè-nieto na bankarite. Ekspertite pak, i pred-lagaat na izvr{nata vlast: Vladata da gonamali buxetot ili parite od dràvnatakasa da gi prenameni za kapitalni inves-ticii, za da se sopre inflacijata. - Minis-trite i ne moraat da go namalat buxetot, nosigurno treba da gi prenamenat dràvnitetro{oci vo investicii. Tie pomalku vlijaatna zgolemuvawe na inflacijata - veli eks-

ministerot za finansii, Boris Stojmenov.Centralna banka so merkite saka da gi

natera bankite po malku da izdavaat kredi-ti i so toa da se namalat parite vo optek.Taka lu|eto }e imaat pomalku pari i }e nemakoj da kupuva proizvodi i da pla}a za uslugi.Toa }e gi prisili prodava~ite da gi namalatcenite - objasnuvaat ekspertite. Ministerotza finansii, Trajko Slaveski,potenciradeka vo momentov ne postojat nikakvi pre-duslovi za naru{uvawe na kursot na denaroti pora~a deka evroto do krajot na godinava}e ~ini okolu 61,5 denari.- Vladata ne gopotcenuva i go sledi rastot na cenite, no ovae privremen i ednokraten fenomen, e izjavana Slavevski, koja ja prenesuvaat vesnicite.Spored nego, inflacijata e rezultat na {okna ponudata, a ne od pobaruva~kata. Toa epred se uvozen fenomen, kako i rezultat odporastot na svetskite ceni na hranata predse na p~enicata na p~enkata, zrnesti kulturiza maslo za jadewe, rastot na cenata namlekoto, masloto.

Utrinski vesnik gi prenesuva analizitena Dràvniot zavod za statistika spored koinajgolemo u~estvo vo brutodoma{niot pro-izvod na Makedonija ima Skopskiot region, anajmalo Severoisto~niot. Skopskiot regionvo BDP u~estvuval go 46,3 otsto vo 2004 i so47,3 otsto vo 2005 godina. Od druga strana,u~estvoto na Severoisto~niot region izne-suvalo 4,4 otsto vo 2004, odnosno 4,2 otsto vo2005 godina. Pogolem BDP po ìtel, spore-

deno so prosekot na Makedonija, imaatSkopskiot region i Pelagoniskiot, dodekanajmal prose~en BDP po ìtel imaatPolo{kiot i Severoisto~niot region.

Ovoj vesnik prenesuva i deka vo Ko~ani epretstaven noviot proekt za ekolo{kasanacija i ekonomska racionalizacija nageotermalniot sistem. Vo ovoj isklu~itelenekonomsko-ekolo{ki zafat do sredinata na2010 godina }e bidat vloèni 1.560.000evra., od koi Avstriskata agencija za razvojvo proektot vloùva 1.440.000 evra, a drugi-te }e bidat obezbedeni od doma{nite struk-turi. So ovoj proekt se obezbeduva zgole-meno iskoristuvawe na geotermalnite re-sursi na Ko~anskata Kotlina i kompletnaekolo{ka za{tita na podra~jeto.

Ve~er objavuva deka kompanijata RWEPower, najgolemiot proizvoditel na strujavo Germanija, e zainteresirana da investiravo energetskiot sektor i vo ìvotnata sred-ina vo zemjava. Od kompanijata najavija deka}e dostavat ponuda na me|unarodniot tenderza izgradba na hidrocentralite êbren iGali{te. Se raboti za investicija od 500milioni evra i proekt koj treba da se real-izira vo narednite {est godini. ...Tenderotza êbren i Gapi{te e vo tek, a do 28 martzainteresiranite kompanii treba da gidostavat svoite ponudi.


DNEVNIKs.1 SKOKNAA KAMATITE ZA KREDITITEs.7 TEC NEGOTINO MO@E DA NE OSLOBODI OD UVOZ NA

STRUJA s.11 MBI 07.03.2008s.11 GERMANSKI RVE PAUER ]E KONKURIRA ZA IZGRADBA

NA ÊBREN I NA GALI[TE s.11 BANKITE PO^NAA DA PRESMETUVAAT POGOLEMI

KAMATI ZA KREDITITE

UTRINSKI VESNIKs.3 SKOPSKIOT REGION PRAVI DURI POLOVINA OD BDP

NA ZEMJAVAs.6 AVSTRISKA INVESTICIJA ZA GEOTERMALNI VODI VO

KOÂNI s.7 KREDITITE ]E PRSKAPAT NAJMALKU ZA EDEN PROCEN-

TEN POENs.7 VLADATA NEMA DA INTERVENIRA ZA DA JA UBLA@I

INFLACIJATA

VEÊRs.6 ZEJTINOT POSKAPEL ZA PET PROCENTIs.6 GRCIJA NI PRAVI SOPKI I ZA KORIDORITE

s.6 RWE ]E VLO@I 500 MIL. EVRA VO ÊBREN I GALI[TE

VREMEs.2 DR@AVATA POVTORNO ]E PRODAVA LEB I MASLOs.7 PORASTOT NA KAMATITE E [email protected] PENZISKIOT SISTEM PRIVLEKUVA INVESTITORI

NOVA MAKEDONIJAs.1 NEMA MESTO ZA PANIKA OD VISOKITE CENIs.3 NEMA MESTO ZA PANIKA OD VISOKITE CENIs.5 INGRA I MAVROVO ZAEDNO NA LIBISKIOT PAZARs.6 RWE POWER CO PONUDA OD 500 MILIONI EVRAs.6 POVTORNO ]E SE BARA NAFTA VO OVÊ POLEs.6 KALIFORNIJA RESORT OD IDNIOT MESEC ]E GRADI

VO GEVGELIJAs.6 INVESTBANKA SO NOVA PONUDA NA PLATE@NI

KARTI^KI

[PICs.1 INFLACIJATA GO KANI BUXETOT NA BERBERs.4 INFLACIJATA TO KANI BUXETOT HA BERBER s.4 KAMATITE ]E RIPAAT, LIMITITE NA KREDITNITE ]E

PA\AAT


KAPITAL

s.10 STAR LAJT KOMUNIKEJ[NS - NOV IGRA^ NA REKLAMNIOTPAZAR

Star Lajt Komunikej{ns DOO - Skopje e novoto dru{tvo za di-zajn, marketing i konsalting koe se otvori minatata nedela.

s.10 VELE[KI KIRO ]UÛK ODI VO STEÂJ?! Kiro ]u~uk, vele{kata firma za proizvodstvo i promet so

grade`ni materijali, so re{enie na Osnovniot sud od Veles, vleze vopretste~ajna postapka.

s.11 KRSTE [AJNOSKI NOV DIREKTOR NA EURO BROKERKrste [ajnoski e nazna~en za direktor na brokerskoto dru{t-

vo Euro Broker, na mestoto na Zoran Majnov.

s.11 HRVATSKI GEOS OTVORI PRETSTVNI[TVO VO MAKEDONI-JA

Hrvatskata kompanija Geos od Roviw, koja se zanimava so geo-lo{ki istraùvawa, proektirawe i inènering, otvori pretstavni{tvovo Skopje.

s.14 ELEM ]E OBJAVI TENDER ZA ISTRA@UVAWE NA JAGLEN VOMARIOVSKO

Dràvnata kompanija za proizvodstvo na struja ELEM, }e ob ja-vi me|unaroden povik za istraùvawe na koli~inite na jaglen vo Mari-ovskiot region.

s.14 NAFTATA DOSTIGNA ISTORISKI NAJVISOKO CENA Cenata na surovata nafta deneska dostigna nov rekord nad 103

dolari za barel, otkako vo Ekvador be{e zatvoren klu~niot naftovod zaizvoz na toj energens, a na golemata instalacija za priroden gas vo Evro-pa izbi poàr, dodeka niskata vrednost na dolarot prodolùva da pot-tiknuva priliv na novi sredstva na nafteniot pazar.

s.20 [TO OÊKUVAAT BIZNISMENITE?Se nadevame deka nema da se slu~at najlo{ite scenarija za

razre{uvawe na politi~kata neizvesnost.

s.21 [TO OÊKUVAAT BIZNISMENITE?Za Evropa se podednakvo va`ni pazari i Srbija i Kosovo. Za-

sega nemame nikakvi problemi so izvozot, no ako po~ne da se ~uvstvuvaatnekakvi pre~ki, toa }e bide katastrofalno za biznisot, bidej}i nema dabide mal udar, tuku }e zna~i momentalno prekinuvawe na rabotata.

s.23 MO@NI EFEKTI ZA EKONOMIJATA Prviot direkten efekt }e bide namaluvawe na investiciite,

kako posledica na dva faktori, Od edna strana, doma{nite i stranskiinvestitori poradi raste~kata neizvesnost se vozdrùvaat da investi-raat zatoa {to ne se sigurni dali }e moàt da ostvarat profit.

s.24 I MAKEDONSKA BERZA OÂJNO ÊKA RAZRE[NICADobrite finansiski performansi {to kotiranite kompanii na

Makedonskata berza gi objavija minatata nedela ne bea dovolni da serazdviì trguvaweto.

s.36 POPRVO KREDITI, OTOLKU EMISIJA NA NOVI AKCIIMakedonskata berza na svojot sajt me|u drugoto, ima jasno nave-

deno koi se prednostite od kotacija za edna kompanija.

s.38 ]E INVESTIRAME NA PAZARITE NA KAPITAL INEDVI@NOSTI

Koga sopstvenicite na Potenca Assets Management lani prolet-ta se zapoznale ~etuvaj}i na najpopularniot regionalen berzanski forumMoj Novac, ne ni pomisluvale deka denovive }e vodat zaedni~ka kom-panija za posreduvawe so finansiski sredstva. No, afinitetite {to gonosele kako individualni berzanski inveaitori i okolnoaite vo koi senaoa|a makedonskiot pazar na kapital im otvorile novi vidici.

s.40 DVOJNO POMAL PROMET I PAD NA MBI-10 OD 1,1% (25-29.02.2008)

Minatata berzanska nedela ne go prodolì optimisti~kiot trend naprethodnata, poradi prometot re~isi dvojno pomal vo odnos na sedmica-ta prethodno, i pad na indeksot od 1,1%.

s.40 INGRA ]E OBJAVI JAVEN POVIK ZA OTKUP NA AKCII OD GPMAVROVO

Hrvatskata grade`na kompanija Ingra minatiot petok objavinamera za raspi{uvawe javen povik vo makedonskite dnevni vesnici, zakupuvawe akcii na grade`nata firma Mavrovo od Skopje.

s.44 PLANIRAME 500 LIZING DOGOVORI VO PRVATA GODINA[to e Por{e lizing i koja e negovata osnovna cel?Miladi}: Por{e lizing e del od kompletniot koncept na Por{e Hol-

ding, kade {to se golemoproda`ba, maloproda`ba i Por{e bankata kakofinansiska institucija koja gi sledi.

s.50 NAJISPLATLIVO E INVESTIRAWETO VO BANKI NA BALKA-NOT

I pokraj lo{ata sostojba na berzite i politi~kata nestabil-nost, na jugoistokot na Evropa postojat akcii koi imaat {ansi za dobiv-ka, ukaùvaat analiti~arite od Erste bank, istaknuvaj}i deka vo ban-karskiot sektor treba da se o~ekuva najvisokata stapka na rast.

FORUM

s.26 ]E IMAME LI NOV INFLACISKI BRAN?Devetprocentna inflacija vo vtoriot mesec od godinava. Spo-

redeno so januari, vo fevruari inflacijata beleì rast od 1% i segaiznesuva 9,7%.

s.29 INFLACIJATA SE U[TE NE E DRAMATIÊN PROBLEMBernard Koenig, prv Generalen direktor na Ohridska banka -

Sosiete @eneral

Smetam deka inflacijata se u{te ne e dramati~en problem. Me|utoa,moè da vlijae na bankarskite procesi. Kamatnite stapki na kreditite}e se namaluvaat edinstveno ako nema porast na inflacijata, poradi toase razbirlivi merkite na Vladata za da ja dràt inflacijata pod kon-trola. Inflatorniot pritisok e pod vlijanie na situacijata vo svetot ivo regionot i najmnogu e predizvikan od porastot na cenite na naftata,surovinite i hranata

s.33 ARCELORMITTAL (HRM) VO PREDEN PLANAko se sudi spored narodnata denot po utroto se poznava, to-

ga{ navistina u{te vo ponedelnikot se znae{e deka izminatata nedela}e zavr{i siroma{no kako i {to po~na.

s.34 ZO[TO INGRA GO SAKA MAVROVOMnogumina ostanaa iznenadeni od oficijalnata najava deka

Ingra od Zagreb }e dade javna ponuda da go prezeme GP Mavrovo.

s.35 DOBRI RABOTODAVCIVtora godina po red, Gugle najposakuvana svetska kompanija za

rabota. Tie {to imale mo`nost da prestojuvaat vo nea makar i edna{,velat deka ne moàt da gi zaboravat pridobivkite kako: opu{tena ra-botna atmosfera, sredeni parkinzi za trudnici i invalidi, koi se predonie na menaxerite...

MAKEDONSKO SONCE

S.26 ZGOLEMENATA INFLACIJA ]E GI "NAPUMPA" KAMATITEVisokata inflacija vo januari godinava e so najvisok reg-

istriran procent vo izminative godini. Inflatorniot pritisok sezakanuva da ja naru{i cenovnata stabilnost i stabilnosta na denarot,{to moè da bide pogubno za sevkupnata ekonomija vo dràvava.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE03.03.-08.03.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z A

za period od 03.03. - 07.03.2008 godina

berzNIK broj 13 Data 10.03..200818 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

mkibn20080310-0013l

Documents