oglasna letos prvi večji koraki na področju ... · 26 oglasna priloga finance, četrtek, 22....

FINANCE, četrtek, 22. oktobra 2009, št. 205www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

E-zdravje, ki obsega elektron-ske storitve v zdravstvu in oseb-nem zdravju, postaja najpo-membnejše orodje za reševanje izzivov, s katerimi se srečujejo zdravstveni sistemi. 26, 27

Letos prvi večji koraki na področju e-zdravja

Paulo Souto, izvršni direktor podjetja Sistra-de, opisuje na-črte na sloven-skem trgu. 28

FI_205_25_OP.indd Sec1:25FI_205_25_OP.indd Sec1:25 10/21/09 3:41:24 PM10/21/09 3:41:24 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 22. oktobra 2009, št. 205www.finance.si26

O informatizaciji zdravstva se pri nas zadnje čase vse več govori,

končno pa se dogaja tudi nekaj konkretnega. Zdra-vstvena oskrba je precej odvisna od informacijskih in komunikacijskih tehno-logij (IKT), vsaj toliko kot naše delo in prosti čas. Teh-nologije in storitve so bolj ali manj prodrle v vse ravni zdravstva – pri posameznih zdravnikih, v bolnišnicah in drugih ustanovah, pri zdravstveni administraciji. Težava pa je v tem, da je sistem preveč razdrobljen in nepovezan že na lokalnih ravneh, še bolj pa na ravni države in tudi na ravni EU. Zato je zdravstveni sistem manj učinkovit in manj racionalen.Pomoč in podpora za izboljšanje zdravstva prihaja ravno iz EU, ki je od leta 2004 naredila pomembne korake v smeri povezovanja sistemov in nadaljnje informatizacije zdravstva tako v posameznih državah kot v celotni skupnosti. Akcijski načrt, ki so ga poimenovali eZdravje (eHealth), zajema splošno uporabo IKT pri »preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in spremljanju bolezni ter pri odločanju o zdravju in načinu življenja«. Pojem »elektronsko zdravje« ali »e-zdravje« pokriva vse dele in ravni verige ter vse aplikacije in storitve, od zdra-vstvenih kartic do novih informacijskih sistemov, vključno z elektronskimi recepti, interaktivnimi zdravstvenimi portali in drugimi rešitvami.

V Sloveniji smo konec leta 2005 dobili strategijo informa-tizacije slovenskega zdravstvenega sistema za obdobje do leta 2010. Državni zbor je leta 2007 s proračunom sprejel projekt eZdravje za obdobje 2006–2012, ki ga je leto kasneje preknjižil za obdobje 2008–2014. Glavni namen projekta je povečanje učinkovitosti zdravstva z optimizacijo in izvajanjem procesov znotraj zdravstvenih ustanov in med njimi, pa tudi z državljani, podjetji ter drugimi ustanovami s pomočjo IKT. Na ministr-stvu za zdravje so na začetku tega leta izdelali nekaj ključnih dokumentov, izvajajo pa tudi ducat projektov, predvidenih v akcijskem načrtu eZdravje, predvsem za vzpostavitev varnega zdravstvenega omrežja zNET in nacionalnega zdravstvenega portala zVEM.

Kmalu bo narejen prvi večji praktični korak z uvajanjem informacijskega sistema v zdravstvenih domovih. Projekt eZdravje si prizadeva na podlagi standardizacije in izmenjave informacij vzpostaviti tudi sistem elektronskih zdravstvenih kartotek, z zdravstvenimi informacijskimi mrežami povezati zdravstvene centre, zagotoviti spletne zdravstvene storitve, razviti svetovanje na daljavo ter ne nazadnje omogočiti izda-jo e-receptov, e-napotnic in e-povračil stroškov. Strategije in projekti bodo uspešni, kot se poudarja na spletni strani javnozdravstvenega portala EU, »samo če bodo upoštevali potrebe državljanov, bolnikov in zdravstvenih delavcev ter jih tudi pritegnili k sodelovanju«.

Informatizacija zdravstva

UVODNIKEsad Jakupović [email protected]

Kmalu bo narejen prvi večji praktični korak z uvajanjem informacijskega sistema v zdravstvenih domovih.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]čunalniški prelom: Sandra Dolenc, Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 5. novembra 2009

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

K onec avgusta je JMIR, ugledna strokovna re-vija s področja e-zdrav-ja, podelila nagrado

medicine2.0 storitvi Patient-slikeme.com. To je storitev, ki omogoča bolnikom s kroničnimi boleznimi spremljanje napredka bolezni in komunikacijo z dru-gimi bolniki. Nagrada seveda ni prišla brez razloga. Razisko-valci so namreč ugotovili, da lahko iz podatkov o simptomih in terapiji, ki jih bolniki javno objavljajo, na novo sklepajo o učinkih in uporabi zdravil, ki jih s tradicionalnimi raziskovalnimi metodami niso zaznali.

Primeri dobre prakse v Sloveniji

Podobne koristne učinke opažamo pri uporabi podatkov

iz storitev tako imenovanega spleta 2.0 (kot je mikrobloga-nje s Twitterjem) – denimo za napovedovanje lokalnih izbru-hov gripe.

E-zdravje, ki obsega elek-tronske storitve v zdravstvu in osebnem zdravju, postaja najpo-membnejše orodje za odgovor na izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni sistemi. Tu mislim predvsem na nekontrolirano rast kroničnih bolezni in pove-zanih stroškov ter neučinkovi-tost sistema. Končnim uporab-nikom pa inovativne storitve s področja e-zdravja omogočajo dejavnejše sodelovanje pri zdra-vljenju, spremljanje kakovosti zdravljenja in vodenje zdravega življenjskega sloga.

Primerov dobre prakse je tudi v Sloveniji vedno več. Navedel bom dva, ki ju dobro poznam. Najprej si poglejmo zdravljenje depresije. Ali ste vedeli, da z rednim zdravlje-njem v Sloveniji ozdravi le 17 odstotkov oseb? No, s sodobno

IKT-podporo in organizacijsko prenovo procesa zdravljenja lahko pozdravimo do štirikrat več bolnikov (projekt eDepresi-ja/improvehealth, preliminar-ni podatki; več na http://bit.ly/at_health).

Potencial zdravega življenjskega sloga

Poleg številnih priložnosti za izboljšanje procesa zdravljenja imajo e-storitve velik potencial tudi na področju zdravega ži-vljenjskega sloga. Spremljanje osebnih dejavnikov tveganja (krvni tlak, gibanje, duševno zdravje) ter preprosta spletna in mobilna orodja za zmanjše-vanje tveganj bodo pomembno preoblikovala sedanja razmerja zdravstvenih storitev. Presejal-ne in preventivne storitve po-stajajo s pomočjo IKT bistveno bolj dostopne in manj moteče. IKT nam omogoča, da te stori-tve oblikujemo tako, da hkrati v okviru ene storitve zadovoljimo neposredne potrebe končnih

Prebojne tehnologije v zdrGOSTUJOČI KOMENTARMatic Meglič [email protected]

V prihodnjih štirih letih lahko pričakujemo vzpostavitev vseh ključnih nacionalnih zdravstvenih e-storitev.

Matic Meglič, dr. med., je di-rektor Centra za sodobne izzive.▶

Na kakšni ravni je upora-ba IKT v zdravstvu v Slove-niji?Posamezni izvajalci zdravstve-ne dejavnosti, predvsem bolniš-nice, imajo sorazmerno dobro informacijsko podporo. Poleg administrativnih podatkov, ki jih zbirajo že več kot 15 let, v zadnjih letih zbirajo vse več strokovnih podatkov, kot so diagnoze, opravljeni diagno-stični in terapevtski posegi, laboratorijski izvidi, digital-ne rentgenske slike in izdana zdravila. Trenutno pa nima-mo dovolj varne in zmogljive komunikacijske infrastruk-ture, prek katere bi si zbrane podatke lahko izmenjevali na nacionalni ravni. V ta namen potrebujemo tudi več stan-dardiziranih vsebin elektron-skega zdravstvenega zapisa pri različnih izvajalcih, saj samo take vsebine lahko uporabimo v več različnih fazah procesa zdravljenja.

Kako poteka gradnja na-cionalne informacijske strukture zdravstva?

V zaključni fazi je oblikovanje posebnega dogovora z ministr-stvom za javno upravo (MJU), v katerem se bomo zmenili za skupen pristop pri gradnji nacionalnega omrežja zNET. Iztekla se je že večina razpisov za nabavo centralne opreme, ki bo v lasti MZ, nameščena pa bo v okolju MJU. V teku so tudi javni razpisi za nove strokov-ne sodelavce, ki bodo izvajali dela pri gradnji in vzdrževanju omrežja zNET. Še pred koncem oktobra bo objavljeno tudi jav-no naročilo za naslednjo infra-sktrukturno komponento, in sicer za vzpostavitev ogrodja nacionalnega zdravstvenega portala zVEM.

Kakšna je vloga centra za informatiko v zdravstvu (CIZ) in odbora za zdra-vstvene informacijske stan-darde (OZIS)?SIZ je strokovni posvetovalni organ ministrstva, ki obliku-je smernice razvoja in potem spremlja aktivnosti. Vloga od-bora za informacijske standar-de je predvsem v oblikovanju priporočil in standardov, ki jih moramo na področju informa-tike v zdravstvu upoštevati. V maju je bil za vodenje projekta eZdravje imenovan tudi pro-jektni svet, ki ga vodi državni sekretar dr. Ivan Eržen, v njem pa so še državna sekretarja MVZT in MJU ter direktorji in predsedniki ključnih ustanov v zdravstvu – Zavoda za zdra-vstveno zavarovanje Slovenije, Inštituta za varovanje zdravja RS, združenja zdravstvenih zavodov ter zdravniške in le-karniške zbornice. Center za

informatiko v zdravstvu (CIZ) bo postal ključna ustanova za celoten sistem eZdravja, usta-novljen pa bo predvidoma ko-nec leta 2010.

Kako poteka izvajanje strategije eZdravje?Na podlagi strategije eZdravje 2010 in evropskih priporočil na tem področju smo od lanske jeseni do marca 2009 izdelali tri ključne dokumente: inve-sticijski program eZdravje, akcijski načrt in definicije pod-projektov. Vsi trije dokumenti so trdna podlaga za aktivnosti, ki jih zdaj izvajamo. Aktivno že delamo pri 11 projektih, pred-videnih v akcijskem načrtu eZdravja.

Kateri so ti projekti?Trenutno je v teku vzpostavitev varnega zdravstvenega omrež-ja zNET. Izteka se tudi javno naročilo za vzpostavitev nacio-nalnega zdravstvenega portala zVEM. Izvajamo aktivnosti pri več vzorčnih rešitvah, kot so varna izmenjava medicinske dokumentacije med bolnišni-cami in mikrobiološkimi labo-ratoriji, vzpostavitev aplikacije za nacionalni čakalni seznam in priprava javnega naročila za teleradiologijo. V teku je standardizacija elektronske-ga zdravstvenega zapisa. Ob-javljeno je bilo tudi naročilo za izdelavo krovnih dokumentov za politiko informacijske var-nosti in vzorčnih dokumentov za omrežje zNET. Intenzivno delamo na področju promocije, prek člankov predvsem v stro-kovnih revijah, sodelovanja na konferencah ter sodelovanja

pri mednarodnih projektih Cal-liope in Callepso. Do konca leta načrtujemo še usposabljanje za vodilne delavce o prenovi procesov in projektnem mene-džmentu ter za tehnične sode-lavce v javnih zavodih.

Kaj so glavne naloge drža-ve in zdravstvenih ustanov na tem področju?Na ravni države je potrebna predvsem standardizacija ta-ko na vsebinskem kot na teh-ničnem področju, poleg tega je na nacionalni ravni treba vzpostaviti kakovostno ko-munikacijsko in informacij-sko infrastrukturo. Za rešitve s področja telemedicine pa mo-ramo pripraviti tudi ustrezne pravne podlage. Zdravstvene ustanove morajo posodobiti svoje informacijske sisteme in se zavedati, da se bodo mo-rale prilagoditi standardom in zahtevam na nacionalni ravni, če bodo želele uporabljati stori-tve, ki jih bomo razvili v okviru eZdravja. Zato bodo sicer po-trebna vlaganja v informatiko, a s tem bosta omogočeni boljša kakovost strokovnega dela in večja učinkovitost.

Kolikšna je razvitost e-zdravstva v primerjavi z drugimi državami EU?Posamezni sistemi, pred-vsem bolnišnični in lekarni-ški, so primerljivi z rešitvami v Evropi. Zaostajamo pa pri standardizaciji in zagotovi-tvi primerne infrastrukture. Pomemben korak naprej v tej smeri pomeni projekt KZZ On line, ki ga izvaja ZZZS in bo pripomogel k ustrezni pove-

Letos prvi večji korna področju e-zdra

[ INTERVJU ] Smiljana Vončina Slavec: Investicijski program za proj

V Sloveniji se zadnje čase veliko govori o informati-zaciji zdravstva oziroma učinkoviti uporabi informa-cijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na področju zdravstvene dejavnosti. Po načrtih bomo letos na področju e-zdravja pri nas naredili prve večje korake. O tem smo se pogovarjali s Smiljano Vončina Slavec, vodjo službe za informatiko na ministrstvu za zdravje (MZ).

FI_205_26_27_OP.indd 2FI_205_26_27_OP.indd 2 10/21/09 3:35:42 PM10/21/09 3:35:42 PM

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 22. oktobra 2009, št. 205www.finance.si 27

uporabnikov in potrebe zdra-vstvenega sistema.

Kaj pa e-zdravje ponuja me-ni in vam? Kot drugi primer si poglejmo spletno osebno tre-nerstvo. Imel sem zanimivo pri-ložnost sodelovati pri razvoju storitve, ki uporabniku sestavlja osebni načrt vadbe in vključi njegovo socialno mrežo v moti-viranje. Obstajamo namreč tudi takšni, ki potrebujemo zunanjo spodbudo za to, da se redno re-kreiramo. Storitev moovme.net je zasnovana tako, da uporabni-kom pomaga premagati ovire na poti do redne vodene rekreaci-je, hkrati pa pozitivno vpliva na splošno raven telesne aktivnosti skupine prebivalstva, ki sicer ne bi bila toliko aktivna.

Poslovne priložnosti trga e-storitev

Znana je napoved, da se bo trg zdravstvenih storitev še naprej povečeval predvsem na račun eksponentne rasti obsega e-sto-ritev, ki bo izničila stagnacijo

ali celo upad obsega klasičnih zdravstvenih storitev.

Poslovne priložnosti so šte-vilne – tako na strani neposre-dnih ponudnikov e-storitev kot njihovih odjemalcev. Izkušnje pa kažejo, da morajo podjetja na področju e-zdravja inovirati tudi na področju poslovnih modelov. Izziva, s katerima se srečujejo ponudniki, sta težavnost do-kazovanja stroškovne učinko-vitosti in razpršenost dodane vrednosti na vrsto deležnikov. Ti so skoraj vedno naslednji: konč-ni uporabniki, večji delodajalci, ponudniki zdravstvenega zava-rovanja in država. Stroškovno učinkovitost pa je treba upra-vičiti s kliničnimi študijami in študijami učinkovitosti.

Izzivi na področju e-zdravja Obstajajo tudi nevarnosti in

omejitve. Ob vstopu na trg se je pomembno zavedati komplek-snosti priprave konceptov in vsebine storitev, ki zahtevajo sodelovanje multidisciplinar-

avstvunih timov. Prav tako je ključno poznavanje lastnosti, potreb in omejitev zdravnikov ter drugega zdravstvenega osebja. Ne sme-mo pozabiti tudi predpostavk glede širjenja uporabe novih tehnologij. Odziv uporabnikov žal ni vedno tako hiter, kot smo pričakovali ali si zamislili. Tu-di na trgu e-zdravja bomo bolj verjetno uspešni, če se poveže-mo s partnerjem, ki nam lahko pospeši pridobivanje znanja in izkušenj.

V zadnjih letih se na področ ju e-zdravja v Sloveniji ni kaj do-sti dogajalo (z izjemo aktivno-sti ponudnikov zdravstvenega zavarovanja). Zadnje leto pa smo na nacionalni ravni priče intenzivni rasti aktivnosti in v prihodnjih štirih letih lahko pričakujemo vzpostavitev vseh ključnih nacionalnih zdravstve-nih e-storitev, kot so e-naroča-nje, e-karton, e-recept in druge, ki bodo pospešile tudi rast trga preostalih storitev e-zdravja v Sloveniji.

Sistem podpira procese upra-vljanja medicinske dokumentacije na vseh ravneh zdravstvenega var-stva, najbolj pa je zaradi količine dokumentov zanimiv v bolnišni-cah. Cilja sta zmanjševanje obsega papirnih dokumentov in hitrejši dostop do arhivirane dokumen-tacije bolnika.

»Integracija bolnišničnega in-formacijskega sistema Birpis21 z dokumentnim sistemom Origami

Medico omogoča centralno upra-vljanje dokumentov ne glede na njihov izvor. Birpis21 podpira administrativni del obravnave bolnika s funkcionalnostimi, ki omogočajo kreiranje, digitalno podpisovanje in arhiviranje doku-mentov,« razlaga Borut Škraba iz podjetja SRC Infonet. Elektronski karton bolnika je tako dopolnjen tudi z dokumentacijo, ki je v tem trenutku pri večini izvajalcev še v papirni obliki (denimo napotnice zunanjih ustanov, izvidi, odpu-stna pisma, privolitveni obrazci) in so jo ustanove dolžne hraniti v svojih arhivih. Z uvedbo siste-ma KZZ on-line je zagotovljena uporaba certifikatov in digitalnega podpisa pri nastanku bolnikovih dokumentov. Digitalno podpisani

medicinski dokumenti se na pod-lagi klasifikacijskega načrta hra-nijo v dokumentnem sistemu, ki omogoča arhiviranje dokumentov v verodostojnem e-arhivu. Celoten sistem je skladen s predpisi in za-konskimi podlagami za arhiviranje elektronskih dokumentov in zako-nom o varstvu osebnih podatkov. Ob uvedbi dokumentnega sistema sta takoj vidna učinka zmanjšanje obsega papirnih dokumentov ter enostavna in hitra dostopnost ar-hivirane dokumentacije.

Pomemben del celostne ponud-be je tudi pretvorba fizičnih arhi-vov medicinske dokumentacije v elektronsko obliko, svetovanje pri pripravi notranjih pravil ustanove in strategije uvedbe dokumentne-ga sistema.

Dokumentni sistem v bolnišniciSRC Infonet ponuja dokumentni sistem Origami Medico, ki zdravstveni ustanovi omogoča celostno upravljanje medicinske in poslovne dokumentacije in pomeni velik korak naprej do brezpapirnega poslovanja.

Obstaja več izvedenk e-naro-čanja, ki so jih zdravstvene orga-nizacije razvile za lastno uporabo. Običajno so dražje, od uporabnika pa zahtevajo, da se registrira in se orodje nauči uporabljati. Vodilo SpletSIS pa je bilo ustvariti central-ni sistem za e-naročanje. Takšna rešitev je uporabniku prijazna in za organizacije cenovno sprejemlji-vejša, saj jih razbremeni razvoja rešitve, plačujejo pa samo mesečno najemnino, ki znaša največ 12,23

evra na zdravnika. Organizacije lahko pogodbo kadarkoli pretrgajo brez dodatnih pojasnil.

Naročanje drugih oseb Rešitev omogoča rezervacijo

termina tudi za druge osebe, deni-mo otrok, družinskih članov, par-tnerjev, prijateljev, ki tehnologije spleta ne znajo uporabljati, nimajo e-naslova ali kako drugače nimajo možnosti izvajati e-naročanje. Za-radi varnosti mora uporabnik za takšno osebo vnesti podatke, kot so ime in priimek, datum rojstva in številka kartice ZZZS.

Smernici pri gradnji programa, ki je namenjen predvsem zdrav-nikom, sta bili tudi enostavnost uporabe in rezervacija termina.

Ker ima sistem značilnosti spletne aplikacije, se nekatere prednosti pokažejo takoj. Uporabniki potre-bujejo le računalnik z dostopom do interneta, aplikacija pa je dostopna neprekinjeno in podpira vse vo-dilne brskalnike ter je tudi varna, za kar skrbita varna povezava in SSL-potrdilo.

Gledano s strani organizacije pozna aplikacija dve ravni uporab-nikov, in sicer administratorje in zaposlene. Administratorji skrbijo za upravljanje aplikacije, zdravni-kov, urnikov in storitev, medtem ko je naloga zaposlenih, ki imajo v aplikaciji manj pravic, pregled in tiskanje terminov ter vnašanje tistih rezervacij, ki prispejo po klasični poti.

Vsem prijazno e-naročanjeV podjetju SpletSIS so razvili aplikacijo Portal zdravstve-nega naročanja. Namenjena je elektronskemu naročanju bolnikov in lahko prihrani čas tako zaposlenim kot bolnikom.

zanosti posameznih subjektov v zdravstvu.

Kakšne pravice in odgo-vornosti imajo uporabni-ki? Celoten projekt eZdravje in sto-ritve, ki jih načrtujemo v okviru projekta, imajo v svojem sredi-šču državljana. Pomembno je, da mu ponudimo kakovostne informacije že v fazi preven-tive, ko pa zboli, ga moramo prav s pomočjo IKT aktivneje vključiti v proces zdravljenja in rehabilitacije, zmanjšati potre-bo po neposrednih obiskih pri zdravniku in zagotoviti kako-vostno komunikacijo z odgo-vornimi strokovnjaki.

Kako bo potekal nadaljnji razvoj e-zdravstva?Investicijski program za projekt eZdravje je podrobno razdelan do leta 2015. Za to obdobje ima-mo akcijski načrt in opredeljene vse podprojekte. Do tedaj ima-mo na voljo tudi evropska sred-stva, skupaj 31 milijonov evrov. Okvirno pa je program narejen še do leta 2023, ko bomo morali vse razvite rešitve vzdrževati in nadgrajevati. Ko bomo kon-čali gradnjo infrastrukturnih komponent, omrežja zNet in ogrodja portala zVEM, bomo začeli oblikovati različne reši-tve in ponujati storitve: vzpo-stavili bomo nacionalni čakalni seznam, omogočili e-naročanje, izmenjavo e-listin, kot so e-re-cept, e-napotnica, e-odpustno pismo, razvijali bomo storitve telemedicine, predvsem v korist bolnika samega, saj bomo pod-prli oskrbo kroničnih bolnikov na domu.

raki vja

ojekt eZdravje je podrobno razdelan do leta 2015

Celoten projekt eZdravje in storitve, ki jih načrtujemo v okviru projekta, imajo v svojem središču državljana.

Tako pravi Smiljana Vončina Slavec, vodja službe za informatiko na ministrstvu za zdravje.▶



Na slovenski strani mu pri tem pomagata domače podjetje Spisek, ki zaposluje strokovnjake z večle-tnimi izkušnjami pri raziskavah trga IT in še posebno segmenta ERP, in Agencija za investicije in zunanjo trgovino Portugalske (AICEP). Kot eden vodilnih po-nudnikov omenjenih rešitev ima Sistrade partnerje in stranke na Portugalskem, Nizozemskem in Poljskem ter v Španiji, Braziliji, Ekvadorju, Kolumbiji in Litvi.

Prepričani o uspehu Portugalsko podjetje želi po-

stati vodilni ponudnik sistemov MIS za tiskarsko in sorodne in-dustrije tudi v Sloveniji, in sicer prek pravih partnerjev, ki so ključ do uspeha, še posebno na razme-roma zasičenem slovenskem trgu poslovne programske opreme. »Kljub sorazmerni zasičenosti trga ERP v Sloveniji smo prepri-čani o uspehu, saj gre v tiskarski in sorodnih industrijah za zelo specifične procese, za podporo katerim v Sloveniji ni relevan-tnega ponudnika,« pravi Paulo

Souto, izvršni direktor podjetja Sistrade.

Pritegnil jih je odličen geografski položaj Slovenije

Souto poudarja, da slovenske razvijalce zanimajo predvsem izdelki, ki bi se lahko dobro pro-dajali na domačem trgu. »Za in-dustrijo, za katero smo specia-lizirani, bi slovenski izdelovalci potrebovali bistveno večji trg, da bi lahko finančno upravičili vla-ganja v razvoj nišnih, vertikalno specializiranih izdelkov,« pravi. To pa je hkrati tudi razlog, zara-di katerega meni, da je v tem se-gmentu slovenskega trga še vedno

dovolj prostora tudi za Sistrade. »Slovenija ima odličen geografski položaj in pomeni naravno od-skočno desko za vstop na sosednje trge Avstrije, Madžarske in Italije, pa tudi držav nekdanje Jugoslavi-je,« poudarja Ana Isabel Douglas, direktorica podružnice AICEP na Dunaju, ki pokriva tudi Slovenijo in Slovaško. »Podjetju Sistrade pa smo za vse lokalne dejavnosti v zvezi z iskanjem partnerjev in strank priporočili podjetje Spisek, katerega strokovnjaki s svojimi svetovalnimi storitvami že od le-ta 2004 pomagajo portugalskim podjetjem, ki jih zanimajo razme-re na slovenskem trgu IT.«

Sistrade na slovenskem trguPonujali bodo rešitve za tiskarsko industrijo in sorodne panoge Portugalsko podjetje Sistrade, ki razvija in prodaja sisteme ERP (Enterprise Resource Planning) in MIS (Management Information System) za tiskarsko industri-jo in sorodna področja, se je kljub krizi ali prav zaradi nje odločilo za iskanje partnerjev na slovenskem trgu.

»V segmentu rešitev za tiskarsko industrijo in sorodna področja je še vedno dovolj prostora tudi za nas,« pravi Paulo Souto, izvršni direktor podjetja Sistrade.

▶

Pristop k upravljanju storitev je pri Flip IT vseobsežen. To v praksi pomeni, da ponudnik na-ročniku zagotavlja vse od strojne in programske opreme, potrebne za delovanje podjetja, do storitev gostovanja strežnikov in izdelave spletne strani. Pa tudi IP-telefo-nija, širokopasovni dostop ter tiskalnik(i) so vključeni vanjo.

Najem je preprostejši in cenejši od lastništva

Na področju avtomobilov so se različne oblike operativnega najema že dodobra uveljavile v poslovni praksi, medtem ko je na področju informacijskih tehnolo-gij najem skoraj tabu. Vsako pod-jetje namreč želi imeti opremo in podatke »v hiši«, čeprav je takšno početje precej drago, posebno za manjša podjetja, kjer se zdijo že samo vložki v IT-opremo precej visoki.

Dejstvo, da uporabnik storitve Flip IT ni lastnik svoje računalni-ške opreme, pa je hkrati ena od

največjih prednosti te storitve, ki je namenjena segmentu malih in srednjih podjetij. Gre za komplek-sno storitev, ki vključuje uporabo strojne in programske opreme, poleg tega pa tudi njuno vzdrže-vanje in posodabljanje, pa hrambo in varovanje podatkov ter tele-fonsko podporo. Še več, ponudnik storitve je poskrbel za celostnost ponudbe in tako zraven sodijo še spletna povezava, e-pošta in IP-te-lefon. Pa že omenjena brezplačna izdelava tipske spletne strani in multifunkcijski tiskalnik. Tudi na redno izdelovanje varnostnih kopij niso pozabili.

Virtualizacija namizja v praksi Podjetje Virtu je s Flip IT na

najlepši način pokazalo vse mož-nosti, ki jih v svetu IT omogoča virtualizacija, saj ta ni omejena zgolj na stroga strežniška okolja, temveč se z virtualizacijo nami-zij zelo preprosto uredijo delov-na mesta v podjetju. Uporabnik ima namesto drage in zahtevne delovne postaje na voljo le lahek odjemalnik, ki s pomočjo odda-ljenega strežnika poskrbi za vsa njegova opravila, hkrati pa porabi bistveno manj energije. Rešitev Flip IT tako ohranja vse prednosti, ki jih omogoča sodoben IT-sistem, vnaša pa poenoteno pisarno po zgledu multinacionalk. Primerna je za vsa poslovna okolja, tudi za podjetja, ki imajo več podružnic,

saj jih tako laže »prevedejo na skupni imenovalec«.

Naveze z zanesljivimi partnerji Vseobsežnost storitve Flip IT

daje jasno vedeti, da eno samo pod-jetje ne more pokriti vseh vidikov. Pri podjetju Virtu, članu skupine NIL, so zato vključili partnerje, ki so med največjimi svetovnimi IT-podjetji. Imena, kot so Cisco (mrež-na oprema in IP-telefonija), VM-Ware (virtualizacijske tehnologije), Microsoft (poslovna programska oprema), HP (lahki odjemalniki) ter Xerox (večopravilni tiskalniki), dajejo jamstvo za vrhunske rešitve, namenjene poslovnim okoljem. Seveda so veliko znanja dodali tudi NIL-ovi inženirji, ki so v podjetju Virtu poskrbeli za sožitje omrež-ne, strežniške in aplikativne ravni, kar je tudi podlaga za delovanje storitve Flip IT. Partnerji tudi za-gotavljajo visoko raven storitev, saj so vsi servisni posegi omejeni na en delovni dan, v praksi pa so morebitne napake odpravljene v najkrajšem možnem času.

»Brez odličnih partnerjev, ki nam s svojimi storitvami in reši-tvami omogočajo, da je ponujanje storitve Flip IT na zavidljivi ravni, njeno bistvo ne bi bilo uresničljivo. Zavedamo se, da v poslovnem oko-lju šteje le najboljše, zato tudi upo-rabljamo le vrhunsko opremo. To sicer pomeni, da je bila naložba v splavitev in delovanje storitve Flip

IT finančno zelo zajetna, hkrati pa je to tudi razlog, da je ni ponudilo nobeno drugo podjetje,« razlaga Sašo Djokovič, direktor prodaje in trženja v podjetju Virtu.

Brez širokopasovnega dostopa in najboljše varnosti ne gre

Izhodišče za delovanje Flip IT je poleg opreme tudi transportno-komunikacijsko omrežje. Podje-tje Virtu se je zato že povezalo z vsemi večjimi ponudniki dostopa do intereta v Sloveniji, tako da je storitev Flip IT mogoče naročiti po vsej državi. Virtu seveda poskrbi za ustrezno hitro in kakovostno povezavo, ki jo odlikuje tudi visoka stopnja varnosti, saj so vsi podatki, ki se prenašajo po omrežjih, krip-tirani, uporabniki na oddaljenih lokacijah pa imajo na voljo tako RSA- kot VPN-dostop. Vsi uporab-nikovi podatki so varno shranjeni na vrhunsko varovanih in vzdr-ževanih strežnikih, poleg tega pa redno prepisovani na trakove in torej še dodatno zaščiteni.

Po Sloveniji je na vrsti tujina Podjetje Virtu načrtuje, da bi

do konca prihodnjega leta storitev Flip IT stregla okoli 800 poslov-nim uporabnikom, že zdaj pa je jasno, da je izmed treh različnih paketov med podjetji najbolj pri-ljubljen tako imenovani napredni paket. Virtu se s partnerji že dogo-varja tudi za prodor na tuje trge.

»Vzhodna Evropa bo še enkrat več zavistno pogledovala proti zahodu, vendar nam stopnja (ne)razvitosti širokopasovnega dostopa do in-terneta v teh državah ne omogoča ponudbe storitev na poslovnim subjektom primerni ravni. Zato bomo storitev Flip IT, bržkone

pod istim imenom, ponudili na tr-gih srednje in zahodne Evrope ter Južne Afrike, ki je z izgradnjo ve-likega optičnega omrežja naredila kakovosten preskok na področju širokopasovnih komunikacij,« je načrte osvajanja tujih trgov pred-stavil Djokovič.

Na glavo obrnjena informatika deluje boljeV zadnjem mesecu so se na domačih televizijskih postajah pojavili zanimivi oglasi za storitev, imenovano Flip IT. Zveza besed flip (ang. obrniti) in IT označuje novo storitev, s katero želi ponudnik, podjetje Virtu iz skupine NIL, infor-matiko v domačih podjetjih obrniti na bolje.

»Brez odličnih partnerjev, ki nam s svojimi storitvami in rešitvami omogočajo, da je ponujanje storitve Flip IT na zavidljivi ravni, bi njeno bistvo ne bilo uresničljivo,« razlaga Sašo Djokovič, direktor prodaje in marketinga v podjetju Virtu.

▶



Globalizacija je pred sodobna podjetja postavila kar nekaj velikih izzivov. Eden takšnih od njih zah-teva, da so stalno boljša od konkurentov oziroma, če jim že to ne uspeva, da so vsaj drugačna. A zdi se, da podjetja kar ne znajo biti inovativna. O vlogi inovacij in vzgoji, ki spodbuja inovativnost, smo se pogovarjali s Klemnom Dragarjem, ki pri podjetju IBM Slovenija skrbi za vse aktivnosti, povezane z inovacijskimi centri.

Kako lahko danes podjetja postanejo inovativna oziroma bolj inovativna?

Odgovor se skriva v medse-bojnem sodelovanju, ki je tudi eden največjih izzivov, s kate-rim se srečujejo organizacije v današnjih časih. Sodelovanje je potrebno za eksperimentira-nje, izumljanje in preizkušanje novih tehnologij, vendar pa na globalnem trgu to pomeni, da je treba premostiti različne ča-sovne pasove, jezike, kulture in geografska območja. Inovacije v današnjih okoljih niso zgolj spontane, temveč so »izzvane«, do njih pametna podjetja priha-jajo po vpeljanih postopkih, ki v podjetja prinašajo znanje in ideje, sposobni ljudje pa jih še nadgradijo.

Se vam zdi, da je načrtno ino-viranje možno?

Seveda je, zahteva pa precej discipline, veliko je odvisno tudi od ljudi samih. Vsekakor pa lju-dje za generiranje nadpovpreč-nih idej potrebujejo ustrezno okolje, orodja in ne nazadnje tudi znanje. Bistvo je povsem preprosto: če želimo ostati kon-kurenčni na globalnem trgu, so veščine danes pomembnejše kot kadarkoli prej. Inovacije in zamisli so vredne več kot izdelki oziroma cene.

Kaj lahko za spodbujanje ino-vacij storijo oddelki IT?

V današnjih poslovnih okoljih se podjetja vse bolj spopadajo na področju tehnologije, izdel-ki in storitve postajajo vse bolj digitalizirani in informacijsko podprti, zato marsikje poteka-jo veliki boji na področju IT, ki lahko posameznemu podjetju zagotovi pomembno konku-renčno prednost. Spremembe v podjetjih hkrati pomenijo tudi spremembe za strokovnjake IT, ki so v teh podjetjih zaposleni. Ti morajo usvojiti veščine, ki so po-trebne za sodelovanje pri razvo-ju tehnologij in rešitev, obenem pa morajo biti s svojim znanjem v koraku z nenehno razvijajo-čo se panogo IT. Prav tu pa v IBM vidimo velike vrzeli, ki jih znamo in zmoremo zapolniti. IBM-ov program Independent Software Vendors and Deve-loper Relations (ISV and IDR) ustvarja trajnostne inovacije na področju podjetništva in tehno-logije za naše naročnike, in sicer prek naše tehnološke ponudbe ter na podlagi sodelovanja med vsemi členi v našem poslovnem ekosistemu.

n

n

n

Omenili ste ekosistem. Kdo vse ga sestavlja?

IBM je ustvaril poseben eko-sistem, v katerem medsebojno sodelujejo IT-strokovnjaki, akademiki, stranke in poslov-ni partnerji. Skratka, gre za skupnost, v kateri so združena prizadevanja, ki spodbujajo inovacije v poslovnem svetu in družbi nasploh. Tej skupnosti daje podporo že omenjeni pro-gram (ISV and IDR). Pri IBM razumemo, da gre pri inovacijah za krog, ki mora biti sklenjen, če želi delovati kot celota. Eno je jasno: tržno povpraševanje po izurjenem kadru na področju IT bo še naprej naraščalo. Temu se morajo čim prej prilagoditi tudi univerze, ki morajo biti v koraku s poslovnimi in tehnolo-škimi smernicami, če želijo svoje študente ustrezno pripraviti za delo na globalnem trgu. Študen-ti morajo vedeti, katere veščine bodo potrebovali za uspešno delo in za nova, revolucionar-na odkritja. Iz študentov bodo nastali IT-strokovnjaki, ki jih bodo zaposlila uspešna podjetja, v katerih bodo ti strokovnjaki našli ustrezna okolja za svoje delo in inoviranje, razvijanje novih rešitev. Po tej poti bomo dosegli inovacije, ki jih poganja skupnost, sestavljena iz členov tega ekosistema.

Ali ta inovacijski ekosistem deluje tudi pri nas ali je more-biti omejen zgolj na velike tuje države?

To je IBM-ova vertikala, ki od začetka tega leta obstaja tudi lokalno v Sloveniji ter s svojo programsko in strojno opremo, strokovnimi znanji in mnogoletnimi izkušnjami pomaga vsem vpletenim v ta krog inovacij. Program (ISV and IDR) je ekosistem znotraj organizacije IBM, katerega po-slanstvo je podpirati študente, IT-strokovnjake, partnerje in stranke, doseči zastavljene cilje in jim pomagati na poti do uspe-ha. Vsako leto IBM za to nameni več milijonov evrov, saj gre za gradnjo profesionalne skupno-sti, katere cilji so višji od ciljev posameznega podjetja. Rezultat naših prizadevanj je močnejše in odzivnejše gospodarstvo, v katerem se rojevajo nove reši-tve. V času hitrih sprememb je vsekakor pomembno biti med tistimi, ki te spremembe nareku-jejo. Glavne prednosti tega IBM-ovega programa so razvoj veščin v celotni skupnosti in po vsem svetu, saj udeležencem omogo-čamo sodelovanje kadarkoli in kjerkoli v skupnosti. Tega doslej v Sloveniji še ni bilo.

Glede na hiter tempo razvoja se mi zdijo v tem pogledu uni-verze še najšibkejši člen, saj jih večina podaja stara, neprimerna znanja. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Tako IBM kot tudi nekatera druga podjetja so to že spoznala, saj v IT-industriji primanjkuje specifičnih znanj, pa tudi sicer povpraševanje po IT-kadrih že leta presega njihovo ponudbo. Zato moramo univerzam in drugim izobraževalnim usta-

n

n

n

novam najprej pomagati, saj same zvečine ne zmorejo zago-toviti opreme, ki je potrebna za ustrezno izobraževanje kadrov, kaj šele slediti hitremu razvoju posameznih področij IT. IBM-ova akademska pobuda je zato za akademike najboljša možnost, da pridobijo dostop do najnovejših tehnologij in orodij, ki jih nato uporabijo pri svojih raziskavah. Sredstva IBM-ovih inovacijskih centrov so na voljo tako na fi-zičnih lokacijah kot virtualno. Same lokacije omogočajo izved-bo različnih dogodkov, kot so se-minarji, klasična izobraževanja v učilnici, delavnice, dogodki, namenjeni mreženju, in mnoge druge dejavnosti. Ne le akademi-ki, temveč tudi IBM-partnerji in IT-strokovnjaki v našem eko-sistemu najdejo odgovore na vsakdanja vprašanja, razvijajo vrhunske veščine in raziskujejo najnovejše tehnologije, zasnova-ne na odprtih standardih in od-prtih kodah. Pomembni so zato, ker se združujejo v skupnost, ki si intenzivno prizadeva razvijati hitrejše in pametnejše poslovne rešitve in po vsem svetu vzpo-stavljati prodajna razmerja na podlagi sodelovanja.

Kakšno je IBM-ovo sodelo-vanje z univerzami v Sloveniji?

IBM aktivno sodeluje tudi z univerzami v Sloveniji. Eden

n

uspešnejših projektov je bil de-nimo otvoritev kompetenčnega centra SOA leta 2007. Znanja in izkušnje tega projekta smo iz akademskega sveta uspe-šno prenesli tudi v slovenska podjetja, ki danes SOA-rešitve uporabljajo tudi v praksi. So-delovanje med fakultetami in gospodarstvom pa smo pred 14 dnevi postavili še raven više. Skupaj z Univerzo v Mariboru smo odprli prvi center za raču-nalniški oblak v Sloveniji. Sle-dnji bo slovenskim podjetjem omogočal razvoj in uporabo naj-kompleksnejših SOA-rešitev, e-storitev in e-vsebin, akademski sferi in študentom pa izvajanje raziskav in pridobivanje novih znanj.

So programi za akademike ločeni od programov za razvi-jalce ali se prekrivajo?

Programi za razvijalce in IT-strokovnjake so po zahtev-nosti še nekaj stopenj više od akademske ravni, predvsem pa so navadno bolj ozko usmerjeni, specializirani.

Z namenom obravnavanja potrebe skupnosti IT po razvo-ju vrhunskih veščin, ohranjanju konkurenčnosti in ustvarjanju še hitrejših, cenovno ugodnejših in pametnejših rešitev je podjetje IBM investiralo v spletno stran developerWorks, kar je s sabo

n

potegnilo tudi investicije drugih v panogi. Toda naše prednosti so jasne. Portal developerWorks je svojo pot začel pred desetimi leti, zato je danes najpopolnejša zbirka člankov, raziskav, navo-dil, vzorcev programske kode, namenjenih najrazličnejšim ra-zvojnim segmentom s področja programske opreme. Razvijalci in tehnični profesionalci svoja znanja in ideje izmenjujejo tudi na forumih in blogih, med naj-bolj priljubljenimi temami pa so odprti standardi in tehnologije, kot so Java, Linux, SOA, sple-tne storitve, Ajax, PHP, XML, brezžične tehnologije … Sicer pa skupnost sama na najlepši način kaže, česa je sposobna. Od vseh programerjev razvijalcev na svetu, njihovo število oce-njujemo na okoli 14 milijonov, jih je približno osem milijonov zaposlenih v IT-podjetjih. Polo-vica teh, torej štiri milijone, pri svojem delu vsak mesec upora-blja znanja in vire, ki jih najdejo na portalu developerWorks. Gre za kolektivno modrost, kot temu pojavu pravijo Američani.

Kako pa v »ISV-zgodbo« vsto-pajo IBM-ovi partnerji?

Naši partnerji, ki so razvoj-no usmerjeni, v teh programih dobijo veliko dodane vrednosti, saj iz njih lahko črpajo znanje tehničnih strokovnjakov, ki jim

n

bo pomagalo pri zadovoljevanju zahtev, ki se nanašajo na njiho-ve izdelke in/ali storitve. Veli-ko je preizkušanja opreme in svetovanja, IBM-ove oddaljene storitve pa partnerjem zagota-vljajo tudi oddaljeni dostop, saj IBM kot del svojega poslanstva zagotavlja tudi dostop do virtu-alnih vsebin in vseh sredstev, ki bodo partnerjem pomagala pri razvoju veščin in rešitev, s katerimi bodo skrajšali čas do uvedbe izdelkov ali storitev na trg. Naš cilj je, da vam omogoči-mo ustrezna sredstva na ustre-zni ravni in ob pravem času. V Sloveniji ta program uporablja 180 partnerjev.

Vi kot skrbnik teh programov ste torej pravi kontakt za prvi stik inovacij željnih posamezni-kov in podjetij z IBM-om?

Tudi tako bi lahko rekli. IBM Slovenija veliko pozornost na-menja svojim poslovnim par-tnerjem lokalno in ravno zara-di tega želi omenjene programe približati vsakemu posamezniku in predvsem tukaj je moja vloga, da najdem pravi odgovor na pra-vo vprašanje za vsakega izmed njih. Kar pa je še pomembneje, je, da je podpora udeležencem teh programov na voljo lokalno in v domačem jeziku. V IBM se zavedamo, da le skupaj lahko ustvarimo modrejši planet.

n

Klemen Dragar iz IBM Slovenija o pomenu inovativnosti

Inovacije, ki jih poganja skupnost Inovacije in

zamisli so vredne več kot izdelki oziroma cene.

Tako pravi Klemen Dragar, programski vodja IBM-ovega inovacijskega centra pri podjetju IBM Slovenija.

▶



Analitsko podjetje Strategy Analitics je pred kratkim napo-vedalo, da bo prodaja osebnih ra-čunalnikov letos padla za šest od-stotkov, kar je največ po letu 2002. Rast prodaje mini prenosnikov ozi-roma spletnih računalnikov, ki bo dosegla fantastičnih 87 odstotkov, je edino svetlo znamenje na trgu. Zmanjšanje prodaje je bilo največ-je na zrelih trgih, na katerih letos izstopajo edino nove računalniške naprave, kot so mini prenosniki, in tudi novi kanali prodaje, kot so mobilni operaterji. V prihodnjem letu bo trg začel počasi znova rasti, predvideva Strategy Analitics.

Največji padec v poslovnem segmentu

Analitsko podjetje In-Stat v svoji oceni s konca julija pravi, da je bilo po vsem svetu v prvem trimesečju letos na trg poslanih 66,45 milijona računalnikov, kar je 8,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani. To je največji upad v zadnjih sedmih letih, kolikor se In-Stat ukvarja z ocenjevanje prodaje računalnikov. Glavni ra-zlog za upad je slaba prodaja na-miznih računalnikov, ki je bila za 23 odstotkov manjša kot v prvem četrtletju lani. Največji padec je v poslovnem segmentu. Uprave podjetij so namreč zaradi krize upočasnile nabavo novih računal-nikov in podaljšale življenje svojih starih sistemov.

Od leta 2010 spet rast V svoji najnovejši oceni za dru-

go četrtletje analitsko podjetje Gartner navaja, da se je prodaja

osebnih računalnikov v primerjavi z drugim trimesečjem lani zmanj-šala za pet odstotkov, na 68,15 mili-jona računalnikov. Ocena je boljša od napovedi iz prvega trimesečja in jo je treba razumeti kot prvo znamenje vnovičnega oživljanja trga osebnih računalnikov. HP je dosegel 2,8-odstotno rast in 18,1-odstotni tržni delež, Dell je upadel za 17 odstotkov in ima 15,6-odsto-tni delež, Acer je zrasel za 34,2 od-stotka in ima 9,5-odstotni delež, Lenovo pa dosega 3,2-odstotno rast in obvladuje 7,8-odstotni tr-žni delež.

Vse več cenejših modelov Na spremembe na trgu je vpli-

vala agresivna cenovna politika nekaterih proizvajalcev in tudi uvajanje vse več cenejših modelov prenosnikov. Gartner navaja slabše ocene za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda (EMEA), pred-vsem pa upad za 10,9 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. Trg računalnikov je na območju EMEA še bolj kot v drugih delih sveta letos prišel do dna. Analitsko podjetje pa izboljšanje napoveduje že od zadnjega četrtletja tega leta dalje.

Dobro znamenje za konec leta in naprej

Analitska hiša IDC je v analizi za drugo četrtletje ocenila, da se je prodaja računalnikov zmanjšala za 2,4 odstotka v primerjavi z istim

obdobjem lani. Upad je bil tako več kot dvakrat manjši od številke, ki jo je IDC napovedal maja, to je bilo minus 6,3 odstotka. Prodanih je bilo 66,29 milijona računalnikov. Tako kot lani in v letošnjem prvem četrtletju se je prodaja namiznih računalnikov zmanjšala za nekaj odstotkov, prodaja prenosnih pa je narasla. Vrednostni rezultati so slabši kot količinski, ker je prodaja cenejših modelov rasla hitreje kot prodaja zmogljivih računalnikov. K boljši prodaji prenosnih raču-nalnikov je pripomogla velika rast prodaje mini računalnikov.

Rast v tretjem četrtletju IDC v pravkar objavljenem po-

ročilu za tretje četrtletje ugotavlja, da je svetovna prodaja računalni-kov v primerjavi z istim obdobjem lani zrasla za 2,7 odstotka. Proda-nih je bilo 78,1 milijona računal-nikov. To je po padcih v prvem in drugem četrtletju odličen rezultat. HP je v tretjem trimesečju dose-gel rast prodaje za 9,3 odstotka in 20,2-odstotni tržni delež, Acer pa 25,6-odstotno rast in 14-odstotni tržni delež. Dell je utrpel upad za 8,4 odstotka in ima 12,7-odstotni tržni delež, Lenovo pa je dosegel 18,2-odstotno rast prodajo in 8,9-odstotni tržni delež. Rast prodaje računalnikov pred izidom novega operacijskega sistema Windows 7 je znamenje nadaljnje rasti v za-dnjem četrtletju tega leta in tudi v prihodnjem letu.

Letos do dna in znova navzgorTrg osebnih računalnikov je prebolel krizo

Prodaja osebnih računalnikov je po lanski skoraj 10-odstotni rasti letos upadla za nekaj odstotkov, prihodnje leto pa naj bi se znova začela rast. To so najnovejše ugotovitve analit-skih podjetij Strategy Analitics, In-Stat, Gartner in IDC.

Analitska hiša IDC v pravkar objavlje-nem poročilu za tretje letošnje četrtletje ugotavlja, da je svetovna prodaja računal-nikov v primerjavi z istim obdobjem lani zrasla za 2,7 odstotka.

▶

DOSTAVA OSEBNIH RAČUNALNIKOV NA SVETOVNI TRG V OBODBJU 2008-2013 (V MIO)

2008 2009 2010 2011 2012 2013

Namizni 144,9 125,8 123,7 125,4 127,5 128,8

Prenosni 142,4 152,4 175,1 212,6 251,4 291,0

Skupaj 287,3 278,2 298,8 338,0 378,9 419,8

Rast 9,90 % -3,2 % 7,4 % 13,1 % 12,1 % 10,8 %

Vir: IDC, 6/2009

Splavili ste pravo inte-raktivno televizijo AmisTV 2.0. Kakšen je odziv javno-sti in uporabnikov?Odziv trga na AmisTV 2.0 je izredno pozitiven, uporabniki prepoznavajo prednosti prija-zne in enostavne uporabniške izkušnje in novih naprednih funkcij, ki omogočajo nadzor nad časom in vsebinami. Tržni delež Amisa na področju IP-televizije nenehno narašča. Uvedba lastnega uporabni-škega vmesnika in naprednih rešitev AmisTV 2.0 pomeni začetek nadaljnjega inten-zivnega razvoja edinstvenih TV-rešitev.

Navajate, da ste se pri razvoju sodobnega vmesni-ka povezali s tujimi par-tnerji. Kakšen je bil vaš delež pri razvoju?Amis je svojo interaktivno televizijo oblikoval skupaj s podjetjema Zappware iz Bel-gije in EventIS iz Nizozemske, pri čemer smo sami poskrbeli za precej razvojnih korakov. Najprej smo postavili temelj-ne zahteve: hitrost, enostav-nost, zanesljivost in takšne edinstvene storitve, ki jih bo večina uporabnikov upora-bljala vsakodnevno. Skupaj s partnerji so bile oblikova-ne tehnične rešitve, skladne s temi kriteriji, pri čemer so v vsaki razvojni fazi Amisovi strokovnjaki ovrednotili opra-vljeno ter dali smernice za iz-boljšave in popravke. Proces še ni končan, saj so predvide-ne nove nadgradnje.

Kako je rešitev zasnovana?Ena izmed poglavitnih teh-ničnih prednosti nove raz-ličice Amis TV temelji na

sorazmerni neodvisnosti od strojne platforme opreme, ki je nameščena pri uporabniku. Rešitev je zasnovana tako, da brezhibno deluje v povezavi s celo vrsto sprejemnikov (STB) različnih proizvajalcev. Lastna platforma Amisu omo-goča nove razvojne možnosti in nadgradnje, tako z vidika ukazov, funkcionalnosti kot tudi z vidika vsebin in grafič-nega vmesnika. Sodelovanje s tujimi partnerji pri obliko-vanju AmisTV 2.0 pomeni, da je rešitev svojevrsten pilotni projekt in jo bo v prihodnje mogoče srečati še na drugih trgih. Koristi razvojnih idej Amisove ekipe bodo tako delež-ni tudi uporabniki v tujini.

Premore AmisTV 2.0 kakš no posebnost, ki je pri konkurenci ne najdemo?Predvsem Amis prvi ponuja nov koncept gledanja televi-zije. Izhodišče je izredno hitra in preprosta uporaba običaj-nih funkcionalnosti – prekla-pljanje med kanali, vpogled v vsebine oddaj, video na zahte -vo … Novi koncept gledanja te-levizije omogoča posamezni-ku prilagojen način gledanja televizije, najboljši primer je storitev, poimenovana časovni preskok. Ta uporabniku omo-goča, da lahko med gledanjem televizije kadarkoli začasno ustavi predvajanje, se vrne na začetek oddaje in ponovi že gledano. Uporabnik si lah-ko ogleda zamujene oddaje, ki so bile na sporedu 48 ur pred trenutnim živim oddajanjem. Če na sporedu elektronskega programskega vmesnika zasle-di zanimive oddaje, jih lahko posname in pogleda, ko ima čas; hkrati ko gleda živo vse-bino, lahko tudi snema oddaje na več drugih kanalih. Uporab-nike te možnosti navdušujejo, saj so še pred kratkim bile zgolj obet, kakšna naj bi bila televi-zija prihodnosti. Na Amisu je televizija prihodnosti dosto-pna že danes.

Navedene in druge funkcio-nalnosti so obrazložene in pri-kazane na novem TV-portalu www.amistv.si. Na portalu so dostopni informativen animi-ran prikaz uporabe naprednih TV-storitev, pregled posame-

znih TV-programov in oddaj, vsebina knjižnice videoteke in druge informacije.

Zdi se, da v vaši sesta-vljanki vseeno nekaj manj-ka. Večina zahtevnih upo-rabnikov si namreč pod televizijo 2.0 predstavlja bogato ponudbo TV-kana-lov v visoki ločljivosti. Teh pri vas še ni zaslediti. Se trudite, da bi jih še vključili v svojo programsko shemo?Dejstvo je, da je kakovostnih programov v visoki ločljivosti (HD) še zelo malo, predvsem pa so dragi in s tem cenovno nedostopni. Pričakujemo, da bo ponudba privlačnih HD-vsebin vse večja in skladno s tem jih bomo vključevali v programsko shemo. S tehnič-nega vidika smo na to v celoti pripravljeni, vsa uporabniška oprema že ima HD-funkcio-nalnost. V začetku priho-dnjega leta Amis načrtuje tudi širitev svojega delova-nja pri optiki, kar bo dodatno spodbudilo širitev ponudbe HD-programov.

Nam lahko zaupate bliž-nje razvojne načrte z Ami-sTV 2.0?AmisTV 2.0 je začetek razvoja resnično interaktivne IP-te-levizije. Naslednji korak bo sklop rešitev za upravljanje AmisTV 2.0 na daljavo. Ta-ko bodo lahko naročniki tudi takrat, ko niso pred TV-spre-jemnikom, ponastavljali uka-ze časovnih funkcij in izbirali vsebine, snemali oddaje in na-stavljali opomnike, in to kar prek Amisovega TV-portala. Hkrati bomo zbirali pripom-be in predloge uporabnikov ter jih poskušali čim bolj upoštevati pri nadgradnjah. Nekatere druge nove storitve želimo ohraniti kot skrivnost in bomo z njimi uporabnike seznanili ob uvedbi. V prvi fazi smo poskrbeli za edinstvene funkcionalnosti, ki se jih upo-rabniki hitro navadijo in jih uporabljajo vsakodnevno. V naslednjih fazah bomo uvedli funkcionalnosti, namenjene zahtevnejšim uporabnikom, predvsem v smislu integraci-je različnih spletnih vsebin v televizijsko obliko.

[INTERVJU ] Boštjan Košak o dosedanjih izkušnjah in načrtih z interaktivno televizijo AmisTV 2.0

Pri podjetju Amis so v začetku oktobra predsta-vili prvo pravo interaktivno televizijo pri nas. Z direk-torjem Boštjanom Košakom smo se pogovarjali o storitvi, njenem razvoju, ozadju ter seveda načrtih za prihodnost. Sogovornik nam je zatrdil, da je interaktivna televizija šele na začetku svoje poti in da si lahko od nje veliko obetamo.

Ponujamo nov koncept gledanja televizije



Analitska hiša IDC prireja konferenco IDC Business Intelligence Roadshow, ki bo 29. oktobra v Ljubljani (hotel Mons) spet združila neodvisne strokovnjake, analitike, vodilne v posameznih dejav-nostih in uporabnike, ki bodo razpravljali o najnovejših smernicah na področju poslovnega obveščanja. Med predavatelji bo tudi dr. Barry Devlin, eden izmed vodilnih svetovnih avtoritet na področ-ju skladiščenja podatkov in strateškega vpogleda v poslovanje, cenjen svetovalec, analitik in avtor enega temeljnih del na področ-ju poslovnega obveščanja, knjige z naslovom Data Warehouse – from Architecture to Implementation.

IDC Business Intelligence Roadshow 2009

Podjetje SmartCom je ustanovilo podjetje BeeSmart, ki bo znotraj skupine Smart pokrivalo področje interaktivne televizije. V podje-tju SmartCom razvijajo rešitev za ponudnike interaktivne televizi-je že od samega začetka te nove panoge. Poslovodstvo ocenjuje, da je s tem letom program dosegel tehnološko zrelost in tržno razpoznavnost, ki zadostuje pogojem za uspešno samostojno po-slovno pot. Družba SmartCom pa kot največji slovenski sistemski integrator nadaljuje svojo osnovno dejavnost.

SmartCom ustanovil novo podjetje BeeSmart

Cisco je napovedal prevzem podjetja Starent Networks, s čimer bo povečal ponudbo mobilnega interneta za ponudnike storitev. Po pogodbi bo Cisco plačal 35 dolarjev na delnico Starent Ne-tworks in prevzel plačilo neporavnanih dolgov za skupno ceno približno 2,9 milijarde dolarjev. Prevzem, ki naj bi se zgodil v prvi polovici koledarskega leta 2010, sta že odobrili upravi obeh podjetij. Cisco bo z nakupom prejel tehnologijo večpredstav-nostne inteligence, pomembne omrežne funkcije in storitve za upravljanje dostopa iz radijskih omrežij 2,5G, 3G in 4G v omrežja mobilnih operaterjev.

Cisco prevzema Starent Networks

SAP je v začetku oktobra v ljubljanskem hotelu Mons organiziral dogodek, imenovan SAP CRM info dan, na katerem je svojim partnerjem in strankam predstavil možnosti uporabe naprednih

SAP-jev informativni dan za rešitve CRM

Korporacija Eaton je predstavila novo tehnologijo Energy Saver System, ki je eden najpomembnejših gradnikov energijsko učin-kovite arhitekture Energy Advantage Architecture (EAA). Ta indu-strijskim trifaznim sistemom brezprekinitvenega napajanja omo-goča 99-odstotno učinkovitost, s čimer se izgube energije UPS-sistemov zmanjšajo skoraj na ničlo. S tem se drastično zmanjšata poraba energije za vzdrževanje delovanja brezprekinitvenega sistema in tudi škodljivi vpliv na okolje. Tehnologija Energy Saver System zazna razlike v dobavi in kakovosti električne energije ter zmore bistveno hitrejše premike v različno stanje dobave energije ob izpadu vira napajanja, kot jih zmorejo tradicionalni sistemi brezprekinitvenega napajanja.

Industrijski sistemi UPS z 99-odstotno učinkovitostjo

Dvajsetega oktobra je črtna koda praznovala 60. rojstni dan. Na ta dan sta izumitelja Norman Woodland in Bernard Silver leta 1949 potrkala na vrata ameriškega patentnega urada in prijavila patent številka 2.612.994, ki je močno vplival na celotno industri-jo. Ta patent je namreč leta 1973 v ZDA pripeljal do uvedbe sis-tema UPC (Universal Product Code), po katerem so z 12-mestno numerično črtno kodo začeli označevati artikle v trgovinah. Sis-tem je deloval v okviru organizacije UCC (Uniform Code Council) in je omogočal dodeljevanje enotnih kod za artikle in zapis črtne kode za te številke. Štiri leta kasneje so tudi v Evropi v okviru organizacije EAN (European Article Associaton, kasneje EAN Inter-national) začeli uvajati združljiv sistem, ki je 12-mestne številke sistema UPC razširil na 13 mest (dolžina kode EAN). Kasneje sta se sistema povezala in prevzela ime EAN-UCC. Novo preimeno-vanje organizacije – v GS1 (združitev EAN International z UCC) se je zgodilo sredi leta 2005. Danes GS1 (globalni jezik poslovanja) združuje 104 organizacije z več kot milijon člani v 145 državah. GS1 je zbir standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje preskrbovalne verige z edinstvenim označevanjem proizvodov, transportnih enot, lokacij in storitev. Temelj sistema je globalno enolična identifikacijska številka, s pomočjo katere pospešujemo procese elektronske trgovine, sledenja in izsledovanja.

Črtna koda praznuje 60 let

poslovnih rešitev s področja upravljanja odnosov s strankami. Do-godka se je udeležilo približno 70 slušateljev, ki so od predavate-ljev izvedeli, zakaj je za podjetje ključna vzpostavitev kakovostnih odnosov s strankami: ti so temelj za obojestransko koristno in dolgoročno poslovno sodelovanje. Dodano vrednost so preda-vanjem dali številni primeri dobrih praks, v zvezi s katerimi so si slušatelji tudi izmenjali izkušnje z uporabo programske opreme SAP CRM.

Na kratko

AmisTV 2.0 je začetek razvoja resnično interaktivne IP-televizije. Naslednji korak bo sklop rešitev za upravljanje AmisTV 2.0 na daljavo.

Tako pravi Boštjan Košak, direktor podjetja Amis.▶


FINANCE, četrtek, 22. oktobra 2009, št. 205oglasna priloga

Priprava krovne politike in dokumentov za informacijsko varnost, seminar o izhodi-ščih za pripravo varnostne politike, ki sledi smernicam varnostnih standardov ISO/IEC 27001:2005 in ISO/IEC 17799:2005, S & T Slovenija, Izobraževalni center S & T, Lju-bljana, 22.–23. oktober (znanje.snt.si)

IBM Information on Demand Global Conference 2009, kon-ferenca o tem, kako na podlagi IBM-ove opreme in stotitev informacijo spremeniti v strate-ško gonilo inovacij, optimizacije poslovanja in konkurenčnega razločevanja, IBM, Mandalay Bay, Las Vegas, 25.– 29. okto-ber (www-01.ibm.com/)

Convergence 2009 Europe, konferenca strokovnjakov in uporabnikov programske opreme Microsoft Dynamics, Microsoft, Novotel London West Hotel, London, 27. Oktober / Austria Centre, Dunaj, 29. okto-ber / Sheraton Frankfurt Hotel & Towers, Frankfurt, 3. novem-ber / Congress Centre Engels, Rotterdam, 5. november (www.microsoft.com)

ISO27001 Foundation, te-čaj, na katerem se udeleženci seznanijo s standardom upra-vljanja informacijske varnosti in pristopom k implementaciji standarda ISO 27001 ter pri-dobijo certifikat ISO 27001 Fo-undation, itSM Center, učilnica centra, Ljubljana, 27. in 28. oktober (www.itsm-center.si)

SAP Teched 2009, evrospka tehnološka konferenca o najno-vejših trendih SAP-jeve tehno-logije, rešitev in aplikacij, SAP, Messe Vienna, Dunaj, 27.–29. oktober (www.sapteched.com/emea)

Biro Expo, 17. mednarodni sejem informacijsko-birotehnič-ne opreme, Beogradski sajam, Beograd, 27.–31. oktober (www.sajam.co.rs)

InfoKomTeh 2009 – Nova vizija tehnologija budućnosti, konferenca o IKT kot gonilni sili pri krepitvi in razvoju inovacij, ustvarjalnosti ter konkurenčno-sti v vseh industrijskih in stori-tvenih sektorjih, Evropska hiša Ljubljana – zavod, Austria trend hotel, Ljubljana, 28. in 29. okto-ber (www.infokomteh.com)

IDC Business Intelligence Roadshow 2009, delavnica »pravi ključ za vašo podatkovno trdnjavo«, IDC, hotel Mons, Ljubljana, 29. oktober (www.idc-cema.com)

Microsoft Exchange Server 2010, pregled IT-novosti spo-ročilnega sistema, Microsoft Slovenija, učilnica Microsofta, Maribor, 29. oktober (mse-vents.microsoft.com)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

OD 22. OKTOBRA DO 30. NOVEMBRANavedeni so naziv in opis do-

godka, ime organizatorja, prizo-rišče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije.

▶

KOLEDAR DOGODKOV

Telekomunikacije 2009, 10. mednarodna strokovna konfe-renca s področja telekomunikacij, Mobinet, Kongresni center St. Bernandin, Portorož, 4. november (www.telekomunikacije.org)

Mobilshow-Infomarket, med-narodni sejem informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, HungExpo, HungarExpo Budapest Fair Centre, Budimpešta, 5.-8. november (www.biztradeshows.com)

CRM-expo, vodilna razstava s področja upravljanja odnosov s strankami, asfc (atelier scherer fair consulting), NürnbergMesse, Nürnberg, 8. in 9. november (www.crm-expo.com)

Microsoft Tech•Ed Europe 2009 IT Professionals, petdnevna izobraževalna konferenca o načr-tovanju, vpeljevanju, upravljanju in zavarovanju virov v organizaciji, Microsoft, Messe Berlin, Berlin, 9.–13. november (www.msteched.com)

Oracle Day 2009, dogodek, na katerem bo Oracle strankam in partnerjem predstavil, kako lahko z IT premagajo izzive, s katerimi se spopadajo, Oracle, hotel Mons, Ljubljana, 11. november (www.oracle.com/si/oracleday09)

Virtualizacija3, seminar o virtu-alizaciji v podatkovnem centru, na katerem bodo podjetja VMware, Cisco in EMC predstavila nov pristop k podatkovnem centru s stališča računalništva v oblaku, ki ga s skupnim znanjem in izkušnja-mi razvijajo VMware, Cisco in EMC, Kongresni center Mons, Ljubljana, 12. november (www.cisco.si)

European Customer Forum 2009, srečanje uporabnikov petih znamk DS PLM (Catia, Simulia, Delmia, Enovia in 3Dvia), Dassault Systèmes, Disneyland Paris, Pariz, 17. in 18. november (www.3ds.com)

Sinergija 2009, konferenca strokovnjakov Microsofta ter par-tnerskih podjetij in uporabnikov Microsoftove programske opreme, Microsoft Srbije in Črne gore, Sava centar, Beograd, 17.–19. novem-ber (www.mssinergija.net)

Infosek 2009, konferenca o informacijski varnosti, Palsit, hotel Perla, Nova Gorica, 19. november (www.palsit.com)

Oracle partnerska konferenca 2009, največji Oracle dogodek, na-menjen vsem Oracle partnerjem, Oracle, Lipica, 19. in 20. novem-ber (events.oracle.com)

Infokom 2009, mednarodni sejem informacijskih in komunika-cijskih tehnologij, Skopski saem, Skopje, 24.–27. november (www.eventseye.com)

IDC workshop: IT Forensics, de-lavnica o varnosti IT, IDC, prostori na Tržaški 42, Ljubljana, 25.–27. november (www.idc-adriatics.com)

4. strokovno srečanje iOBČINA, srečanje s temo geografski infor-macijski sistemi, Kaliopa, Kon-gresni center Brdo pri Kranju, 26. november (www.kaliopa.si, www.iobcina.si)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

[ZANIMIVOST]Fotografije brez kompromisov Japonski proizvajalec fotoaparatov Nikon je predstavil nov izdelek D3s. Opisujejo ga kot po-poln fotoaparat za poklicne fotoreporterje ter športne in naravoslovne fotografe. Novinec namreč omogoča izpopolnjeno fotografiranje pri šibki svetlobi ter ponuja nove ustvarjalne možnosti za snemanje večpredstavnostnih videoposnetkov. Opremljen je s preoblikovanim slikovnim tipalom polnega formata in ločljivosti 12,1 milijona točk, s katerim je mogoče fotografirati pri osvetlitvi, kjer to doslej ni bilo mogoče. Obseg občutljivosti ISO s sedmimi stopnjami od 200 do 12.800 omogoča fotografiranje in snemanje videoposnetkov pri izjemno šibki svetlobi okolice in daje odlične rezultate tudi takrat, ko ni mogoče uporabiti bliskavice. Hkrati je Nikon D3s prvi fotoaparat, ki ponuja kar tri dodatne stopnje povečanja občutljivosti ISO. Aparat bo naprodaj decembra za dobrih pet evrskih tisočakov.

Za mednarodne nagrade za industrijski dizajn IDEA (In-ternational Design Excellence Awards) je bilo letos prijavljenih 1.631 izdelkov iz ZDA in številnih drugih držav. Žirija, sestavljena iz 20 uglednih strokovnjakov in dizajnerjev, je izbrala 349 fina-listov ter se potem, po tridnev-nem analiziranju in primerja-nju, odločila za 150 nagrajencev. Podelili so skupaj 150 nagrad, in sicer 31 zlatih, 47 srebrnih in 72 bronastih.

Poudarek na globalnem dizajnu

Nagrade IDEA že tri de-setletja prinašajo v ospredje svetovne pozornosti najboljše dosežke v industrijskem dizajnu

iz najrazličnejših vej industrije – od igrač in hišnih aparatov do medicinskih orodij in pisarniške tehnike, od potrošniške elektro-nike in računalniške opreme do vozil in tovarniških strojev. Prijavljene izdelke strokovna žirija ocenjuje po sedmih kri-terijih: inovativnosti, vizualni privlačnosti, zanesljivosti pri uporabi in opravljanju funkcij ter po koristnosti za uporabnike, za družbo in okolje ter tudi za stranke.

Pri mnogih izdelkih je pou-darek na globalnem pomenu, skrbi za okolje in ne nazadnje družbeni odgovornosti. Prizna-nja IDEA odsevajo tudi splošne dosežke industrijskega dizajna ter zajemajo tako različne izdel-ke, kot so obleke, orodja, mo-bilniki, televizorji, medicinski inštrumenti, nakladalniki in av-tomobili. Nagrade pa ne pome-nijo samo formalnega priznanja za odličnost v industrijskem di-zajnu, ampak tudi pripomorejo k prestižu nagrajenih izdelkov na svetovnem trgu.

Oblikovanje boljšega sveta Zanimivo je, da je v zadnjem

desetletju največ nagrad zbral Apple, med drugim tudi za različ-ne modele svojih prepoznavnih izdelkov, kot so iPod, iPhone in iMac. Tudi letos si je Apple prislu-žil sedem nagrad, a ga je prehitel Samsung, ki jih je pobral osem. Južnokorejski proizvajalec je v zadnjem desetletju oblikovanje povzdignil v inovacije, inovacije pa v poslovno strategijo. Letošnje nagrade potrjujejo naklonjenost žirije dizajnerjem, ki svoje pro-jekte resnično premišljujejo v globalnem kontekstu.

»V dizajnu ne gre le za obliko-vanje privlačnih naprav, temveč tudi oblikovanje boljšega sveta,« poudarja Claudia Kotchka, čla-nica žirije in direktorica dizajna pri agenciji Procter & Gamble. »Poslovni vodje morajo razmi-šljati o oblikovanju. Dizajn je bolj kot karkoli drugega temelj poslovanja.«

Vodilni Apple in Samsung Med 150 nagrajenimi je 48

izdelkov s področja IKT, od te-ga šest zlatih, 18 srebrnih in 24 bronastih. V kategoriji Računal-niška oprema je nagrajenih 17 naprav, v kategoriji Zabava 12, še v osmih preostalih kategorijah pa po ena do štiri. V kategoriji Računalniška oprema so zlato nagrado dobili trije izdelki, vsi iz podjetja Apple: LED-zaslon Cinema Display, 13-palčni kom-paktni prenosnik MacBook in 15-palčni prenosnik MacBook Pro.

Med dizajnerskimi agenci-jami je letos IDEO prejel osem nagrad, NewDeal Design štiri, ASTRO Studios, frog design in fuseproject po tri, med obliko-valskimi ustanovami pa Sam-sung Art and Design Institute osem in Art Center College of Design pet nagrad. Podjetje Apple je prejelo le eno nagrado manj kot Samsungov dizajnerski inštitut, s to razliko, da je vseh njegovih sedem nagrad s področ-ja IKT. S tem je Apple še doda-tno utrdil svoj vodilni položaj med nagrajenci z IDEO.

[ INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE ] Nagrade IDEA 2009

Ameriško društvo industrij-skih oblikovalcev (IDSA) je podelilo nagrade za odlič-nost v dizajnu IDEA 2009. Med nagrajenci je zaradi krize manj proizvodov s področja IKT.

iCASTS Advanced Safety and Training Simulator iCASTS: sistem za uporabo globokih navideznih simulacij pri urjenju zaposlenih v različnih industrijah (zlata nagrada v kategoriji Interaktivne izkušnje s produkti – razvoj: Univerza New South Wales in Mines Rescue, dizajn: UNSW iCi-nema Research Centre in Tiller Design, Avstralija)

▶

Dizajn je bolj kot karkoli drugega temelj poslovanja


FINANCE, četrtek, 22. oktobra 2009, št. 205www.finance.si

Sistemi eDMS rastejo tudi v krizi in bodo še Analitiki v prihodnjih letih pričakujejo zdravo, ce-lo dvomestno rast trga elektronskih sistemov za upravljanje dokumentov. 34, 35

DOKU

MEN

TNI OGLASNA PRILOGA

SIST

EMI

»Prihodnost dokumentnih sis-temov je vsaj deloma v oblaku,« pravi dr. Timotej Kodek, strokov-njak za dokumentne sisteme v podjetju Avtenta.si. 36



Med uspešnejšimi družbami, ki se ukvarjajo z upravljanjem dokumentov in elektronskim arhiviranjem, je tudi Mikro-grafija, letošnja dolenjsko-posavska zlata gazela. Njen direktor Boštjan Gaberc pravi, da je V kriznih časih sistem DMS lahko pomembna prilož-nost za zniževanje stroškov, saj organizacije več razmišlja-jo o racionalizaciji poslovanja in optimiziranju procesov ter iščejo interne rezerve. »Naše storitve in rešitve so namenjene ravno temu, saj omogočijo bolj-še poslovanje, konkurenčnost in prilagajanje trgu. Izhod iz krize bodo vodile uspešne or-ganizacije, ki bodo imela svoje poslovne procese dobro urejene in pripravljene.«

Preudarna odločitev v čElektronsko arhiviranje in upravljanje dokumentov sta rešitvi ozmoreta k racionalizaciji poslovanja V slovenskih organizacijah se že nekaj časa zavedajo pomembnosti in upravi-čenosti uvedbe poslovnih procesov v elektronski obliki. Tako z zakonodaj-nega kot poslovnega vidika so tako imenovani sistemi DMS (sistemi za upravlja-nje dokumentov, angl. Document Management Systems) postali nepogre-šljivi pri izvajanju temeljnih poslovnih funkcij in hkrati tudi vseh podpornih funkcij pri vsakdanjih opravilih.

»V kriznih časih je sistem DMS lahko pomemb-na priložnost za zniževanje stroškov,« pravi Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija.

▶

Cilje je treba določiti vnaprej Precej projektov s področja

IT bodisi propade bodisi jih je v neki fazi uvajanja treba povsem preusmeriti, če želimo vsaj pri-bližno doseči začrtane cilje. Prav zato je pri uvedbi rešitev DMS pomembno vnaprej določiti ci-lje in strategijo uvedbe ter tudi proučiti vse faze implementacije. Vnaprej je treba predvideti tudi čim več možnosti razvoja novega sistema.

Primer uvedbe sistema DMS V družbi Mikrografija so

uspeš no uvedli že precej siste-mov DMS. Eden izmed pogostej-ših projektov je uvedba DMS ele-

ktronskega sledenja postopkov v organizaciji. Nameni uvedbe teh sistemov so naslednji:

povsem elektronski proces iz-delave, pregleda in odobritve postopkov v organizaciji, učinkovitejši pregled nad iz-delavo in odobritvami postop-kov, hiter dostop do vseh detajlov in prilog, izdelava in vpeljava osnovnih in naprednih postopkov, zmanjšanje fizične količine dokumentacije, centralno arhiviranje vseh postopkov in pošte, distribucija kopij samo v de-lovne arhive služb.

Razlogi niso vedno povsem enaki

Razlogi za uvedbo sistema DMS se nekoliko razlikujejo glede na izbrano programsko rešitev. Pri uvedbi rešitve Easy, ki je im-plementirana že v 9.500 organi-zacij po svetu, je najpomembnejša pridobitev ta, da ponuja na eni strani veliko funkcionalnosti s področja elektronske obdelave dokumentov in na drugi tudi elek-tronsko arhiviranje. Za sledenje procesa pregleda in odobritve po-stopkov ter za procesiranje vse vhodne pošte in korespondence je to pomembna pridobitev, saj je s tem dosežena višja stopnja urejenosti poslovanja.

A še preden pomislite, da je najnovejši sistem rešitev za vse vaše težave, naj zapišemo, da vsako podjetje najprej po-trebuje učinkovito strategijo upravljanja dokumentov, če želi biti uspešno. Brez dobre organizacije je red skoraj ne-mogoče doseči.

Večina priložnosti je spregledanih

IDC je v študiji s področja ravnanja z dokumenti 550 izvršnih direktorjev velikih ameriških podjetij povprašal o njihovih navadah pri upravlja-nju dokumentov. Raziskava je razkrila, da večina podjetij priložnosti za ureditev poslo-vanja, ki je tipična posledica uvedbe dokumentnega siste-

Brez dored skoSistemi eDMS so napovedujejo tudiDokumentni sistem je računalniški sistem ali nabor programske opreme, ki se uporablja za urejanje in shranjevanje elektronskih dokumentov in/ali digitalnih preslikav papirnih dokumentov. V digitalno organiziranih podjetjih je lahko tudi del sistema za digitalno upravljanje vsebin.

N e dobim prav po-gosto priložno-sti, da bi pohvalil kakš en domač iz-

delek ali storitev s področja IT, a tokrat mi bo to vse-kakor uspelo. V prilogi, ki je pred vami, podrobneje spoznavamo dokumentne sisteme in njihovo vse večjo vlogo v IT-okoljih, Slovenci pa smo na področju digital-nega hranjenja podatkov bolj papeški od papeža, kar se pozna tudi pri domačih rešitvah, ki so del vseobsežnih dokumentnih sistemov.

Brez kančka pretiravanja lahko zapišem, da smo Slovenci na področju dokumentnih sistemov, vsaj kar zadeva ponudnike, zelo visoko v Evropi. Še bolj kot to razveseljuje dejstvo, da obstaja kar nekaj dokumentnih sistemov in njihovih implementacij, v katere je vtkano ogromno domačega znanja. Prav ti sistemi pa bodo imeli veliko vlogo pri popolni digitalizaciji poslovnih okolij (koliko časa bomo še govorili »zbogom, papir«?) in prehodu v absolutno elektronsko dobo. Nekateri dokumenti tako že danes lahko živijo povsem elektronsko življenje – od njihovega nastanka, obdelave, hrambe ter, no ja, izbrisa. Zakonsko skla-dno. In ker imamo v Sloveniji enega najnaprednejših zakonov na tem področju, ZVDAGA (sliši se kot »za vraga«, kajne), ki je pomembno pripomogel k okrepitvi zavedanja o pomembnosti upravljanja digitalnih dokumentov, tudi v povezavi z varnostjo, se po nas zgledujejo številne zahodno- in vzhodnoevropske države. Ne verjamete? Povprašajte slovenske e-arhivarje, katere tuje državne in zasebne delegacije jih obiskujejo in si ogledujejo njihove sisteme. Sisteme, v katerih je slovensko znanje, slovenske rešitve.

Mar veste, kaj vse potrebujejo podjetja, da se odločijo za razvoj lastne programske opreme? Predvsem samozavest. Poleg obilo znanja in kapitala ter, tega nikar ne pozabimo, dobrih idej. Kot pravi eden največjih slovenskih razvijalcev, zmorejo lastno rešitev izdelati samo samozavestna podjetja. Vzrokov za to je seveda več: podjetje mora verjeti v svojo idejo, imeti mora ljudi, torej razvojno ekipo, ki bo to idejo prenesla v delujočo rešitev. Področje dokumentnih sistemov je za name-ček še izredno široko, kar ima za posledico finančno zajetne in hkrati časovno razsežne naložbe. Slednje tudi zato, ker morajo podjetja svojim naročnikom ponuditi podporo in vzdrževa-nje. Prav zato je pomembno, da razvijejo dobre rešitve, ki ne bodo zgolj pokrile razvojnih stroškov, temveč bodo podjetju prinašale dodatne prihodke, ki jih bo lahko vložilo v nadaljnji razvoj. Zahtevne rešitve lahko kaj hitro prerastejo lokalna okolja in zato se podjetja ozirajo v tujino, kar je edino pravilno. Ne nazadnje to počnejo tudi velika tuja podjetja, ki svojo pro-gramsko opremo prodajajo v mali Sloveniji. Jim je tega treba? Pa že, konec leta vsi prihodki štejejo. Zakaj torej slovensko IT-znanje ne bi bilo vodilno na nekem področju? Je že čas za dokazovanje?

Domače je zakon

UVODNIKMiran Varga [email protected]

Obstaja kar nekaj dokumentnih sistemov in njiho-vih implementacij, v katere je vtkano ogromno domačega znanja.


DOKUMENTNI SISTEMIFINANCE, četrtek, 22. oktobra 2009, št. 205www.finance.si 35

Kaj pridobimo z uvedbo rešitve Easy Izdelava procesov s programsko opremo MS Visio in neposreden pre-

nos v sistem,distribucija dokumentov do podpisnikov oziroma pooblaščenih oseb,omogočanje predhodne odobritve dokumentov s strani pooblaščenih

oseb v dokumentacijskem sistemu na način vzporedne ali zaporedne odobritve,

sledenje in evidentiranje dogodkov,izdelava standardnih izpisov v spletnem okolju,določitev vlog uporabnikov in skupin uporabnikov,izvedba aktivne varnostne politike,hitro iskanje in varno shranjevanje dokumentov,izboljšana možnost upravljanja tokov odobritve postopkov,dostop uporabnikov do podatkov prek spletnega vmesnika,distribucija dokumentov izključno v elektronski obliki.

▶

▶▶

▶▶▶▶▶▶▶▶

Vse prednosti elektronske hrambe na enem mestu. Preverjeno v praksi.

Arhiviraj.si ima vsak dan več uporabnikov. Pridružite se nam tudi vi.

Abanka Vipa, ABC revizija, Adriatic Slovenica, Antiq Hotel, Banka Koper, Converta,

Danfoss Trata, Elektronabava, Energoplan, Etol, Factor banka, Gorenjska banka,

Hypo Alpe-Adria-Bank, Ilirika, Ilirika DZU, KD Banka, KD Mark, KD Skladi, Kostak,

Kovinotehna MKI, Mestna občina Kranj, Morris, Medvešek Pušnik DZU, NLB Leasing,

NLB Skladi, Nova Ljubljanska banka, Petrol, Poslovni sistem Mercator, Potovalni

center, Si.mobil, ŠS storitveno podjetje, TNT Express Worldwide, Triglav DZU,

TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, Turistična agencija Sonček, Unicredit Banka

Slovenija, Upravna enota Kranj, Uradni list RS, Zora Domžale.

Saved by Mikrocop.

Mikrocop d.o.o. | Industrijska cesta 1, Ljubljana | T: 01 587 42 80 | E: [email protected] | www.mikrocop.com

www.arhiviraj.si

Časovni načrt uvedbe Za uspešno izvedbo projek-

ta v družbi Mikrografija vedno izberejo fazni pristop, in sicer po naslednjem vrstnem redu: 1. zagon in opredelitev projekta, 2. postavitev strojne opreme in namestitev programske opreme za celostno rešitev sistema upra-vljanja dokumentov, 3. izvedba analize poslovnih procesov in organiziranosti naročnika ter priprava dokumentacije, 4. šo-lanje administratorja, 5. priprava in uvedba poslovnih procesov v testnem okolju, 6. priprava dizajn specifikacij, 6. izvedba poslovnih procesov vodenja in obvladovanja dokumentacije ter šolanje upo-rabnikov, 7. končni prevzem celo-tnega informacijskega sistema.

Učinkovita in prijazna rešitev Z implementacijo rešitve Easy

organizacija pridobi večji pregled nad izvajanjem različnih poslov-nih procesov (likvidacija računov, vhodna pošta, ISO-dokumentaci-ja, potni nalogi, dopusti, vodenje projektov …). Ker je mogoče pro-ces v elektronski obliki podpreti z različnimi logičnimi pravili, so uporabili obstoječe podatke ozi-roma šifrante, pa tudi uporabniški vmesnik je povsem podoben pri-ljubljenemu poštnemu odjemalcu MS Outlook. Zaradi tega je rešitev zelo učinkovita tako za uporab-nike kot tudi za vodstvo oziroma odgovorne osebe, zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da je rešitev za uporabnika prijazna.

asu krizeiroma orodji, ki občutno pripo-

NOVE FUNKCIONALNOSTI

»V nasprotju s številnimi spletnimi bankami lahko v Banki IN poleg vseh vrst plačil sklepate vse vrste depozitov in varčevanj, opravljate celotno poslovanje z vzajemnimi skladi ter nakupe in prodaje vrednostnih papirjev in najemate posojila, vse brez obi-ska bančne poslovalnice. Pri tem pa vam je vselej na voljo osebni bančnik, s katerim lahko komu-nicirate prek spleta, telefona ali videoklepeta,« je povedal Rado Grdina, član uprave, pristojen za področje podpore poslovanju v Banki Koper. Banka IN je ino-vativna banka, ki uporablja na-predno tehnologijo in v ospredje postavlja uporabnika.

Dva načina avtentikacije Za avtentikacijo uporabni-

ka in elektronsko podpisovanje banka uporabniku ponuja dva možna načina – enkratno varno geslo in digitalni certifikat. Za elektronsko podpisane transak-cije in pogodbe, ki nastanejo v poslovanju med banko in ko-mitenti, pa je treba zagotoviti

varno in dolgoročno hrambo skladno z zahtevami zakono-daje. »Ker so te vse strožje in so stroški vzpostavitve namen-ske informacijske infrastrukture za hrambo dokumentov precej visoki, smo se v banki odločili, da hrambo dokumentov pre-damo zunanjemu izvajalcu,« pojasnjuje Grdina. »Banka IN je tako integrirana s sistemom arhiviraj.si, v katerem se hra-nijo vsi dokumenti, ki so bili elektronsko podpisani v Banki IN,« še dodaja. Omenjena in-tegracija pa prinaša prednosti tudi za uporabnike, saj imajo ti dostop do vseh svojih elektron-skih dokumentov neposredno v spletni banki.

Avtentičnost, nespremenljivost in dostopnost

Na vprašanje, zakaj doku-mentov preprosto ne hranijo kar v spletni banki, ampak je po-treben posebej za to namenjen sistem, Grdina odgovarja, da hramba dokumentov v sistemu spletne banke ni ustrezna dolgo-ročna rešitev, tako s praktične-ga kot zakonodajnega vidika. S hrambo dokumentov v sistemu arhiviraj.si pa so zagotovili av-tentičnost, nespremenljivost in dostopnost dokumentov ves čas hrambe, kot to narekuje zakono-daja. Z odločitvijo za poslovni model zunanjega izvajanja so pridobili tudi dodatne predno-sti, kot so nižji stroški hrambe,

dostop do specifičnih znanj in dobrih praks ter hitrejša uvedba rešitve, saj ni treba vzpostavljati lastne infrastrukture za varno elektronsko hrambo.

Integracija s sistemom arhi-viraj.si je sicer potekala brez po-

Banka IN povezana z arhiviraj.si[PRIMER IZ PRAKSE ] Povezava sistema za elektronsko hrambo dokumentov s sistemom elektronske banke

Banka Koper je konec prejšnjega leta uporabnikom ponudila prvo pravo osebno banko na spletu, ki omogoča enostavno, varno in udobno opravljanje vseh bančnih storitev. Vsi dokumenti, ki so bili elektronsko podpi-sani v Banki IN, se hranijo v sistemu arhiviraj.si.

Banka IN je integrirana s sistemom arhiviraj.si, v katerem se hra-nijo vsi dokumenti, ki so bili elektronsko podpisani v Banki IN. To ima prednosti tudi za uporabnike, ki imajo dostop do vseh svojih elek-tronskih dokumentov neposredno v spletni banki.

▶

ma in strožjih organizacijskih pravil, preprosto spregleda. Se pa zato odgovorni zaveda-jo (po IDC-jevih podatkih je takih kar 68 odstotkov), da bi s takšnimi sistemi dodatno po-skrbeli za natančnejši prenos informacij med zaposlenimi, kar bi pripomoglo tako k večji hitrosti izvajanja posameznih procesov kot k večji produktiv-nosti. Vendar je vse to mogoče le, če imajo podjetja vpeljano strategijo upravljanja doku-mentov in se je tudi dejansko držijo.

Področje, ki raste Sistemi eDMS, ki so del pro-

gramske opreme za digitalno upravljanje vsebin, v zadnjih letih samo rastejo. Po podatkih analitske družbe IDC so kljub slabšim gospodarskim razme-ram, ki so se v zadnji četrtini minulega leta dotaknile tudi panoge IT, v letu 2008 zrasli za 9,5 odstotka glede na leto poprej. Analitiki tudi v priho-dnjih letih pričakujejo zdravo, celo dvomestno rast, ki jo bo spodbujala potreba podjetij, da uredijo svoje delo z dokumenti v elektronski obliki. K poviša-ni stopnji implementacij sis-

temov eDMS pa bodo največ pripomogle zakonske zahteve, kar je pravzaprav žalostno, saj bi od podjetij pričakovali, da bodo sama prepoznala pred-nosti teh sistemov, ki jasno omogočajo manjšo porabo časa zaposlenih in večjo produk-tivnost. V okoljih, kjer imajo opravka z velikim številom dokumentov, pa so sistemi eDMS danes že nujnost, saj lahko zaposleni le z njihovo pomočjo še ohranjajo red in pregled nad dokumenti.

Kaj kažejo gibanja? Kot ugotavljajo pri družbah

AIIM in Forrester Research, se ponudniki sistemov poleg že klasičnega prevzema nad-zora in dejanskega pregleda nad dokumenti ubadajo z rešitvami, ki zagotavljajo še druge funkcije, predvsem od-daljeni dostop do dokumentov v sistemu. Čeprav se je vsaj za trenutek zdelo, da so podjetja osvojila načine zajema in pre-tvorbe analognih dokumentov v digitalno obliko, pa njihove povratne izkušnje z dokumen-tnimi sistemi kažejo, da je na tem področju še precej pro-stora za izboljšave. Z izjemo

tipskih dokumentov, seveda, za te je odlično poskrbljeno. Sočasno pa ponudniki doku-mentnih sistemov ugotavljajo, da je v marsikaterem podjetju navada še vedno železna sraj-ca in se opravila, povezana s papirnimi dokumenti, ne digi-talizirajo, kljub številnim mo-žnostim, ki jih imajo podjetja na voljo.

Digitalizacija že ob vstopu v podjetje

Napovedi analitikov pred-videvajo, da bodo dokumentni sistemi prihodnosti še tesneje povezani s sistemi upravlja-nja vsebin, ki bodo morali ponuditi čim hitrejši dostop do pravilnih informacij, ka-terih temelj bodo elektronski poslovni procesi. Prav te pa papirni dokumenti zavirajo, zato strokovnjaki priporoča-jo, da v podjetju ustanovijo vstopno točko za digitalizacijo vseh dokumentov in jih tako uredijo že ob samem vstopu v podjetje. Kako daleč je dan, ko bodo podjetja vse doku-mente prejemala, obdelovala in shranjevala zgolj v digitalni obliki, pa si ne upa napovedati nihče.

bre organizacije je raj nemogoče dosečilani zrasli za 9,5 odstotka, v prihodnje analitiki

i dvomestne stopnje rasti

sebnih zapletov, saj arhiviraj.si zagotavlja vse potrebne integra-cijske vmesnike, ki omogočajo enostavno in hitro povezljivost sistema hrambe dokumentov z drugimi informacijskimi sistemi in aplikacijami.



Upravljanje z dokumenti

Sodobno poslovanje zahteva učinkovito delo z dokumentarnim gradivom. Digitalizacija vseh vrst papirnate dokumentacije ter sistemi za upravljanje in arhiviranje dokumentov zagotavljajo, da so dokumenti varno shranjeni, hitro dostopni in na voljo samo pooblaščenim osebam. V Avtenti.si vam ponujamo celovite rešitve na področju upravljanja z dokumenti.

Avtenta.si, sistemska integracija in poslovne rešitve, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,T: 01 583 68 00, F: 01 583 68 01,www.avtenta.si

član Skupine Telekom Slovenije

Uvedba elektronskega sis-tema upravljanja dokumentov (eDMS) brez ustrezne organiza-cijske podpore ne bo učinkovita. Za podjetje, ki uvede elektronski dokumentni sistem v svoje poslo-vanje, nima pa ustrezno oprede-ljenega klasifikacijskega načrta dokumentov ali odgovornosti in vlog, ki pripadajo posameznim uporabnikom dokumentov, je taka uvedba brez kakršnegakoli smisla. Tako se kaj lahko zgodi, da bodo tudi po uvedbi dokumen-tnega sistema dokumenti iz rok v roke zaposlenih še vedno ro-mali v papirni obliki in se zlagali v fascikle.

Sistem zahteva urejenost Prav zaradi tega je mehanizem

notranjih pravil, ki jih od podjetij, ki se lotevajo dolgoročne hrambe elektronskih dokumentov, zah-teva zakonodaja (ZVDAGA), še toliko pomembnejši. Notranja pravila je namreč mogoče posta-viti le tako, da podjetja temelji-to pregledajo svoje trenutno poslovanje z dokumenti in ga ustrezno uredijo. Implementa-torji sistemov eDMS, ki navadno

podjetjem pomagajo pri pripravi njihovih notranjih pravil, ugota-vljajo, da ta mehanizem dosega pozitivne učinke, saj se stranke skozi pripravo in konsolidacijo dokumentacije precej hitro in dobro zavejo svojih pomanjklji-vosti. Zaradi zahtev po dokonča-nju notranjih pravil, ki tipično vedno prihajajo od uprave pod-jetja, so tako podjetja nekako pri-siljena urediti segment svojega poslovanja, ki je v stalni navezi z upravljanjem dokumentov.

Elektronski dokumentni sistem je pri tej ureditvi lahko zgolj v pomoč, saj od zaposlenih v podjetju zahteva neko ureje-nost in dosledno spoštovanje pravil, ki jih sami določijo. Po-leg tega je poslovanje po uvedbi dokumentnega sistema lahko znatno učinkoviteje, saj se za iskanje poslovnih dokumentov porabi veliko manj časa, poslov-ni procesi pa tečejo hitreje in so preglednejši. V nekem procesu lahko tako vsakdo v vsakem trenutku vidi, kaj se dogaja, saj o elektronskem dokumentu v sistemu ostaja neizbrisljiva re-vizijska sled, kar pomaga tako pri varovanju osebnih podatkov kot tudi pri ugotavljanju tega, kaj se z nekim dokumentom dogaja oziroma se je dogajalo.

Hramba je zadnji stadij dokumenta

Če je elektronski dokumen-tni sistem podkrepljen še s sis-temom za dolgoročno hrambo,

ima podjetje povsem odprto pot do edinstvenega dosežka – da nima nobenega poslovnega do-kumenta več na papirju. Vsaka pogodba, račun ali katerikoli drug dokument tako tudi iz za-konodajnega stališča skozi svojo celotno življenjsko pot obsta-ja zgolj in samo v elektronski obliki.

Sicer pa zakonodaja od ponu-dnikov sistemov za dolgoročno hrambo elektronskih dokumen-tov v prvi vrsti zahteva, da imajo celosten sistem informacijske varnosti, ki se navezuje na med-narodni standard ISO 27001, medtem ko morajo biti vsi v sistemu hranjeni dokumenti dostopni dolgo časa po njihovem nastanku. Zaradi dolgoročne berljivosti zakonodaja v okviru enotnih tehnoloških zahtev uva-ja formate zapisa za dolgoročno hrambo dokumentov, medtem ko zaradi dolgoročne obstojno-sti zakonodaja veleva več loka-cij, ki so med seboj oddaljene vsaj 50 kilometrov. Če se hrani arhivsko gradivo, ki ima trajen pomen za kulturno dediščino, je treba imeti celo tri neodvisne lokacije. V zadnjem času se je tako vse bolj izkristalizirala po-nudba naprednih rešitev za elek-tronsko hrambo dokumentov, saj morajo biti ti sistemi uradno akreditirani.

Dokumentni sistem kot zunanje izvajana storitev

»Ponudniki dokumentnih

sistemov smo si zvečine enotni, ko gre za vprašanje zunanjega izvajanja teh storitev. Menimo, da je prihodnost DMS-sistemov vsaj deloma v oblaku. Tako kot smo denimo danes že navajeni dela s spletno elektronsko po-što, bomo čez nekaj časa videli tudi dele DMS-sistemov, ki bodo postali spletne storitve. Ključno vlogo pri tem bo imela ‚velikost‘ stranke. Tehničnih ovir že danes dejansko ni več, so pa zadržki glede takih storitev, predvsem s stališča varnosti in podpore posamezne rešitve,« razlaga dr. Timotej Kodek, strokovnjak za dokumentne sisteme v podjetju Avtenta.si.

Prvi praktični primeri doku-mentnih sistemov kot storitev na trgu že obstajajo, vendar jih večinoma uporabljajo manjša podjetja in posamezniki, saj izkoriščajo le osnovne funkci-onalnosti. Dejstvo je, da vpeljava dokumentnega sistema v podje-tje poleg same rešitve navadno zahteva tudi celo vrsto integracij z drugimi sistemi. Skoraj vedno jih je namreč treba povezati s sistemi ERP in sistemi za zajem dokumentov, tega pa spletne storitve praktično v nobenem primeru ne morejo ponuditi v celoti. Generični spletni servisi so tako lahko rešitev za manj zahtevne organizacije, čeprav velja opozoriti, da naveza na-nje spet zahteva razvoj in, kar je še pomembneje, vzdrževanje sistema.

Delo brez papirja zahteva redDokumentni sistem brez organizacijske podpore ne more uspeti Dokumentni sistem podjetju omogoči, da poveča urejenost svojega poslovanja, povezanega z dokumenti. Dokumenti so sestavni del praktično vseh poslovnih procesov, s kate-rimi se podjetje srečuje pri vsakodnevnem poslovanju.

»Prihodnost dokumentnih sistemov je vsaj deloma v oblaku,« pravi dr. Timotej Kodek, strokovnjak za dokumentne sisteme v podjetju Avtenta.si.

▶



Papir ne prenese vsega.

Konec je težav z dokumenti. Rešitev ima japonsko ime.Ne, na silo nič ne dosežemo. Dokumentov se je treba lotiti inteligentno. Kako? Dokumentnih sistemov je veliko in vsak nekaj zna, nečesa pa ne.

Origami je nekaj posebnega. Združuje vse, kar je dobrega v drugih sistemih. Vse skupaj pa nadgrajuje z izjemno enostavno uporabo in navdušujočo združljivostjo s katerim koli sistemom v vašem podjetju.

Tudi če spremenite poslovne procese ali uvedete drugačen ERP, se Origamizlahka prilagodi. Vhodno pošto, izhodno pošto, pogodbe in ostale dokumente Origami poveže v enovit sistem vnosa, izdaje, spreminjanja, odobravanja, arhiviranja, iskanja, opominjanja in obveščanja. Posledica so bistveno, celo nekajkrat skrajšani odzivni časi in avtomatizacija vseh rutinskih opravil z dokumenti.

Cena? Investicijo boste pokrili v približno dveh letih, v petih letih pa podjetju prihranili še enkrat toliko sredstev, kolikor stane Origami.

Inteligentni premislijo, preden skočijo. Pozanimajte se o rešitvi Origami.Pokličite 01 600 7000.

01 600 7000

OrigamiSRC d.o.o., Tržaška cesta 116, 1001 Ljubljana - E: [email protected] - www.src.si/origami - telefon

To ni Origami. Origami inteligentno in enostavno upravlja z dokumenti. Tudi s takimi, kot je ta slika.

Pred uvedbo elektronske-ga dokumentnega sistema (eDMS – Electronic Docu-ment Management System) se v podjetjih in organiza-cijah srečujejo z različnimi izzivi. Nekateri med njimi so skoraj banalni, a v velikih organizacijah zahtevajo kar precej človeških virov. Eden takšnih je prav gotovo distri-bucija interne klasične pošte, ki je zamudna in stroškovno zahtevna. Vključuje namreč evidentiranje in klasifikacijo pošte, ki se večinoma opravlja ročno ali pa je slabše elektron-sko podprta. Prav tako zamu-dna je odprema, distribucija izhodne pošte pa ima oznako »stroškovno neugodna«, saj pošta ponavadi najprej potuje k internim službam in odgo-

vornim ljudem, nato sledijo postopek usklajevanja in po-trjevanja, vračanje dokumen-tacije v centralo, priprava in izvedba odpreme. Na tej poti se lahko dokumenti izgubijo, težaven ali celo nemogoč je nadzor nad potekom in tra-janjem procesov, težavno je ugotavljanje odgovornosti pri zastajanju dokumentov ali drugih napakah, ki se pri tem pojavljajo, podatki o do-kumentih so nepopolni, njiho-vo knjiženje je težavno

Ne le pošta, tudi dokumenti so zahtevni za upravljanje

Pogoste so tudi težave in nepravilnosti s hranjenjem in varovanjem dokumentov. Is-kanje po arhivih je dolgotrajno in tako se vsak dan izgublja veliko časa, dokumentacija se hrani/arhivira na neustrezen način in na neustreznih me-stih: razni »priročni« arhivi so tako razpršeni po pisarnah, glavni arhiv je na podstrešju ali pa v kleti. Hitra rast orga-nizacije ima za posledico tu-di fluktuacijo zaposlenih, pri čemer se zelo rado zgodi, da imajo dostop do dokumentov in vpogled vanje nepooblašče-ne osebe.

Dokumenti sistem prinaša red

Uvedba sistema eDMS je ena od nujnih poslovnih re-

šitev, ki naredijo poslovanje učinkovitejše. Sodoben do-kumentni sistem dokumen-tne procese poenostavlja in jih časovno skrajšuje, hkrati pa preprečuje nepravilnosti, odklone, zastajanja in izgube dokumentov, nepooblašče-ne vpoglede in odtujevanja. Vzpostavlja standardiziran, sistematiziran in nadzorljiv način dela z dokumenti, kjer se natančno ve, kdo, kdaj in kaj mora narediti v zvezi z določe-nimi zadevami ali dokumenti, kdo mora kaj potrditi, kdo če-sa ne sme videti in podobno. Skratka, DMS poskrbi, da upo-rabniku ostane čas za njegove primarne naloge in aktivnosti, ki jih je doslej zanemarjal za-radi ukvarjanja z rutinskimi administrativnimi posli.

Srčev Origami Japonska umetnost zgiba-

nja papirja ima svojevrstno povezavo z upravljanjem do-kumentov. Izdelek Origami, ki ga ponuja podjetje SRC, je sodoben sistem za upravljanje dokumentov in dokumentnih tokov, ki je uporabniku pri-jazen in enostaven za delo. Poslovne prednosti, ki so konkreten rezultat uvedbe Origamija v poslovanje pod-jetja ali organizacije, so šte-vilne in večplastne. Nekatere med njimi sodijo med tako imenovane trde dejavnike

Z optimizacijo do novih posloveDMS je ena izmed nujnih poslovnih rešitev, ki naredijo poslovanje učinkovitejše

Čeprav se komu morda še vedno zdi, da je upravljanje dokumentov v podjetju bolj kot ne sekundarnega pomena, izkušnje velikega števila uporabnikov sodobnih rešitev s področja upravljanja dokumentov dokazujejo, da to ne drži. Ta sistem lahko namreč učinkovito pomaga pri izboljšanju kakovosti poslovanja, njegovi optimi-zaciji, zniževanju stroškov, povečevanju prihodkov in krepitvi konkurenčne prednosti.

Po uvedbi elektronskega dokumentnega sistema so procesi preglednejši, krajši in nedvoumni.▶

oziroma merljive vplive, pri katerih je možno izračunati neposredne prihranke v času dela, znižanju stroškov, po-večanju učinkovitosti poslo-vanja ter vse to ovrednotiti s pomočjo izbranih kazalcev uspešnosti poslovanja. Mno-ge analize so dokazale, da se sredstva, vložena v dokumen-tni sistem, povrnejo v obdobju poldrugega do poltretjega le-ta, medtem ko se v petletnem obdobju ustvari prihranek, ki je lahko tudi do dvakrat večji od naložbe.

Obstajajo pa seveda še meh-ki dejavniki oziroma pred-nosti, ki jih podjetje ne more

neposredno meriti, vendar pa zagotovo pripomorejo h kon-centraciji in urejenosti sklo-pov informacij o poslovanju, k izboljšanju organizacijske sposobnosti podjetja, njegove-ga celotnega ugleda, zadovolj-stva zaposlenih in poslovnih partnerjev ter z vsem navede-nim k večanju konkurenčne prednosti.

Podjetja so s sistemi eDMS zadovoljna

Uporabniki po uvedbi eDMS poročajo, da so procesi preglednejši, krajši in nedvou-mni, kar se kaže tudi pri drugih aktivnostih, ki so povezane z

uporabo dokumentov. Poveča-la se je učinkovitost, izboljšala operativnost, informacije so pravočasne in na voljo pravim uporabnikom. »Ne le, da se je povečalo zadovoljstvo zapo-slenih, tudi odločitve vodstva so kakovostnejše, saj temeljijo na natančnih podatkih. Vse to je pomembno pri ocenjevanju priložnosti, pripravi in prido-bivanju novih poslov. Sistemi eDMS odpravijo marsikatero ozko grlo in močno pripomo-rejo k temu, da se postopki izvajajo v realnem času,« raz-laga Andrej Matjašič, produk-tni vodja za področje DMS iz podjetja SRC.



ZZI - vodilni ponudnik e-storitev v regiji

ZZI d.o.o., Pot k sejmiš u 33, 1231 Ljubljana- rnu et +386 (1) 530 33 00 f +386 (1) 530 33 40 e [email protected] w www.zzi.si

ZZI v svojem omrežju ZZInet povezuje ve kot 800 podjetij v Sloveniji in tujini, ki letno med seboj izmenjajo ve milijonov poslovnih dokumentov.

Najkrajša pot v svet e-poslovanja.

Ohrani papir v naravni obliki.

Zakaj je upravljanje po-slovnih procesov, ki je danes vredno dve milijardi dolarjev, do leta 2012 pa se bo njegova vrednost podvojila, tako pomembno?S pomočjo BPM organizacije spremljajo svoje poslovanje in poskušajo odkriti načine za njego-vo izboljšanje. V današnjem hitro razvijajočem se in konkurenčnem svetu je pomembno, da organiza-cije težijo k čim bolje in čim hitre-je opravljenemu delu. Nenehno iščejo načine za čim večjo učin-kovitost zaposlenih in pridobitev konkurenčne prednosti. Mnoge organizacije se že zavedajo, da za

dosego teh ciljev lahko kot orodje uporabijo BPM.

Kako BPM organizaciji za-gotavlja prednost?Organizacija mora predhodno op-timizirati in spremljati poslovne procese. Po optimizaciji lahko uporabimo BPM kot program-sko opremo za avtomatizacijo poslovnih procesov. S tem delo postane hitrejše, pri njem pa se zgodi manj napak. BPM kot pro-gramska oprema omogoča stalen nadzor nad procesi in s tem do-voljuje organizacijam redno pre-verjanje njihove učinkovitosti. Z rednim preverjanjem učinkovito-sti organizacija hitreje ukrepa ob morebitni ugotovitvi, da procesi niso več optimalni.

Kako lahko BPM pomaga organizacijam pri izboljševa-nju procesov?BPM kot metodologija je osredoto-čena na nenehno spremljanje po-slovnih procesov v organizaciji in k iskanju kritičnih točk, kar je pot do izboljšav. Izboljševanje poslovnih procesov je namenjeno zniževanju stroškov, zagotavljanju usklajeno-sti s predpisi, izboljšavi notranjih in zunanjih storitev ter procesov in odkrivanju neizkoriščenih po-tencialov v organizaciji.

Se strinjate s trditvijo, da je BPM proces optimizacije procesov? Povsem se strinjam. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je glavno

poslanstvo BPM kot programske opreme osredotočenost na kako-vost in izboljšavo poslovnih proce-sov. Ta način razmišljanja se mora zakoreniniti v kulturi organizacije. Zaposleni se morajo zavedati po-membnosti stalnega iskanja nači-nov za izboljševanje procesov. Do izboljšave procesov lahko pridemo postopoma z majhnimi koraki, v nekaterih primerih pa tudi z radi-kalnimi spremembami.

Ali trenutne finančne raz-mere v svetu vplivajo na BPM v smislu spreminjanja prio-ritet in morda tudi tehnologije? Vplivajo. Lahko rečem, da se je za-radi trenutne finančne situacije zanimanje za orodja BPM poveča-lo. Vemo, da se veliko organizacij spopada z odpuščanjem delavcev, hkrati pa tudi s spremembami po-treb v poslovanju in proizvodnji. Zaradi tega so začele iskati različne odgovore na trenutne spremem-be v poslovanju. Temeljni namen BPM je izboljšava procesov, zato je logična odločitev, da poiščejo prave ljudi in podjetja, ki lahko zagotovijo kontinuirano rast orga-nizacije tudi v trenutnem finanč-nem položaju.

Kakšna gibanja na področ-ju BPM pričakujete v prihodnje?Trenutna finančna situacija in glo-balizacija silita organizacije k večji učinkovitosti z uporabo BPM kot metode in orodja za doseganje tega

cilja. BPM kot programsko orod-je bo prilagojeno za odzivanje na spremembe v skoraj realnem času. Utrl si bo pot tudi na trg storitev. Prepričani smo, da se bo integra-cija razširila iz podjetja navzven, predvsem zaradi zagotavljanja globalnih procesov in medpod-jetniških aktivnosti.

Kaj lahko priporočite slo-venskim organizacijam glede BPM in kakšno vlogo ima pri tem podjetje 360ECM?BPM je za večino organizacij no-vo področje. Izkušnje in znanje zaposlenih v podjetju 360ECM s področja BPM lahko pomagajo pri izboljšavi procesov v sloven-skih organizacijah. Ne poznam veliko IT-podjetij v Evropi, ki si tako prizadevajo svojim strankam ponuditi storitve, ki so skladne z najnovejšimi svetovnimi stan-dardi in pristopi, tako pri vodenju projektov, svetovanju kot tudi pri razvoju poslovnih rešitev, kot to dela podjetje 360ECM. Ne samo, da se redno izobražujejo in certi-ficirajo pri nas (AIIM), temveč pri svojem delu uporabljajo tudi me-todologije za pravilne pristope k uvedbi informacijskih sistemov. V mislih imam MIKE2, ki ga podpira tudi mednarodno združenje AIIM. Podjetje, kot je 360ECM, lahko slovenskim organizacijam pomaga optimizirati poslovne procese ter s tem povečati njihovo učinkovitost in konkurenčno prednost, kar je v trenutnih svetovnih finančnih razmerah izrednega pomena.

Recesija je povečala zanimanje za BPM

[ INTERVJU ] Alex Visser o pomenu upravljanja poslovnih procesov

Vloga upravljanja poslovnih procesov (Business process management, BPM) kot orodja za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti organizacij v zadnjem času nenehno raste, in sicer predvsem zaradi inovacij, prilagajanj in integracije z drugimi tehnologijami. BPM je za organizacije ključnega pomena, saj jim omogoči uresničevanje njihovih temeljnih ciljev in strategij ter pomaga pri izpolnjeva-nju zahtev in pričakovanj njihovih strank. O tem smo se pogovarjali z Alexom Visserjem, direktorjem, odgovornim za sisteme BPM pri mednarodnem neodvisnem združenju AIIM za območje Evrope.

Tako pravi Alex Visser, direktor, od-govoren za sisteme BPM pri mednaro-dnem neodvisnem združenju AIIM za območje Evrope.

▶

Za organizacije je logična odločitev, da iščejo ljudi in podjetja, ki jim lahko pomagajo v teh turbulentnih časih.



Glede na raziskavo, ki jo je izvedlo ameriško svetovalno podjetje THINKstrategies, se kar 31,1 odstotka IT-projek-tov za vedno ustavi. Od tistih, ki jih pripeljejo do konca, pa se jih več kot polovica (52,7 odstotka) konča prepozno. Časovno in vrednostno se rok/limit prekorači tudi za 100 odstotkov.

Kaj torej storiti, da se to ne bi zgodilo? Vsekakor naj se projekt uvedbe informacijskega sistema, kamor se uvrščajo tudi dokumen-tni sistemi, ne začne neposredno z raziskavo trga in izbiro ponudnika. Predvsem pa svetujemo, da si, pre-den karkoli storite, postavite nekaj temeljnih vprašanj.

Kaj pravzaprav želite doseči?

Zelo dobro morate vedeti, ka-tera področja želite pokriti in v kakšni meri. Za kaj takega morate zelo dobro poznati stanje vaših poslovnih procesov in področij, in to tako s poslovnega kot teh-nološkega vidika. Le tako boste namreč lahko določili ustrezen obseg informatizacije in pravil-no zaporedje prioritet. Nič ne pomaga, če ustrezno informa-cijsko pokrijete in optimizirate več poslovnih procesov hkrati, spregledali pa ste enega, na prvi pogled nepomembnega, ki je ne-posredno povezan s preostalimi in je zdaj ozko grlo. Spomnite se večkrat preverjene modrosti: ve-

riga je močna, kot je močan njen najšibkejši člen!

Pravilna opredelitev in ovre-dnotenje zastavljenih ciljev, in to v pravem obsegu, je eden od ključnih dejavnikov za uspeh uvedbe infor-macijskega sistema.

Kako to doseči? Ključnega pomena je pravilna

izbira ustrezne metodologije izved-be projekta z ustreznimi udeležen-ci. To vam bo zagotovilo optimalen življenjski cikel celotnega projekta uvedbe informacijskega sistema z vsemi nujno potrebnimi koraki in seveda njihovim pravilnim za-poredjem. S tem dobite predvsem ustrezne vire in komunikacijske kanale v vsakem koraku projek-ta, kar izredno poveča možnosti za uspeh. Zelo pomembno je, da projekt res zajema vse faze, ki so potrebne za uspešen zaključek uvedbe informacijskega sistema – vključno s poslovnimi in tehno-loškimi ocenami in predhodno začrtano strategijo.

Ali imate ustrezno izobražen in kvalificiran kader?

Vprašajte se, ali imate v podjetju ustrezno izobražen in informiran kader, ki se bo uspešno lotil tako zahtevne naloge, kot je uvedba informacijskega sistema.

Ustrezno izobražen kader vam bo pri izbiri in implementaciji in-formacijskega sistema namreč pri-hranil veliko stroškov. Predvsem se skrajša čas, potreben za izbiro in implementacijo ter določitev

potreb, ter znižajo s tem povezani stroški. S pravilno izbiro informa-cijskega sistema, naborom pravil in pravim načinom vodenja projekta boste prihranili stroške za dodatne funkcionalnosti, ki so posledica napačnih odločitev, ter zmanjšali porabo lastnih virov.

Informacijska tehnologija se namreč razvija zelo hitro. Če niste v koraku s časom na področju in-formacijskih tehnologij, to pomeni nazadovanje.

MIKE 2.0 – metodologija za pravilen pristop

V podjetju 360ECM že od vsega začetka predstavljamo in zagota-vljamo pravilen pristop k uvedbi informacijskega sistema. V ta na-men uporabljamo odprto metodo-logijo MIKE 2.0. In kaj pravzaprav je MIKE2.0? MIKE2.0 (Method for an Integrated Knowledge En-vironment) je odprta metodologi-ja za upravljanje informacij (EIM – Enterprise Information Mana-gement), ki zagotavlja ogrodje za informacijski razvoj (Information Development).

In ker EIM ni nič drugega kot ECM (Enterprise Content Mana-gement) + BI (Business Intelligen-ce), lahko metodologijo MIKE2.0 uporabljamo tudi kot učinkovit pristop k uvedbi dokumentnega sistema (DMS je del ECM).

Metodologija MIKE2.0 se izva-ja v sklopu petih temeljnih faz:1. poslovna ocena in opredelitev

načrta strategije (Business Blue-print 1),

2. ocena tehnologije in načrt izbire (Business Blueprint 2),

3. načrt (roadmap) projekta upra-vljanja informacij in začetne aktivnosti,

4. postopno nadgrajevanje načrta,

5. osnovni razvoj, testiranje, uva-janje in izboljšave.

AIIM – mednarodno združenje za znanje

Seveda pravilen pristop k uvedbi informacijskega sistema brez ustreznega znanja ne poma-ga dosti. V podjetju 360ECM že skoraj od vsega začetka sodeluje-mo z mednarodnim združenjem

AIIM. AIIM (Association for In-formation and Image Manage-ment) je mednarodna neodvisna organizacija, znana kot medna-rodna avtoriteta pri upravljanju vsebin (ECM – Enterprise Con-tent Management).

Znanje AIIM zajema strategi-je, storitve in tehnologije, ki orga-nizacijam omogočajo zajem, vode-nje, shranjevanje in razpošiljanje informacij kot podporo poslovnim procesom. Udeleženci seminarjev pridobijo ustrezna znanja s po-dročja vpeljave sistemov upra-vljanja vsebin (ECM) in doku-mentnih sistemov (DMS), po opravljenem izpitu pa tudi med-

Pravilni pristopi za uspešen projektKljučna je pravilna izbira ustrezne metodologije izvedbe projekta

Faze informacijskega razvoja po metodologiji MIKE2.0 (Vir: MIKE2.0)

narodno priznan certifikat s tega področja.

Zaposleni v podjetju 360ECM smo ustrezno certificirani na tem področju. Hkrati smo AIIM-jev po-oblaščeni izobraževalni center za jugovzhodno regijo.

Zoran Čadežsvetovalec

www.360ECM.si

Gama System eDocs, ki ga je že akreditiral Arhiv Republike Slovenije, sodi med napredne sisteme za upravljanje vsebin (ECM –Enteprise Content Ma-nagement), kamor vključujemo skenirane dokumente, origi-nalne elektronske dokumente zunanjega in notranjega izvora, obrazce, predloge in nestruktu-rirane vsebine.

Februarja letos, tik pred od-hodom na največji svetovni ra-čunalniški sejem CeBIT, kjer je bilo podjetje Gama System eden najpomembnejših razstavljav-cev na področju dokumentnih sistemov v Evropi, smo se z mag. Markom Šoboto, direktorjem podjetja Gama System, pogo-varjali o njihovih načrtih. Kljub gospodarskemu ohlajanju, ki je imelo negativen vpliv tudi na razvijalce programske opreme, so pri Gama System stavili na

razvoj in svojim že tako vrhun-skim izdelkom dodali piko na i. »Do CeBIT-a smo dali prednost razvoju funkcionalnosti doku-mentnega sistema in dosegli, da lahko s konfiguracijo sistema zadovoljimo specifične potrebe zahtevnih naročnikov, ter doka-zali, da znamo in zmoremo ure-

diti tok dokumentov v sleherni organizaciji,« razlaga Šobota.

Optimizacija uporabniških vmesnikov

Pri Gama System so pri-sluhnili pripombam in željam uporabnikov, jih ves čas skrbno evidentirali, v zadnjih mesecih

pa poskrbeli za temeljito pre-novo in optimizacijo uporab-niških vmesnikov, s čimer so dosegli, da je uporaba njihovih programskih rešitev za uporab-nike, ki se z njimi srečajo prvič, še bolj intuitivna in preprosta, predvsem pa hitrejša. Samo po-dobo uporabniških vmesnikov

Pri Gama System uresničujejo obljubeV zadnjih mesecih so poskrbeli za temeljito prenovo in optimizacijo uporabniških vmesnikov v svoji rešitvi eDocs Podjetje Gama System ima na področju dokumentnih rešitev bogate izkušnje, saj svojo rešitev eDocs razvijajo in dopolnjujejo že polnih 15 let oziroma tri generacije. Sistem danes omogoča pregleden dostop in obvladovanje elek-tronskih dokumentov ter njihovih izdaj prek namizja in spleta, kar s pridom uporabljajo številna domača in tuja podjetja.

»Z optimizacijo vmesnikov naših rešitev smo opravili veliko delo, saj je danes mo-goče najpogostejša opravila z dokumenti v naših programih opraviti le s klikom ali dvema,« razlaga Marko Šobota, direktor podjetja Gama System.

▶so prilagodili sodobnim opera-cijskim sistemom in njihovim funkcionalnostim.

»Prav zanimivo je opazovati, kako premikanje posameznih gumbov in gradnikov vpliva na uporabniško izkušnjo. Z optimizacijo vmesnikov naših rešitev smo opravili veliko de-lo, saj je danes mogoče najpo-gosteje opravljana opravila z dokumenti v naših programih opraviti le s klikom ali dvema,« pravi Šobota.

Združljivi z Windows 7 Gama System eDocs je kot

prvi domači dokumentni sis-tem tudi uspešno certificiran za delovanje z operacijskim sistemom Windows 7. Certifi-kat zagotavlja, da izdelek izpol-njuje specifične zahteve glede združljivosti in zanesljivosti delovanja pri izvajanju na ope-racijskem sistemu Windows 7. Tako je podjetje dobilo možnost, da rešitev označuje z logotipom »Compatible with Windows 7«, kar naročnikom daje jamstvo, da rešitev zadovoljuje visoke zah-teve certifikacijskega programa podjetja Microsoft in seveda sa-mega postopka certificiranja.

»Za naše naročnike je izje-mno pomembno, da kot ponu-dnik programske opreme sle-dimo razvoju Microsoftovih tehnologij in zagotavljamo, da naše rešitve brezhibno delujejo

tudi na novih platformah. Priča-kujemo, da bo zaradi povečane hitrosti in zanesljivosti delo-vanja Windows 7 pridobil velik tržni naboj, kar bo pripomoglo k boljši uporabniški izkušnji sistema Gama System eDocs,« napoveduje Šobota.

Naslednji korak Kot pravi Šobota, se delo

pri razvoju aplikacij nikoli ne konča. »Septembra smo obiskali največji svetovni sejem za do-kumentno problematiko DMS v Kölnu in si temeljito pogleda-li ponudbo največjih svetovnih igralcev na tem področju. In nismo našli rešitve, za katero bi zamenjali naše eDocs! Po celostnosti in funkcionalnosti pa sploh ni primerljive rešitve. Zato bomo nadaljevali razvojno delo pri uporabniški izkušnji, saj vidimo na tem področju še naj-večje rezerve, ki bodo pomagale pospešiti trženje rešitev. Zmo-gljivost in funkcionalnost sta že dva močna razloga, da naročniki izberejo Gama System eDocs za svoj dokumentni sistem, ali ce-lo, da zamenjajo stare poceni in enostavne rešitve, ker so med-tem že »počepnile«. V načrtu imamo še nekaj odličnih zamisli, ki bodo še izboljšale uporabni-ško izkušnjo, vse pa želimo po-kazati na sejmu CeBIT 2010,« je razvojno usmerjenost svojega podjetja predstavil Šobota.



Na Pošti Slovenije posebej poudarjajo vzpostavitev elek-tronskega poslovanja znotraj podjetja, med organizacijski-mi enotami ter med pošto in drugimi pravnimi in fizičnimi strankami. Zato so se odločili za izvedbo projekta informa-tizacije glavne pisarne, za kar je bil leta 2007 pripravljen in pri poslovodstvu tudi potrjen zagonski elaborat kot projekt prve prioritete.

Obvladovanja dokumentarnih tokov

Projekt informatizacije glav-ne pisarne in uvedbe elektron-

skega arhiva (INFOG) vpeljuje elektronsko poslovanje znotraj poslovnega sistema Pošte Slo-venije, s katerim se dejansko vzpostavi dokumentni sistem za evidentiranje, zajem, upra-vljanje in hrambo dokumentov v elektronski obliki in elektronsko upravljanje papirnih dokumen-tov (electronic Document Ma-nagement System – eDMS). S tem želi pošta doseči predvsem hitrejše izvajanje aktivnosti, nižje stroške poslovanja, visoko kakovost opravljenih aktivnosti, učinkovito upravljanje, sledenje in varovanje dokumentov, za-nesljivo hrambo dokumentov in vzpostavitev fleksibilnega elektronskega dokumentnega sistema.

Poleg izboljšanja pisarni-škega poslovanja in obvlado-vanja dokumentarnih tokov si želijo postaviti še standarde in pravila za vse postopke in do-kumente; ti so pravzaprav prvi pogoj za vzpostavitev eDMS,

pohitritev procesov in skraj-šanje časa iskanja dokumentov z več ur na nekaj sekund ter ne nazadnje pripravo, sprejem in potrditev notranjih pravil pri Arhivu RS.

Celosten in avtentičen zajem

Projekt INFOG je opredelil načrtovanje in vzpostavitev prve faze elektronskega dokumen-tnega sistema na upravi Pošte Slovenije, druga faza predvideva vpeljavo na vse poštne enote. Pri vzpostavitvi eDMS na upravi po-šte je bil poudarek na celostnem in avtentičnem zajemu tako zunanje vhodne papirne pošte strank in poslovnih enot (PE) na različnih lokacijah po Sloveni-ji kot tudi elektronske vhodne pošte strank in e-pošte, prejete prek naslova [email protected], ter tudi na upravljanju, sledenju in nadzoru dokumentnega gradiva skozi dokumentni tok za različ-ne tipe dokumentov.

Zajem zunanje vhodne po-šte, izvirnega dokumentarnega gradiva v papirni obliki in pre-tvorba v digitalno obliko, tako kot tudi zajem elektronske po-šte se izvaja v prostoru glavne pisarne, ki je posebej varovano območje. Dokumentno gradi-vo je kratkoročno v hrambi v aplikaciji eDocs, dokler ne dobi status »Odobreno«, kar pomeni, da je dokument potrdila odgo-vorna oseba in se avtomatično pošlje v dolgoročno hrambo v e-arhiv skladno s klasifikacijskim znakom in rokom hrambe.

Nadzor skozi celoten življenjski ciklus

Za vzpostavitev eDMS so bili izpolnjeni vsi pogoji: zagonski elaborat projekta (prednosti, vsebina, cilji, taktika, načrt iz-vajanja, ekonomska upraviče-nost …), podpora poslovodstva, infrastruktura IKT, uporaba storitev POŠTA®CA, uporaba akreditirane lastne storitve E-

Arhiv Pošte Slovenije ter javni razpis za programsko in strojno opremo.

V projektu INFOG so izde-lali analizo ekonomike projek-ta, kjer so opredelili stroške izvedbe projekta, predvide-ne neposredne in posredne učinke v obdobju uporabe in ekonomsko upravičenost pro-jekta. Tako se je pokazala hitra povrnitev stroškov projekta in znižanje stroškov poslovanja. Vzpostavljeni eDMS omogoča integracijo vseh dokumentov ne glede na vrsto, obliko, for-mat in medij nosilca dokumen-tarnega oziroma arhivskega gradiva. To pomeni nadzor na enem mestu nad dokumenti, ki so izvorno nastali na papir-ju in tudi v elektronski obliki, nad elektronsko pošto, sistemi ERP, okoljem Office, video- in avdiozapisi ter nad dokumenti z drugimi vsebinami, kot so te-ksti, tabele, grafike in slike, ter sestavljeni dokumenti z različ-

S projektom INFOG do elektronskega poslovanjaVzpostavitev eDMS na Pošti Slovenije prinaša racionalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov Strateška usmeritev Pošte Slovenije opredeljuje uvajanje kriterija odličnosti. To pomeni z racionalizacijo, avtomatizacijo in informa-tizacijo poslovnih procesov izboljšati produktivnost zaposlenih in znižati stroške poslovanja.

Glavna pisarna – vhodna in izhodna pošta▶Življenjski cikel dokumenta▶Celosten, avtentičen in verodostojen zajem▶

PRIMER IZ PRAKSE

nimi vsebinami. Dokumenti se nadzorujejo skozi njihov celo-tni življenjski ciklus od zajema do arhiviranja.

Po vzpostavitvi še večji pozitivni učinki

eDMS omogoča večkratno uporabo informacij, nadzor dokumentov med poslov-nim procesom in skrajšanje časa, ki je potreben za izva-janje življenjskega cikla do-kumenta. Z uvedbo eDMS so nekateri procesi upravljanja dokumentov avtomatizirani in racionalizirani, uporab-niki, ki jih je v prvi fazi 250, pa lahko iz svojega delovnega okolja takoj dostopajo do vseh dokumentov, za katere imajo dodeljene pravice. S pomočjo spletne aplikacije je dostop do dokumentarnega gradiva v elektronskem dokumentnem sistemu možen od koderkoli po svetu, seveda za tiste, ki so za to pooblaščeni.

FI_205_40_OP.indd 2FI_205_40_OP.indd 2 10/21/09 3:39:55 PM10/21/09 3:39:55 PM

oglasna letos prvi večji koraki na področju ... · 26 oglasna priloga finance, četrtek, 22....

Documents