mkibn20080317-0014l

berz

NIK

- GGOO

DDII

NNAA

II-

BBRR

OOJJ

1144-

1177 MM

AARR

TT 2200

0088 GG

OODD

IINN

AA -

((PP

RRII

LLOO

GG NN

AA TT

EENN

DDEE

RRNN

IIKK

))

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 17.03.2008 broj 14 berzNIK

Berzanski {ok so politi~ki kolorit

Vladinata kriza, najbrz negativen efekt produ-cira{e na Berzata. Poslednite dva trgovskidena zavr{ija so opa|awe na cenata na akciite,

no so porast na dnevniot promet. Vo petokot berzan-skiot indeks ima{e rekorden pad za poslednive ne-kolku meseci od 4,64 %, no brojot na trguvawata sezgolemi. Prometot ostana na zadovolitelno nivo vosporedba so prethodnite desetina dena, a re~isiidenti~en vo poslednite dva.

Zna~i, i ovaa nedela berzanskite trguvawa seoboeni so politi~kite previrawa. Fakt e deka ten-ziite vo politi~kite kuluari pravat odredeni ce-novni potresi na pazarot na kapital, no sigurno tiene se direktniot udar poradi koj igra me~kata, a necaruva bikot!? Zna~i vladinata kriza e navistinaalarmantna, no vo sekoj slu~aj pove}e od aspekt na

fini{irawe na trkata zadobivawe na pokanata zapriem vo NATO. Vladiniotkurc{lus, sekako vlijae na~uvstvitelnosta na pazarot,pred se dejstvuva kako ini-cijalna kapisla kaj maliteakcioneri, koi vo panika dane izgubat se, prodavaatpo{to-za{to, no sekako nemoè da bide presuden zaru{eweto na pazarot. Fak-torite koi go podrivaatberzanskiot pazar se mnogupodlaboki, igra~ite mnogupokrupni. Razmisluvawataodat do tamu - insajderi daja koristat politi~katakriza kako {pekulativenmoment za da gi ostvaratsvoite celi, da gi simnat

cenite na akciite za koi se zainteresirani!? Sekako problemot moè da se gleda i poinaku.

Monotonijata, povlekuvaweto na nekoi investitori ipogolemata vozdrànost na drugi, se vodat od svet-skite trendovi. Svedoci sme deka ve}e podolg peri-od na svetskite pazari ima golemi turbulencii koi,osven pod udarot na amerikanskata recesija gi dik-tiraat i istoriski rekordniot porast na cenata nanaftata, na p~enicata, na oboenite metali, pa i naprehranbenite proizvodi... Zna~i, preto~uvaweto nakrizata od pogolemite pazari i definitivno infla-cijata se vinovni za direktnite potezi na investito-rite. Tie kako glavni igra~i koi gi sledat svetskitetokovi, i posebno regionalnite dvièwa na Berzite,navreme go usmeruvaat i prefrlaat svojot kapital voposigurni zdelki.

Za da bide konfuzijata na doma{niot pazar po-golema, pridonesuvaat i samite brokeri, ili pak si-mulantite koi ja liferuvaa vesta deka golem del odstranskite investitori naglo se povlekle od Make-donska berza. Vakvata teza ja ublaùvaat poedinianaliti~ari so tvrdeweto deka strancite prvi rea-giraat na promenite vo Vladata i na politi~katanestabilnost. No i tie, za slu~uvawata na Makedon-skata berza velat deka vlijae i nadolniot trend naglobalno i na regionalno nivo, iako za berzanskiot{ok vo ~etvrtokot (koga akciite na vkupno 27 kompa-nii zavr{ija so crveno saldo) presuden be{e inter-niot faktor.

Analogno na ova drì i tezata za regionalnitenegativni bilansi. Dokaz za toa se i padot na ber-zanskite indeksi na Evropskite i Aziskite berzi.Tamu pak indeksite padnaa bidej}i optimizmot okolumerkite na centralnite banki za olesnuvawe na glo-balnata kreditna kriza e vo senka na stravovite odrecesija. Londonskiot indeks FTSE 100 padna za1,8%, pariskiot SAS 40 za 1,8%, a frankfurtskiotDAKS za 1%. Tokiskiot NIKEI izgubi 3,5%, a kine-skiot Hang Seng padna za 4,8%.

Svetskite analiti~ari vakvite ostri padovi giprepi{uvaat isto kako i nie, na rekordnata cena nanaftata, koja se iska~i preku 110 dolari za barel istravovite deka toa }e go zabavi profitot na fir-mite. Analiti~arite se skepti~ni i vo odnos na spa-suva~kiot plan na centralnite banki.

Konkretno i na{ite stopanstvenici se svesni zaproblemot i o~ekuvaat od Vladata da prezeme merkiza ublaùvawe na posledicite od dramati~niot skokna crnoto zlato. Zemjata kako ekonomski zavisna nemoè da go amortizira porastot na cenite na nafte-nite derivati, a toa pak gi zgolemuva tro{ocite nakompaniite pri nivno rabotewe i gi pravi nekonku-rentni na doma{niot i stranskiot pazar. Pretseda-telot na Stopanskata komora, Branko Azeski, smetadeka nafteniot {ok treba partnerski da go spodelatVladata i kompaniite. - Nie ìveeme vo pazarnostopanstvo i mora da se prisposobime. Zgolemenatacena na naftata e vlezena vo cenite na proizvodite{to kotiraat na berza. Kako edna od merkite za ub-laùvawe na krizata e i podelbata na 20.000 tonidràvna p~enica od rezervite na site firmi {topobaraa. No pekarite ostanuvaat na stavot deka in-tervencijata nema da ja namali cenata na lebot, tukutaa }e zavisi od svetskata cena na p~enicata. Tie jagarantiraat sega{nata cena dodeka ne se potro{idràvnata p~enica.

- Na makedonskite kompanii im nedostasuvaatdobro menaxirawe i znaewe kako da se promoviraatvo regionot i vo svetot. Vakov vpe~atok dominira{ena Konferencijata za korporativno upravuvawe, kojase odrà vo Skopje, a na koja u~estvuvaa stranski idoma{ni eksperti, kako i menaxeri od regionot. Tiezabeleùvaat deka kaj nas, poradi èlbata za pro-fit, ne se vodi dovolno grià i za ugledot na fir-mata. - Direktorite treba da nau~at deka zgolemena-ta transparentnost ja zgolemuva vrednosta na nivni-te akcii i potoa im nosi pogolem profit - prepora-~uvaat od finskata Asocijacija na profesionalnidirektori.

Netransparentnosta i nedostigot od znaewe zasamopromocija se odlika na kompaniite vo tranzici-skite zemji, veli Huan Karlos Fernandez, direktorna proektot za korporativno upravuvawe na Me|una-rodnata finansiska korporacija.

I koga sme kaj sovetite koi ni gi nudat stran-skite eksperti, kako li~no iskustvo, da gi poslu{amei sega: Vo ovoj moment na preden plan e interesot nadràvata...

Do sledniot ponedelnikMakedonka Baldazarska

Glaven i odgovoren urednikna berzNIK

e-mail: [email protected]

I ovaa nedela berzanskite trgu-vawa se oboeni so politi~kite previ-rawa. Fakt e deka tenziite vo poli-ti~kite kuluari pravat odredeni ce-novni potresi na pazarot na kapital,no sigurno tie ne se direktniot udarporadi koj igra me~kata, a ne caruvabikot!? Zna~i vladinata kriza e na-vistina alarmantna, no vo sekoj slu~ajpove}e od aspekt na fini{irawe natrkata za dobivawe na pokanata zapriem vo NATO.

... Zemjata kako ekonomski zavisnane moè da go amortizira porastot nacenite na naftenite derivati, a toapak gi zgolemuva tro{ocite na kompa-niite pri nivno rabotewe i gi pravinekonkurentni na doma{niot i stran-skiot pazar.

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 14 Data 17.03.2008

KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST

DOPOLNUVAWA NAPRAVILATA ZAKOTACIJA NAMAKEDONSKA BERZAOtsega, osven superkotiranite i ostanatite34 kotirani dru{tva }e moraat da objavuvaatcelosni konsolidirani revidirani finan-siski izve{tai

Komisijata za hartii od vrednost nadevedeset i sedmata sednica {to se odràna 13.03.2008 godina, a so koja pretsedava-{e Pretsedatelot Marina Na}eva-Kavra-kova dade soglasnost na izmenite i do-

polnuvawata na Pravilata za kotacijana Makedonska berza a.d. Skopje. So niv,osven ~etirite superkotirani kompanii(Beton, Investbanka, Komercijalna banka iToplifikacija) otsega, i ostanatite trie-set i ~etiri kotirani dru{tva }e moraatda objavuvaat celosni konsolidirani re-vidirani finansiski izve{tai i toa: Re-vizorsko mislewe, Bilans na sostojba, Bi-lans na uspeh, Izve{taj za pari~nite teko-vi, Izve{taj za promenite vo kapitalot iBele{ki kon finansiskite izve{tai. Ovaaobvrska dru{tvata se dol`ni da ja ispol-nuvaat vo rok od 30 dena po usvojuvawetood Sobranieto na akcioneri.

Preku objavuvawe na celosni konsoli-dirani revidirani finansiski izve{tai}e se zgolemi transparentnosta, a inves-

titorite }e imaat pove}e informacii zadru{tvata.

Nova emisija na KIBKumanovo

KHV na Komercijalno InvesticionaBanka a.d. Kumanovo i dade odobrenieza izdavawe na sedma emisija na akcii.So ova, KIB a.d. Kumanovo dobi dozvolada izdade 215.000 obi~ni akcii so nomi-nalna i proda`na vrednost od 1.720 de-nari po akcija, odnosno so vkupen iznosod 369.800.000 denari. Emisijata }e serealizira po pat na privatna ponuda. Ku-puva~ na akciite e Milestone Ehf. Iceland.

Trgovskata komora na Makedonija priSojuzot na stopanski komori naMakedonija i Komorata za stopanstvo iindustrija na Saragosa - [panija,potpi{aa Memorandum za sorabotkaminatata nedela

- Makedonija kako predizvik i mo`-nosti za sorabotka i investirawe, be{etema na sredbata na biznismenite-~lenkina Makedonskata i [panskata stopanskakomora. - Intenzivirawe na trgovskatarazmena i investicii vo energetikata igrade`ni{tvoto najavi {panskiot ambasa-dor vo Republika Makedonija, Hoze ManuelPaz Agueras na biznis forumot {to vo or-ganizacija na Sojuzot na stopanski komori,se odrà na 13. mart vo Skopje.

- Ova e prva sredba so SSK vo Makedo-nija. Na{ata cel e da ja zgolemime trgov-skata razmena. So otvoraweto na nova am-basada }e se zgolemat investiciite. Zaed-no so pretstavnicite od Stopanskata ko-mora na [panija dojdoa i pretstavnici odSaragosa, koi sakaat da ja zajaknat sora-botkata so Makedonija, izjavi {panskiotambasador Hoze Manuel Paz Agueras.

Slavka Kalenikova, Pretsedatel naTrgovska komora pri Sojuzot na stopanskikomori na Makedonija pri obra}aweto doprisutnite istakna:

- Trgovskata razmena so Kralstvoto[panija e od posebno zna~ewe za Republi-ka Makedonija. Vo minatata godina taa iz-nesuva{e okolu 250 milioni dolari, a nieo~ekuvame, otkako ve}e se vospostavi di-rektna diplomatija me|u dvete zemji, tr-govskata razmena da ja zgolemime dvojno.Makedonija osven {to vaì za zemja so ta-kanare~en ramen danok, odnosno za zemja sonajniski dava~ki, raspolaga i so kvalitet-ni kadrovski potencijal, odli~na geogra-fska postavenost kako centar na Jugois-to~na Evropa i ima posebni kriteriumi za

olesnuvawe na stranskite investicii vozemjata. Trgovskata razmena so [panijaima dolgogodi{na tradicija. Na{ite fir-mi, u{te od devedesettite godini bea me|uprvite od biv{ite jugoslovenski prostori{to rabotea so sopstvenicite od Kralst-voto [panija, kako {to se kompanijata Ka-dis, so fabrikata na Seat vo Barcelona,Xonson i Filips , Tarnes - keramika i dr.Tie site uspe{no funkcioniraat i se na-devam deka taa sorabotka }e prodolì i vonaredniot period. Ovaa trgovska misija soStopanskata komora na Saragosa, }e pri-donese da se otvori u{te eden proces zasorabotka i so drugite stopanski komorivo [panija, re~e Kalenikova.

Zamenik - ministerot za ekonomija Ki-ro Spanxov, istakna deka ve}e se naprave-ni izmeni vo Zakonot za grade`ni{tvo, so{to se sozdava dopolnitelen uslov za po-dobra sorabotka me|u dvete zemji.

- Vo Zakonot za grade`ni{tvo se na-praveni izmeni koi treba da privle~atpogolem broj na investicii. Vo izminativedve godini, Vladata rabote{e na podobru-vawe na biznis klimata, obezbeduvaj}i le-gislativi koi }e donesat novi investicii,izjavi Spanxov.

Na delovnata sredba {to se odrà vorestoranot Vodenica, dojdoa {panski sto-panstvenici koi ve}e imaat najavenosredbi so makedonskite stopanstveniciod razni sektori od Skopje, Kumanovo,[tip i Strumica.

K.S.

Lista na kompanii od [panija koi beavo poseta na R. Makedonija:

1. MAQUIOBRAS, S.A. - Dna. AdrianaAsensio

2. EURO SEATING INTERNATIONAL, S.A.- D. Jesus Munoz

3. IDE, S.A. - D. Jakobo Ramirez4. SIMILDIET, S.L - D. Inigo Jaime5. OMB SISTEMAS ELECTRONICOS,

S.A. - D. Ivan Perallon6. HIMOINSA, S.L. - D. Rafael Garcia7. CERTEST BIOTEC S.L. - D. Oscar

Landeta8. Sr. D. Carlos Karam, General Menager

of PROEXZA,9. Sr. D. Javier Andonegui, Chamber of

Commerce and Industry of Zaragoza10. Sra. Malgorzata Chylak, Chamber of

Commerce and Inustry of Zaragoza11. Sr. D. Hermogenes Lopez Garcia de

Lomana, Deputy Head of Mission12. Sr. D. Carlos Tortola Sebastian,

Economic and Comercial Counselor

Lista na makedonski kompaniiprisutni na biznis forumot:

1. Trgovska komora na Makedonija -Slavka Kalenikova

2. Grupacija na importeri na motornivozila - Zlatko Kalenikov, pretsedatel

3. Ka-dis - Zoran Kalenikov4. Jonson Jonson i Philips - Goran Arna-

udovski5. Centar Dizajn - Toni Dimitrovski6. Kanal 4 - Bor~e Lukanovski7. Ina Energosistemi - Stefan Pop Du-

~ev8. Turboinìwering - Mende Georgiev-

ski9. Inìwering DASS - Sande Trpovski10. Flex Power - Svetlana Bo{kovska11. Flex Power - Bobi Krstevski12. Mak Kab - Andrej Manev13. Mak Kab - Demiri Muhamet14. Kanet Kompani - Adem Ko~ani15. Arcuss Dizajn - Mir~e êkrexi16. Aneta Arsenova - Britanska Amba-

sada17 Joana Babusku - Britanska Ambasada

MAKEDONSKO-[PANSKI BIZNIS FORUM

INTENZIVIRAWE NA TRGOVSKATA RAZMENA


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. BERZATA I NATAMU BELE@I ISKLUÎTELNO SLAB PROMET (***) 2. GRCIJA VTOR INVESTITOR VO MAKEDONIJA (***)

10.03.2008 g. PONEDELNIK1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.1 GR^KITE BIZNISMENI VO MAKEDONIJA

KAKO DOMAs.9 DVE I POL GODINI STROG POST ZA NOVO

PUNTOs.9 RASPREDELENI 117 ILJADI HEKTARI

DR@AVNO ZEMJODELSKO ZEMJI[TEs.9 SKOPSKIOT REGION SO NAJGOLEMO

UÊSTVO VO BDP NA MAKEDONIJAs.9 VO KRIVOPALANE^KO ]E SE ZASEAT 2700

HEKTARIs.9 NA KIRO KUÛK MU SE ZAKANUVA STEÂJs.9 BAREL NAFTA 200 DOLARI

UTRINSKI VESNIKs.1 SE U[TE NEMA ODLUKA ZA STRUJA ZA

SILMAKs.1 I NATAMU SLAB PROMET NA BERZATAs.7 VLADATA NE MU DAVA NALOG NA ELEM ZA

NO]NATA STRUJA ZA SILMAK s.8 @ELEZNICA ]E GO IZNAJMUVA OPTI^-

KIOT KABELs.8 BERZATA I NATAMU BELE@I ISKLUÎ-

TELNO SLAB PROMETs.8 VO JANUARI IZDADENI 193 DOZVOLI ZA

GRADBA VEÊRs.8 AVTOMOBILITE SE VOZAT SAMO ZA NA

LEKARs.8 REGIONALNA BERZA ZA BREND INVESTI-

TORIVREMEs.1 UKRAINSKO @ELEZO SE TOPI VO MAKE-

DONSKI XEBOVIVESTs.3 GRCIJA VTOR INVESTITOR VO MAKEDO-

NIJAs.7 XONSON METI OD APRIL ]E JA GRADI

FABRIKATAs.10 OXAKOT NA USJE NE OTRU

NOVA MAKEDONIJAs.5 MAKEDONIJA PROMOVIRANA KAKO NOVO

EKONOMSKO ÛDO VO EVROPAs.5 NAFTATA STIGNA DO GRANICATA OD 106

DOLARI ZA BAREL

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

KOMISIJA ZA HARTIJA OD VRED-NOST. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

MAKEDONSKO-[PANSKI BIZNISFORUM. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK,SREDA, ^ E T V R T O K . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-7

DIVITE PRODAVAÎ I TRGOVCITE SOSTAROTO @ELEZO POD - LUPA.. . . . . . . . . . . .8

VESTI BERZA... VESTI BERZA... ..............9

PRIDOBIVKITE OD DOBROTO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE - VOTREND. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10-11

ELEKTRONSKI SISTEM ZA JAVNINABAVKI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

BERZNIK - ÊTVRTOK, PETOK, SABOTA.. . . . . . .13-15

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . 16

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKABERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 17-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKberzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 14Data: 17.03.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA:

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaNovinari: Vaska MickoskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Isklu~itelno slabiot promet {to e ostvarenna Berzata vo minatata nedela e tema na pove}etodene{ni dnevni vesnici, koi vo svoite osvrti is-taknuvaat deka prodolùva pove}emese~niottrend na neatraktivnost na makedonskiot pazar nahartii od vrednost. Spored berzanskite analiti-~ari, trguvaweto vo vkupna vrednost od 2,2 mili-oni evra pretstavuva svoeviden presedan na Ber-zata vo poslednite nekolku godini. Glavnata pri-~ina {to na Berzata slabo se trguva e is~ekuva-weto dali Makedonija }e dobie pokana za ~lens-tvo vo NATO idniot mesec. Inaku, na Berzata mi-natata nedela padna vrednosta na akciite na po-ve}eto kompanii. Taka, vrednosta na kapitalot naMakpetrol se namali za 4,8 otsto, akcijata naFer{ped minatiot petok se prodava{e za 255.000denari, {to e za 2 otsto pomalku vo odnos na pos-ledniot petok vo fevruari, a cenata na akcijatana Skopski pazar se namali za 7,9 otsto. Vrednos-ta na kapitalot na Mako{ped padna za 9,8 otsto, ana ZK Pelagonija od Bitola za 5,4 otsto. Vo mina-tata nedela najmnogu se trguva{e so akciite naKomercijalna banka. Vtora firma za koja se inte-resiraa investitorite be{e Toplifikacija, soostvaren promet od 138.000 evra, iako cenata naakcijata se namali za 2,5 otsto. Na Berzata poka-àa interes i za akciite na farmacevtskata kom-panija Alkaloid. Sepak, na makedonskiot pazar nahartii od vrednost minatata nedela se registri-ra{e i rast na kapitalot. Taka, porast na akciiteima{e grade`nata kompanija Mavrovo, kako i kajReplek. Vo minatata nedela na Berzata se pojavi inoviot igra~, a toa e Dru{tvoto za upravuvawe sootvoreni investiciski fondovi - Moj fond.

Pretstoi liberalizacija na telekomunikaci-skiot pazar. Kako {to izvestuva Utrinski vesnik,@eleznica }e go iznajmuva svojot opti~ki kabel nazainteresirani telekomunikaciski operatori. Dokrajot na nedelava se o~ekuva kompanijata da ras-pi{e povik so koj del od opti~kiot kabel, {to gopostavuvaat za nivni potrebi, }e go dadat pod za-kup. Inaku, opti~kiot kabel vo svetot momentalnoe najbrziot na~in na transfer na podatoci. Prekukapacitetot na opti~kiot kabel moè da se prene-suva Internet, televizija i site drugi digitalnisodrìni. Direktorot na Makedonski èleznici -Infrastruktura, Nikola Dimitrovski veli dekakapacitetot na opti~kiot kabel ne moè vo celostda se iskoristi isklu~ivo za potrebite na pret-prijatieto i zatoa }e se odi na negovo iznajmuva-we. Kako pridobivka od ovaa liberalizacija, gra-|anite }e dobijat pobrz i poevtin Internet.

Vo Utrinski moè da se pro~ita i deka Sil-mak seu{te ne moè da po~ne so rabota iako toa nagolema vrata go najavi Vladata pred okolu dve ne-deli. Iako Vladata mu veti na Kombinatot deka }emu ispora~uva no}na struja, {to za kompanijata

zna~e{e povtorno restartirawe po trimese~napauza, strujata seu{te ja nema i pe~kite i ponata-mu se izgasnati.

Britanskata kompanija Xonson Meti vo april}e ja po~ne izgradbata na fabrikata vo Bunarxikso {to ja prolongira prethodno najavenata dina-mika za realizacija na nivnata investicija za re-~isi dva meseca, informira Vest. Spored prvi~-nite najavi od kompanijata, grade`nite rabotitreba{e da startuvaat vo tekot na fevruari, nozasega vo bescarinskata zona samo se ras~istuvaterenot. Xonson Meti ima u{te ~etiri vakvi fab-riki koi proizveduvaat za istiot pazar i prolon-giraweto na startot na izgradbata na fabrikatavo Makedonija nema da se odrazi vrz kontinuira-noto snabduvawe na na{ite potro{uva~i. Nema za-docnuvawe, tuku toa e proces od koj sme zadovolnikako se odviva - istaknuva objasnuva Xefri Kolinod Xonson Meti.

Vo vele{kata kerami~ka fabrika Kiro Ku~uke otvorena postapka za ste~aj, izvestuva Dnevnik.Ste~ajnata upravni~ka Angelina Gogu{eva do 20mart treba da gi ispita uslovite i pri~inite zabaraweto za ste~aj, koe dojde od Fondot za penzi-sko poradi dolg za neplateni pridonesi od 45 mi-lioni denari za period od tri godini. Vo me|uvre-me se blokirani site smetki na pretprijatieto iima zabrana za otu|uvawe na imotot. Inaku, za ku-puvawe na Kiro ]u~uk se zainteresira privatnatafirma Elenica od Strumica, koja pred eden mesecgo kupi pogonot na vele{kata fabrika vo â{ka.

Na svetskiot pazar, cenata na naftata, popreminuvawe na granicata od sto dolari za barel,prodolùva da se zgolemuva, taka {to ne moè dase isklu~i mo`nosta da dostigne i dvesta dolari,i toa vo ne tolku dale~na idnina, prognozira in-vesticiskata banka Goldman Saks. Inaku, Bankatai prethodno, prili~no to~no, go predvide sega{-niot rast na cenata na glavnata energetoka suro-vina, koja v~era na berzata vo Wujork vo eden mo-ment dostigna rekordno nivo,od 106,4 dolari zabarel.

Kako posledica na vrtoglaviot rast na cenatana naftata, vozeweto avtomobil stanuva luksuz zanajgolem procent od gra|anite vo dràvava, izves-tuva Ve~er. Distributerite na nafteni derivativelat deka vo posledno vreme mnogu ~esto gra|a-nite na benziskite pumpi baraat da im se nato~igorivo za skromni 200 denari, kolku da im se najdeza itna potreba. Tie imaat razbirawe za namale-nata potro{uva~ka bidej}i standardot na gra|ani-te opa|a kako rezultat na zgolemuvaweto na ì-votnite tro{oci, {to e pak predizvikano odposkapuvaweto na cenite na gorivata, hranata,parnoto, vodata... Prose~no makedonsko semejstvoza gorivo od svojot mese~en buxet izdvojuva od2.000 do 3.000 denari, odnosno od 30 do 50 evra.


Vladata ne gleda pri~ina za porast nakamatite, e naslovot na tekstovite vo kojdene{nite izdanija na Dnevnik i Utrinski goprenesuvaat stavot na ministerot za finan-sii Trajko Slaveski. Spored prviot finan-sier, to~no e deka bankite treba da gi sledatsignalite od NBM, no nema logika tie da gizgolemuvaat kamatite, bidej}i toa }e bidenepovolno za niv, poradi faktot {to nema dabidat konkurentni i moè da gi izgubat svo-ite klienti. Argument plus e i ogromnatalikvidnost na na{iot bankarski sektor. -Kaj nas bankite plivaat vo pari. Edna bankapred desetina dena kupi samo vo eden denzapisi od NBM za celi 50 milioni evra, {toe eden procent od bruto-doma{niot proiz-vod na zemjava. Toa pokaùva kolku mnogu pa-ri imaat bankite, pojasnuva ministerot Sla-veski.

Ministerot za finansii najavuva dekaproektiranata stapka na inflacija od triotsto za ovaa godina }e se revidira, infor-miraat pove}eto vesnici. Promenata nastapkata na inflacija }e se napravi vo kon-sultacija so Narodnata banka na Makedonijai so MMF, a kako {to istaknuva Slaveski, poporastot na inflacijata na globalno nivopove}e centralni banki vo zemjite od EU gikorigiraa proektiranite stapki na infla-cija. Spored analiti~arite, Vladata mora daja revidira makroekonomskata politika i danapravi nova proekcija na stapkata na in-flacija za godinava.

Makedonskata ekonomija godinava }e imau{te eden golem problem, a toa e trgovskiot

deficit. Vo januari godinava Makedonija vonadvore{notrgovskata razmena so stranstvoostvarila minus od 182,9 milioni dolari,{to e porast za 45,1 otsto vo sporedba so de-ficitot od istiot mesec lani. Spored in-formaciite na Dràvniot zavod za statis-tika, koi se preneseni vo pe~atenite mediu-mi, vo januari e ostvaren izvoz od nad 268milioni dolari, uvozot nadminuva 451 mili-on dolari, a pokrienosta na uvoz so izvoz iz-nesuva 59,4 otsto. Kako pri~ini za zgoleme-niot deficit ekspertite gi naveduvaat zgo-lemeniot uvoz na surova nafta, elektri~naenergija i na motorni vozila.

Biznismenite vo dràvava ne se infor-mirani za iskoristuvaweto na parite od ev-ropskata Programa za konkurentnost i ino-vacii CIP 2007- 2013, ~ija realizacija tre-ba da po~ne kon krajot na ovoj ili vo po~eto-kot na sledniot mesec, informira Dnevnik.Od tie pri~ini, vo ramkite na dvegodi{niotproekt za zajaknuvawe na pretpriemni{tvo-to, konurentnosta i inovativnosta zapo~nuvakampawa za podobo zapoznavawe so Evrop-skite fondovi. Inaku, CIP programata eproektirana na dva milioni evra i parite }emoè da gi koristat site zemji od regionot,ako apliciraat so proekti {to bi ja zgolemi-le konkurentnosta na malite i na srednitepretprijatija. Proektite }e se realiziraatpo principot na kofinansirawe, pri {to 15do 20 otsto od vrednosta obezbeduva apli-kantot, a preostanatite 75 do 80 ots-to gipokriva EU. Ako makedonskite biznismeni negi iskoristat parite od CIP-programata,

toa }e moè da go napravat nivni kolegi oddrugite zemji na Zapaden Balkan.

Akciite na grade`nata kompanija Mav-rovo v~era bea vo fokusot na interes na in-vestitorite. Vo pove}e od 60 transakcii seprodadeni 16 procenti od glavnicata nakompanijata. Edna akcija dostigna proda`nacena od 2.450 denari, a vo transakciite beaistrguvani 39.000 hartii od vrednost. Soproda`bata na ovie akcii se inkasirani 95.5milioni denari, odnosno pove}e od 1.5 mili-oni evra. Ovoj promet na oficijalniot pazarna kapital v~era pretstavuva{e re~isi 70procenti od vkupniot promet na Berzata. Ka-ko {to prenesuvaat vesnicite, iako ofici-jalno ne e potvrdeno koj gi kupuva akciite, sesmeta deka ovoj paket akcii }e odi na smet-kata na zagrebskata kompanija INGRA, kojaoficijalno najavi deka podgotvuva javna po-nuda za prezemawe na makedonskata grade`-na operativa.

Gasot vo slobodnata ekonomska zona Bu-narxik }e stasa za desetina dena. Kako {todoznava Utrinski, site tehni~ki zafati sezavr{eni za priem na gasot, postaveni secevkovodite i potrebnata instalacija, {tozna~i deka Xonson kontrols kone~no }e moèda go koristi za svoi potrebi. Iako gasifi-kacijata na Bunarxik {to treba{e da ja spro-vede GAMA odamna treba{e da bide zavr{e-na, toa sepak ne pretstavuva pre~ka za te-kovnata i za idnite potrebi na Xonson kon-trols i za Xonson Meti, koja zapo~nuva sogradba vo po~etokot na april.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. AEK OBJAVI KONKURS ZA DIREKTOR (****)2. FIRMITE NE ZNAAT KAKO DA KORISTAT EVROPSKI PARI (****)

11.03.2008 g. VTORNIK

DNEVNIKs.1 VLADATA NE GLEDA PRIÎNA ZA PORAST NA KAMATITE s.13 MBI 10.03.2008s.13 EVROPSKI PARI ZA POGOLEMA KONKURENTNOST NA

MAKEDONSKITE FIRMI s.13 AEK OBJAVI KONKURS ZA DIREKTOR s.13 PROEKTIRANATA STAPKA NA INFLACIJA ]E SE REV-

IDIRA s.13 VLADATA NE GLEDA PRIÎNA ZA PORAST NA KAMATITE

UTRINSKI VESNIKs.1 REKORDEN TRGOVSKI DEFICIT VO JANUARIs.3 VLADATA NE GLEDA PRIÎNA ZA ZGOLEMUVAWE NA

KAMATITEs.6 ZAVISNOSTA OD UVOZ NA ENERGENSI E GLAVNA

PRIÎNAZA NEGATIVNOTO SALDO VO RAZMENATA SOSTRANSTVO

s.6 AGENCIJATA ZA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII ]E BIRADIREKTOR

s.7 GASOT VO BUNARXIK TREBA DA STASA ZA DESETINADENA

s.7 VINARSKATA VIZBA [ATO KAMNIK POBEDNIK NA SAE-MOT GAST 2008 VO SPLIT

s.7 PRODADENI 16 OTSTO OD AKCIITE NA MAVROVOs.7 KONFERENCIJA ZA KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

VEÊRs.7 BIZNISMENITE VO POHOD PO EVROPSKITE PARI! s.7 MAKEDONIJA E GRADILI[TE SO SAMO 190 IZDADENI

DOZVOLI?!

s.8 HRVATSKA INGRA KUPI 16 OTSTO OD MAVROVO? s.8 SE BARA DIREKTOR-MENAXER s.8 KONFERENCIJA ZA KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

VREMEs.8 GRA\ANITE POKUSI ZA 90.000 EVRA MESE^NOs.8 ZA REK BITOLA NEMA DA IMA ZIMAs.8 FIRMITE TREBA DA SE BORAT ZA EVROPSKITE PARI

VESTs.3 TRGOVSKIOT DEFICIT 182 MILIONI DOLARIs.9 KANDIDATITE ZA DIREKTOR ]E POLAGAAT STRUÊN

TEST

NOVA MAKEDONIJAs.1 BIZNISMENITE BEZ INFORMACII KAKO DA KORISTAT

PARI OD EU s.5 BIZNISMENITE BEZ INFORMACII KAKO DA POVLEÂT

PARI OD EU s.5 CENATA NA NAFTATA MO@E DA DOSTIGNE I 200 DOLARI

ZA BAREL s.5 ISTRGUVANI 16 OTSTO OD AKCIITE NA GP MAVROVOs.5 AEK OBJAVI KONKURS ZA IZBOR NA DIREKTOR

[PICs.1 NAVALI NARODE NA PRIJAVUVAWE DANOCIs.8 NAVALI NARODE HA PRIJAVUVAWE DANOCI! s.8 FIRMITE NE ZNAAT KAKO DA KORISTAT EVROPSKI

PARI



12.03.2008 g. SREDA

DNEVNIKs.11 ELEM OBJAVI OGLAS ZA IZGRADBA NA GASNA ELEK-

TRANAs.11 ZA KIRIJATA MORA DA SE PLATI DANOK s.11 NAJAVI ZA VLEZ NA AVTOMOBILSKA KOMPANIJA OD

SADs.11 IZVE[TAJ NA MBI ZA 11.03.2008

UTRINSKI VESNIKs.1 NAFTATA URIVA REKORDI, MAKEDONIJA NEMO POSMA-

TRAs.10 NAFTATA URIVA REKORDI -MAKEDONIJA NEMO POS-

MATRAs.10 DEVET KOMPANII DOSTAVILE PONUDI ZA STRUJA DO

MEPSO s.11 ELEM RASPI[A OBJAVA ZA GASNA ELEKTRANAs.11 BO MAKEDONIJA ]E VLEZE AVTOMOBILSKA KOMPANI-

JA OD SADs.11 U[TE TRI DENA ZA DANO^NITE PRIJAVI

VEÊRs.8 BERZANSKI IGRA^ ]ARIL 5 MILIOII EVRA VO 2006

GODINAs.9 DEVET PONUDUVAÎ NA STRUJA

VREMEs.1 STRUJATA JA POTRO[I VODATA

s.5 STRUJATA JA POTRO[I VODATA s.8 KE SE GRADI GASNA ELEKTROCENTRALAs.8 GRADE@NICITE SE VRA]AAT NA SCENAs.8 INVESTICISKITE FONDOVI POLESNO ]E STANAT

IGRAÎ

VESTs.11 SOSIETE PRODAVA AKCII ZA DA JA NAMALI ZAGUBATAs.11 NAFTATA NAD 109 DOLARI

NOVA MAKEDONIJAs.1 SO NOVATA PROGNOZA INFLACIJATA DVAPATI

POGOLEMAs.5 CO NOVATA PROGNOZA INFLACIJATA DVAPATI

POGOLEMAs.5 ISTEKUVA ROKOT ZA PODNESUVAWE GODI[NI

DANO^NI PRIJAVIs.5 BAREL NAFTA NA DOSTIGNA 109 DOLARIs.5 DOMA[NITE KOMPANII IMAAT EDNAKOV TRETMAN SO

STRANSKITE

[PICs.7 MAPTOVSKITE SMETKI ZA STRUJA BEZ MANIPULA-

TIVNI TRO[OCIs.7 SE BARA ORTAK ZA GASNA ELEKTRANAs.7 18.000 GRA\ANI ]E NAVALAT VO UJP s.7 MEPSO NAJDE STRUJA ZA GODINAVA

Devet stranski kompanii-trgovci soelektri~na energija dostavile ponudi za iz-voz na struja do MEPSO, be{e najaktuelnatavest vo dene{nite vesnici. Svoi ponudi dos-tavija GEN-I od Kr{ko od Slovenija, EFT iEGL od [vajcarija, Rudnap grup od Srbija,Korlea invest od Slova~ka, Vivid pauer odBugarija, EZPADA i RE Trejding CEE od Pragaod ê{ka i PCC Enerxi trejding od Germani-ja, objavuva Ve~er. Cenata na dnevnata ener-gija e vo raspon od 67,75 evra za megavat-~asdo 119,94 evra za megavat-~as elektri~naenergija. Vo no}nata tarifa se ponudeni cenivo raspon od 29,92 evra za megavat-~as do76,88 evra za eden mgv~. Inaku, predmet natenderskata ponuda na MEPSO bea koli~inistruja za periodot od 16 mart do 31 dekemvri2008 godina. Vo naredniot period komisijatreba da ja izbere kompanijata so najpovolnaponuda i cena, uslovite na isporaka, vkupnoponudenite koli~ini struja i na~inot i rokotna pla}awe.

Vlez na avtomobilska kompanija od SADi otvorawe kancelarija na telekomunikaci-skiot gigant Nortel vo Makedonija, e najave-no denovive vo Va{ington. Kako {to javi -Glasot na Amerika - programa na makedonskijazik, ova e rezultat od biznis-forumot Ma-kedonija - novo ekonomsko ~udo vo Evropa,koj vo minatata nedela se odrà vo Va{ing-ton, pi{uvaat dene{nite vesnici. Potpi{u-vawe memorandum za sorabotka so avtomo-bilskata kompanija od SAD se o~ekuva dokrajot na ovoj mesec, po {to }e sleduva ko-

ne~nata odluka dali taa }e investira vo Ma-kedonija. Prviot ~ovek na Nortel, Majk Za-firovski, najavi deka negovata kompanija vonarednite nekolku nedeli }e otvori kance-larija za proda`ba vo Makedonija.

ELEM v~era objavi tender za izbor nafirma {to }e gradi kombinirana gasna elek-trana Energetika, a }e bide partner vo zaed-ni~ko vloùvawe. Novata elektrana trebada ima minimalna instalirana mo}nost od300 megavati za proizvodstvo na struja imaksimalna mo}nost od 150 megavati za pro-izvodstvo na toplinska energija, pi{uva Ut-rinski vesnik. Novata centrala, spored pr-vi~nite presmetki na ELEM, treba da bidegotova za dve i pol godini i da pokrie okolu11 otsto od nedostigot od struja. Elektrana}e se gradi vo skopskata naselba @elezara,vedna{ do postoe~kata elektrana na ELEM,dodava Vest.

Cenata na surovata nafta postavi novrekord, petti den vo nizata istoriski re-kordi. Na elektronskoto trguvawe na berza-ta vo Wujork, cenata na naftata nadmina 109dolari za barel, kako rezultat na vloùva-wata za terminskite transakcii za nafta{to nosat pogolem prihod od finansiskitepazari, pi{uva Nova Makedonija. Za samo ed-na godina, na berzata vo Wujork cenata nanaftata se zgolemi za 80 otsto, dodeka naj-aktuelnite indeksi kako Dou Xons opadnaa,naveduva Blumberg.

Vo sabota istekuva rokot do koga gra|a-nite {to vo 2007 godina ostvarile prihodi

nadvor od redovnite primawa treba da po-polnat godi{na dano~na prijava, velat voUpravata za javni prihodi. Gra|anite mora dapodnesat dano~na prijava bez ogled {to per-sonalniot danok na dohod za ekstra prihodi-te e platen, objavuva Dnevnik. Prolongirawena rokot nema da ima, iako se o~ekuva{e tojda bide prodolèn barem do ponedelnik. Soogled na toa deka ovaa sabota e rabotna, Up-ravata za javni prihodi najavuva deka toga{}e se zaokruì postapkata na pribirawe nagodi{nite dano~ni prijavi. Dosega{niot od-yiv na gra|anite e mnogu mal, odnosno do 7mart, samo 8.576 gragani dostavile dano~niprijavi do UJP, a o~ekuvawata na Upravatase do nea da bidat dostaveni 27.000 dano~niprijavi, {to zna~i deka povtorno se ~ekaposledniot moment za zavr{uvawe na ovaaobvrska.

Sosiete èneral re~e deka planot naBankata da sobere 5,5 milijardi evra so pro-da`ba na akcii po namalena cena na ve}eprisutni investitori e uspe{en.

Akciite se prodavaat na popust od 40%ili 47,50 po akcija, i francuskata firma ve-li deka investitorite baraat re~isi dva pa-ti pogolem broj od ponudenite akcii. Mnoguanaliti~ari smetaat deka visokata pobaru-va~ka za ovie akcii proizleguva od {peku-lacijata deka pogolemiot francuski rivalBNP Paribas razmisluva za prezemawe na odskandalot o{tetenata Sosiete @eneral,doznava Vest.

1. ELEM OBJAVI OGLAS ZA IZGRADBA NA GASNA ELEKTRANA (*****)2. U[TE TRI DENA ZA DANO^NITE PRIJAVI (*****)

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 berzNIK broj 14 Data 17.03.2008

DIVITE PRODAVAÎ I TRGOVCITE SO STAROTO @ELEZO - POD LUPA

I POKRAJ GOLEMITE KAZNI, KRADEWETO@ELEZO PROFITABILEN BIZNIS

ali povtorno da se vovede zabranataza otkup na staro èlezo, ili sitenadle`ni institucii maksimalno dase vklu~at vo prekin na pojavata na

kradewe i nelegalna preproda`ba?Ova e klu~noto pra{awe za koe minata-

ta nedela vo Stopanska komora be{e odr-àna tribina so prestavnici od Vladata ifirmi koi legalno se bavat so ovoj biznis.

Se krade se, a na punktovite na golemose trguva i so staro èlezo koe ne smee dabide predmet na proda`ba, kako {to e ba-karot, ogradi od avtopatite, soobra}ajniznaci, {ahti. Najzagrozena e infrastruktu-rata na Makedonski @eleznici, kade za sa-mo edna godina ukradena e oprema vo vred-nost od nad eden milion evra, {teta koja dosega @eleznicata sama ja pokriva. Odnivnite prugi se krade bukvalno se {to emetal, pa duri i celi {ini.

- Tie {to go pravat ova moàt da pre-dizvikaat posledici so golemi {teti, paduri i ~ove~ki `rtvi, re~e Milan Janku-lovski, rakovoditel vo M@.

Kradeweto èlezo, pa duri i celi be-tonski stolbovi od prugite na M@ trae po-dolgo vreme, no dràvata se u{te nemakrajna formula kako da se spravi so ovaapojava. Iako kaznite se golemi i nadle`ni-te institucii revnosno si ja vr{at zada~a-ta, se ~ini deka se raboti za profitabi-len biznis i nelojalnata konkurencija voovaa sfera zema se pogolem zamav.

Nemoèj}i da se spravi so ovoj problem,Vladata najverojatno povtorno }e ja stavina sila zabranata za otkup na staro èlezo,najavi zamenikot - minister za ìvotnasredina i prostorno planirawe, SowaLepitkova. - Vladata na 5. april }e bideinformirana za poslednite nastani i pre-zemenite ~ekori od strana na Dràvniotinspektorat. Kone~nata odluka }e se donesevo ovoj period, a do toga{ vo masovna akci-ja }e se otkrivaat divite prodava~i itrgovcite {to nelegalno go prodavaat sta-roto èlezo. Nie prethodno sakame da giiskoristime site drugi mehanizmi i vo taafunkcija e i ovoj sostanok, da gi razgledameopciite za spravuvawe so problemot so siteinvolvirani strani vo ovoj biznis. Od na{astrana kako ministerstvo, baznite doku-menti se doneseni i ponatamu }e odime vostroga kontrola i so rigorozni kazni, vosmisla onie subjekti koi{to dosledno ne giprimenuvaat zakonite da bidat kaznetiblagovremeno. Dokolku i po edno-dvekaznuvawa ne pristapat kon po~ituvawe nazakonite, licencite za vr{ewe na ovaadejnost trajno }e im bidat odzemeni. Inaku,na Makedonija godi{no i trebaat okolu450.000 toni staro èlezo, a cenata nakilogram èlezo se dviì od ~etiri do se-dum denari. No, konstatiravme deka 50%od otkupot na metali ne odi samo vo na{i-te prerabotuva~ki kapaciteti na teritori-jata na Makedonija, tuku se izvezuva glavnovo Grcija. Zna~i, idnata nedela }e bidatstrogo kontrolirani tie punktovi, me|utoa,ne samo idnata nedela, tuku i vo kon-tinuitet. Inspektoratot }e raboti posto-jano na teren, za da moè ovie sostojbi dagi popravi, me|utoa, tuka ni treba poddr{kaod site subjekti vo dràvata, zna~i, vnat-re{no organizirawe na Makedonski @e-leznici, Ministerstvoto za ekonomija, koe-{to }e treba preku dozvolite na uvoz i dr.da go regulira uvozot, izvozot, prerabo-tuvaweto na otpadnite metali i, sekako,

solidariziraweto na samite subjekti koi-{to vr{at otkupuvawe na otpad edni oddrugi, nivnoto me|usebno neprijavuvawe.Dokolku znaat daka takvo ne{to se slu~u-va, vo Zakonot se predvideni kazni za na-merno postapuvawe, tie se navistina gole-mi, pa duri moàt da zavr{at i so krivi~-ni prijavi, istakna zamenikot minister zaìvotna sredina Sowa Lepitkova.

Ovaa pojava e prisutna i vo zemjite odregionot. Kra`bi na del od èleznicataima i vo Bugarija, Albanija, Srbija, Hrvat-ska. Vo Hrvatska sankcioniraweto na kra`-bite e izdignato do nivo na delo na sa-botaà kon dràvata.

Na mo`nosta Vladata povtorno da jaupotrebi nepopularnata merka, reagiraapretstavnici na firmite koi legalno sebavat so ovoj biznis.

- Inspekciite treba so tie revizii i~esti kontroli da gi sankcioniraat sitetie koi se drznale da ja prekr{at odredba-ta, izjavi za berznik Aleksandar Panov, di-rektor na Makstil. - Jas sum revoltiran odpredlogot, nie samite da se organiziramevo borba protiv ovaa pojava. Instituciitese tie koi {to treba da se borat protivnelojalnata konkurencija. Od Vladata ve-lat deka se prezemaat site aktivnosti, so{to jas ne se soglasuvam. Makstil otkupuva60.000 toni èlezo godi{no, {to ne e malabrojka. Problemot e seriozen. Nie ne smeprotiv da zememe svoe u~estvo. No, nie neotkupuvame od lu|e koi materijalot go na-bavile od op{testveni dobra. Ve}e izbr-kavme 10 rabotnici vo pravec na suzbivawena ovaa pojava. Makedonski @eleznicitreba da sednat so pretstavnici od nad-le`nite institucii i temelno da razgo-varaat za koordinirana borba protiv nele-galnite trgovci. Dokolku prodolì ovojtrend na nelojalna konkurencija, moè dabidat otpu{teni i rabotnici, {to e lo{oza site.

K.S.

Na Makedonija godi{no i trebaatokolu 450.000 toni staro èlezo, acenata na kilogram èlezo se dviìod ~etiri do sedum denari. No, 50% odotkupot na metali ne odi samo vona{ite prerabotuva~ki kapaciteti nateri torijata na Makedonija, tuku seizvezuva glavno vo Grcija. Poradi toastrogo }e bidat kontrolirani tie punktovi. Inspektoratot }e raboti postojano na teren, za da moè oviesostojbi da gi popravi

D


VESTI BERZA... VESTI BERZA...

Beton, lani so namalena dobivka Minatata godina prihodite od proda`ba na grade`nata kompanija Beton iznesuvaat

956.514.000 denari i se povisoki vo odnos na prethodnata godina koga dostignale vred-nost od 874.977.000 denari. Kaj site drugi parametri kompanijata pokaùva blago zgole-muvawe na rashodite, {to e najizrazeno kaj nabavkata na trgovski stoki, kade tro{ociteod minus 3.972 .000 se iska~ile na minus 22.031.000 denari. Dobivkata od opertivnotorabotewe iznesuva 31.655.000 denari, a dobivkata od redovnoto rabotewe po odano~uva-we iznesuva 21.853.000 denari i e namelana vo odnos na prethodnata godina koga iznesu-vala 25.973.000 denari, iako ima blag porast kaj vonrednite prihodi vo odnos na pret-hodnata godina. Neto dobivkata vo 2007 godina iznesuva 26.914.000 denari i e namalenavo odnos na minatata godina koga iznesuvala 29.742.000 denari.

R@ Uslugi so petpati pogolema zarabotka Bilansot na uspehot na R@ Uslugi a.d. e so odli~ni finansiki rezultati. Prakti~no

kompanijata ja zavr{i 2007 godina neto dobivka vo vrednost od 15.234.000 denari, {topretstavuva petpati pogolema dobivka sporedeno so 2006 g.koga taa dostignala 2.720.000denari. Pozitivnite finansiski prihodi se rezultat na porastot na vrednostite po siteekonomski parametri. Lani kompanijata ostvarila zna~itelno povisoki prihodi odproda`ba vo odnos na prethodnata godina i dostignale vrednost od 317.173.000 denari.Nagoren trend zabeleàle i vrednostite od operativnoto rabotewe, finansiskite pri-hodi, nabavnata vrednost na prodadenite stoki. No, koga se }e se dodade i odzeme dobiv-kata pred odano~uvawe iznesuva 18.969.000 denari, a dobivkata od redovnoto raboteweiznesuva 15.234.000, {to vsu{nost e i neto dobivkata za 2007 godina.

Tehniometal Vardar -minimamalna pozitiva

Bilansot na uspeh na TehnometalVardar e minimalen, 378.000 denari. Toapred se e rezultat na prepoloveniteoperativni prihodi, koi od 500.502.000denari vo 2006 godina se namalile na226.482.000 denari vo 2007 godina. Teh-nometal Vardar beleì namaluvawe ikaj operativnite rashodi vo 2007 godinai tie iznesuvaat 231 954 000 denari, do-deka finansiskite prihodi iznesuvaatsamo 6.649.000 denari.

Fer{ped so pozitiven bilans na uspehNajgolemata {pediterska firma vo Makedonija, Fer{ped a.d. Skopje ja zavr{i mi-

natata godina so dobivka od 189.569.000 denari. Suma koja pokaùva blag porast vo od-nos na 2006 g. koga dobivkata bila 148.488.000 denari. Kompanijata beleì porast kajdobivkata od operativnoto rabotewe vo iznos od 237.500.000 denari za razlika odprethodnata godina koga taa iznesuvala 212.431.000 denari. Zgolemeni se prihodite odproda`ba od 4,036 milioni denari vo 2006 g. na 5,480 milioni denari lani.No, zgoleme-ni se i brojkite za potro{eniot materijal, kako i tro{ocite za vrabotenite. Dobivkatapred odano~uvawe iznesuva 220.796.000 denari i e pogolema od prethodnata godina kogaiznesuvala 167.944.000 denari.

ZK Pelagonija- so dva ipol pati pogolema neto dobivka Zemjodelskiot kombinat od Bitola lanskata godina prikaàl prihodi od proda`ba

vo vrednost od 768.221.000 denari, {to pretstavuva malo zgolemuvawe vo odnos na pret-hodnata godina, a ima porast i kaj prihodite po drugi osnovi vo visina od 180.743.000denari. Dobivakata od operativnoto rabotewe beleì najgolem porast vo odnos na dru-gite finansiski pokazateli i iznesuva 91.797.000 denari i e poglema vo odnos na 2006godina koga iznesuvala samo 190.000 denari. Neto dobivkata za 2007 godina iznesuva 146978.000 denari i istata e povisoka za dva ipol pati vo odnos na 2006 godina koga iznesu-vala 53 331 000 denari.

Profitabilna godina zaToplifikacija

Toplifikacija ja zavr{ila godina-ta so prili~no pozitivna neto dobivkavo odnos na prethodnata godina. Taa la-ni ostvarila 117.703.000 denari dobiv-ka {to e duplo pogolema od dobivkatavo 2006 g. koga iznesuvala samo40.885.000. denari. Prihodite od pro-da`ba za 2007 godina na Toplifikacijaiznesuvaat 1.560.357.000 denari i sepomali vo odnos na 2006 godina, kogabile 1.568.287.000 denari. Dobivkataod operativnoto rabotewe iznesuva 156607.000 denari, a dobivkata od redov-noto rabotewe po odano~uvawe e 117703 000 denari.

@ito Luks- finansiskite rezultati se u{te so negativenpredznakMinatata godina za @ito Luks e uspe{na godina imaj}i gi vo predvid nepovolnite

pazarni uslovi vo svetski ramki koi predizvikaa dramati~en porast na cenata na p~e-nicata. No i pokraj takvite dvièwa, prezemenite merki za prestruktuirawe, podobroangaìrawe na resursite i racionalizacija na tro{ocite vo izminatite godini, dove-doa do podobruvawe na finansiskite rezultati na kompanijata. Prihodite beleàt po-rast za 16% vo spordba so 2006 g. i dostignaa 992.401.000 denari, kako rezultat na po-golemiot obem na prodadeni proizvodi, novolansirani proizvodi i neizbe`nite korek-cii na proda`nite ceni. Finansiskiot rezultat e podobren za 77% vo odnos na prethod-nata godina, no seu{te so negativen predznak (26.676.000 denari sporedeno so115.779.000 denari vo 2006 g.). Pokazatelot na likvidnost e zgolemen od 0,79 na 1,13 do-deka pokazatelot na zadolènost e podobren od 0,98 na 0,92%.

Makoteks ja zavr{i 2007 godina so zagubaPrihodite od proda`ba na trgovskoto dru{tvo Makoteks za 2007 godina iznesuvaat

51.084.000 denari. Dobivkata od operativnoto rabotewe za 2007 godina iznesuva1.083.000 denari. Poradi golemite tro{oci od koi najvisoki se operativnite rashodi,dru{tvoto Makoteks ostvaruva zaguba vo svoeto rabotewe vo iznos od 31.889.000 denari.

Uspe{na godina zaMakpetrol

Akcionerskoto dru{tvo Makpetrolvo 2007 godina ostvarilo vkupna pro-da`bi vo iznos od 19.709.305.000 dena-ri i beleì porast vo odnos na pret-hodnata godina koga tie bile 18.923.371.000. denari. Dobivkata od de-lovnoto rabotewe isto taka beleì po-rast i od 144,434 milioni denari se is-ka~ila na 151.461.000 denari, a dobiv-kata po odano~uvaweto iznesuva164.000.000 denari. Prethodnata godinaza Makpetrol bila pouspe{na bidej}iostvarila dobivka vo iznos od292.690.00 denari. Kompanijata vo go-di{niot nerevidiran finansiski iz-ve{taj prikaàla promeni vo akcio-nerskiot kapital, koj na po~etokot na2007 g. iznesuval 3.319.155 denari, a nakrjot na godinata dostignal 3.694.335denari. Pozitivni promeni ostvarila iso rezervite koi od 255.997.000 na po-~etokot se zgolemile na 320.430.000 de-nari na krajot na godinata.

PRIDOBIVKITE OD DOBROTO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE - VO TREND


TRANSPARENTNOSTA I ATRAKTIVNOSTA NA KOMPANIITE -

VO KONKURENCIJA ZA SVE@ KAPITAL

Podravka be{e prvata kompanija voHrvatska, koja u{te vo 2002 godina gousvoi kodeksot za korporativno up-

ravuvawe, koj se pojavi vo Evropa edna de-cenija porano. Za da ja prodavame Vegetatai supite na stranskite pazari, sakale iline, nie moravme da rabotime po tie pravi-la na odnesuvawe i standardi. Ve}e na-rednata godina ja dobivme nagradata na Eu-romoney, bidej}i bevme prepoznaeni kakokompanija koja raboti po kriteriumi i

standardi kako vo razvienite zemji - re~eDrenislav @eki~, pomo{nik pretsedatelna Upravniot odbor na Podravka, na neo-damna odrànata konferencijata za kor-porativno upravuvawe {to ja organiziraavesnikot Kapital i IFC, a ~ija cel be{eda se pretstavi korporativnoto upravuva-we kako model, koj makedonskite kompaniimoè da gi napravi pouspe{ni, poodr`li-vi pred bankite i poatraktivni za inves-ticiii. Primerot na Podravka, koja sega e

internacionalna kompanija koja ima fab-riki vo 17 dràvi, sedum iljadi vraboteni,a Vegetata ja prodava vo pove}e od 40 dr-àvi vo svetot, e dobra ilustracija kakodrugite koi primenile dobri praktiki nakorporativno upravuvawe, stanale pous-pe{ni i pomo}ni.

Korporativnoto upravuvawe odamna epraktika vo svetot i se pove}e kompanii giusvojuvaat principite na dobroto korpora-tivno upravuvawe, bidej}i vo osnova toa eisplatlivo. Imeno, doverbata vo nekojakompanija i nejzinata reputacija, steknativrz principite na dobroto korporativnoupravuvawe, pridonesuvaat za namaluvawena tro{ocite pri finansiraweto, olesne-to rabotewe so partnerite i drugite u~es-nici na pazarot, kako i namaluvawe na ri-zicite vnatre vo kompanijata, dodeka ma-kedonskite kompanii sega po~nuvaat so ne-gova primena. Dobroto korporativno upra-vuvawe pridonesuva za uspehot na ekono-mijata kako celina, bidej}i osnovniteprincipi - integritet, korporativna odgo-vornost i transparentnosta, istovremenose temeli na edna efikasna i funkcional-na ekonomija.

Za razlika od svetskite trendovi i us-pe{nite iskustva od zemjite od Regionot,makedonskite kompanii duri sega gi pravat

Doverbata vo nekoja kompanija i nejzinata reputacija, steknati vrz principite na dobroto korporativno upravu-vawe, pridonesuvaat za namaluvawe na tro{ocite pri finansiraweto, olesneto rabotewe so partnerite idrugite u~esnici na pazarot, kako i namaluvawe na rizicite vnatre vo kompanijata. Dobroto korporativno

upravuvawe pridonesuva za uspehot na ekonomijata kako celina, bidej}i osnovnite principi - integritet, kor-porativna odgovornost i transparentnosta, istovremeno se temeli na edna efikasna i funkcionalna ekonomija

Maja Stevkova [terieva - Komercijalna banka, direktor na Sektor za upravuvawe sorizici i planirawe

Transparentnosta vo Komercijalna banka e sfatena kako mnogu seriozen predi-zvik. Vo minatata godina Bankata objavi 54 cenovno ~uvstvitelni informacii, od koi37 se informacii za koi Bankata cenela deka imaat posebno zna~ewe za investi-torite, za javnosta i za site zasegnati subjekti. Nekoi od niv kompanijata moèbi inemala obvrska da gi objavi, no sepak, vo vnatre{nite konsultacii bilo oceneto dekae podobro i javnosta i investitorite da bidat informirani. No, ima izvesni proble-mi koi se javuvaat okolu transparentnosta. Imeno, se postavuva pra{aweto: Kako da seopredeli optimalnoto nivo na transparentnost? Toa e navistina te{ko i vo praksa sesoo~uvame so dilemata {to treba da se objavi, a {to ne. Toa poteknuva od tamu {toobjavuvaweto na informacii za nekoi nastani, za koi ima izvesna doza na neizvesnost,moè da se pridviì vo dva pravci. Ako informacijata se objavi, a nastanot ne euspe{en, nekoj toa moè da go oceni kako zaveduvawe na akcionerite. Ako pak infor-macijata za odreden proekt ne se objavi, a toj bide upe{en, postoi opasnost da se kaèdeka kompanijata ne e dovolno transparentna.

po~etnite ~ekori vo primenata na korpo-rativnoto upravuvawe. Spored istraùva-weto {to vo 2006 godina vo dràvava gonapravi IFC, korporacijata za finansiina Svetskata banka, se pokaàlo deka namakedonskite kompanii im nedostasuvatransparentnost. Iako nejzinata osnovnacel e preku plasiranite informacii zakompanijata i nejziniot biznis od sitemo`ni aspekti, da se predizvika intereskaj investitorite za da vloàt vo nego,spored Kiril Nejkov od IFC, duri kaj 85otsto od firmite koi bile opfateni soistraùvaweto nemalo zgolemuvawe nanivniot osnova~ki kapital, dodeka kajonie {to imalo zgolemuvawe, najgolem brojod investiciite bile direktni stranskivloùvawa. Koristeweto na obvrznici ilidoma{ni investicii vo toj period bilo re-lativno nisko, a firmite voop{to nemaleiskustva so zemawe zaemi od me|unarodniorganizacii. - Kompaniite smetaat dekadavaweto pove}e podatoci povrzani sokorporativnoto upravuvawe direktno vli-jae vrz povredata na nivnite delovni taj-ni. Tie naj~esto ja objavuvaat nivnata fi-nansiska sostojba, bilansot na uspeh i go-di{niot izve{taj, dodeka nikoga{ ne goobjavuvaat nadomestokot na menaxmentot ina ~lenovite na upravniot i nadzorniotodbor - veli Nejkov.

Vo prilog na netransparent-nosta na subjektite vo makedon-skata ekonomija e i analizata naGoran Koevski, profesor na Pra-ven fakultet vo Skopje, koja setemeli na pra{aweto zo{to kom-paniite ja krijat akcionerskatastruktura i se prisposobuvaatpoedine~nite akcionerski udelida bidat pod zakonskiot mini-mum, koga toa se bara so zakon?Ili, zo{to se pla{at doma{nitevloùva~i gordo da ja otkrijatsvojata sopstvenost. Dali priva-tizacijata e izvedena vo uslovina nedovolno i nejasno izgradenapravna i institucionalna ramka? Ili e vopra{awe stav od politi~ki reket? - Kakoi pove}eto socijalni dràvi, i nie ìvee-me vo op{testvo na individualci, koi muzaviduvaat na onoj {to pove}e zarabotuva,baraj}i sekoga{ kriminalna i nezakonskapozadina na golemite zarabotuva~ki - ve-li Koevski

Netransparentnosta sepak ne e samona{ specijalitet, tuku e karakteristika zasite zemji vo tranzicija, iako e najkarak-teristi~na tokmu za dràvite od Balka-not. Kako {to moè{e da se slu{ne od is-kustvata na prisutnite eksperti, pri~inaza toa e i faktot deka ìveeme vo tranzi-

ciski zemji vo koi potekloto na kapitalotne e sekoga{ transparentno. Istovremeno,ne treba da se zaboravi i na neobjavuvwe-to na podatocite, kako {to se tie za pro-fitot i golemite zarabotuva~ki na upra-vuva~kite garnituri vo kompaniite, na {tovlijanie ima i mentalitetot na ovie pros-tori, kade seu{te e sramota da bide{ dob-

ro nagraden. Toa mora da se menuva, i toatokmu so voveduvawe na korporativnotoupravuvawe, bidej}i toa ukaùva kako dase zarabotat pari na eden korekten, trans-parenten i ~esen na~in. Ottamu, kako {toobjasni @eki~ od Podravka, - objavuvajtegi samo podatocite na koi ve obvrzuva za-

konot i onie za koi vie mislitedeka }e vi bidat od korist. Nesmee da se laè, no i ne mora seda se kaè. Vie birajte {to }ekaète.

Stranskite eksperti im po-ra~aa na makedonskite kompa-nii deka treba vnimatelno dasledat kako rabotat drugite, dane kopiraat ne~ij model, tukuda primenat ne{to svoe po {to}e bidat prepoznatlivi. - Segasite se natprevaruvame nasvetskiot pazar. Onie zemji koise sposobni pred globalniotkapital da se pretstavat kakoatraktivni zemji, tie od toj ka-

pital }e imaat i rezultat. Ako ne se pret-stavite kako atraktivna zemja, nema da bi-dete kazneti, tuku toj kapital nema da doj-de kaj vas. ]e si odi na drugo mesto - poso-~i Leonardo Peklar od Socius, Slovenija,dodavaj}i deka vo korporativnoto upravu-vawe sekoj treba da ja odigra svojata uloga.Potrebna e edukacija na mladite, na vra-botenite vo kompaniite, posebno so lu|etokoi se na najisturenite pozicii vo firmi-te, bidej}i se pokaùva deka vloùvawetovo lu|eto e klu~ot na uspehot.

O~evidno, vo naredniot period, nakompaniite im pretstojat zna~ajni prediz-vici kako da stanat relevantni konkuren-ti na me|unarodniot pazar i kako da stanatnositeli na makedonskata ekonomija. Edenod klu~nite elementi vo spravuvaweto soovie predizvici e dobroto korporativnoupravuvawe, za koe vo narednite tri godi-ni {vajcarskiot dràven sekretarijat zaekonomski pra{awa, vo sorabotka so IFC,}e sproveduva programa za dobro korpora-tivno upravuvawe vo makedonsakta ekono-mija.

V.M.


Elena Jakimovska Petrovska -izvr{en direktor vo Makedonskata berza

- Transparentnosta e mo`nost za novi izvori na finansirawe na nejziniteaktivnosti, zgolemena vizibilnost na kompanijata i na nejzinite proizvodi i bren-dovi, {to zna~i i unapreduvawe na nejziniot imix i zgolemuvawe na dovebata kajpotro{uva~ite. Na berzanska kotacija ne moè i ne bi trebalo da dojde kompanijakoja{to ne e podgotvena da bide transparentna vo svoeto rabotewe i da gi obelodenu-va informaciite za nejzinoto rabotewe.

[to zna~i kotacija i transparentnosta za nekoja kompanija, najdobro moè da seilustrira so podatocite deka za posledniot mesec, na sajtot na Makedonskata berzaimalo 12 milioni poseti za barawe na informacii, od strana na 320 iljadiposetiteli. Prose~no dnevno, veb stranata e posetena od 7.400 lica, od 50 zemji.

***O~igledno e deka zgolemenata vizibilnost moè da bide pridobivka. Edna od naj-

golemite e mo`nosta za novi finansii. Ako toa ne se ostvaruva, pra{aweto e zo{tonekoj bi bil prisuten na berzata, osven drugite pridobivki kako adekvatnoto vrednu-vawe na berzata i podobruvaweto na korporativniot imix. Vo praksata mnogu retkogledame situacii koga firmite, poradi toa {to se transparentni se trudat da obezbe-dat novi izvori na kapital so izdavawe na novi hartii od vrednost. Mnogu e slaboprisutno finansiraweto na kopaniite so izdavawe na novi hartii od vrednost,posebno preku javna ponuda..

Zorica Semenkova, od Komisija za hartii od vrednost

Za razlika od razvienite zemji kade {to dobrite praktiki na korporativnotoupravuvawe se preto~uvaat vo zakon, kaj nas se zabeleùva obraten proces, odnosnoobvrskite za obelodenuvawe podatoci se vospostavuvaat so zakon. Zna~i, se nametnu-va zakonska obvrska kompaniite da obelodenuvaat podatoci. Toa be{e slu~aj soobvrskata za zadolìtelna kotacija i objavuvawe na podatoci, so izmenite na Zakonotza hartii od vrednost vo 2002 godina. Ovaa praktika se povtori vo 2003 godina, koga evoveden registarot na trgovski dru{tva. Od aspekt na regulatornata ramka, sezabeleùva zna~itelno podobruvawe na transparentnosta vo makedonskite kompanii,za {to ima zasluga i ZHV. Tuka bi ja spomenala i podzakonskata regulativa, kade seizdvojuvaat Pravilnikot za formata i sodrìnata na prospektot i pokanata zazapi{uvawe i uplata na hartii od vrednost i pravilnicite so koi se reguliraatobvrskite na akcionerskite dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe. Za podobre-nata transparenost i pogolema za{tita na akcionerskite prava zboruva i namaleniotbroj na barawe za za{tita na akcionerski prava koi {to gi podnesuvaat akcioneritevo KHV.


OD POÊTOKOT NA GODINAVA

Od januari 2008 godina, Elektronski-ot sistem za javni nabavki (ESJN) ime celosno dostapen na javnite ins-

titucii i delovnata zeadnica. Sistemotnudi golem broj na funkcionalnosti, vklu-~itelno i mnogu ekonomi~noto negativnonaddavawe. Garantira odgovornost i do-verba vo javnoto tro{ewe na parite od da-no~nite obvrznici. Isto taka, so stapuva-weto na sila na noviot zakon za javni na-bavki, od po~etokot na godinata, vovedenise elektronskite aukcii kako nova alatkavo ESJN, koi ovozmoùvaat negativni nad-davawa, kako mnogu efikasen metod zaostvaruvawe na za{tedi na pari.

Biroto za javni nabavki e odgovorno zasledewe na procesot na elektronskitejavni nabavki i promovirawe na ESJN. Voovie dva meseci od stapuvaweto na sila nanoviot Zakon za javni nabavki, vo tek ekampawa za promocija na ESJN poddrànaod Biroto za javni nabavki, e-gov proektotna USAID i Vladata na RM. Odràni senekolku obuki za dogovornite organi iekonomskite operatori, na koi prakti~no epretstaven metod na funkcionirawe nasistemot, kako i negovite pridobivki. Vomomentov registrirani na ovoj sistem se 20dogovorni organi i okolu 300 ekonomskioperatori, i se sprovedeni 15 celosnipostapki za dodeluvawe na dogovor za jav-na nabavka. U~esnicite vo postapkite zajavnite nabavki, kako od strana na dogo-vornite organi, taka i od strana na eko-nomskite operatori, sprovedeni prekusistemot po elektronski pat, iako posleprvi~nata rezerviranost vo odnos na isti-ot, se uverija vo negovite pridobivki: zgo-lemena transparentnost, za{tedi na parii vreme i zgolemena konkurencija.

Javnite nabavki pretstavuvaat klu~eninstrument vo sozdavaweto na pazarnataekonomija. So izvr{uvawe na nabavkitedràvata direktno u~estvuva na pazarot inejzinoto odnesuvawe vo golema merkavlijae vrz sevkupnite ekonomski tokovi.Vsu{nost pri vr{eweto na javnite nabav-ki, dràvata treba da pokaè deka gi po-~ituva osnovnite principi na pazarnataekonomija, odnoso obezbeduva funkcioni-rawe na slobodna i fer konkurencija. Votoj kontekst i noviot Zakon za javni nabav-ki pretstavuva osnova za vospostavuvawena transparenten i efikasen sistem najavni nabavki, a voedno i zna~ajno sredst-vo protiv devijantnite pojavi.

Donesuvaweto na noviot zakon, me|udrugoto, se temeli na obvrskite za usogla-suvawe na na{eto zakonodavstvo so zako-

nodavstvoto na Evropska-ta unija. Imeno, potrebataod celosno usoglasuvawena zakonskata regulativana poleto na javnite nabav-ki vo Republika Makedo-nija e odredena soglasnoobvrskata od ~len 68 odSpogodbata za stabiliza-cija i asocijacija pome|uEvropskata unija i Repub-lika Makedonija, kako i soobvrskite koi proizlegu-vaat od Nacionalnata pro-grama za usvojuvawe na pra-voto na Evropskata unija,pri {to pojdovna osnova zaizgotvuvawe na zakonot seDirektivite na Evropskataunija koi ja reguliraat oblasta na javnitenabavki i presudite na Evropskiot sud napravdata. Ovoj zakon po~iva na principitena transparentnost, konkurencija, ednakovtretman i nediskriminacija i racionalnoi efikasno iskoristuvawe na javnitesredstva.

INFORMACISKI SISTEM ZA JAVNI NABAVKISo stapuvaweto na sila na Zakonot za

javni nabavki, od januari 2008, e vovedenkompletno nov sistem na oglasuvawe idostavuvawe na izvestuvawata za postap-kite za javni nabavki vo Republika Make-donija. So ovoj sistem se vovede unifici-ranost na oglasite i izvestuvawata za jav-nite nabavki, se vovede celosna avtomati-zacija i elektronizacija vo odnos na ovaaprocedura i se zgolemi nivoto na ednos-tavnost i efikasnost na istata.

Noviot informaciski sistem za ogla-suvawe, dostapen na veb stranata -https://oglasi-izvestuvanja.finance.gov.mk, eizraboten vrz osnova na sistemite za og-lasuvawe na EU - SIMAP i TED. So ovojsistem upravuva Biroto za javni nabavki, a

preku nego se objaveni site oglasi za javninabavki vo dràvava vo izminatiot peri-od od stapuvaweto na sila na noviot zakon.So ovoj sistem ne samo {to se postignaolesnuvawe i unificiranost vo postapki-te na oglasuvawe i dostavuvawe na izves-tuvawata, tuku i dobienite informacii odovaa oblast }e pretstavuvaat solidna bazana podatoci za izve{taite koi gi izrabo-tuva Biroto za doma{nite i me|unarodniteinstitucii. Golema povolnost na ovoj sis-tem e toa {to pregledot na oglasite i iz-vestuvawata e celosno sloboden i bespla-ten na stranata https://oglasi-izvestuvanja.fi-nance.gov.mk za ekonomskite operatori iza site zainteresirani strani koi sakaatda imaat pristap do informaciite za jav-nite nabavki. So toa Biroto ima golemauloga vo namaluvawe na tro{ocite na pri-vatniot sektor za pristap do pazarot najavnite nabavki na RM.

Od januari do sega registrirani se260 dogovorni organi na sistemot, i ob-javeni se 350 Oglasi za dodeluvawe nadogovor za javna nabavka i 170 Oglasi zaba rawe za pribirawe na ponudi.

Biroto za javni nabavki pri Ministerstvoto za finansii iProektot za delovno okruùvawe na USAID (BEA) na krajot naminatata goidna go promoviraa noviot Zakon za javnitenabavki, a koj zapo~na da se primenuva od po~etokot na godinava

So cel voveduvawe na pogolem broj uslugi so koristewe na elektronski sredstva,od sega preku veb stranata na Biroto za javni nabavki http://javni-nabavki.finance.gov.mkdogovornite organi }e mora da gi objavuvaat oglasite za dodeluvawe na dogovori zajavni nabavki (tenderi).

Inaku terminot Dogovorni organi gi opfa}a site dràvni organi, organi na edi-nicite na lokalnata samouprava i Gradot Skopje, pravni lica osnovani za zadovolu-vawe na potrebite od javen interes, javni pretprijatija i site drugi dogovorni organinavedeni vo ~len 4 od Zakonot za javni nabavki, a koi preku ESJN sproveduvaat pos-tapki za dodeluvawe dogovori za javni nabavki;

Ekonomski operator (ponuduva~) pretstavuva sekoe fizi~ko ili pravno lice iligrupa na takvi lica koi na pazarot nudi stoki, uslugi ili raboti, a koi vo ESJN u~e-stvuvaat vo postapkite na dodeluvawe dogovori za javni nabavki.

ELEKTRONSKI SISTEM ZA JAVNI NABAVKI


1. EVN I ÎNGOSKI SE SUDRIJA I ZA UVOZOT NA STRUJA (****)2. [PANSKI BIZNISMENI GO ISPITUVAAT TERENOT ZA INVESTIRAWE VO MAKEDONIJA (***)

13.03.2008 g. ÊTVRTOK

ESM-EVN i Elektrani na Makedonijapovtorno se sudrija okolu snabduvaweto soelektri~na energija, pi{uvaat dene{nitevesnici. EVN-ESM reagira{e na izjavata naVlatko îngoski, direktor na Elektranite,deka dopolnitelniot uvoz na struja ne e re-zultat na lo{oto proizvodstvo, tuku na zgo-lemenata potro{uva~ka, koja e povisoka za14 otsto vo odnos na lani. Spored nego, trebada se preispita dali ima gre{ka vo planira-weto od strana na EVN, pi{uva Dnevnik.

Oxacite na kombinatot Silmak od tetov-sko Jegunovce od v~era povtorno po~naa da~urat. Zasega, samo tri pe~ki rabotat i tie}e se zagrevaat vo periodot od edna nedela,po {to }e startuva i proizvodstvoto na fe-rosilicium za izvoz.Pe~kite sega rabotat ise zagrevaat so uvozna struja {to nie ja dogo-vorivme. Od idnata nedela treba da po~neisporakata na no}nite vi{oci na ELEM odstrana na prenosniot operator MEPSO, kako{to najavi vicepremierot Zoran Stavreski -veli Yvonko Stojanovski, direktor na kom-binatot Silmak. Vladata i Silmak ve}e ne-kolku nedeli pregovaraat za toa dali Sil-mak }e saka da gi zeme no}nite vi{oci od dr-àvata po poniska cena, a dnevnata struja dasi ja nabavuva sama na pazarot.

Preporaka od stranskite menaxeri: Netreba da bidete evtini kako Kinezite, tukukvalitetni kako Francuzite so vinoto. Ova,Drenislav @eki~ od hrvatskata kompanijaPodravka im go pora~a na pretstavnici namakedonskite kompanii na v~era{nata de-

lovna konferencija za korporativno upravu-vawe vo Skopje, na koja u~estvuvaa i nekol-kumina stranski eksperti, doznava Ve~er.

Stranskite eksperti im prepora~aa namakedonskite kompanii deka treba vni-ma-telno da sledat kako rabotat drugite, no netreba da kopiraat ne~ij model, tuku da pri-menat ne{to svoe po koe }e bidat prepoznat-livi. Zaedni~ka nivna ocenka be{e deka ma-kedonskite kompanii moraat da bidat pove}etransparentni vo raboteweto, no i mnogu davloùvaat vo edukacija na svoite vrabotenibidej}i toa e klu~ot na uspehot.

Grupa desetina {panski stopanstveniciod Saragosa nekolku dena }e prestojuvaat voMakedonija so cel da gi ispitaat mo`nostiteza sorabotka i eventualna mo`na investici-ja vo zemjava. [panskite firmi se zaintere-sirani za investirawe vo Makedonija, po-sebno vo sektorite na prehranbenata, tutun-skata, mesnata, metalnata, avtomobilskata ikerami~kata industrija. [panskite biznis-meni ja ocenuvaat biznis-klimata vo na{atazemja kako povolna, posebno poradi perspek-tivata za vlez na Makedonija vo NATO, nomnogu pove}e vo EU, bidej}i toa }e garantiraekonomska stabilnost na firmite koi }e sere{at da vlezat na na{iot pazar, objavuvaUtrinski vesnik.

Pozitivni rezultati od svetskoto ber-zansko trguvawe. Vest objavuva deka Evrop-skite i aziskite berzanski indeksi skoknaa,otkako najgolemite centralni banki vo sve-tot vetija injekcija od milijardi dolari za

globalnite finansiski pazari. London po-rasna za 1,1%, Pariz za 1,4%, a Frankfurt za1,1%. Prethodno, japonskiot Nikei zatvoriza 1,6% pogope.

I vo dene{nite vesnici, aktuelen ten-derot {to go objavi Elektrani na Makedonija(ELEM) za izbor na firma za izgradba i ra-botno koristewe na kombiniranata gasnacentrala Energetika, kako partner vo zaed-ni~ko vloùvawe. Gasnata centrala }e segradi vo Skopje, vedna{ do postojnata cen-trala na ELEM, a kompanijata }e ima obvrskaproizvedenata struja prvo da ja ponudi nadoma{niot pazar na elektri~na energija.

Ima najavi deka avtomobilskata indus-trija na SAD planira da vleze vo Makedoni-ja, izjavi vicepremierot Zoran Stavreski zaGlasot na Amerika na makedonski jazik.Sledniot mesec bi sledela kone~nata odlu-ka dali avtomobilskata kompanija od SAD }einvestira vo Makedonija. Ovaa idea se rodipo odràniot biznis - forum nasloven Ma-kedonija - novo ekonomsko ~udo vo Va{ing-ton.

Vtorata po golemina francuska bankaSosiete èneral, koja stana poznata po naj-golemata izmama vo istorijata, objavi deka eispolnet nejziniot plan za zgolemuvawe nakapitalot za 5,5 milijardi dolari po pat naemisija na novi akcii. Toa zna~i deka banka-ta e na dobar pat da se stabilizira po kriza-ta predizvikana so brokerskata izmamavredna 4,9 milijardi evra, pi{uva Utrinskivesnik.


DNEVNIKs.5 PROFITOT POVA@EN OD UGLEDOTs.10 SILMAK OD VÊRA GI ZAGREVA PE^KITEs.10 EVN I ÎNGOSKI SE SUDRIJA I ZA UVOZOT NA STRUJA

UTRINSKI VESNIKs.1 KOJ ]E PLATI 30 MLN. EVRA ZA UVOZ NA STRUJAs.7 KOJ ]E PLATI 30 MILIONI EVRA ZA UVOZ NA STRUJA?s.7 PREPUKUVAWA NA RELACIJA ELEM -EVN-ESMs.8 [PANSKI BIZNISMENI GO ISPITUVAAT TERENOT ZA

INVESTIRAWE VO MAKEDONIJAs.8 CENATA NA NAFTATA BLAGO PADNA NA 108,6 DOLARI ZA

BARELs.8 SOSIETE @ENERAL GI SOBRA PLANIRANITE 5,5 MLRD.

EVRA

VEÊRs.6 INDUSTRIJATA ZA@IVEA, NO SO TOA DOJDOA PROB-

LEMITE ZA STRUJAs.6 SILMAK PO^NA DA ÛRIs.7 NE BIDETE EVTINI KAKO KINEZITE TUKU KVALITETNI

KAKO FRANCUZITE

VREMEs.1 PROIZVODSTVOTO NA ELEKTRI^NA ENERGIJA E PRED

KOLAPSs.6 VO MAKEDONIJA PROIZVODSTVOTO NA STRUJA E PRED

KOLAPSs.6 ]E IM SE NAMALI ZARABOTKATAs.6 VOJNA VO ENERGETSKIOT SEKTOR

VESTs.2 ELEM BARA PARTNER ZA IZGRADBA NA GASNA CENTRALAs.7 SILMAK RESTARTIRAN, NA RABOTA SE VRA]AAT 500

RABOTNICIs.8 ÎNGOSKI:UVEZUVAME STRUJA PORADI GRE[KA NA

ESMs.10 EVROPSKITE I AZISKITE AKCII PORASNAA

NOVA MAKEDONIJAs.9 IMA NAJAVI ZA VLEZ NA AVTOMOBILSKATA INDUSTRI-

JA NA SAD VO MAKEDONIJAs.9 NEMA[E DA IMA NEDOSTIG OD STRUJA, AKO ELEM

PROIZVEDUVA[E KOKU [TO TREBAs.9 UVOZOT NA STRUJA E REZULTAT NA ZGOLEMENATA

POTRO[UVA^KA s.9 SILMAK STARTUVA SO RABOTAs.9 DEVET KOMPANII KONKURIRAAT DA UVEZAT ELEK-

TRI^NA ENERGIJAs.9 MAKEDONSKOTO PROIZVODSTVO NA STRUJA PRED

KOLAPS

[PICs.1 PROIZVODSTVOTO HA ELEKTRI^NA ENERGIJA PRED

KOLAPSs.8 AMERIKANSKA AVTOMOBILSKATA KOMPANIJA ]E

VLEZE VO MAKEDONIJA?s.8 SILMAK STARTUVA[E SO RABOTAs.8 PROIZVODSTVOTO NA STRUJA PRED KOLAPS




1. VLADINATA KRIZA JA URNA BERZATA (****)2. BIZNISMENITE ZAINTERESIRANI ZA GRADE@NI[TVOTO (***)

14.03.2008 g. PETOK


Najnovite informacii za kriza vo vla-dinata koalicija i za moèn pad na Vladatanegativno se odrazija vrz akciite na pove}e-to kompanii koi kotiraat na Makedonskaberza, izvestuvaat dene{nite izdanija nadnevnite vesnici. Politi~kite previrawavo zemjava pridonesoa makedonskiot berzan-ski indeks MBI-10 v~era da padne za 2,71otsto, {to e vtor po golemina pad godinavapo 23 januari koga iznesuva{e 3,35 procenti.Akciite na vkupno 27 kompanii v~era{nototrguvawe go zavr{ija so crveno saldo, samo{est ostvarile porast, a pet se bez promenana svojata vrednost. Brokerite velat dekav~era od Makedonskata berza se povleklere~isi site stranski investitori, izvestuvaDnevnik, prenesuvaj}i go objasnuvaweto naanaliti~arot Marjan Ivanovski od Ilirikafund menaxment, koj veli deka na slu~uva-wata na Makedonskata berza vlijae i nadol-niot trend na globalno i na regionalno nivo,no deka za v~era{niot {ok presuden faktore krizata vo vladinata koalicija. Inaku,v~era najgolem promet ostvarile akciite naTeteks, ~ija cena padna za 5,4 otsto i Komer-cijalna banka, ~ii akcii bea poevtini za 1,9otsto.

Stopanstvenicite o~ekuvaat od Vladatada prezeme merki za ublaùvawe na posle-dicite od dramati~niot skok na cenata nanaftata, koja v~era nadmina 110 dolari zabarel, izvestuva Vreme vo dene{noto izda-nie. Me|u najpogodenite od nafteniot {ok setransporterite, koi velat deka ne moàt dagi zgolemat cenite na uslugite, zaradi mala-ta pobaruva~ka. - Pred izvesno vreme podne-

sovme barawe do Vladata za namaluvawe naakcizite, sega od mediumite doznavame dekatakov ~ekor ne moè da prezemat bidej}i bu-xetot ve}e bil isplaniran so tie akcizi, -veli Biljana Muratovska, pretsedatel natransportnoto pretprijatie Makamtrans.Nadle`nite pak, objasnuvaat deka sporedZakonot za akcizi, ovaa dava~ka ne e procentod vrednosta na naftenite derivati, tuku efiksna za edinica koli~ina.

Energetikata, grade`ni{tvoto i elek-tronikata se oblasti za koi {panskite biz-nismeni se zainteresirani da investiraat,pi{uvaat pe~atenite mediumi. Trgovskatarazmena so [panija iznesuva 250 milionievra, no stopanstvenicite velat deka postoipotencijal taa da bide dvojno zgolemena. Votaa nasoka e i prviot memorandum za sora-botka, {to v~era go potpi{aa Trgovskata ko-mora pri Sojuzot na stopanski komori i Sto-panskata komora od Saragosa, [panija.

Akcionerite }e moàt da napravat uvidvo dokumentacijata na dru{tvoto vo rok odtri dena, informira Vest, osvrnuvaj}i se naizmenite na Zakonot za trgovski dru{tva. Sopredlog-izmenite, koi pominaa na vladinatasednica, se obvrzuva i sekoe dru{tvo vo go-di{niot izve{taj da objavuva informacii zagoleminata na odobreni transakcii, i toa zana~inot i postapkata na odobruvawe, kako ifakti koi se odnesuvaat na zainteresirana-ta strana, so cel da se za{titat investito-rite. Izmenite predviduvaat usoglasuvaweso evropskite direktivi, so preporakite odSvetskata banka i so principite na zemjite~lenki na OECD.

Vladata povtorno }e go zabrani otkupotna staro èlezo, bidej}i sostojbata na terenpokaàla deka kra`bata na èlezo galopi-ra~ki raste, izvestuva Nova Makedonija.Pritoa, najzagrozena e èlezni~kata infra-struktura kade samo za edna godina ukradenae oprema vo vrednost od eden milion evra.Del od licenciranite kompanii reagiraat nanajavite za nova zabrana na otkup i baraatpogolem anga`man na doma{nite institucii.Inaku, na Makedonija godi{no i trebaat 450iljadi toni staro èlezo.

Zaradi poddr{ka na malite i na sredni-te biznisi, Prokredit banka i Por{e Make-donija po~naa akcija so koja nudat podobriuslovi za kupuvawe vozila od brendovitefolksvagen, {koda i audi, moè da se pro~i-ta vo Dnevnik. Akcijata }e trae ~etiri nede-li, a zainteresiranite stopanstvenici moèda kupat vozilo na kredit so u~estvo od petotsto, rok na otplata do sedum godini i sopovolnosti za kasko osiguruvawe. Od Pro-kredit soop{tuvaat deka baraweto za kreditmoè da se popolni vo site ekspozituri nabankata i vo salonite na Por{e Makedonija.

Najgolemiot proizvoditel na leb vo zem-java, @ito luks, na pazarot ja lansira{e no-vata familija lebovi so specijalno poteklo{to ja so~inuvaat francuskiot leb, gr~kiotleb i makedonskata rustika. Ovaa familijasega e dostapna vo novi pakuvawa i zbogate-na so noviot francuski leb. Novite vidovileb se prodavaat po novi namaleni ceni od 1do 2 denara za vekna.

DNEVNIKs.1 VLADINATA KRIZA JA URNA BERZATAs.7 MBI 13.03.2008s.7 PROKREDIT I POR[E VO AKCIJAs.7 MEMORANDUM ZA SORABOTKA SO [PANSKI FIRMI s.7 VELE[ANI OSTANAA BEZ PLATEN STA@ s.7 DR@AVNA PÊNICA ZA SITE [TO BARAAT s.7 VLADINATA KRIZA JA URNA BERZATA

UTRINSKI VESNIKs.9 I GODINAVA ]E JADEME SKAPA HRANAs.9 IZVE[TAJ NA MBI ZA 13.03.2008s.9 PAD NA CENITE NA AKCIITE NA BERZATAs.9 @ITO LUKS LANSIRA NOVI VIDOVI LEB SO PONISKI

CENIs.9 MAKEDONIJA INTERESNA ZA [PANSKITE BIZNIS-

MENIVEÊR

s.6 CRNOTO ZLATO GI POCRNI EKONOMIITEs.6 ]E SE PRO^NESTUVAAT VODITE NIZ JALOVI[TETOs.7 UDVOJUVAWE NA TRGOVSKATA RAZMENA

VREMEs.6 STOPANSTVENICITE BARAAT SPAS OD VLADATAs.6 RABOTNICITE SE VRA]AAT NA RABOTAs.6 SREDBA NA MENAXERITE VO SLOVENIJAs.7 TOPLIFIKACIJA BARA KONKURENCIJA s.7 NEDOSTIGOT OD STRUJA GI SKARA ENERGETIÂRITEs.7 BIZNISMENITE ZAINTERESIRANI ZA

GRADE@NI[TVOTOs.7 GRA\ANITE SE ZADOL@IJA SO 12 MILIONI EVRA

VESTs.2 FONDOT ZA PENZISKO ]E IM VRA]A PARI NA PEN-

ZIONERITEs.3 PAD NA BERZATA PO NAJAVITE ZA KRIZA VO VLADATAs.9 UVID VO DOKUMENTACIJATA NA DRU[TVOTO VO ROK

OD TRI DENAs.9 VLADATA JA UBIVA NADE@TA ZA SRE]A s.13 AKCIITE PAK PADNAAs.13 AUSTRIAN ERLAJNS IZLEZE OD NEGATIVAs.13 GRADE@NA FIRMA OTPADNA OD FTSE 100 s.13 VTORIOT PRIVEDEN BROKER NA SOSIETE @ENERAL

PU[TEN OD PRITVOR NOVA MAKEDONIJA

s.2 EKSTREMNI KAZNI ZA NELEGALNITE OTKUPUVAÎ NASTARO @ELEZO I

s.3 INTENZIVIRAWE NA SORABOTKATA SO [PANIJAs.6 ZK PELAGONIJA OSTVARI 175 OTSTO RAST NA

DOBIVKATAs.6 NAFTATA DOSTIGNA CENA OD 110,20 DOLARI ZA BARELs.7 NAJSTROGI KAZNI ZA DIVITE PRODAVAÎ NA METALs.7 TIKVE[ GO ZGOLEMI PROFITOT ZA 124 OTSTOs.7 SUEZ I RWE VLEGOAVO NAJTESNIOT IZBOR ZA BELENE

[PICs.2 NAFTATA MO@E DA LETNE GO 200 DOLARI


1. TURKANICI ZA PRIJAVUVAWE DANOK (*****)2. INFLACIJATA DO SEPTEMVRI ]E DOSTIGNE 10 PROCENTI? (*****)

15.03..2008 g. SABOTA

Deneska zavr{uva podnesuvaweto na go-di{nite dano~ni prijavi, pi{uvaat dene{-nite izdanija na dnevnite vesnici. Za taacel site dano~ni kancelarii na Upravata zajavni prihodi deneska }e rabotat so prodol-èno rabotno vreme do 18 ~asot. Inaku, {al-terite na UJP poslednite dva-tri dena beabukvalno pretrupani od gra|ani {to gi ko-ristea poslednite ~asovi za podnesuvawe nasvoite godi{ni dano~ni prijavi, iako nad-le`nite izvesen period nanazad ukaùvaadeka ovaa obvrska mora da se zavr{i zaklu~-no so 15. mart. Godi{ni dano~ni prijavi morada dostavat site gra|ani koi pokraj platataili penzijata vo 2007 godina, imale i drugiprilivi na pari, kako na primer najmuvawestan, prihodi od trguvawe na Berza, igri nasre}a, dividendi. Tie {to nema da stignat dodeneska do 18 ~asot da podnesat godi{na da-no~na prijava, a imale vakvi prihodi, }e bi-dat sankcionirani so pari~ni kazni od 500do 1.000 evra. Kaznite za pravni lica sedviàt od 2.000 do 3.000 evra, pi{uva Dnev-nik.

Inflacijata, najverojatno, i natamu }eraste i pokraj obidite na Vladata i na cen-tralnata banka da sozdadat uslovi za nejzi-no zauzduvawe, predupreduvaat ekspertite.Ako prodolì sega{niot trend na zgolemu-vawe na cenite, profesorot na Ekonomskiotfakultet vo Skopje Slave Risteski o~ekuvaMakedonija vo septemvri godinava da imastapka na inflacija od nad 10 procenti, do-kolku ne se promenat globalnite trendovi na

poskapuvawa, najmnogu podgreani so raste~-kata cena na naftata, no i prognozite dekane ~eka u{te edno su{no leto, pi{uva Vest.

I vo dene{nite vesnici aktuelno vlija-nieto na politi~kiot haos vo Makedonija vrzberzanskoto trguvawe. Najavata na DPA dekadefinitivno ja napu{ta vladinata koalici-ja go potrese i trguvaweto na Berzata. In-vestitorite naglo po~naa da gi prodavaatakciite, a optimistite gi kupuvaa akciite povrtoglavo niski ceni. V~era makedonskiotberzanski indeks MBI 10 doìvea rekordenpad od 4,64 otsto. Pa|aa akciite na re~isisite kompanii, taka {to Beton ima{e pad od8,18 otsto, Toplifikacija za 4,45 procenti, aAlkaloid za 4,82 procenta, no namaluvawena vrednosta doìveaja akciite i na mnogudrugi firmi, objavuva Utrinski vesnik.

Tretiot blok na REK Bitola od nedela}e bide isklu~en, a nedostigot od struja }ese nadopolnuva od TEC Negotino, {to prak-ti~no zna~i deka negotinskata centrala odnedela }e raboti so poln kapacitet. SporedElektrani na Makedonija (ELEM), tretiotblok na REK Bitola }e bide isklu~en ~etiridena za da se optimalizira proizvodstvotovo ovoj energetski kapacitet, pi{uva dene-{en Ve~er. Bitolskata centrala vo poslednovreme se soo~uva so kontinuirani defektina remontiranite blokovi. Izminatiot pe-riod vo REK Bitola ima{e desetina defek-ti na blokovite, poradi {to se tro{ea og-romni sumi pari za interventen uvoz na stru-ja.

Vo Vreme moè da se pro~ita odlukatana Komisijata za hartii od vrednost deka si-te kompanii {to kotiraat na Berzata }e morada objavuvaat celosni konsolidirani revi-dirani finansiski izve{tai i toa: revizor-sko mislewe, bilans na sostojba, bilans nauspeh, izve{taj za pari~nite tekovi, izve{-taj za promenite vo kapitalot i bele{ki konfinansiskite izve{tai. Vaka re~i KHV nav~era{nata sednica davaj}i soglasnost naizmenite i dopolnuvawata na Pravilata zakotacija na Makedonskata berza a.d. Skopje.Dosega obvrska za vakvi izve{tai imaa samo~etirite superkotirani kompa-nii: Beton,Investbanka, Komercijalna banka i Topli-fikacija, otsega obvr-skata se odnesuva i nadrugite 34 kotirani dru{tva. -Preku objavu-vawe celosni konsolidirani revidiranifinansiski izve{tai }e se zgolemi transpa-rentnosta, a investitorite }e imaat pove}einformacii za dru{tvata, se veli vo soop-{tenieto.

Distributivnata kompanija EVN-Make-donija vo sreda }e i ja isklu~i strujata naskopskata fabrika Ohis poradi dolg od600.000 evra. Od EVN-Makedonija v~era pot-vrdija deka }e ja prekinat isporakata nastrujata na fabrikata, vo koja dràvata po-seduva pove}e od polovina od kapitalot, bi-dej}i prethodno propadnale site obidi sonadle`nite da se plati zaostanatiot dolg zapotro{ena elektri~na energija, doznava Ve-~er.


DNEVNIKs.11 MBI 14.03.2008s.11 TURKANICI ZA PRIJAVUVAWE DANOKs.11 REKORDEN PAD NA MAKEDONSKATA BERZAs.11 MAJLSTOUN ]E DOKUPI AKCII VO KIB-KUMANOVOs.11 TRETIOT BLOK VO REK BITOLA POVTORNO ISKLUÊNs.11 KREDIT ZA SAMOVRABOTUVAWE BARAAT 134

KUMANOVCI

UTRINSKI VESNIKs.6 INFLACIJATA DO SEPTEMVRI ]E DOSTIGNE 10 PRO-

CENTI? s.8 MBI 14.03.2008s.8 DENES POSLEDEN DEN ZA PRIJAVITE, UJP PRETRU-

PANA OD GRA\ANI s.8 NAFTATA GORI, NEMOJTE DA VOZITE AVTOMOBILI! s.9 KOTIRANITE KOMPANII DA BIDAT POTRANSPARENT-

NI s.9 MAJLSTOUN JA DOKAPITALIZIRA KIB SO 6 MILIONI

EVRAs.9 SE ISKLUÛVA TRETIOT BLOK NA REK BITOLA, TEC

NEGOTINO ]E RABOTI SO POLN KAPACITET s.9 REKORDEN PAD NA BERZATA

VEÊRs.6 TEC NEGOTINO OD NEDELA, PAK, VO POGON s.6 OHIS V SREDA ]E OSTANE BEZ STRUJAs.6 UJP DENESKA ]E RABOTI PRODOL@ENO s.6 FIRMITE DA OBJAVUVAAT CELOSNI IZVE[TAI

VREMEs.3 BERZANSKIOT LAKMUS POKA@A KISELO s.3 ]E SE VKLUÎ NEGOTINSKATA CENTRALA s.7 UVID VO KOTIRANITE KOMPANIIs.7 VLADINATA KRIZA GI POEVTINI AKCIITE NA BERZATA

VESTs.5 REKORDEN PAD NA BERZATAs.5 VO SEPTEMVRI NAD 10 OTSTO INFLACIJA?s.28 OSTANAVME ZALO@NICI NA TELEKOM

NOVA MAKEDONIJAs.1 PO REKORDNIOT PAD - DEPRESIJA VO TRGUVAWETOs.5 PO REKORDNIOT PAD - DEPRESIJA VO TRGUVAWETOs.5 KHV JA ODOBRI SEDMATA EMISIJA NA AKCII OD KIB

AD KUMANOVOs.5 TEC NEGOTINO ]E RABOTI SO POLN KAPACITETs.5 AGROKOR SE KONCENTRIRA NA AKVIZICII VO RUSIJAs.5 R.@. USLUGI OSTVARI 460 OTSTO RAST NA NETO

DOBIVKATAs.5 @ITO LUKS LANSIRA NOVA LINIJA NA PROIZVODIs.6 INFLACIJATA ]E SE ZGOLEMI NAD 10 OTSTO

[PICs.5 DO SEPTEMVRI INFLACIJA OD 10 OTSTO s.6 TURKANICI ZA PRIJAVUVAWE DANOKs.6 ]E SE PODOBRUVAAT KAPACITETITE ZA RABOTA NA

REK BITOLA


GLOBUS

s.12 ÎJ KAPITAL E NAJGOLEM VO MAKEDONIJAJORDANOV I NAKOV NAJBOGATITE BIZNISMENI PPBI Bogatstvoto na Min~o Jordanov i na [terjo Nakov, prvi

akcioneri vo Makstil i vo Fer{ped, e najgolemo vo Makedonija, pa,sepak, ne e nitu polovina od ona na tutunskiot bos, po~inatiot Dan~o[uturkov.

Min~o Jordanov, najgolemiot poedine~en akcioner vo Makstil, i[terjo Nakov, menaxer i akcioner vo Fer{ped, se me|u najbogatitebiznismeni vo Makedonija.

KAPITAL

s.8 KONFERENCIJA ZA KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VOORGANIZACIJA NA KAPITAL I IFC

Kako dobroto korporativno upravuvawe moè da Ve napravi po-uspe{ni, poodr`livi pred bankite i poatraktivni za investicii etemata na konferencijata koja v~era se odrà vo hotelot AleksandarPalas, vo organizacija na nedelnikot Kalital i Me|unarodnata fi-nansiska korporacija (IFC)

s.11 GRANIT OSNOVA FIRMA ZA POPRAVKA NA MOTORNI VO-ZILA

Akcionerskoto dru{tvo Granit minatata nedela osnova{e novafirma. Stanuva zbor za firmata Kar Va{ - Granit Dooel - Skopje,~ija osnovna dejnost e odrùvawe i popravka na motorni vozila.

s.14 VOREN BAFET STANA NAJBOGAT ÔVEK NA PLANETATA Najbogat ~ovek vo svetot pove}e ne e Bil Gejts, tuku Voren Bofet,

komu vrednosta na akciite Berkshire Hathaway mu obezbedija bogat-stvo od 62 milijardi dolari, soop{ti Forbs.

s.38 KOMERCIJALNA BANKA SO NAJGOLEM PROFIT, OHISNAJGOLEM ZAGUBAR

Invest banka, Teteks, Komuna, ZK Pelagonija, R@ Uslugi i Inter-ne{nl hotels se kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Make-donskata berza, koi {to najmnogu ja zgolemile svojata dobivka vo2007 godina, vo odnos na prethodnata.

s.40 INGRA I MAVROVO ZAEDNO ]E GO OSVOJUVAAT LIBI-SKIOT PAZAR

Iako momentalno nemaat pogolemi proekti vo Libija, vo Ingra senadevaat deka prezemaweto na Mavrovo }e im donese nov potencijalza konkretni pregovori na libiskiot pazar.

s.43 GODINAVA ]E INVESTIRAME NOVI 1,5 MILIONI EVRAVO PROIZVODSTVO!

Vinarskata vizba Tikve{ od Kavadarci godinava }e investiranovi 1,5 milioni evra vo proizvodstvoto, informiraat od menaxmen-tot na kompanijata.

s.44 IK BANKA SO RAST NA AKTIVATA OD 32% Izminatata 2007 godina e zabeleàna kako isklu~itelno uspe{-

na vo raboteweto na IK banka od Skopje, konstatiral Upravniot od-bor po razgleduvawe na finansiskite rezultati.

s.44 INVEST BANKA LANI SO ÊTIRIKRATEN RAST NA PRO-FITOT!

Invest banka minatata godina ja zavr{ila so re~isi ~etirikra-ten rast na profitot, pokaùva nerevidiraniot finansiski izve{-taj na bankata Neto-dobivkata na bankata lani vo odnos na 2006 go-dina porasnala to~no za 287%.

s.47 VO SKOPJE SE SOZDAVA NAD 47% OD MAKEDONSKIOTBDP

Spored presmetkite na Dràvniot zavod za statistika, najgole-mo u~estvo vo bruto-doma{niot proizvod na Makedonija ima Skop-skiot region so 46,3% vo 2004, odnosno 47,3% vo 2005.

s.52 NAFTATA STIGNA DO GRANICATA OD 106 DOLARI ZA BA-REL

Amerikanskata lesna nafta vo Wujork za isporaka vo april mi-natata nedela dostigna nov rekord or 105,97 dolari za barel, nadmi-nuvaj}i go prethodniot rekord od 105,57 dolari zabeleàn na po~e-tokot na trguvaweto.

FORUM

S.38 VISOKITE KAMATI GO PUMPAAT KREDITNIOT RIZIKNarodna banka na Makedonija denovive povtorno gi zgolemi ka-

matnite stapki na blagajni~kite zapisi. Tie se zgolemeni od 5,25 ot-sto na 6 procenti.

MAKEDONSKO SONCE

S.26 @IVOT NA RATIPorastot na inflacijata za cel procenten poen za samo eden me-

sec, vo fevruari vo odnos na januari, vnese dopolnitelna panika me-|u gra|anite Ve}e najaveniot nov bran poka~uvawa na cenite na os-novnite proizvodi za ìvot vo ovie uslovi na besparica, }e im do-nese dopolnitelni glavobolki na mnogu makedonski semejstva.

s.29 MAKEDONSKOTO VINO JA IMA FORMULATA ZA VE^NAMLADOST

\OR\I PETRU[EV, GENERALEN DIREKTOR NA TIKVE[Forum: Poslednive nekolku godini sme svedoci na intenzivna

kampawa za promocija na makedonskite vina. Koi se dosega{niteefekti i dali kone~no evropskite i stranskite kupuva~i gi zapoznaamakedonskite vina? Petru{ev: So ovaa kampawa se nadopolni edenistoriski nedostatok za prezentirawe na makedonskoto vino, odnos-no se pravat napori da se nadmine gledi{teto deka Makedonija e sa-mo surovinska baza za proizvodstvo na vino.

s.33 FORUM PROGNOZIRAOstanuva da se nadevame deka nedelata zad nas moèbi }e bide

najpesimisti~ka godinava, pred se poradi faktot {to za prvpat poobjavuvaweto na pozitivnite bilansi za uspe{no rabotewe ia kompa-niite, namesto finansiskite pokazateli vo preden plan se stavijanerealni politi~ki ocenki.

s.33 MALKU TRANSAKCII, MALI INTERESII minatata trgovska nedela be{e bezli~na, anemi~na, potpro-

se~na. Pomina vo mirna atmosfera so nizok promet, malku transak-cii, bez interesi...

s.34 VREDNOSTA NA KOMPANIITE NA BERZATA SE U[TEPRECENETI

SPMG e osnovana pred re~isi 4 godini. Glavna dejnost i e upravu-vawe so privatniot investiciski fond SIF (Small Investment Fund),razli~en od aktuelnite investiciski fondovi od tipot na Ilirika,kako i ostanatite 10 privatni fondovi koi se osnovaat kaj nas voposlednive meseci.

s.35 NAFTATA I HRANATA SE POSKAPICenata na sirovata nafta na Wujor{kata berza na po~etokot na

nedelava povtorno sobori rekord, dostignuvaj}i 109,20 dolari zabarel.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

10.03.-15.03.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z A

za period od 10.03. - 14.03.2008 godina

12.03.2008 NERABOTEN I NETRGOVSKI DEN

berzNIK broj 14 Data 17.03.200818 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI


mkibn20080317-0014l

Documents