okusno hrano« - finance · 2008. 6. 19. · oglasna priloga petek • 20. junij 2008 • št. 23...

O G L A S N A P R I L O G A , J U N I J 2 0 0 8 , Š T . 2 3

»V Sloveniji proizvajamo kakovostno in okusno hrano«

Iztok Bricl, predsednik uprave Žita:

petek • 20. junij 2008 • št. 23O G L A S N A P R I L O G A


03

Urednik priloge Nenad Senić, tel.: 01/513 08 20, e-pošta: nenad.senic@fi nance.siZunanji sodelavci Manca Mirnik, Alenka Naglič, Dušan Matičič, Petra Mauer, Zoran Jereb, Marko Malec, Lidija Vinkovič, Igor FabjanRačunalniški prelom, obdelava fotografi j Irena Podobnik, Dejan CirkvenčičLektoriranje Julija Klančišar Trženje Natalija Stevanovič, tel.: 01/513 08 24, e-pošta: natalija.stevanovic@fi nance.siFotografi ja na naslovnici Mateja Jordovič PotočnikUrednik oglasnega uredništva Branko Žnidaršič

Finance Club je oglasna priloga časnika Finance. Naslednja številka izide 18. julija 2008.O G L A S N A P R I L O G A

Nenad Senić urednik prilogenenad.senic@fi nance.si

04-05KlepetIztok Bricl, predsednik uprave Žita

Uvodnik & Kazalo

17Poslovni avto letaMenedžerski avto leta 2008

V t e h č a s i h s i f a n t j e n e g u j e j o o b r a z ,g r e d o n a m a n i k u r o ,

d e p i l a c i j o i n p o b o t o k s , t o d a z l e p o z a g o r e l i m i i n o d k r e m e s p o l z k i m i r o k a m i n e m o r e j o

d v i g n i t i z a b o j a . M e d t e m k o v s i t i m o š k i č a k a j o n a k a s t r a c i j o ,

k o j e k u l b i t i p o ž e n š č e n , s i j a z n e b a r v a m l a s , š e v e d n o i m a m k o m p l e t t a m s p o d a j , d a , d r a g a , j a z s e m š e v e d n o m o š k i .

T a k o n e k a k o c o u n t r y z v e z d n i k B r a d P a i s l e y v s v o j e m n a j n o v e j š e m h i t u p r o t e s t i r a p r o t i n o v o d o b n i m m o š k i m . P r a v i j o , d a s m o m o š k i v k r i z i . A h , p r a v z a p r a v ž e n a j m a n j č e t r t s t o l e t j a č v e k a j o , d a s m o m o š k i v k r i z i i n z m e d e n i . P o j e m m o š k o s t i o z i r o m a d o j e m a n j e , k a j j e s p r e j e m l j i v o z a p r a v e g a m o š k e g a , n a j b i s e p r e d v s e m p o s e k s u a l n i r e v o l u c i j i p o s t o p o m a z e l o s p r e m e n i l o .

To d a a l i n i t o m o r d a l e m a r k e t i n š k i t r i k ? Tr ž n i k i s o m o r a l i n a j t i n a č i n , k a k o v s e m o g o č e k o z m e t i č n e p r e p a r a t e i n d r u g a č e n s t i l ž i v l j e n j a u s p e š n o p r o d a t i t u d i ( h e t e r o s e k s u a l n i m ) m o š k i m . Ta k o s o s e v z a č e t k u 9 0 . l e t p o j a v i l i m e t r o s e k s u a l c i i n v s i m o g o č i d r u g i s e k s u a l c i . C a l v i n K l i n e j e z a s v o j e o g l a s e n a j e m a l m o š k e z a n d r o g e n i m v i d e z o m . B B C - j e v a z n a n s t v e n o f a n t a s t i č n a n a n i z a n k a »To r c h w o o d « u p o d a b l j a » o m n i s e k s u a l c e « o z i r o m a p a n s e k s u a l c e , n e k a k š n o f l u i d n o s e k s u a l n o s t .

Ta k o j e n a Z a h o d u . K a j p a p r i n a s ? Z a n i m i v o j e r a z l i k e s k o z i č a s o p a z o v a t i v u p o d o b i t v i m o š k i h v o g l a s i h , p r e d v s e m t i s t i h , o b j a v l j e n i h v s l o v e n s k i h ž e n s k i h r e v i j a h . M o š k i j e n e k o č š e i g r a l d o m i n a n t n o , r e s n o , u g l a j e n o v l o g o . P o o s a m o s v o j i t v i , p r e d v s e m p a z i n v a z i j o o g l a s o v z a t u j e i z d e l k e , p a k a ž e v s e v e č g o l e k o ž e , v e l i k o k r a t j e v p o d r e j e n e m p o l o ž a j u i n p r e v z e m a l a s t n o s t i , k i s o b i l e n e k o č r e z e r v i r a n e l e z a ž e n s k e . N a m e n j e n j e n e l e ž e n s k e m u , t e m v e č t u d i m o š k e m u o b č u d o v a n j u . P a j e t o z a v a s š e v e d n o p r a v i m o š k i ?

M o r d a p a v e n d a r l e n i s m o v k r i z i . M o r d a b i s e m o r a l i p o č u t i t i o s v o b o j e n e , k e r n i v e č n a t a n č n o z a č r t a n e i d e n t i t e t e , k a k š e n n a j b o m i n k a k o n a j s e o b n a š a m p o m o š k o .

P . S . : A l i p r a v i m o š k i v z a m e v r o k e C l u b ? A l i b i p r a v i m o š k i n a p i s a l u v o d n i k o p r a v e m m o š k e m ?

Fluidnost moškosti

22-28FitTežave v postelji – težave z zdravjem Skrb za zdravje v zrelih letih Zdrava vrnitev domovPočitniška driskaČiščenje telesaVeter + valovi = užitek

20-21Modni trendiMarketinški seksualci

12-16Kultura bivanjaSodobne armature za kuhinjo Izbira ležišča za prijeten počitekVrata po vaši meriPo toplih in prijetnih lesenih stopnicahKako je »dobro« zaklenjeno

06-11Gurmanski užitkiV poletje s palačinkamiPa res diši po PrekmurjuPoletna osvežitev z vinom Jogurt vsak dan

18-19LetalstvoLetalski spektakel v Mariboru

29-30Razvajajmo seLepa, zdrava in dišeča stopalaPripravljeni na sonce

31-33Go slowHrvaški centri dobrega počutja Otroci so vplivni počitnikarjiNovi turistični raj ob afriški obali

34NavtikaPočitnice na vodi 35

GolfZ izpitom do igranja golfa



04 05

Z mag. Iztokom Briclom iz podjetja Žito

Klepet KlepetZ mag. Iztokom Briclom

iz podjetja Žito

Iztok Bricl ne zna speči kruha. Osnovne sestavine sicer do-bro pozna, zmes bi tudi lahko pripravil, a bi se zataknilo pri pečici. Se pa spominja, da je mama, ko je še hodil v os-novno šolo, kruh spekla kar doma. Trbovlje, kot se jih spominja

Otroštva v Trbovljah se zelo rad spominja. Časi so bili drugačni, tudi Trbovlje so bile v 70. letih drugačne kot danes, živahne, polne podje-tij, ki so bila usmerjena na tedanji jugoslovanski trg. Njegova družina je živela nekaj kilometrov od središča mesta. Svoje otroške dni je preživel s prijatelji, veliko časa so prebili zunaj, saj računalnikov še ni bilo. Pravzaprav je iz tistih časov ohranil še veliko stikov. Žal mu je, da so se razmere v Trbovljah po razpadu nekdanje skupne države poslabšale, saj se tamkajšnjim podjetjem ni uspelo dovolj hitro preus-meriti na tuje trge. A se razmere počasi vendarle izboljšujejo.

Pravo in naravoslovjeMladi Iztok si je močno želel študirati pravo, zanimalo pa ga je tudi naravoslovje. Kot dijak naravoslovno-matematične gimnazije v Trbovljah je na informativnem dnevu obiskal le eno fakulteto: pravno. Toda tedanji dekan je dijake opozoril, da se jih na pravo vpiše okoli 200, le 130 pa jih dobi službo. Fant se je o tem pogovoril s starši in izrazil bojazen, češ najprej končaš študij, potem pa je vprašanje, ali se sploh lahko zaposliš. Ob pregledu drugih razpisov v časopisih je zagledal ob-javo o študiju ekonomskih odnosov s tujino in se tako spontano odločil za študij ekonomije, ki ga je pred 15 leti tudi uspešno končal. Še več. Svoje znanje je želel nadgraditi, tako je pred dvema letoma opravil tudi ekonomski magistrski študij poslovodenja in organizacije.

Ljubezen do vodeNaš sogovornik ni nikoli samo študiral. Vedno se je ukvarjal tudi s športom. Med odraščanjem je kar nekaj let treniral plavanje, nato tenis. Tenis še vedno igra najmanj dvakrat na teden. Vsak konec tedna, če je le mogoče, se povzpne na polhograjsko Grma-do. Ohranil pa je tudi neizmerno ljubezen do vode. Pravzaprav ga nenehno vleče v obmorske kraje. Kmalu se bo lotil tečaja pota-pljanja, več časa pa bi nekoč rad preživel tudi na barki. Skratka, želi si biti čim več na morju. Se pa zna razvajati tudi na druge načine. Redno, kar po službi, hodi v savno, včasih tudi na masažo. Za konec tedna pa zvečer doma zelo rad pogleda kak dober fi lm.

Zatočišče v družiniDružina mu veliko pomeni. V njej najde zatočišče in varnost. V krogu svojih najbližjih, dolgoletne partnerice in skoraj osemletne hčerke, se sprosti. Najbolj se veseli dni, ki jih lahko preživi skupaj z njima, in zato so mu petki najljubši. Žal mu je le, da je današnji tempo dela drugačen, kot je bil takrat, ko je odraščal sam. »Če se primerjam s svojimi starši, sem veliko manj doma. Moji starši so imeli veliko več časa zame, kot ga imam jaz za svojo hčer. To velikokrat pogrešam,« pravi Bricl in malce melanholično doda: »Včasih so popoldneve preživeli v krogu družine, danes pa je že skoraj praznik, če pridem kdaj domov ob 16. uri.«

Perfekcionist in pedantnežZagotovo Iztok Bricl ni jutranji človek. Toda za prebujanje ne potrebuje kave, saj je ne pije. Večje težave ima zvečer, saj ne more iti spat, je nočni človek. Že od nekdaj. Tudi v študijskih letih je študiral

»Nor sem na čokolado in testenine, kruha pa pojem bolj malo«Vesel, živahen, dinamičen, radoveden, optimističen in nepopustljiv. Tako bi sam sebe opisal 40-letni predsednik uprave Žita Iztok Bricl. Je ambiciozna osebnost, ki ima še cel kup neizpolnjenih želja. Morda pa bo nekoč tudi poletel kot pilot.

ponoči. Po naravi je perfekcionist, toda skozi čas je spoznal, da se vsega ne da narediti stoodstotno. Je tudi pedanten, kar dokazujejo njegovi povsem urejeni delovni predali. V tem vidi prednost, saj za iskanje dokumentov izgubi manj časa. Tako tudi od sodelavcev pričakuje, da korektno opravljajo svoje delo, da so maksimalno za-vzeti in da imajo, tako kot on, pozitiven pristop k delu.

Treba je biti pridenSvoj pogled na svet je dobil od staršev. Ti so ga naučili, da je treba biti priden, saj kakor si sam zastaviš, tako boš imel. Poleg tega so mu svetovali, naj bo vztrajen, sistematičen in predvsem pošten, kajti le tisti, ki je pošten do sebe, je lahko pošten tudi do drugih. »Človek mora biti celostna osebnost,« pravi Iztok Bricl.

Za uspeh je nujen dober timPrvo službo je nastopil takoj po končanem študiju, in sicer v Ru-disu Inženiringu. A vedno je želel delati v proizvodnji, saj so ga privlačila dnevna operativna dela. Tako se je po dveh letih dela v Rudisu zaposlil v Kolinski, kjer je ostal 11 let. Po združitvi Kolin-ske in Droge je prišel v Žito, ki ga je dobro poznal, saj je bilo Žito eden od dobaviteljev Kolinske. Njegova poslovna fi lozofi ja je, da na poti do uspeha človek potrebu-je dober tim. »Sam ne moreš narediti nič,« poudarja. Pomembno pa se mu zdi tudi, da je v timu dobro razpoloženje. Rad se obda z ljudmi, ki so suvereni, samozavestni, dobri na svojem področju in niso pretirano trmasti.

Hitreje mislimoTako kot mnogi drugi tudi Iztok Bricl ugotavlja, da se je način dela in življenja v zadnjih 15 letih zelo spremenil. »Danes hitimo, vsem se nam nekam mudi, vsi ti računalniki, mobiteli nas poganjajo do

Nekaj utrinkovHoroskop: lev. »Sem dinamičen.« Najljubša glasba: rock, Rolling Stones, disko. Najljubša hrana: morska, italijanska. Pijača: kozarec vina, pivo mu ne gre, pa kdaj kak viski s kocko ledu. Izdelek iz žit: kosmiči.Kozmetika: parfum Davidoff.Knjiga: žepne knjige. Največ jih prebere na dopustu ali na poti. Film: James Bond, Ameriški gangster, akcijski fi lmi. »Drame me zamorijo.« Morje ali gore: morje.

»Kupujmo slovensko« Iztok Bricl je prepričan, da slovenski proizvajalci proizvajajo ka-kovostno in okusno hrano. Zato tudi z vsem srcem podpira akcijo »Kupujmo slovensko«. »Ne gre zato, da bi bili slovenski proizvajalci doma v privilegiranem položaju. Bistveno je, da potrošnik dejansko razmisli, preden se odloči za izdelek tujega proizvajalca, saj je tudi slovenska hrana izjemno kakovostna. Ne nazadnje to dokazujejo tudi vsakoletna odličja, ki jih za naš kruh in pekovske izdelke pre-jemamo na strokovnih ocenjevanjih Gospodarske zbornice Slove-nije, pa tudi zakonodaja, ki skrbi, da so potrošnikom na voljo le var-na in kakovostna živila, je v Sloveniji izjemno stroga,” pojasnjuje.

Potovanja na jugZelo rad potuje, tako zasebno kot službeno. Najraje se odpravi v jugovzhodno Evropo, ker imajo drugačen način življenja kot mi. So bolj sproščeni, pri nas pa je po njegovem mnenju že dosti zadrg-njeno. Na jugu, predvsem v Srbiji, Bosni in Makedoniji, se znajo malo drugače poveseliti.

Kako naprej?V Žitu je že dobra tri leta, njegov mandat pa traja pet let. Daljne upokojitve se za zdaj še ne veseli. Meni pa, da je vsako obdobje v življenju zanimivo. »Če bi me vprašali pred 15, 20 leti, kako gle-dam na tiste, ki so stari 40 let, bi vam verjetno odgovoril povsem drugače kot danes, ko sem že dosegel to starost.« Mladim svetuje, naj študirajo tisto, v čemer se prepoznajo, v čemer so dobri. Pravzaprav verjame, da sam študij niti ni tako pomem-ben, bistveno je, da si človek izbere poklic, v katerem res uživa, saj le tako lahko postane najboljši. Njegova oče in mama sta mu sve-tovala: »Izberi tisto pot, ki se bo tebi zdela najboljša.«

Pogovarjal se je Nenad Senić.

višjih obratov. Včasih pa se je delalo tako, da si imel več časa za sodelavce,« meni. A po njegovem se je človek tudi na to navadil: »Pač hitreje mislimo.« Kljub vsemu ohranja dobro voljo, saj je obdan z dobro družbo. Tudi psom. Hčeri je namreč lani za rojstni dan podaril kužka, ki si ga je zelo želela, pa je obveznost kmalu padla nanj. Pse ima zelo rad, saj so pravi prijatelji: »Vedno te je vesel, tudi če ni lačen.«

Nor na čokolado in testenineZelo rad ima čokolado in je tudi veliko poje, priznava. Kot se spo-minja, je večje količine začel uživati šele med študijem, verjetno zato, ker pomaga pri spominu. Zelo rad ima tudi žvečilne gumije. In pa seveda testenine, ki bi jih lahko jedel skoraj vsak dan. Zato je mogoče razumljivo, da ni velik porabnik kruha. Tudi nas-ploh poraba in proizvodnja kruha pri nas padata. To kaže, da se prehranjevalne navade spreminjajo. Po Briclovem mnenju imamo v Sloveniji kar preširok asortiman kruha in so slovenska pekarska podjetja s tako izjemno ponudbo kar razvadila potrošnike.

Foto

: Mat

eja

Jord

ovič

Pot

očni

k



Gurmanski užitki Gurmanski užitkiO G L A S N A P R I L O G A

06 07

Beseda palačinka izhaja iz romunščine in ima svoj koren v latinski besedi placenta, ki pomeni pecivo. V slovenščino smo izraz, tako kot v veliko drugih slovanskih jezikih, najverjetneje prevzeli prek madžarščine, kjer jim pravijo palacsinta.Poletne palačinke

Spretnosti pri pripravi palačink ne potrebujemo veliko. Če pa želimo uživati v različnih vrstah, potrebujemo le nekaj ustvarjalnosti. Poleti si jih napolnite z jagodami, bananami, jabolkami, malinami ali pa kar s sladoledom. Boljšo osvežitev boste težko našli.

Debele ameriške palačinkePalačinke niso povsod enake. Ameriške se od naših crepes, kot jih po francosko imenujejo Američani, razlikujejo v velikosti in debelini. Medtem ko so naše tanke, so njihove puhaste oziroma biskvitaste, dokaj majhne in debele. Izvirne vsebujejo belo moko, sladkor in maslo. Američani jih tradicionalno prelijejo z javorjevim sirupom, na vrh kupa dodajo tudi margarino, jedo pa jih za zajtrk.

V poletje s palačinkamiEna izmed najbolj priljubljenih in najlaže pripravljenih sladic so prav gotovo palačinke. Priljubljene so tudi zato, ker jih lahko polnimo s čimerkoli, kar nam pade na misel. Poleti prav gotovo teknejo palačinke s sadjem ali sladoledom ali kar obojim.

Zanje potrebujete 10 do 12 skodelic bele moke, četrtino skodelice pecilnega praška, eno žlico in pol soli, pol skodelice sladkorja, eno skodelico mleka v prahu in eno žlico mineralne vode. Vse sestavine presejemo in dobro zmešamo. V stekleni posodi jih nato lahko hranimo do tri mesece. Dvema skodelicama te mešanice dodamo dve skodelici mleka in eno jajce. Vse to dobro zmešamo v mešalniku. Ponev namastimo in jo segrejemo, da je vroča. Nato

Pekarna Pečjak d.o.o.Dolenjska cesta 442

1291 Škofljica

tel.: +386 1 36-01-550fax.: +386 1 36-01-570

E-pošta: [email protected]

Dober tek vam želimo iz Pekarne Pečjak.

Ajdove palačinke so odlična alternativa palačinkam iz bele moke in živalskih produktov.

Poleti prav gotovo teknejo palačinke s sadjem ali sladoledom ali kar obojim.

Palačinke s sladoledomSestavine: • 12 palačink • vaniljev sladoled • 10 dag čokolade z velikim deležem kakava • žlica masla • sladkor • nekaj kapljic vaniljeve esence • 2 dl smetane • sol

Čokolado nalomimo in stresemo v kozico. Kozico postavimo nad posodo z vročo vodo in segrevamo toliko časa, da se čokolada lepo stopi. Vmešamo vaniljevo esenco, ščepec soli, maslo in smetano ter nekaj minut mešamo z metlico.Sladkamo po okusu in po želji začinimo s cimetom. Palačinke (najbolje še vroče) nadevamo z vaniljevim sladoledom in čokoladno kremo.

Palačinke brez osnovnih sestavinKdo bi si mislil, da je palačinke mogoče narediti brez treh osnovnih sestavin, jajc, bele moke in mleka! Za to potrebujemo:

• 300 g pirine moke • 2 dl sojinega mleka • 1-2 dl mineralne vode • kurkumo • žličko himalajske slanice ali ščepec soli • pol žličke cimeta • naribano skorjo limone ali 2-3 kapljice eteričnega olja • margarino

Moko zalijemo z mlekom in zmešamo v gosto zmes. Dodamo mineralno vodo. Zmešamo in pustimo stati eno uro v hladilniku. Za noževo konico kurkume raztopimo v mlačni vodi in dodamo zmesi. Nato dodamo še slanico ali sol, cimet in limono. Vse zamešamo v redko tekočo zmes za palačinke in spečemo.

vlijemo nanjo zajemalko mešanice in pečemo na eni strani, ko je pečeno, palačinko z lopatko obrnemo na drugo stran.

Dirka s palačinkamiV Veliki Britaniji in njenih nekdanjih ozemljih (Kanada, Irska in Avstralija) palačinke tradicionalno jedo na dan palačink, ta dan je pri nas pustni torek. Zgodovinsko gledano, je bil to zadnji dan, ko

so lahko porabili mastno in kalorično hrano pred postom oziroma pomladjo. V šolah je še vedno priljubljena dirka s palačinkami, ko morajo tekmovalci med tekom metati in ujeti palačinke s svojo ponvijo. Običaj naj bi po neki legendi imel korenine v 15. stoletju, ko naj bi neka angleška gospodinja med peko palačink zaslišala zvonove bližnje cerkve, ki so klicali k maši. Da maše ne bi zamudila, je proti cerkvi stekla v predpasniku in s ponvijo s palačinko v rokah. V tej dirki se pomerijo celo moštva iz britanskega parlamenta, dogodek pa je humanitarne narave, saj je namenjen širjenju zavedanja o potrebah ljudi z možganskimi poškodbami.

Shakespeare in palačinkePalačinke, sicer nekoliko drugačne, so uživali že v antičnih časih. Antični Rimljani so jim rekli »drugo sladko«. V svojih igrah pa jih je omenil celo William Shakespeare. Zanimivo je, da sta obe igri, v katerih so omenjene palačinke, komediji in da o njih govorita klovna.

Alternativne ajdove palačinkeOdlična alternativa tistim iz bele moke in živalskih produktov so ajdove palačinke. Maso zanje naredimo iz ajdove moke in vode. Temu dodamo cimet in po želji javorjev sirup, lahko pa tudi zamenjamo četrtino ajdove moke z rožičevo, kar bo dalo palačinkam čokoladni okus. Nato jih spečemo v ponvi in po želji namažemo z medom, lešnikovim namazom ali čim drugim. Te palačinke so debelejše od običajnih, zato jih ne zvijamo, ampak jih prepognemo čez polovico. Najbolje se obnesejo take nekoliko manjšega premera.

Rekord v metanju palačink Kako visoko v zrak si upate vreči palačinke med peko? Neki 17-letni nemški dijak je nedavno postavil nov svetovni rekord v metanju palačink. Vrgel jo je 4,50 metra visoko, kar je 1,15 metra več od prejšnjega rekorda. V poskusu, da bi izboljšali svetovni rekord v metanju palačink, se je pomerilo več sto ljudi.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m



09

Gurmanski užitkiGurmanski užitki

08

Prekmurci so, da bi povezali potenciale regije na področju kakovostnih živilskih izdelkov in tradicionalne gastronomije, razvili blagovno znamko Diši po Prekmurju, v okviru katere združujejo ponudbo različnih proizvajalcev kakovostnih živil. O enem takem izdelku, prekmurski šunki, smo se pogovarjali z Janezom Kodilo, direktorjem podjetja Kodila.

Svinjsko stegno hruškaste oblikeJe kar nekaj ljudi, ki prekmurske šunke ne prepoznajo in najprej mislijo, da imajo pred sabo pršut. Pri obeh je stegno svinjsko, razlika pa je, da je prekmurska šunka oblikovana v hruškasto obliko in je stegno brez kosti. To je zelo pomembno, saj gre za edinstveno obliko v svetu. Tako so svinjsko stegno v Prekmurju pripravljali že od nekdaj.

SalamuraPršut in prekmurska šunka se razlikujeta tudi v postopku sušenja in zorenja. Prekmurska šunka se soli z morsko soljo, uporabljajo pa se še druge začimbe. Tudi postopek soljenja je drugačen. Pršut se soli tako, da se polaga na police in se zgornji del nasoli z morsko soljo, ki počasi pronica v stegno, prekmurska šunka pa tako, da se stegno natre s soljo, pomešano z začimbami, zlaga pa tako, da je vmes čim manj zraka. Vsak teden se stegna prelagajo in tako se izloči lasten sok, ki se pomeša s soljo, temu pravijo lastna salamura. Dovoljen je tudi postopek mokrega soljenja, in sicer se naredi zasolnica, ampak se ne vbrizgava, temveč potaplja. Ves postopek soljenja traja štiri tedne.

Pa res diši po Prekmurju: prekmurska šunka in gibanicaNa severovzhodu Slovenije se razprostira čudovita pokrajina Prekmurje, kjer živijo prijazni in veseli ljudje. Ti se gostom predstavljajo z vznemirljivimi vonji in okusi svojih gastronomskih posebnosti. Med njimi sta zaščiteni prekmurska šunka in prekmurska gibanica.

DimljenjeSoljenju sledi dimljenje. Prekmurska šunka se dimi hladno, za kar uporabljajo predvsem trda bukova drva in žagovino. V Prekmurju je relativno visoka vlažnost, in ko se kos stegna da iz soli, se mora zato po površini čim prej posušiti. In zaradi tega se uporablja hladen dim, ki posuši površino stegna, s tem pa vplivajo tudi na aromo izdelka. Ker je na stegnu morska sol, pa temperatura ne sme preseči 40 stopinj Celzija.

ZorenjeTretja faza je zorenje. Šunka mora zoreti najmanj šest mesecev. To pomeni, da jo lahko po šestih mesecih dajo v prodajo, seveda pa posamezne predikate sušijo tudi po leto dni. Izdelek tako dolgotrajno zorenje potrebuje zaradi svojih dimenzij. Če stegna ne zorimo dovolj dolgo, ostane sveže in je kot »žvečina«, dobra prekmurska šunka pa se mora v ustih topiti.

Vse je iz PrekmurjaPrekmurska šunka je geografsko zaščiten izdelek. Pridelujejo jo iz mesa prašičev, ki so bili spitani v Prekmurju, kontrola se začne že pri kmetih, prav tako postopek certifi ciranja. Vsako stegno ima vtetovirano številko rejca, ki spremlja izdelek skozi vse zorenje. Tako se ve, kdaj se je postopek začel. Pomembna je tudi teža

stegen; sveže stegno mora tehtati več kot pet kilogramov, zato so prašiči pitani na večjo težo. Klavna živa teža svinje je več kot 140 kilogramov. Poleg tega rejci za te prašiče sami pridelajo hrano na prekmurski zemlji, kar je ključnega pomena.

Polnega okusaV primerjavi s pršutom ima prekmurska šunka več karakterjev. Dodan je okus po dimu, ki pa ne sme prebijati (šunka mora biti nežno dimljena). Okus mora biti poln, malenkostno se mora čutiti kiselkast okus. Ima več arom zaradi začimb in arom. Pršut na drugi strani je bolj nežna zadeva, vleče bolj na sladko.

Kako pravilno narezati in postreči prekmursko šunkoPrekmurska šunka se reže drugače kot pršut. Slednjega režemo vzdolž mišičnine, prekmursko šunko pa prečno na mišičnino in na debelejše kose. Tako so nekoč delali gospodarji v Prekmurju in kosom šunke rekli »šnite«. »Šnito« je treba v ustih nekoliko zadržati in prežvečiti, da dobimo poln okus. Pomembno je teksturo šunke zagristi in začutiti. Za postrežbo potrebujemo leseno »dilo«, nož, kruh in zelenjavo, saj se prekmurska šunka ponuja v začetku žetve skupaj s papriko in paradižnikom, tako kot se je delalo nekoč. Uporablja se lahko kot samostojna jed, ponudimo jo s črnim kruhom, kakim suhim vinom, rdečim in belim, lahko tudi kot narezek s siri.

Le ena je pravaKoža prekmurske šunke je zlatorumene barve, pri nakupu pa moramo biti pozorni na zaščitni žig »Diši po Prekmurju«, če kupujemo celo stegno, in tetovažno številko, ki jo žival dobi pri rejcu. Če zaščitnega znaka ni, potem to ni prava prekmurska šunka.

Prekmurska gibanicaJedačo pa lahko sklenemo z drugim avtohtonim izdelkom, ki prihaja iz Prekmurja – prekmursko gibanico. Ime je dobila po besedi »güba«, kar pomeni guba in se nanaša na njeno značilno

sestavo iz plasti. Prekmursko gibanico odlikuje bogat razpon vonjev in okusov ter prijetne zaznave v ustih, ki dajejo občutek nežnosti, sočnosti in polnosti.

Miškova gibanicaO prekmurski gibanici je pisal tudi prekmurski pisatelj Miško Kranjec. V svojem znamenitem delu Povest o dobrih ljudeh je med drugim zapisal, da brez prekmurske gibanice ni pravega praznika v hiši. »Jožef je podstavil lesen podstavek, na katerem je sicer stal vrček z vodo. Potem se je ozrl po gibanici. Ležala je pred njim pisana, rumeno bela in makova ponekod, še vsa kipeča, pomazana s smetano in potresena s sladkorjem. Pokimal je rekoč: ‘Dobra je. Lahko rečem, da bi se je lotil, čeprav bi ležal na smrtni postelji in dobro vedel, da mi ne more več koristiti. In še v nebesih bi žaloval po njej, če bi jo moral pustiti celo na svetu.’«

Gibanica zahteva natančne in spretne rokePrekmurska gibanica ima svojevrstno recepturo in tehnologijo izdelave, ki zahteva veliko natančnosti, spretnosti in znanja.

Prekmurska gibanica – vlečeno testoNadevi:• 500 g Domače skute, 100 g kristalnega sladkorja, 80 g rozin• 300 g orehov, 100 g kristalnega sladkorja, 1 vanilin sladkor, 5 cl ruma• 500 g jabolk, 100 g kristalnega sladkorja, cimet• 200 g maka, 100 g kristalnega sladkorja, cimet• 70 cl Pomurske kisle smetane, 2 jajci, 200 g Slovenskega čajnega masla

Priprava:Pekač namažemo z maslom, vanj damo plast testa, ga pokapljamo z maslom in pokrijemo z drugo plastjo testa. Potresemo z orehovim nadevom in pokapljamo smetano, v kateri smo razžvrkljali jajce. Čez to položimo naslednjo krpo testa. Pomažemo s skutnim nadevom in pokrijemo s testeno krpo. To potresemo z makom in pokapljamo s smetanovim pripravkom. Pokrijemo s testom in potresemo z jabolčnim nadevom. Pokapljamo z maslom in smetanovim pripravkom. Vse še enkrat ponovimo. Gotova gibanica je pokrita s plastjo testa ter pokapljana z maslom in kislo smetano.Pečemo 75 minut pri temperaturi 175 stopinj Celzija.

Pripravljena je iz krhkega testa, na katerega so položeni štirje različni nadevi (mak, skuta, orehi in jabolka) v natančno določenem zaporedju, med njimi pa je plast vlečenega testa. To zaporedje nato še enkrat ponovimo. Na vrhu zadnje plasti nadeva je plast vlečenega testa, ki je prelita s kislo ali sladko smetano, v katero je umešan rumenjak, ali pa je plast samo premazana z maščobnim polivom. Nekoč so gibanico pekli izključno v okroglih lončenih pekačih, zato so načinu peke prilagodili obliko rezin (trikotna). Danes pa se vse več ponudnikov odloča za peko v podolgovatih lončenih ali pločevinastih pekačih, iz katerih dobijo in postrežejo več kosov, ki so lahko tudi pravokotne oblike.

Domača skuta po starih receptihPomurske mlekarne pa so edine, ki proizvajajo tako skuto, kot so jo nekoč delale prekmurske babice. To je tudi edina prava skuta za pripravo prekmurske gibanice. Imenuje se »Domača skuta« in je poleg prekmurske gibanice primerna tudi za pripravo skutnega zavitka in štrukljev. Od drugih se razlikuje po tem, da je bolj suha in grudasta.

Fot

o: P

omur

ske

mle

karn

e

Fot

o: K

odila

Fot

o: K

odila

Fot

o: w

ww

.dis

i-po-

prek

mur

ju.s

i



Gurmanski užitki

10 11

Uporablja se tudi za zdravljenje zunanjih glivičnih okužb. Jogurt namreč vsebuje 35 odstotkov več beljakovin kot mleko, poleg tega pa še vitamina B in A ter veliko kalcija in fosforja.

V Evropi najbolj priljubljeno fermentirano mleko

Jogurt je v Evropi najbolj priljubljeno fermentirano mleko. Vsi, ki ga kupujemo, opažamo, da je izbire vsako leto več. V osnovi poznamo navadni čvrsti jogurt, navadni tekoči jogurt, sadni jogurt, aromatizirani čvrsti jogurt in aromatizirani tekoči jogurt. Katerega naj torej izberemo? Odločitev bo lažja, če vemo, kaj od jogurta pričakujemo. Če želimo jogurt, ki dobro deluje na prebavni sistem, in če smo v dobri telesni kondiciji, imamo na voljo ogromno različnih izdelkov. Če pa ima kdo težave z neredno prebavo, naj raje uživa probiotični

jogurt, saj ta vsebuje sev, ki pomaga pri urejanju prebave. Pri probiotičnih jogurtih je pomembno, da so bakterije, ki jih vsebujejo, pred zaužitjem žive, preživeti pa morajo še pot skozi želodec in žive priti do debelega črevesa. Znanstvene raziskave v zadnjih nekaj letih so pokazale, da jogurti v slovenskih trgovinah vsebujejo tako

število bakterij, kot je zapisano na etiketi, in da so te žive.

Kura s probiotičnim jogurtomJogurt je lahko normalna hrana za tiste, ki so v dobri kondiciji in imajo stabilno črevesno mikrofl oro. Kadar pa mikrofl ora malo zaniha, je lahko podpora pri urejanju prebave. Strokovn-jaki menijo, da je občasno dobro narediti neka-jdnevno kuro s probiotičnim jogurtom, deni-mo pojemo en probiotični jo gurt, ki povečuje odpornost, na dan. Ljudem s preveliko težo pa svetujejo, naj raje jedo navadni jogurt, saj s sad-nimi pojedo tudi dodatne kalorije.

Jogurt, kislo mleko ali kefi r? V trgovinah pa ne najdemo le različnih vrst jogurtov, temveč tudi kislo mleko in kefi r. V čem se ti izdelki sploh razlikujejo? V vseh treh primerih gre za fermentirano mleko, razlike pa so v mikroorganizmih, ki pravzaprav naredijo

te izdelke. Jogurt je tradicionalni izdelek toplih krajev, kislo mleko najdemo v više ležečih krajih, kjer je drugačna mikrofl ora okolja. Kefi r vsebuje poleg bakterij tudi kvasovke. Ker gre torej za različne izdelke, primerjava, kateri je boljši, ni smiselna. Jejte preprosto tistega, ki vam najbolj dobro dene.

Jogurt vsak danJogurt je eden izmed najstarejših in najbolj priljubljenih mlečnih izdelkov. Ne samo to, je zelo koristno živilo, ki ga je priporočljivo uživati vsak dan. Med drugim lahko preprečuje slab zadah, zaprtje in drisko ter posledično izboljšuje prebavo, onemogoča pa tudi razmnoževanje škodljivih bakterij v črevesu.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

V poletnih dneh prijajo predvsem bela, rosé in peneča se vina. Ta namreč pogasijo žejo, delujejo osvežujoče, hkrati pa se čudovito dopolnjujejo z najrazličnejšimi solatami, raki in školjkami. Suha bela vina

Suha bela vina v poletnih dneh delujejo res osvežujoče. Zanje so značilni poln okus, sortna cvetica in aroma ter prijetno zaokrožena kislina. Odlikujejo se z zlatorumeno barvo, ki je posledica zelo zrelega grozdja. Suh renski rizling, ohlajen na 10 stopinj, bo vroče

Osvežitev z vinomPoletje je čas sproščenih klepetov, hladnih osvežitev in romantičnih večerov ob soju sveč, ki jim ob zmernem pitju premišljeno izbranega in primerno ohlajenega vina lahko pridamo še kanček vroče strasti.

dni zagotovo napravil znosnejše, pravilno ohlajen suhi sauvignon pa bo poletna doživetja naredil nepozabna. Hladno osvežitev nam zagotavlja tudi zeleni silvanec, ki navdušuje z vonjem po sadju, ali rahlo kiselkast okus chardonnayja, ki se prileže k ribam in testeninam. Zagotovo nas ne bo razočaral suhi traminec, saj se odlikuje po zanimivem vonju divje vrtnice, ki magičnost poletnih trenutkov samo še stopnjuje.

Sočna svežinaVina rosé so pridelana iz rdečih sort grozdja. Priljubljenost jim še prav posebno naraste v poletnih mesecih, ko jih lahko pijemo sama ali kot aperitiv. Ponudimo jih pravilno ohlajena (med 12 in 14 stopinj Celzija), nikakor ne prehladna, saj bi s tem zmanjšali njihovo sadnost in svežino.

Kraljica poletnih večerovV toplih poletnih večerih pa nas bo romantično osvežila primerno ohlajena penina. Suhe penine so odličen aperitiv, peneči se roséji pa vedno bolj trendovski. Penino ponudimo ohlajeno na približno osem stopinj. Postrežemo jo v visokih in ozkih kozarcih, kjer lahko v soju poletne mesečine občudujemo ples radoživih mehurčkov. Po želji lahko goste ob kozarcu penine razveselimo s svežimi jagodami. Penina se zelo dobro ujema z okusom ostrig, klapavic, dimljenega tuna in blagega tatarskega bifteka, peneči se rosé pa se odlično sklada z ohlajeno rezino sladke melone.

Radoživa sangriaSangria je pijača, ki izvira iz Španije. Ime je dobila po besedi »sangre«, kar pomeni kri. Je sladka osvežilna pijača, ki se idealno prileže predvsem v toplejših mesecih leta. Pripravljena je iz suhega belega ali črnega vina, sadnega soka in dodatka žgane pijače. Postrežemo jo ohlajeno v steklenih vrčih, če pa je zelo vroče, dodamo še nekaj vode. V originalni sangrii redko najdemo koščke sadja, če pa jih že dodamo, ne pretiravajmo s količino. Zanimivo je pitje iz »porróna«, steklene posode z zelo majhno odprtino za pitje. Ta omogoča, da pijemo, ne da bi se ustnice dotaknile vrča. Najbolj izurjeni pivci držijo porrón tudi pol metra stran od ust. Sladke poletne kombinacije

Poleti se pogosto hladimo s sorbetom in bovlo. Sorbet je osvežilna pijača, ki jo največkrat pripravimo s šampanjcem ali katerim drugim vinom svežega okusa, ki smo mu dodali sadje in zdrobljen led. Še boljši okus bomo dosegli, če bomo pijači dodali raznovrstno tropsko sadje. Sorbet ponudimo kot samostojen sladek obrok, aperitiv ali digestiv. Tudi bovlo pripravimo s sadjem in penečim se vinom. Lahko ji dodamo eno ali pa več vrst sadja, odvisno od naših okusov in želja.

Osvežujoči roséV Vinski kleti Goriška Brda so se po besedah njihove predstavnice za odnose z javnostmi Marjane Simčič na poletne mesece pripravili z roséjem, po katerem je ta čas, poleg penin, po njihovem opažanju največ povpraševanja.»Ob visokih poletnih temperaturah lahko tudi vino deluje osvežilno, vendar moramo biti pri postrežbi pozorni na njegovo temperaturo. Penine postrežemo ohlajene na šest do osem stopinj, bela vina na osem do 10 stopinj, roséje pa na 10 do 12 stopinj Celzija. Poleti, ko so temperature višje, se lahko držimo nižje meje, saj se vino na zraku hitreje segreva. Seveda moramo tudi poleti pri pitju vina upoštevati zmernost, torej kozarec ali dva na dan, ob jedi,« meni Simčičeva.

Najboljši je sam Čeprav vino pogosto mešamo z drugimi pijačami, nam vinski strokovnjaki to odsvetujejo. »V Sloveniji imamo zelo dobra vina, ki čudovito odražajo značilnosti okolišev, od koder izvirajo. Te lastnosti bi bilo škoda izgubiti z dodajanjem drugih pijač,« meni Simčičeva.

Nekatere sorte vina se še posebno lepo skladajo s hrano poletnih oziroma sredozemskih okusov: • Vinski strokovnjaki priporočajo renski rizling v kombinaciji z morsko hrano, pečeno postrvjo ali gosjimi jetri.• Chardonnay lahko postrežemo k belim ribam, tunu in škampom z žara.• Malvazija deluje v sozvočju z velikimi belimi ribami, kozicami in škampi.• Zeleni silvanec se poda k hladnim predjedem, denimo tankim rezinam ribjega mesa (karpačo). • Vina rosé so najraje sama, čeprav se dobro ujamejo tudi z okusom belega mesa ali gosjim karpačem.

ww

w.l-

m.si

Lahek. Probiotičen. Zdrav.Poskrbi zase.

Gurmanski užitki

Slovencem poleti najbolj ugaja belo vino, sledijo pa mu rdeče, penina in rosé.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m



12 13

Kultura bivanja Kultura bivanja

Katerim smernicam bomo sledili pri opremljanju kuhinje, je najbolj odvisno od življenjskega sloga, starosti lastnika in seveda od tega, kakšno gospodinjstvo jo bo uporabljalo, eno-, dvo- ali veččlansko. Vsako življenjsko obdobje ima drugačne zahteve, povezane predvsem s funkcionalnostjo in prilagoditvijo opreme različnim potrebam. Vsem nam pa je skupno, da si v kuhinji želimo pričarati toplino, udobje, varnost in domačnost. Od tega je odvisno prav vse od velikosti kuhinje, opreme, materialov do barv in svetlobe.

Tradicionalno iz medenineMaterial, ki se uporablja za sanitarne armature, večinoma ostaja enak, medenina. Toda danes se daje vedno večji poudarek kakovosti materialov in tehnološkega postopka izdelave. Potrošniki pa se moramo zavedati, da niso vse armature enake kakovosti, izdelane po enako kakovostnih tehnoloških postopkih in iz enako kakovostnih materialov.

Sto petdeset let Tefalovih posod

Sodobne armature za kuhinjoKuhinja je bila nekoč predvsem ženski prostor, kjer so matere nad odprtim ognjiščem pripravljale hrano za družino. Danes pa pomeni srce doma, družabni prostor, kjer se sreča vse družina, ali zjutraj za zajtrk ali popoldan za pozno kosilo. Temu primerne so tudi spremembe v njeni opremi.

Funkcionalne armatureOd kuhinjske armature pričakujemo bistveno več tudi in predvsem pri funkcionalnosti in preprostosti uporabe, zato lahko na trgu najdemo množico najrazličnejših izvedb. Imamo visoke, srednje in nizke, take, ki jih lahko potegnemo iz pomivalnega korita, z izvlečnimi prhami, poklopne za namestitev pod kuhinjsko okno, industrijske z dvema ali več izlivi in podobno. Večina sodobnih kuhinjskih armatur je v svetleči krom barvi, najdemo pa lahko tudi matiran krom in nerjavno jeklo, dodatke stekla in plastike, pa tudi kamna in plemenitih kovin.

Elektronske armature za varčevanje z vodo in energijoNa trgu se že pojavljajo elektronske armature, ki smo jih doslej videli večinoma v javnih prostorih, za uporabo v zasebnih

prostorih. Za njihov nakup se bo odločil predvsem ekološko ozaveščen posameznik, ki zna ceniti prednosti takšne pipe. Elektronska armatura ne omogoča samo varčevanja z vodo, temveč tudi varčevanje z energijo, saj je poraba tople in hladne vode krmiljena. S pomočjo elektronske armature namreč lahko omejujemo količino iztočene vode, čas iztoka vode in tudi temperaturo iztočene vode.Kot pravi Dominika Koprivc, direktorica trženja v podjetju MLM, ki skrbi tudi za blagovni znamki Armal in Aklimat, je prihodnost zagotovo na strani elektronskih armatur, saj se vedno bolj zavedamo omejenosti vodnih virov.

Armalovih 40 letBlagovna znamka Armal letos praznuje 40 let obstoja. Predstavili so množico novih izdelkov, ki bogatijo široko ponudbo Armalovih sanitarnih armatur in dodatkov, pripravili pa so tudi prodajno akcijo, v kateri bodo svoje zveste uporabnike nagradili z nižjo ceno sanitarnih armatur prestižne linije Futura in kuhinjskih armatur Avanta. V Armalu do septembra poteka mednarodni natečaj za oblikovanje serije kuhinjskih armatur. K sodelovanju so povabili domače in tuje industrijske oblikovalce.

Z elektronsko armaturo lahko omejujemo količino iztočene vode, čas iztoka vode in tudi temperaturo iztočene vode.

Družba SEB Slovenija je za poslovne partnerje na dvorcu Zemono v Vipavski dolini nedavno organizirala predstavitev vseh novih izdelkov blagovnih znamk Tefal, Rowenta, Moulinex, Krups in Lagostina, ki jih bo v kratkem dala v prodajo na slovenskem trgu. Letos skupina SEB praznuje 150. obletnico razvoja prvih Tefalovih posod, ki jih je v Parizu začel oblikovati Antoine Lescure. Prvi lonec na paro je nastal šele leta 1953, prvi cvrtnik pa leta 1967. Tefalove ponve so danes znane po vsem svetu, saj se hrana v njih ne prijemlje, v kuhinje pa so s prodajnih polic prišle leta 1968. Rowentina kolekcija za nego las Elite Model Look je bila letos na Zemonu še posebno v ospredju, saj so kodralnike, ravnalnike in sušilnike las poleg Zmaga Batine predstavili tudi priznani frizerji.

Novica

Kot nam je v pogovoru povedala Tina Lozej iz novogoriškega podjetja Meblo Jogi, ležišče »skrbi« za to, da si telo odpočije. Vloga dobrega ležišča je, da med spanjem podpira hrbtenico in se zato mišice sprostijo. Najbolje je spati vznak

Vzglavnik ima zelo veliko vlogo, saj z njim podpremo glavo in uravnamo linijo hrbtenice. Če spimo na boku, mora biti vzglavnik višji, kot če spimo na hrbtu, najbolj pa se telo spočije, če spimo vznak z iztegnjenimi nogami in iztegnjenimi rokami ob telesu. Pomembna je tudi postelja. Še več. Dvojno vzmetenje, jogi na vzmetenem spodnjem delu postelje, omogoča še večje udobje. Vsekakor je podlaga pod ležiščem enako pomembna kot samo ležišče, naj bo to vzmetena postelja ali letvena podlaga.

Ležišče preizkusimo Preden ležišče kupimo, ga moramo preizkusiti, kar pomeni, da si za to vzamemo kar nekaj časa. Na splošno lahko rečemo, da je za lažje ljudi, torej s telesno težo do 60 kilogramov, primerno žepkasto vzmetenje, ležišče iz lateksa ali iz bolj kakovostnih pen. Za ljudi s prekomerno težo so primernejša klasična vzmetenja Bonell, mogoče triconsko, ki je v medeničnem predelu trše. Tisti, ki se veliko potite, pa si ne izberite spominske pene, saj je zanjo značilno, da telo objame, kar daje občutek toplote. Ljudi, ki jim je toplo, to moti, tistim, ki jih nenehno zebe, pa seveda prija. Če se čezmerno potite, si raje izberite ležišče s tkanino, ki odvaja vodo v kombinaciji z vzmetenjem, saj bo takšno ležišče bolj zračno. Zelo pomembno je tudi, da si vsakdo izbere ležišče po svojih potrebah; velikokrat se namreč zgodi, da se en partner podredi drugemu in zato slabo spi. Skratka, vsak bi moral spati na ravno prav trdem ležišču, to pa je tisto, ki zagotavlja maksimalno podporo. Kako to ugotovimo? »Ko se uležemo na hrbet, nam mora ležišče podpirati čisto vse točke na telesu,« razloži Lozarjeva.

Ležišče na sončenje Ko enkrat ležišče že imamo, ga je treba tudi primerno in redno vzdrževati. Ležišča ne smemo nikoli sesati s sesalcem, saj prah

Izbira ležišča za prijeten počitekČe spite od šest do osem ur na dan in se zjutraj samodejno zbudite brez budilke, ker telo samo ve, da ima dovolj energije za nov dan, potem spite zdravo. Nekateri pa imajo s tem blažje do hujše težave. V veliko primerih obstaja preprosta rešitev: nakup primernega ležišča.

še bolj izvlečemo na površino, odvisno od sestave ležišča pa lahko tudi določene materiale (vata, kokosova vlakna). Najbolje je, da ga večkrat na leto obrnemo okrog obeh osi – razen ležišč, ki so enostranska, ta obračamo le okrog ene osi. Če je mogoče, ga odnesemo tudi na sonce.

Kaj pa v vročih poletjih? Tudi letos je napovedano zelo vroče poletje. Zaradi tega se marsikdo ponoči poti bolj, kot bi se ob »normalni« temperaturi.

Pred nakupom ležišče preizkusimo, za kar si moramo vzeti dovolj časa.

Vloga dobrega ležišča je, da med spanjem podpira hrbtenico in se zato mišice lahko sprostijo.

Dobra novica je, da je danes na trgu velika izbira ležišč, ki nam lajšajo težave s potenjem. Tkanine imajo običajno votla vlakna ali pa kanale med vlakni, po katerih se voda »razlije«, zato nimamo občutka, da spimo v mokrem. Če ležišča ne nameravamo menjati, pa je priporočljivo, da zjutraj pustimo razgrnjeno posteljo, da zrak nemoteno kroži skozi ležišče in ga osuši. Na spanje vpliva tudi temperatura v spalnici. Optimalna temperatura je 18 stopinj Celzija, takrat se nam lahko telesna temperatura med spanjem nekoliko zniža, upočasni se krvni

obtok in delovanje srca, telo pa tako še bolj počiva. »Veliko ljudi si pomaga s klimatiziranjem stanovanja

in tudi spalnice, drugi temu nasprotujejo, je pa gotovo klimatiziranje boljše kot prepih,«

meni Lozejeva. Naj še dodamo, da so na trgu na voljo tudi ležišča s tehnologijo Outlast, ki

enako kot v športnih oblačilih jemlje nase odvečno temperaturo in nam jo dovaja,

ko nas zebe. F

oto:

Arm

al

Fot

o: M

eblo

Jog

i



14 15

Kultura bivanjaKultura bivanja

080 12 24 www.mik-ce.siCELJE | LJUBLJANA | MARIBOR | MURSKA SOBOTA | IZOLA | NOVA GORICA | KRANJ | NOVO MESTO

Mik Celje oglas 131x181.ai 5.6.2008 11:16:37

Stopnice so lahko veliko več kot le povezava med dvema nadstropjema. Pravilno načrtovane, lepo oblikovane in prostoru prilagojene so lahko najbolj uporaben okras v središču hiše ali stanovanja. Stopnice si zamislimo pred prihodom mizarjev

Stopnice so lahko strme ali položne, široke ali ozke, povsem praktične ali preprosto čudne. Dizajn stopnic je močno odvisen od njihove funkcije. Kakšne stopnice bomo imeli, pa se moramo odločiti že veliko prej, preden v hišo pridejo mizarji. Pri projektiranju objekta namreč arhitekt predvidi tudi površino za stopnišče, kar seveda vpliva na njegovo obliko, najsi bo to ravno, zavito, spiralno, betonsko ali leseno. Običajno pa velja pravilo: več kot je prostora, laže se izdelajo udobnejše in lepše stopnice.

Česa ne smemo pozabiti? Ko se odločamo za stopnice, je treba pomisliti na več stvari. Seveda naj bodo usklajene s slogom opreme vsega doma, tako naj se talna obloga ujema z oblogo stopnic. Razmislimo, ali bi stopnice uredili tako, da bi pod njimi pridobili prostor za shranjevanje. Upoštevati je treba tudi to, da lahko stopnice nekoliko zatemnijo prostor, saj ni toliko naravne svetlobe. Prav tako ne smemo pozabiti na varnost.

Tople in prijetne lesene stopniceLes daje prijeten občutek topline, zato je hoja po lesenih stopnicah pravi užitek. V Mizarstvu Jezeršek ob tem poudarjajo, da les tudi laže oblikujejo in krivijo, poleg tega vzdrževanje lesenih

Po toplih in prijetnih lesenih stopnicahMarsikatero domovanje ima stopnice, denimo tako imenovani dupleksi, ki so v Sloveniji zadnje čase zelo priljubljeni. Stopnice so lahko tudi estetski element doma, na katerega smo posebno ponosni. Zlasti prijetno pa je stopati po lesenih.

stopnic ne zahteva veliko truda. Po nekaj letih uporabe jih vnovič prelakiramo, običajno z lakom za parket. Zadnje čase pa se uporabljajo tudi olja in voski.

Pestra izbira lesnega materialaMed lesovi, ki so uporabljajo za stopnice, prevladujejo trde, avtohtone vrste, kot so hrast, jesen, javor ali bukev, bolj žlahtne, kot sta češnja in oreh, pa tudi bolj eksotične vrste, kot so tikovina, doussje in drugi. Izbira vrste lesa je odvisna tudi od tega, iz katerega materiala so pohištvo in talne obloge v stanovanju. Stopnice se lahko izdelajo iz enakih lesov ali pa se iščejo kontrasti. V Mizarstvu Jezeršek opozarjajo, da je treba paziti tudi na to, koliko bo stopnišče obremenjeno. V hišo, kjer vsi hodijo v čevljih, zagotovo ne sodi oreh, ker je premehak, prav tako je za take stopnice bolje, da so v naravni barvi, tako da jih lahko čez čas vnovič lakiramo. Sicer pa so trenutno moderne ravne, gladke linije. V ograje se lahko namesto lesenih pokončnikov vgradi tudi nerjavno jeklo, včasih steklo.

Pravilno načrtovane, lepo oblikovane in prostoru prilagojene stopnice so lahko najbolj uporaben okras sredi hiše ali stanovanja.

Sodobne lesene stopnice s tradicijo iz HotaveljMizarstvo Jezeršek iz Hotavelj ima že skoraj 30 let tradicije v proizvodnji vseh vrst lesenih stopnišč. Ob pomoči sodobne, računalniško vodene opreme naredijo najrazličnejše oblike od bolj preprostih ravnih do zavitih in spiralnih. Prav tako oblagajo z lesom betonske stopnice ali pa izdelajo samo ograjo za marmornato stopnišče. Svoje izdelke prodajajo tako v Sloveniji kot v tujini. Njihova storitev vključuje vse od svetovanja, izdelave do montaže.

Fot

o: M

izar

stvo

Jez

erse

kVrata so eden izmed pomembnejših dejavnikov dobrega počutja v našem stanovanju, saj so naš vsakodnevni stik z bivalnim prostorom. Notranja vrata izbiramo glede na slog preostale opreme naših prostorov, ob čemer seveda ne smemo pozabiti, da kupimo takšna, ki nam bodo poleg temeljne funkcije ločevanja dveh prostorov znala pričarati tudi domačnost.

Drsna in steklenaDrsna vrata so še posebno priporočljiva za manjša stanovanja, kjer se nam pozna vsak centimeter dodatnega prostora. Vodilo drsnih vrat (eno-, dvo- ali trotirno) je večinoma nameščeno na stropu, kjer so vrata vpeta, njihovo zapiranje pa je zato lahkotno in tiho. V vratnih krilih se pogosta uporablja tudi steklo ali pa so steklena kar cela vrata. Steklo je razen lepote priljubljeno zato, ker tako svetloba prehaja v vse prostore. Steklo je lahko varnostno (kaljeno ali lepljeno), običajno debelo do enega centimetra, tako da se težko razbije. Poleg prozornih in matiranih ( jedkanih) stekel so na voljo tudi različne dekoracije z vzorci, gravure, peskani motivi

Vrata po vaši meriOpremljanje stanovanja je danes že prava fi lozofi ja. Materiali, dizajni, velikosti, oblike, barve in tudi cene so zelo različni. Ko izbiramo vrata, pa moramo upoštevati tudi zahteve po kakovosti, praktičnosti in varnosti.

in okrasne nalepljene kocke. Tudi balkonska vrata so del našega bivanjskega okolja, zato jih moramo prilagoditi tako, da nas bodo ločevala in hkrati povezovala z zunanjim svetom.

Zunanja vrata Prav tako naj bodo premišljeno izbrana zunanja vrata, ki ustvarjajo ločnico med javnim in zasebnim ter varujejo hišo pred zunanjimi vplivi in nepridipravi, zaradi česar naj bi bila še posebno trdna in varna. Vse več povpraševanja je po protivlomnih vratih z mehansko zaščito, s katerimi povečamo varnost našega doma, varnost stanovalcev in tudi premoženja. Zagotavljajo nam odlično toplotno in zvočno izolacijo, izbiramo pa lahko med oblogami različnih modernih ali klasičnih oblik, na katere so nameščeni dodatni varnostni elementi, kot so večtočkovna protivlomna ključavnica, zatiči proti dvigu vrat, širokokotno ogledalo in še bi lahko naštevali.

Za večjo varnostZa večjo varnost si lahko priskrbimo še dodatno varovanje, kot je električno odklepanje, ki nam brez mehanskih ključev omogoča

vstop v stanovanje ali hišo. Sistem deluje na elektromagnetni zatič, ki po zaznavi signala modula za razpoznavanje prstnega odtisa za nekaj sekund odklene vrata. Podatki o edinstvenem prstnem odtisu se zakodirajo in shranijo v ločeni enoti za obdelavo informacij in tako zagotavljajo visoko zaščito pred nepooblaščenim vstopom. Uporaba je zelo preprosta: s prstom potegnemo prek čitalnika, ki preveri kodo, in če je ta registrirana, čitalnik to sporoči notranji enoti, ki da signal za odpiranje vrat. Za tiste bolj pozabljive je ključavnica na prstni odtis kot nalašč, saj jim ni treba paziti na ključ in se ob njegovi izgubi bati, da bo kdo ogrožal varnost stanovalcev in premoženja.

Drsna vrata so še posebno priporočljiva za manjša stanovanja.

Vse več povpraševanja je po protivlomnih vratih.

Okna in vrata MIK Celje v novih prostorihIzdelke podjetja MIK Celje si lahko ogledate v novem proizvodno-poslovnem objektu v Vojniku. Letos je podjetje prejelo tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke, direktor podjetja Franci Pliberšek pa je postal naj Celjan ‘07. Podjetje je poleg odličnih izdelkov znano tudi po humanitarnem delovanju. Letos tako že tretjič peljejo na morje 100 otrok iz socialno ogroženih družin.

Fot

o: M

IK C

elje

Fot

o: M

IK C

elje



16 17

Kultura bivanja Poslovni avto leta

NAJNAPREDNEJŠI IN NAJZANESLIVEJŠI NA ŠI

Poskrbimo za strokovno svetovanje (brezplačen ogled objekta) in profesionalno montažo.

VARNOSTNI CENTER ZAKLENI SIResljeva cesta 10, 1000 Ljubljanat: 01 439 53 50, i: [email protected]

www.zakleni.si PROTEKTAS Group

ALARMNI SISTEM NA SLOVENSKEM TRGU, KI VAM POLEG ZANESLJIVEGA DELOVANJA IN VRHUNSKEGA DESIGNA OMOGOčA TUDI POPOLNO AVTOMATIZACIJO VAŠIH BIVAL NIH ALI POSLOVNIH PROSTOROV

Protektas_FINANCE_05062008.indd 1 04.06.2008 9:14:43

Poln poštni predalčnik ali pisma in reklame na tleh pod njim, spuščene rolete, ovenelo cvetje na oknu ali vrtu so za morebitne vlomilce dovolj jasno zna-menje, da v hiši ali stanovanju že dalj časa ni bilo nikogar. Kaj lahko storimo?

Najprej, ne obesimo na hišo ali stanovanje »oglasa«: Smo na počitnicah! Varnostni strokovnjaki priporočajo, da se s sosedi ali prijatelji dogovorimo, da nam bodo redno praznili poštni predalčnik, občasno dvigovali rolete in prižigali luči (za to je še bolje uporabiti kar »timer«, ki ga pred odhodom ustrezno programi-ramo). Svetujejo tudi občasne obhode družinskih članov ali prijateljev v okolici hiše ali po stanovanju, in to ob različnih časih, da presenetijo morebitne opa-zovalce in načrtovalce vloma.

Strokovnjaki, na pomočSicer pa bomo za varnost stanovanja ali hiše med daljšo odsotnostjo najbolje poskrbeli tako, da obiščemo ali pokličemo specializirano podjetje, ki prodaja kakovostne sisteme za tehnično varovanje in ponuja tudi možnost strokovne montaže, ter se dogovorimo

Kako je »dobro« zaklenjeno? Pred nami je poletje, čas počitnic, ko bo naš dom več dni ali tednov sameval. Nepridipravi pa z veseljem čakajo, kdaj bomo odšli in ga pustili nezaščitenega. Da se po čudovitem dopustu ne bi vrnili v izropan dom, moramo poskrbeti še pred pripravami na dopust.

za ogled našega objekta. Na podlagi ogleda nam resno podjetje pripravi okvirno ponudbo za

primerno zaščito glede na ogroženost.

Zaklenjena oknaVse do danes smo varnosti

in zaklepanju oken namen-jali zelo malo pozornosti. »Vendar zadeva

vsekakor ni tako nedolžna in zanemarljiva,« opozarja Andrej Hribar, direktor ljubljanskega pod-

jetja Protektas. Vstop skozi nezaklenjeno okno je mogoč tudi takrat, ko okno varuje senzor za raz-

bitje stekla. Spretni vlomilci namreč odprejo okno in vstopijo v objekt, ne da bi razbili

steklo. Strokovnjaki zato svetujejo, da poskrbimo za učinkovito zak-

lepanje oken, saj se naložba obrestuje vsakič, ko

nekdo poskuša vlomiti skozi okno.

Zaščita vrat Najbolj na udaru vlomil-

cev pa so običajno vrata, naj bodo vhodna ali stranska. Vrata

lahko zaščitimo na več načinov in tako tatovom preprečimo vs-top. Za to poskrbimo že s kakovostnim cilindričnim vložkom, ki nam bo ob primernem vzdrževanju brez težav služil približno sedem let. Cilindrični vložek naj bo ustrezne dolžine, to pomeni, da ne gleda več kot tri milimetre iz linije vrat oziroma kljuke. Opremljen naj bo vsaj z osnovno zaščito proti vrtanju in lastniško kartico, ki nam zagotavlja večji nadzor nad izde-

lavo kopij ključev. Prav ključi in omejenost izdelovanja kopij so poleg kakovosti cilindričnega vložka pomemben element var-nosti.

Dodatna ključavnicaPoleg osnovne ključavnice je priporočljivo vrata zavarovati še z dodatno ključavnico. Z namestitvijo ustrezne dodatne ključavnice si zagotovimo večjo odpornost vrat proti potisni sili vlomilca, kot tudi pridobimo dragoceni čas, ki ga vlomilec porabi pri vlamljanju z različnimi vlomilskimi orodji. Ponudba dodatnih ključavnic je precej velika. Zaradi specifi čnih zahtev glede namestitve in izbire ustreznega modela dodaten nasvet specializiranega podjetja s področja varnosti ne bo odveč.

Prečna zaporaKadar želimo poskrbeti še za večjo stopnjo varnosti in morebit-nemu vlomilcu narediti precej težko delo, na vhodna ali stranska vrata namestimo prečno zaporo. Največkrat jo namestimo na os-rednji sredinski del vrat, močna zaklepa se zakleneta na levo in desno stran vratnega krila. Prejemniki za zaklepe se namestijo na okvir vrat, na zid ob vratih ali pa se naredijo utori v steni ob vratih. Pomembno je, da so prejemniki čvrsto pritrjeni in da zagotavljajo zadostno odpornost pri poskusu vloma.

Kam z dragocenostmi? Naš sogovornik Hribar vsakemu gospodinjstvu priporoča na-kup trezorja, ki ga lahko postavimo v omaro, tako da ne bo vsem na očeh. Trezor naj bo dovolj velik, da lahko vanj pospravimo osebne dokumente, ključe avtomobila, gotovino, pomembne listine in še kako malenkost. V cenovnem razponu od 200 do 500 evrov je na voljo velik izbor kakovostnih trezorjev za domačo uporabo, in sicer z zaklepanjem na ključ ali elektron-sko kombinacijo. Ena izmed rešitev pa je tudi najem bančnega trezorja, tako da dragocenosti, ki jih ne potrebujemo prav po-gosto, ne zavzemajo prostora v domačem trezorju. »Uporaba trezorja naj postane navada in tako bodo vaše stvari na varnem tudi med daljšo odsotnostjo, ko boste na dopustu ali službenem potovanju,« dodaja Hribar.

Inteligentni sistem varovanjaSkladno z razvojem tehnologije vam v podjetju Protektas priporočajo uporabo najnovejših naprav in pripomočkov, med njimi inteligentnega sistema za varovanje PROTEKTAS SUPERIOR. Gre za izredno zanesljiv, zmogljiv in uporabniku prijazen sistem, ki bo poskrbel za miren in brezskrben dopust, kjerkoli že boste, in to 24 ur na dan. Če vas bo vseeno zamikalo, da preverite, kaj se dogaja doma, se boste lahko v sistem povezali kar prek mobilnega telefona.

Treba je poskrbeti za tudi učinkovito zaklepanje oken, saj se naložba obrestuje vsakič, ko nekdo poskuša vlomiti skozi okno.

Foto: Pro

tektas

Daimler AG s svojo največjo limuzino mercedes-benz razreda S že skoraj pol stoletja postavlja merila in nakazuje trende za nadaljnji razvoj avtomobilov. V ta model so bili prvič vgrajeni številni sistemi za udobje in varnost potnikov, v zadnjem času pa vse pomembnejšo vlogo pridobivajo tudi novosti, ki zmanjšujejo škodljive vplive avtomobila na okolje.

Najboljše, kar lahko avto ponudiOb vrhunskem udobju, najžlahtnejših materialih in fi ligransko natančni izdelavi, kar je v največjem mercedesu samoumevno, je ta limuzina že od samega začetka napolnjena z najboljšim, kar avtomobilska industrija trenutno lahko ponudi. V najnovejši generaciji, ki je bila trgu predstavljena leta 2005, so to nove ali

Menedžerski avto leta 2008 Konec maja se je s slovesno podelitvijo priznanj končal letošnji izbor poslovnega avta leta. Na njem je v kategoriji menedžerski avto zmagal mercedes-benz razreda S, ki so ga v konkurenci lexusa LS, BMW serije 5, audija A8 in mercedes-benza razreda E za najboljšega razglasili tako novinarji kot tudi osemčlanska ekipa slovenskih menedžerjev.

izpopolnjene tehnične rešitve, ki tudi v današnjem vse gostejšem prometu omogočajo varno, udobno in čim manj utrujajočo vožnjo tako za voznika kot za njegove sopotnike. Prav posebno pozornost si zaslužijo trije sistemi – prvi skrbi za vzdrževanje varnostne razdalje za spredaj vozečim avtomobilom, drugi v neizogibnem trku zagotovi dodatno zaščito potnikov, tretji sistem pa vozniku omogoča boljšo vidljivost pri vožnji ponoči in ob slabi vidljivosti.

Samodejno vzdrževanje varnostne razdaljeZaradi naraščajoče gostote postaja promet za voznike vse bolj obremenjujoč. Daimlerjevi inženirji so na to težavo že pred leti odgovorili z razvojem aktivnega tempomata (Distronic) in zavorne asistence (BAS), ki so ju v novem mercedesu razreda S še izpopolnili in povezali v usklajeno delujoč sistem, ki je sposoben

samodejno vzdrževati varnostno razdaljo za spredaj vozečim avtomobilom celo v mestni vožnji, v kateri so pogosta ustavljanja in speljevanja. Varnosti je namenjena tudi Mercedesova fi lozofi ja »PRO-SAFE«, ki jo poleg komponent za preprečevanje trka sestavljajo tudi komponente, ki omilijo posledice trka in za potnike poskrbijo tudi po njem.

Dodatne oči za vožnjo ponočiZnano je, da se ponoči kljub veliko redkejšemu prometu kot podnevi zgodi skoraj polovica vseh prometnih nezgod, pogosto pa je zanje kriva preslaba vidljivost. Daimler voznikom za boljšo vidljivost ponuja poseben sistem, ki jim ponoči in ob slabši vidljivosti omogoča bistveno boljšo osvetlitev okolice in prepoznavanje predmetov. S pomočjo infrardeče kamere, ki ne moti nasproti vozečih voznikov, voznik osebe, druga vozila in ovire na cesti opazi na bistveno večji razdalji, zato ima na voljo več časa za ustrezno ukrepanje.

Masaža v sedežihSedeži so na dolgih vožnjah, kakršnim je mercedes razreda S prvenstveno namenjen, ključen varnostni element, saj voznika in potnikov ob vožnji, ki je že sama po sebi naporna, ne smejo še dodatno utrujati. Zato so vrhunski, vsestransko nastavljivi sedeži, ki lahko potnike razvajajo tudi z masažo, ogrevanjem ali hlajenjem, pomemben element varnosti, udobja in prestiža.

Štirikolesni pogon in varnostna izvedbaNajvečja Daimlerjeva limuzina je zdaj na voljo tudi s štirikolesnim pogonom 4matic in v varnostni (tako imenovani guard) izvedbi, kmalu pa bo varnostna izvedba na voljo tudi v podaljšani »Pullman« izvedbi s šestimi sedeži.

Menedžerski avto leta 2008 je mercedes-benz razreda S.

Foto

: Dai

mle

r AG



Letalstvo Letalstvo

18 19

Čeprav sta prva dva dneva letalskega mitinga na mariborskem letališču, ki odslej nosi ime prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana, minila v znamenju oblačnega, deževnega in vetrovnega vremena, je bila nedelja skoraj idealna za tako prireditev. Videti je bilo mogoče vrsto odličnih nastopov – od letal iz obdobja druge svetovne vojne do sodobnih F-16 in typhoonov, najrazličnejših helikopterjev, športnih, akrobatskih in civilnih letal.

Letalo premagalo avtoNajbolj adrenalinski so bili nastopi v tekmovanju Peter Podlunšek Challenge, kjer so nastopili vrhunski akrobatski piloti Andy Bickmore, Peter Steiman, Zoltan Veres, Sergio Pla Marino in Peter Podlunšek. Ta se je pomeril tudi v hitrostni preizkušnji z avtomobilom audi R8 in ga tudi premagal.

Dih jemajoči nastop Peggy KrainzMed najbolj spektakularnimi točkami programa je bil zagotovo nastop Peggy Krainz, ki je uprizorila hojo po krilih. S svojo drznostjo že desetletje navdušuje gledalce na letalskih prireditvah. Med letom spleza iz svojega dvokrilnega boeinga stearmana, ki ga pilotira Friedrich Walentin, se povzpne na zgornje krilo in med izvajanjem raznovrstnih letalskih fi gur pozdravlja gledalce.Miting je bil odlična promocija za mariborsko letališče in v širšem pomenu tudi za Slovenijo. Ogledalo si ga je več kot 10 tisoč ljudi.

Fotografi je: Marko Malec

Letalski spektakel v MariboruLetalski center Maribor je minuli konec tedna na mariborskem letališču v sodelovanju z Aerodromom Maribor, mestno občino Maribor in Slovensko vojsko priredil velik mednarodni letalski miting International Air Show Maribor ‘08. Z njim so zaznamovali 80-letnico svojega obstoja in 30-letnico delovanja podjetja Aerodrom Maribor.

Peggy Krainz so med njeno adrenalinsko predstavo gledalci pozdravili z navdušenim aplavzom.

Iz Nizozemske sta prileteli dve lovski letali F-16MLU, ki sta prvi in zadnji dan mitinga popestrili letalsko dogajanje.

Peter Podlunšek je bil z letalom extra 300L na dirki, ki je bila dolga 400 metrov, hitrejši od audija R8.

Diamondov DA-42, ki ga poganjata dva turbodizelska motorja, pomeni pravo revolucijo na področju lahkih poslovnih letal – predvsem zaradi varčnosti, dokaj poceni vzdrževanja in nizke koncentracije ogljikovega dioksida v izpuhu motorjev.

Avstrijca Kurt Tippl in Ewald Roithner sta prikazala usklajen nastop z jadralnima letaloma blanik.

Presenečenje je bil nastop para najsodobnejših evropskih letal eurofi ghter typhoon, ki sta priletela iz baze Grosseto v Italiji.

Še posebno primerno je bilo letenje Tomaža Mezeta z repliko Rusjanove Ede V, saj se zdaj mariborsko letališče imenuje po Edvardu Rusjanu, prvem slovenskem letalcu. Repliko Ede V je po načrtih inženirja Rada Kiklja izdelal Albin Novak.

Zrcalno letenje dveh reaktivnih galebov G-2. Ta letala so zadnja leta stalni gosti na slovenskih letalskih prireditvah, prihajajo pa iz Srbije.

Bombnik B-25 mitchell je veteran druge svetovne vojne in je v lasti Red Bulla, domuje pa v Salzburgu.

Imenu primerno pobarvani Mi-24 (košuta) je priletel iz Madžarske.

V sodelovanju z Eichhorn Air Adventuras sta v paru nastopila reaktivni aero L-29 delfi n in propelerski AT-6 texan. Letali pilotirata oče in sin Eichhorn.



20 21

Modni trendi Modni trendi

POSEL JE VOJNA! Oblecite se temu primerno!

LjubljanaVelenjeZagorje

, BTC CITY - TPC Diamant, Letališka 5

, Prešernova 1a (nasproti sodišča)

, Cesta 9. avgusta 111

Goran Blažić, direktor

Hrvaške turistične

skupnosti v Sloveniji

Pravi moški je tisti, ki se

dobro počuti v svoji koži,

saj je takrat sproščen,

ležeren in zadovoljen,

kar posledično pomeni,

da v poslovnem svetu

funkcionira bolje. Razlik

med državami ni, so samo

razlike med zemljepisnimi

območji. Tako so

»južnjaki«, posebej tisti,

ki živijo ob morju, bolj

neprisiljeni in spontani od

tistih, ki živijo na celini ali v

hladnejšem podnebju.

Kaj je za vas pravi moški? Aleša Kandus,

predsednica uprave

Medexa

Pravi moški je

inteligenten, ima

smisel za humor, se rad

rekreira in je seveda

privlačen. Ni pa preveč

»polikan«, saj so taki

dolgočasni. Mislim, da je

»metropolitanskega«

moškega ustvarila

predvsem industrija:

modna, kozmetična,

športna, saj potrebuje

nove in nove

potrošnike.

Štefanija Glušič,

direktorica družbe

Elkroj modna oblačila

Pri mojem razmišljanju

o »pravem« moškem

so vizualne lastnosti na

zadnjem mestu. (Moj)

pravi moški je tisti, ki

vodi in ne sledi. Je tisti,

ki loči med fasado in

vsebino. Ne sprejema

družbene norme in

pričakovanj kot golo

dejstvo, ampak jih krši

in spreminja na bolje.

Išče nove rešitve, ni

zadovoljen s starimi.

Tako se je sredi devetdesetih let pojavil izraz metroseksualec. Šlo naj bi za mladega samskega moškega z visokimi dohodki, ki dela in živi v mestu (kjer so tudi najboljše trgovine). Metroseksualci so veljali za najboljše potrošnike desetletja med heteroseksualnimi moškimi. V osemdesetih letih jih je bilo bolj ali manj mogoče najti le v modnih revijah in oglasih za leviske.

Moški v »šoping«Ko je Mark Simpson pred 14 leti skoval besedo metroseksualec, je opisoval novo, narcistično, medijsko prenasičeno samozavestno vrsto moškega za tretje tisočletje. To je bil tip, ustvarjen zato, da bi izrinil tradicionalno nerefl eksivnega in nekozmetičnega moškega, ki ni dovolj nakupoval in je bil prepričan, da je dovolj služiti denar, ki ga bo porabljala njegova partnerica.

NarcisiKljučno vlogo v konceptu metroseksualnosti ima narcizem, po Simpsonu sta narcizem in potrošništvo namreč tesno povezana. Če si pomagamo s Freudom, narcizem metroseksualca temelji na njegovi ljubezni do sebe in do tega, kaj bi rad postal. Tipičen metroseksualec opazuje sebe v ogledalu, ne glede na to, da je heteroseksualec, pa gleda tudi druge moške, ker drugače ne bi mogel vedeti, kaj je to sezono v modi, in pa tudi ženske, ki se skladajo z njegovo barvo oblačil.

Glejte me!Klasični moški ni veliko »šopingiral«. Tako ga je v potrošniškem svetu moral nadomestiti nov tip, ki ga veliko bolj zanima lasten videz. Torej moški, ki si želi, da si ga drugi ogledujejo, saj je le tako lahko gotov, da dejansko obstaja. Metroseksualca zanima lepota, zato veliko časa nameni ukvarjanju s svojim videzom in (življenjskim) slogom. Gre torej za moškega, ki se ne boji pokazati svoje ženske plati in svoje v najmodernejšem fi tnesu izklesano telo neguje tudi z vrsto potrošniških izdelkov, ki so bili še do pred kratkim rezervirani samo za nežnejši spol. Kot je rekel Simpson, to so moški, ki so mokre sanje vsakega oglaševalca. Tako je

Marketinški seksualci

tudi legendarna modna revija za ženske Vogue začela izdajati še Men’s Vogue, namenjen prav

metroseksualcem.

Metroseksualne ikoneZa največjega metroseksualca, nekakšno globalno metroseksualno ikono, velja angleški nogometaš David Beckham, ki ima vsak mesec drugačno frizuro, a vselej skrbno negovane lase, veliko pozornost namenja tudi stajlingu, oblekam, modnim dodatkom in se ne brani priložnosti, ko lahko pokaže svoje brezhibno razvito telo. Tudi njegova soproga Victoria se navadno sklada z barvo in stilom njegovih superg. Med Slovenci za metroseksualce veljajo Jan Plestenjak, Borut Pahor, Anžej Dežan in še kakšen bi se našel.

Pravi dedciKot reakcija na metroseksualce so se pojavili drugačni seksualci. Nasprotje naj bi pomenili retroseksualci, to so predstavniki klasične moškosti, ki zavračajo tezo, da je zunanji videz ključnega pomena. Imajo se za, kot bi rekli po domače, prave dedce. Nekateri metroseksualci, kot so George Clooney, Brad Pitt in Bono, pa so se naveličali svoje obremenjenosti s slogom in si pustili rasti dlake po obrazu. Postali so überseksualci. To naj bi bili moški, ki se ne naslanjajo več toliko na svoj videz, temveč na svoj intelekt in strast. Šlo naj bi za popolnega moškega. Nekateri celo pravijo, da se je überseksualec pojavil le zato, da metroseksualci ne bi bili

več tako gejevski. Tako se überseksualci ne razlikujejo kaj dosti od metroseksualcev.

Stil poslovneževVse te trženjske poteze naj bi se kazale v našem načinu življenja, slogu oblačenja in skrbi za videz. Kako je s tem v slovenskem

poslovnem svetu? Štefanija Glušič, direktorica Elkroja, meni, da so pravi moški v poslovnem svetu tisti, ki so uspeli skozi lastno vizijo in z lastnim trdim delom. »Njihov okus za oblačenje verjetno pri tem nima poglavitne vloge. Lahko jim tu pa tam malo pomaga, denimo pri prvem vtisu. Pomembno se mi zdi, da se poslovnež v oblačilih počuti udobno, da lahko svojo energijo posveti poslu,« dodaja. Opozarja tudi, da lepa poslovna obleka ne naredi uspešnega poslovnega moškega. »Obleka je samo pripomoček, ki ga lahko izkoristiš ali pa ne.« Aleša Kandus, predsednica uprave Medexa, pa ugotavlja, da se moški v poslovnem svetu še vedno oblačijo zelo konzervativno, in si zato želi, da bi si včasih privoščili malo več drznosti. Hkrati pa pravi: »Na srečo so časi, ko je bil dosežek že to, da si moški k obleki ni nadel belih športnih nogavic, za vedno minili. Moški lahko kombinirajo z duhovitim izborom kravate in žepnega robčka ter seveda srajce. Pika na i pa so čevlji. Moškega vedno spoznam po tem, kakšne čevlje nosi. Seveda pa tudi za obleko ni treba, da je vedno modra, črna ali siva. Pozimi jo lahko popestrijo črte, poleti pa svetlejše barve. Bonton postaja vedno bolj sproščen in upam, da bo tudi v moški modni svet vnesel več igrivosti. Vsekakor pa je najpomembneje, da se moški v tistem, kar nosi, dobro počuti. Le tak bo lahko učinkoval samozavestno in sproščeno.«

Fot

o: P

eko

Foto: Dre

amstime

.com

Nekoč je pač bilo tako: ali si bil moški ali pa … Identitete pa so vse bolj fl uidne, tudi spolne. Spremembe v pojmovanju, kakšen je lahko moški, da je še vedno moški, je bilo mogoče opaziti že sredi osemdesetih let, predvsem v oglasih in fi lmsko-glasbeni produkciji. Čeprav je moška identiteta danes širša, pa so moški še vedno postavljeni v določene kalupe, tokrat le z drugačnimi imeni.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m



22 23

FitFit

Vsak drugi moški po 40. letu

NISTE EDINI...

www.najinaintima.siwww najjjiinaiinttiima siwww najjinaintitima siPogovorite se s svojim zdravnikom.

ima težave z erekcijo.

Na 23. letnem kongresu Evropskega združenja za urologijo v Milanu je podjetje Bayer Schering Pharma predstavilo svojo novo akcijo Znova moški, ki želi poudariti celosten pristop k zdravju moških. Predsednik Evropskega foruma za moško zdravje Ian Banks je o akciji dejal, da spodbuja obravnavo bolj specifi čnih zdravstvenih problemov: “Tako je lahko denimo pogovor o erektilni disfunkciji obenem priložnost za odkrivanje morebitnih dodatnih zdravstvenih težav.” Skoraj 70 odstotkov moških z erektilno disfunkcijo ima namreč vsaj eno od spremljajočih bolezni, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen ali povišana raven holesterola. Na kongresu so predstavili tudi študijo, ki je ocenjevala varnost in učinkovitost vardenafi la (levitre) pri moških z erektilno

Celostni pristopi za celostno zdravje

disfunkcijo, ki so hkrati imeli dislipidemijo (povišane vrednosti holesterola in trigliceridov). Moški, ki so jemali vardenafi l, so bistveno povečali število uspešnih penetracij in sposobnost vzdrževanja erekcije v primerjavi z moškimi, ki so prejemali placebo.

“Erektilna disfunkcija je zelo pogosto povezana s povišanim holesterolom. Veliko je zdravnikov, ki erektilne disfunkcije sploh ne zdravijo in ob tem spregledajo stanje, ki spremeni življenje,” pravi urolog Ian Eardly. ”Ta študija je priskrbela nove dokaze, da lahko levitra uspešno zdravi erektilno disfunkcijo, celo pri moških z resnimi spremljajočimi težavami, kot je povišana vrednost holesterola,” je še poudaril Eardly.

Testosteron vpliva na moško željo po spolnosti in spolne fantazije, kakovost in pogostost spontanih nočnih erekcij, število ejakulacij in orgazmov, pripisujejo pa mu tudi pomemben vpliv na ožilje. Spolna aktivnost je zato tudi kazalec moškega zdravja. Pri starostnikih pa je erektilna disfunkcija velikokrat prvo znamenje, da je z zdravjem nekaj narobe.

Nekaterim tudi viagra ne more pomagatiKo moški ugotovi, da mu je libido bistveno upadel, da si spolnosti ne želi tako pogosto kot sicer ali da ne zmore ohraniti erekcije za zadovoljiv spolni odnos, je priporočljiv obisk pri urologu. Ta mu lahko za zdravljenje erekcijskih motenj svetuje zdravila (viagro, levitro ali cialis), ki so učinkovita, če moški še občuti poželenje. Vendar pri 15 do 40 odstotkov moških ta zdravila ne bodo delovala. Pri teh naj bi zdravnik preveril tudi raven testosterona in opravil dodatne preiskave.

Vsemogočni testosteronTestosteron ne vpliva le na moško spolnost. Spodbuja tudi povečanje mišične in kostne mase (s tem preprečuje osteoporozo), izločanje loja, rast obraznih in telesnih dlak, tvorjenje eritropoetina v ledvicah, vpliva pa tudi na druge telesne funkcije. To pa ni vse. Testosteron je pomemben tudi za kognitivne funkcije (spomin, učenje, koncentracijo in orientacijo v prostoru), zato imajo moški z nizkimi ravnmi testosterona pogosto težave z orientacijo oziroma jim peša spomin in zato potrebujejo pomoč.

Preprosta, a učinkovita terapijaP r i menopavzi spol ne žleze prenehajo delovat i v precej k rat kem obdobju , na sprot no pa je z n i ža nje rav n i

Težave v postelji – težave z zdravjemPo 40. letu tudi moški zaznajo hormonske spremembe, ki jih prinese upad testosterona. To obdobje nekateri imenujejo andropavza, ki pa poteka drugače kot menopavza pri ženskah. Raven testosterona v moškem telesu po 45. letu stalno upada in se več ne obnavlja. Moški spolni hormon pa je zelo pomemben dejavnik v ohranjanju moškega zdravja.

testosterona postopno. Med 4 0. i n 70. letom se raven celot nega testosterona zn i ž uje za 1 , 2 do 1, 5 od stot ka na leto. Poznona st a li h ipogonad i zem je st a nje, ko se proi z vod nja testosterona zma njšuje za rad i st a rost i . Vsa kemu desetemu moš kemu med 60. i n 70. letom zd rav n i k i d iag nost ici rajo k li n ične si mptome poznona st a lega h ipogonad i z ma .Preden se zdravnik odloči za terapijo s testosteronom, preveri, ali moškega ogroža rak prostate. Pri osebah, primernih za terapijo s testosteronom, se opravi digitorektalni pregled

Zdravila za erektilne motnje pri 15 do 40 odstotkov moških ne delujejo.

prostate. Drugi postopek je določanje koncentracije PSA (prostata specifični antigen). Moškim s poznonastalim hipogonadizmom se priporoča terapija z naravnim testosteronom, katere namen je, da se njegova raven ohranja v fi zioloških okvirjih. V sodobnem zdravljenju se uporablja trimesečna depo injekcija testosterona. Njena prednost je, da ohrani stalno koncentracijo testosterona v krvi v normalnem območju približno 12 tednov. To pomeni, da so potrebne le približno štiri injekcije na leto. Trimesečne injekcije zagotavljajo moškemu več samozavesti, samostojnosti in boljšo kakovost življenja.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Odpravljanje erektilnih motenj je veliko težje pri kadilcih ali nekdanjih kadilcih kot pri nekadilcih.

Vikend tabletkeZa vse tiste, pri katerih ni bolezenskih vzrokov za občasne težave z erekcijo, na trgu niso le vsem znane modre tabletke. Podjetje Eli Lilly je s svojo najmodernejšo farmacevtsko tehnologijo razvilo zdravilo cialis, ki deluje na podoben način in odpravlja motnje erekcije. Klinično je dokazano, da deluje do 36 ur, začne pa učinkovati že po 30 minutah. To omogoča, da vam tabletke ni treba zaužiti tik pred spolnim odnosom in potem hiteti – pred sabo imate en dan in pol časa za pravi trenutek. Zdravilo cialis so fi lmsko obložene tablete marelično rumene barve. Zaužijete jih lahko kadarkoli, ne glede na obroke hrane in pijačo, potrebne pa so omejitve pri uživanju alkohola. Cialis je varen, vendar ga odsvetujejo moškim s srčno-žilnimi boleznimi, z visokim tlakom in še posebno po prebolelem srčnem infarktu. Možne neželene posledice so rahla rdečica obraza, draženje želodčne sluznice in zelo redko tudi glavoboli ali vrtoglavice.

Kajenje velik sovražnik penisaNa erekcijo pa ne vpliva le pomanjkanje testosterona. Moški ga ima lahko dovolj, pa ima še vedno težave s spolnim življenjem. V prejšnji številki smo pisali o tem, kako lahko danes za to krivimo utrujenost in stres. Na kakovost življenja in spolnost pa resno vpliva tudi kajenje. Po nekaterih raziskavah imajo moški, stari od 30 do 40 let, ki kadijo, kar za 50 odstotkov večje tveganje, da bodo utrpeli težave, ki jih enačijo z izgubo moškosti. Dokazov za to je kar precej. Neka ameriška raziskava je pokazala, da je pri kadilcih v starosti 40 let kar trikrat več takih z motnjami erekcije kot pri nekadilcih iste starosti. Druga študija, narejena na Kitajskem, pa je pokazala, da imajo moški, ki pokadijo več kot škatlico cigaret na dan, kar za 60 odstotkov več možnosti za razvoj motenj erekcije kot enako stari nekadilci.

Škoduje tudi pasivno kajenjeV nevarnosti niso samo kadilci, temveč zdravje ogroža tudi pa-sivno kajenje. Kako natančno in s kakšnim mehanizmom nikotin vpliva na moške, sicer še ni znano. Kajenje lahko vpliva neposredno na pretok krvi in izpodriva nitratov oksid, ki je odgovoren za erekcijo, ali pa vodi k poapnenju žil in s tem k zmanjšanemu pretoku krvi. Težav pa nikar ne podcenjujte. Motnje erekcije so lahko prvo znamenje resnega obolenja vseh žil v telesu, posebno srčnih koronarnih in možganskih. To je lahko prvo opozorilo na tveganje srčnega infarkta ali izliv krvi v možganih (kap).

Čim prej stran od nikotinaŠtudije dokazujejo, da je odpravljanje erektilnih motenj veliko težje pri kadilcih ali nekdanjih kadilcih kot pri nekadilcih. Dlje kot je organizem izpostavljen nikotinu, večje so poškodbe v organizmu. Čim pozneje se odrečemo nikotinu, tem daljšo dobo potrebuje organizem za obnovo, zato se je treba kar se da hitro odreči cigaretam ali – še bolje – nikoli začeti kaditi.

Kronično uživanje alkohola slabo za spolno življenjeTako kot nikotin na spolne užitke lahko vpliva tudi prekomerno uživanje alkohola. To lahko povzroči nezmožnost spolnega občevanja, neplodnost, zmanjšanje obsega testisov zaradi zmanjšanja celic in celo čezmerno velikost dojk pri moških. Skratka, izbira je na vaši strani: uživanje v seksu ali težave z erekcijo.

Ko moški ugotovi, da si spolnosti ne želi tako pogosto kot sicer ali da ne zmore ohraniti erekcije za zadovoljiv spolni odnos, naj se oglasi pri urologu.

Nepravilna prehranaPrehrana z veliko mastnimi jedmi lahko povzroči zamašitev žil in poslabša krvni pretok, kar je glavni vzrok težav z erekcijo. Visoke vrednosti holesterola povečajo nevarnost zmanjšanja erektilne funkcije. Vendar pa holesterol ni samo slab. Če zvišate vrednost dobrega holesterola ali znižate raven slabega, lahko zmanjšate verjetnost spremembe erektilne funkcije. To pa lahko storite tako, da jeste hrano, ki vsebuje veliko vlaknin, če pri kuhanju upo-ra bljate olje, naj bo to tekoče rastlinsko olje z veliko nenasičenih maščob, denimo oljčno, in redno telovadite.

Ne bodite tihoZa konec ne bo odveč ponoviti, da je vaš zdravnik najboljši vir informacij o vas ali vašem zdravju. Zato se posvetujte z njim, če imate kakršnokoli vprašanje o svojem zdravju in težavah s spolnostjo. Seks je preveč pomembna zadeva, da bi se zaradi ponosa izogibali reševanju težav.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m



24 25

FitFit

CELICE V TELESU NUJNO POTREBUJEJO KISIK.

VELIKO KISIKA

ZA

+ KOKTAJL / sinergija nujno potrebnih mineralov, oligomineralov, aminokislin, encimov in aloe vere, kamilice ter silicijevega dioksida

V lekarnah in specializiranih trgovinah, ki vedo.INFO: 031 278 381, www.cellfood.si

since 1957

Koži in lasem nudi

ČVRSTOST, ELASTIČNOSTSIJOČ, SVEŽ VIDEZ,

HITREJŠE ODSTRANJEVANJE AKEN, OGRCEV, MOZOLJEV

IN REGENERACIJO POŠKODOVANIH

DELOV

100 % naravni kolostrum biološke pridelave

Imunski faktorji - Rastni faktorji - Antioksidanti - Vitamini - Minerali

www.ekolostrum.comum

Ker Ekolostrum vsebuje kar 22 % protiteles, zadostuje, da redno jemljemo le 2-4 kapsule na dan.

Ekolostrum je primeren za odrasle in otroke od 2. leta naprej.

Novo! Edini pravi kolostrum®

ODPORNOST

RAVNOVESJE

REGENERACIJA

MOČ

VITALNOST

Presejalni program Svit vsem, ki bodo prejeli vabilo, daje možnost, da si doma na zelo enostaven način odvzamejo dva vzorčka blata in ju pošljejo na pregled v laboratorij, kjer bodo ugotovili, ali ni v vzorcu morda navzoča sled krvi. Kri v blatu lahko pomeni, da je v črevesu nekaj narobe – kaj natančno se dogaja, pa zdravnik lahko ugotovi le s podrobno preiskavo, kolonoskopijo. Zato bodo tisti, pri katerih bo laboratorijska analiza pokazala sled krvi v blatu, povabljeni tudi na to specialistično preiskavo. Sodelovanje v programu Svit je za vse, ki imajo osnovno zdravstveno zavarovanje, brezplačno.

Rak na debelem črevesu se da uspešno zdraviti

Program je zasnovan skladno z najsodobnejšimi spoznanji medicinske stroke in priporočili Evropske unije o ukrepanju proti raku na debelem črevesu in danki, ki povzroči veliko smrti. V Sloveniji za to obliko raka vsako leto zboli okoli 1.300 ljudi, kar 700 pa jih zaradi bolezni umre – predvsem zato, ker jo odkrijejo prepozno za učinkovito zdravljenje. Po drugi strani pa je prav to obliko raka mogoče povsem preprečiti ali pa zelo uspešno pozdraviti, če pravočasno odkrijemo že predrakave spremembe ali pa zgodnjo fazo razvoja bolezni. Presejalni program Svit je namenjen prav odkrivanju in odstranitvi predrakavih sprememb (črevesnih polipov) ter

Skrb za zdravje v zrelih letihV začetku poletja bodo prvi moški in ženske v Sloveniji, stari med 50 in 69 let, dobili povabilo k vključitvi v program Svit – državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.

ugotavljanju zgodnjih oblik raka, ki jih zaradi popolne odsotnosti kakršnihkoli bolezenskih znamenj posameznik sam ne more zaznati.

Svit – pomemben korak v boju proti raku na debelem črevesu in danki

Zelo pomembno je, da se povabljeni vabilu odzovejo in se v program Svit aktivno vključijo. Če se bo vanj vključilo več kot 60 odstotkov povabljenih, bo lahko dosežen zares pomemben cilj: kakih 200 smrti zaradi raka na debelem črevesu in danki na leto manj, marsikomu pa bo prihranjeno veliko trpljenja, ki ga prinaša napredovana bolezen.

»Začetek izvajanja programa Svit je zelo pomemben korak v boju proti raku na debelem črevesu in danki,« pravi Jožica Maučec Zakotnik, vodja projekta, in dodaja: »Ta bolezen je pravi tihi morilec: leta dolgo se razvija v telesu, ne da bi človek slutil, kaj se dogaja. Presajalni program ponuja možnost, da bolezen prepoznamo in se z njo spopademo takrat, ko so možnosti za popolno ozdravitev zelo velike. Zato vsekakor upamo, da bodo povabljeni izkoristili priložnost in poskrbeli za svoje zdravje in kakovostno življenje v zrelih letih.«

Marjeta Keršič Svetel, CINDI Slovenija

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Na potovanju smo izpostavljeni številnim novim dejavnikom, ki ogrožajo naše zdravje. Recimo že dolgo trajajoče sedenje v avtu ima svoje posledice, lahko celo pogubne. Druga »nevarnost« v avtu in drugje je nenehno delovanje klimatskih naprav. Pred potovanjem na posvet k zdravniku

Edini učinkoviti ukrep za zaščito zdravja na potovanjih je obisk osebnega zdravnika in posvet z njim. Na poti nas namreč lahko marsikaj ogroža. Vedno bolj pogoste so alergije na sonce, ki jih prepoznamo po srbečih, rdečkastih vzboklinah ali mehurčkih na koži. Zaradi spremembe okolja imamo lahko tudi želodčne težave, marsikje nas ogrožajo piki in ugrizi pajkov ter drugih žuželk, kač in morskih živali, da poškodb, nesreč, potovalnega stresa in kul-turnega šoka niti ne omenjamo.

Potovalna lekarnaPred odhodom na pot si pripravite torbico z zdravili in sred-stvi za prvo pomoč. Uredite si tudi zdravstveno kartico ter ustrezno potrdilo o zdravstvenem zavarovanju in cepljen-ju (če je potrebno). V potovalni lekarni naj bodo med os-novnimi sredstvi za prvo pomoč razkužilo za rane, obliži, povoji, sterilne gaze, škarje, pinceta, varnostne zaponke in

Zdrava vrnitev domov Potovanja navadno pustijo za seboj nepozabne spomine na bližnje ali daljne kraje, pa naj gre za zasebno ali poslovno pot. A statistika po drugi strani pravi, da je potovanje veliko tveganje. Skoraj dve tretjini popotnikov ima na poti zdravstvene težave.

termometer. Poleg zdravil, ki jih redno uporabljate in vam jih je predpisal zdravnik, naj bodo v potovalni

okusno hrano« - finance · 2008. 6. 19. · oglasna priloga petek • 20. junij 2008 • št. 23...

Documents