SončnikO b v e s t i l a Z v e z e d r u š t e v z a c e r e b r a l n o p a r a l i z o S l o v e n i j e

k2011

k Pa ga imamo! Center Sonček Šiška namreč…

m Prostovoljstvo, skrb za druge

q »Ena šola za vse – realnost ali utopija?«

Poštnina plačana pri pošti 1113 Ljubljana

Izdaja: Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije,Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75,e-pošta: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org, davčna št.: 13876970Urednica: Katja TootillIzid: januar 2011 – 9.000 izvodovNa naslovnici: Andreja Golob

Sončnikk2011

Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prene-hamo uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »Sončnik«, letnegaporočila ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne po-datke, ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimovam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi.Kontakt: Zveza Sonček, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana,na elektronski naslov: pr@soncek.org ali po telefonu 01 534 06 67.Hvala za razumevanje!

k Uvodnik: Pa ga imamo! Center Sonček Šiška namreč… ... 3

l Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4

m Pogovarjamo se: Prostovoljstvo, skrb za druge ... 10

n To smo mi: Sončkova proizvodnja ... 12

o Kako poslujemo: Najbolj prodajani izdelki v letu 2010 ... 16

p Dobri zgledi vlečejo: Požarna vaja ... 17

q Po navdih: »Ena šola za vse – realnost ali utopija?« ... 18

r Svetujemo: Skrbništvo odrasle osebe z invalidnostjo ... 21

s Zgodilo se bo: Napovednik dogodkov ... 22

kt Bingo! Nagradna igra ... 23

kazalo2

k

… pestro dogajanje vsak dan vtednu, telefonski klici, pisanje e-mailov, razpisov, prošenj, izde-lava urnikov, usklajevanje, ses-tanki, pripravljanje, pospravlja-

nje in še marsikaj drugega, se je uvrstilo namoj dnevni urnik. Kar naenkrat sem se znašlav novih sferah pred novim življenjskim izzi-vom, kateri prinaša nove razsežnosti in novo-sti vsak dan.Ni skrivnost, da to delo rada opravljam in mije v veselje, vendar ni bilo lahko začeti orati šenezorane ledine, ker včasih mojemu “traktor-ju” zmanjka bencina! Saj veste, da je potrebnoza vsak novi zadani projekt obilo novih idejin novega zagona. Prvi opazni rezultati terjajoveliko vloženega časa in energije.Občasno se pri tem še vedno počutim tudikot malo osamljena čebelja matica, ki bodrivso čebeljo družino delavcev in delavk, da jipomagajo pri nastajanju novega “čebeljegapanja”, vendar verjamem, da pride dan, konas bo več delalo na tem našem skupnem do-mu in bomo lažje ta čebelnjak spravili v red,ga predstavili svetu, potem pa z leti nabiralimed, ga shranili v lončke, in rekli: »Glej, biloje zelo dobro, nismo zaman tekli in nismo sezaman borili!«V centru Sonček Šiška se poleg rednega delavarstveno delovnega centra (VDC-ja) čez te-den dogajajo še: razstave, koncerti, potopisnapredavanja, plesne vaje, joga, srečanja za

ostarele, za mamice na porodniškem dopu-stu, otroke, izobraževanja za zaposlene, zuna-nje sodelavce, prostovoljce. Ob sobotah paimamo tako imenovane sobotne dogodke(matineje za otroke, različne delavnice zaotroke in odrasle, Sončkovo tržnico), pa še kajbi se našlo. Več o dogodkih si lahko vsakteden preberete na Sončkovi spletni straniwww.soncek.org.Če bi želeli prejemati obvestila o dogajanju vcentru Šiška, nam to lahko sporočite na cen-tersiska@soncek.org in dodali vas bomo nanašo e-mailing listo.V prihodnosti si želimo, da bi naš center za-živel kot center, ki bi bil integriran in med-generacijski. Dogradili bi radi spodnje kletneprostore pod dvorano, kajti tako bomo imeliše veliko več možnosti za druženja in izva-janja različnih aktivnosti, tudi športnih, za vseuporabnike ne glede na starost ali invalid-nost. Pred tem pa bo potrebno vzpostaviti šepovezavo med kletjo in dvorano, tako da po-trebujemo sredstva za dvigalo.Veseli bomo, če se nam pridružite in z namisodelujete kot prostovoljci in sodelavci priposredovanju rabljenih predmetov, pri orga-nizaciji in izvedbi tedenskih tečajev ter dru-gih kulturnih dogodkov.Vabljeni k aktivni udeležbi, veseli bomo vsa-kega vašega obiska, predlogov, pripomb prigradnji našega “čebelnjaka”!

Maja Bobnarvodja dejavnosti Centra Sonček Šiška

UvodnikPa ga imamo!Center Sonček Šiška namreč…

3

4

Zgodilose je ...

k Posvet Zveza Sonček in prihodnost

Zveza Sonček je 25. septembra v Centru Son-ček Šiška pripravila posvet o prihodnostiZveze Sonček, ki so se ga udeležili članiIzvršnega odbora, predsedniki društev tervodstveni in strokovni delavci Zveze. Posvetje bil organiziran kot podlaga za pripravonovega Strateškega načrta Zveze Sonček zaobdobje 2011 – 2015, ki ga bodo obravnavaliorgani Zveze Sonček.

l Šola za dobre odnose

Od 18. do 21. oktobra je potekal še zadnji, 6.izobraževalni teden v Elerjih, v okviru pro-grama APPČ (Aktivno preživljanje prostegačasa) za odrasle z invalidnostjo na temo »Šo-la za dobre odnose«, z Manico Voglsam, klin-ično psihologinjo, ki se ga je udeležilo 12uporabnikov in 8 sodelavcev.

m Mirovniški festival

V Slovenj Gradcu se je od 18. do 22. okrobraodvil sedaj že tradicionalni 12. Mirovniški fes-tival ob dnevu Združenih narodov.

Letos je potekal pod vodilno mislijo »Kdo si?Kultura dialoga – dialog kultur«. Festival ježelel opozoriti na premagovanje predsodkov,ki stoletja razdeljujejo ljudstva, narode, civili-zacije. Festivala se je udeležil Center SončekIvančica in se na njem tudi predstavil.

n Zaposleni v podjetju UPS pomagaliSončku

V mesecu oktobru, mesecu prostovoljstva, sozaposleni v podjetju UPS pomagali Sončku

urediti okolico Rekreacijskega Centra SončekElerji. Okopavali so sadno drevje, čistili nasa-de sivke in barvali poligone za vozičke. Polegdela zaposlenih je Goran Traven, direktorUPS ADRIA (S) Ekspres kranjski enotiSončka 3. novembra predal ček v višini 5.000ameriških dolarjev. S tem zneskom bodo vCentru Sonček Kranj kupili invalidske pripo-močke: sobno dvigalo, negovalno posteljo...

o Evalvacija obnovitvene rehabilitacije

15. oktobra so v Vrtičah pri Mariboru vodjeposameznih skupin ter drugi sodelavci eval-virali izvedbo obnovitvene rehabilitacije vletu 2010.

p Otvoritev razstave likovnih del

19. oktobra je bila otvoritev razstave likovnihdel uporabnikov VDC Tončke Hočevar vCentru Sonček v Šiški.

q Jesenske počitnice za otroke

Od 25. do 29. oktobra so bile organizirane šeene Počitnice za otroke v Centru Sonček v

lPoročila o preteklih dogodkih

5

Elerjih, v sodelovanju z Društvom športnihsodelavcev in svetovalcev Slovenije.

r Reševanju zdravstvenih težav odraslihoseb s cerebralno paralizo

26. oktobra je Zveza Sonček izvedla internoizobraževanje za zaposlene v VDC-jih in sta-novanjskih skupinah Zveze Sonček o reše-vanju zdravstvenih težav odraslih oseb s cere-bralno paralizo. Predavanje in konkretneizkušnje iz svojega operativnega dela v CIR-IUS Kamnik je posredovala Irena Keršič, dipl.med. sestra.

s »Ena šola za vse – realnost aliutopija?«

4. in 5. novembra je v Ljubljani potekal 3. fo-rum EASPD (Evropski izvajalci socialnihstoritev), v organizaciji EASPD, SOUS, CU-DV Draga in Zveze Sonček. Tokratni forumje bil tematsko posvečen inkluzivnemu izo-braževanju – vključevanju otrok s posebnimipotrebami: Na forumu so svoje izkušnje pred-stavili predstavniki iz Evrope (Phil Maden izVelike Britanije, Kristoff Dhont iz Belgije, Vin-cent Borg z Malte), predstavniki Pedagoškefakultete in Ministrstva za šolstvo (AlenkaKovšca) ter predstavniki posameznih os-

novnih šol in organizacij iz Slovenije (ZvezaSonček in CUDV Draga, Ig)

kt Strokovni sveta in Kolegijpredsednikov društev

10. novembra je potekala skupna seja Stro-kovnega sveta in Kolegija predsednikov dru-štev za cerebralno paralizo. Razprava je teklao novem Strateškem načrtu Zveze Sonček zaobdobje 2010 – 2015. Predsedniki društev inčlani strokovnega sveta so se na kratko sez-nanili tudi s predvidenimi spremembami za-konodaje na področju socialnega varstva.

V januarju pa bosta oba organa podrobnoobravnavala spremembe na tem področju,predvsem nov Zakon o usmerjanju otrok sposebnimi potrebami.

kk Izvršni odbor Zveze Sonček

11. novembra je Izvršni odbor Zveze Sončekocenil finančno poslovanje zveze v devetihmesecih, naročil idejno zasnovo za CenterSonček v Vrtičah, razpravljal o kadrovskih idr.aktualnih zadevah iz tekočega poslovanja or-ganizacije.

kl Dobrodelni koncert skupine D Brinclbend

11. novembra je potekal dobrodelni koncert znaslovom »SKUPAJ ZMOREMO VEČ« zadograditev Centra Sonček Šiška. Prisluhnilismo irski glasbi izpod spretnih prstov inglasilk skupine »D BRINCL BEND«..

km RODIN II. v Gorici

Sončkova gledališka skupina, pod vodstvomBarbare Novakovič, je tudi letos 17. novembrasodelovala na Festivalu Altre Espressivita spredstavo RODIN II v Gorici.

kn "Ljudje odprtih rok"

17. novembra je Vali Tretnjak Glavič v okviruprireditve revije Naša žena “Ljudje odprtihrok” v Narodni galeriji v Ljubljani, na predlogZveze Sonček, od ministra Ivana Svetlika pre-jela zahvalno listino. V Zvezi Sonček je sode-lovala pri vseh njenih programih: od izobra-ževanja za starše, izobraževanja za učitelje inasistente v osnovnih šolah, v zdravstveno te-rapevtskih kolonijah, na delovno-terapevt-skih taborih, v programih obnovitvene reha-bilitacije,... Kljub temu, da je že v pokoju, še

vedno aktivno sodeluje v programih ZvezeSonček – kot članica Strokovnega sveta Zve-ze Sonček, kot supervizorka pri obravnavi po-sebej zahtevnih problemov pri delu z najtežjeprizadetimi uporabniki Varstveno delovnegacentra Sonček in stanovalci stanovanjskihskupin Zveze Sonček.

ko Otvoritev razstave likovnih del

Razstava Severine Trošt Šprogar je bila včetrtek 18. novembra v Centru Sonček v Šiški.Otvoritev razstave sta s svojimi pesmimi do-polnili Ana Rostohar in Melita Osojnik.

kp Prodajna razstava Sončkovih slik naBrniku

Od 19. novembra do konca leta 2010 je napotniškem terminalu letališča Brnik potekalaprodajna razstava ročno izdelanih slik iz svile,ki so jih ustvarili uporabniki iz Centra SončekKoper. Slike so različnih velikosti in motivov,večina pa prikazuje slovenska obmorska me-sta. Izkupiček od prodanih slik bo namenjenuporabnikov kot nagrada za njihovo delo. 3.,10. in 17. decembra pa je potekala tudi stojni-čna prodaja izdelkov Zveze Sonček.

6

kq Koncert Pihalnega orkestra Litostroj

Pihalni orkester Litostroj nam je novembra ssvojim ubranim igranjem, v dobri uri trajajo-čem koncertu v Centru Sonček Šiška, pričaralveliko predprazničnega vzdušja.

kr Adventni venčki

V okviru raznolikih sobotnih dejavnostih vCentru Sonček v Šiški je 29. novembra ZavodČuhapuha organiziral delavnico oblikovanjaadventnih venčkov.

ks Tudi živali so del našega življenja

V Centru Sonček v Murski Soboti so v sode-lovanju z Društvom za zaščito živali Pomurjaizvedli izobraževalno delavnico z naslovomTudi živali so del našega življenja. Na delav-nici so sodelovali uporabniki centra, zapo-sleni, praktikanti ter nekaj članov društva invsi smo se naučili nekaj koristnega za naševsakdanje sožitje z našimi hišnimi ljubljenčki.

lt Sprejem pri predsedniku VladeRepublike Slovenije in predsednikuDržavnega zbora RS

3. decembra sta se predsednik Zveze Sonček,Iztok Suhadolnik in podpredsednik TomislavŠpilak udeležila sprejema pri predsednikuvlade Republike Slovenije in predsedniku dr-žavnega zbora.

lk »Občina po meri invalidov«

3. decembra je potekala okrogla miza na te-mo problematike invalidnih oseb občineMurska Sobota in delovne skupine »Občinapo meri invalidov« v prostorih pokrajinske inštudijske knjižnice Murske Sobota, ki so gaudeležili tudi predstavniki Zveze Sonček.

ll Prednovoletno srečanje Pomurskegadruštva

9. decembra je bilo prednovoletno srečanjeSončka – Pomurskega društva za cerebralnoparalizo v Motelu Čarda.

lm Sončke bo grela nova toplotnapostaja

Energetika Ljubljana je novi Center Sončekv Šiški opremila s toplotno postajo in s temomogočila, da je center v jeseni lahko začeldelovati. Vrednost donacije, ki znaša 24.000evrov, je Energetika Ljubljana podarila name-sto novoletnih daril v okviru prireditve za po-slovne partnerje ob koncu leta. S tem je Ener-getika Ljubljana postala največja donatoricaZveze Sonček v letu 2010. Na prireditvi je na-stopila tudi Sončkova dramsko-pevska sku-pina.

ln Sprejem pri županu Občine Kungota

11. decembra so se večnamenski dvorani OŠv Zgornji Kungoti predstavniki Zveze Sončekudeležili novoletnega sprejema ob zaključkuleta 2010 pri županu občine Kungota.

7

lo Halcom pomagal Zvezi Sonček

26. decembra, so se predstavniki Zveze Son-ček udeležili prednovoletnega sprejema zaposlovne partnerje podjetja Halcom. Podjetjeje Zvezi Sonček na sprejemu podelilo dona-cijo za sofinanciranje udeležbe oseb s poseb-nimi potrebami iz republik bivše Jugoslavijev programu Počitnice za odrasle v višini 2000evrov.

lp Donacija Sončku Kranj obogatilaponudbo centra

Zveza Sonček je 21. decembra v Centru Son-ček Kranj od podjetja Elektro Gorenjska pre-jela bon v vrednosti 5.400 evrov za opremovečnamenskega prostora s konferenčnimimizami in stoli ter projektorjem. Večnamen-

ski prostor bo služil za izvajanje strokovnih indružabnih srečanj.

lq Prednovoletno srečanje

28. decembra je potekalo tradicionalno pred-novoletno srečanju članov organov ZvezeSonček, sodelavcev Zveze Sonček in uporab-nikov storitev Zveze Sonček. Srečanje je bilov torek 28. decembra od 15.00 dalje v CentruSonček Ljubljana Šiška na Trgu komandantaStaneta 5.

lr Terminski potek izobraževanja insvetovanja

• 20. 10. – Evalvacija programa obnovitvenarehabilitacija – zdravstveno terapevtskih ko-lonij

• 21. 10. – Šola za starše otrok s posebnimipotrebami v OŠ Gustava Šiliha v Mariboru

• 23. 10. – Uvodni seminar izobraževanja spre-mljevalcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih in šolah vLjubljani

• 26.–28. 10. – Šola za starše v koloniji DruštvaSonček za cerebralno paralizo Posavje naDebelem rtiču

• 25.–28. 10 – Šola za starše v koloniji Sončka– Društva za cerebralno paralizo Dolenjskein Bele krajine na Debelem rtiču

• 3. 11. – Zaključek supervizije za vzgojiteljicev Vrtcu Krško

• 6. 11. – Šola za starše Sončka, Gorenjskegadruštva za cerebralno paralizo v Zrečah

• 5.–6. 11. – Vikend šola za starše Ptujskegadruštva v Vrtičah

• 15. 11. – Supervizija za strokovne delavce OŠGustav Šilih v Mariboru

8

• 17. 11. – Delavnica za nove sodelavce in pros-tovoljce

• 17. 11. – Zaključek supervizije za učitelje OŠLivade Izola

• 27. 11. – Drugi seminar izobraževanja sprem-ljevalcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih in šolah v Lju-bljani

• 2. 12. – Šola za starše – predavanje o odgov-ornosti v OŠ Šmartno pri Litiji

ls Mesec december v Centru SončekŠiška

• 8., 15., 22. 12. od 19:30 do 21:00 – DarYOGA:cilj vadbe je doseči motivacijo za uresničitevnaših ciljev in povečanja vitalnosti in čilosti.Vadba mogoča tudi ob slabši gibljivosti!

• 9. 12. ob 20:00 – Potopisno predavanje o In-diji, predavatelj Daša Goričan

• 11. 12. od 10:00 do 13:00 – Sobotna otroškamatineja: Kužek in Sonček, Oder treh hero-jev KUD Pirniče, organizator Ljubljanskodruštvo za cerebralno paralizo

• 16. 12. ob 10:00 – Otvoritev razstave Sonč-kovih voščilnic, razstavlja: Sonček – Zvezadruštev za cerebralno paralizo

• 17. 12. od 20:00 do 21:00 – Dobrodelni kon-cert etno glasbe: duo Kušin (Bor Seušek inMatjaž Glavina)

• 18. 12. od 9:00 do 12:00 – Ustvarjalne delav-nice za otoke in starše, organizator: ZavodČuha Puha

• 20. 12. od 18:00 do 19:00 – Druženje in petjebožičnih pesmi, organizator: Peter Novak(evangeljska cerkev)

• 7., 14,. 21., 12. – Plesna vaje plesna šola »MI-XER«

• 19:00 – 20:30 – latinsko ameriški in standard-ni plesi

• 21:00 – 22:30 – argentinski tango

• 15, 8., 22, 12. od 9:00 do 11:00 – družabna sre-čanja za bolne, starejše, osamljene in vsedruge, ki cenijo družabnost

9

m

V jeseni so zaposleni v podjetju UPS poma-gali Sončku urediti okolico RekreacijskegaCentra Sonček Elerji. Kar 30 zaposlenih ježrtvovalo svojo soboto in se odpravilo naslovensko obalo v Center Sonček Elerji, kjerso urejali okolico centra. Poleg dela za-poslenih je Goran Traven, direktor UPSADRIA (S) Ekspres kranjski enoti Sončkapredal tudi ček za nakup sobnega dvigalain negovalne postelje.

Zakaj se je vaše podjetje v okviru mesecaprostovoljstva odločilo pomagati ZveziSonček? Ali je to del mednarodne politikepodjetja UPS?

Skozi zgodovino podjetja je bilo podjetje UPSvedno odgovorno do okolja, v katerem je pri-sotno. Le, če je naše okolje zdravo in prijaznodo ljudi, lahko naši zaposleni in naš poseldoseže svoj namen in izkoristi ves potencial.

Prostovoljno delo je del globalne UPS strate-gije in je prisotno v vseh UPS državah posveti, kar pomeni, da zaposleni po 220 drža-vah v mesecu oktobru zavihajo rokave innaredijo mnogo več kot je le dostavljanje pa-

ketov. Zaposleni so nagovorjeni, da se potru-dijo in sodelujejo po svojih najboljših močeh.

Kot del te iniciative je UPS izbral Zvezo Son-ček, ki je prisotna tudi v Kranju. Pomagalismo jim v Elerijih, kjer smo očistili nasadsivke, okopavali drevje, barvali poligone zavozičke, kjer preživljajo prosti čas varovanciSončka. UPS je Zvezi Sonček tudi podaril5.000 ameriških dolarjev.

Zakaj menite, da je udeležba v takih akci-jah dobra (koristna) za vaše zaposlene?Kakšni so bili povratni odzivi vaših zapo-slenih, ki so sodelovali v delovni akciji vElerjih?

Naši zaposleni zelo pozitivno sprejmejo pred-loge za prostovoljno delo, saj se zavedajo, dale-to vedno obogati obe strani. Prostovoljneakcije so koristne za zaposlene, saj se bolj po-vežejo, zbližajo in sprostijo, kot bi se v službe-nem okolju. Utrdi se pripradnost zaposlenih zistim ciljem – narediti nekaj dobrega, družbe-no koristnega. To prav gotovo pozitivno vpli-va na razpoloženje in odnose na delovnemmestu. Prostovoljtvo je gotovo pomemben

PogovarjamoseProstovoljstvo, skrb za druge

10

11

element, saj ne nagovarja le zaposlenih, tem-več tudi širšo okolico.

Ali je to vaša prva tovrstna akcija, ali ste jihv preteklosti imeli že več? Nam lahkopoveste kaj več o tem?

Lansko leto smo pomagali pri urejanju parkain vrtov pri bolnišnici Golnik; v letu 2010 jebilo delo v Elerjih naša druga akcija, ker smomeseca aprila kot ekipa UPS-a sodelovali tu-di v Akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.Gotovo bomo nadaljevali s prostovoljnimi ak-cijami tudi v prihodnje.

Osebno vedno želim pridobiti kar največ iztakega dne, tudi v smeri poglobitve odnosovz zaposlenimi.

Kaj vam kot direktorju podjetja pomenidružbena odgovornost in prostovoljstvo?

Osebno se strinjam s pogledom UPS-a gledevprašanja družbene odgovornosti. UPS jevedno izhajal iz prepričanja, da je močno intrdno lokalno okolje ključno za dolgoročenuspeh podjetja. Naši zaposleni živijo v mes-tih, krajih, državah, kjer delajo; naši voznikidnevno obiščejo številne soseske, kjer živijoin delajo. Z rastjo poslovanja preko internetasi še posebej prizadevamo sodelovati s posa-

mezniki in malimi podjetji, tako da smo pri-sotni v lokalnem okolju.

Za nas pojma družba in lokalno okolje nistaabstraktna koncepta. Mi vidimo ljudi iz na-šega okolja pri delu vsak dan, po celem svetu.

S katerimi besedami bi druge spodbudili ktakšnim dejanjem?

Pomagati in delati na projektih, ki pomagajolokalni družbi, kjer živite, je prava stvar in imatudi pravi smisel. Čas je pokazal, da so našinapori v prostovoljstvu prava odločitev, kersmo preko teh aktivnosti izboljšali učinkovi-tost, ponos zaposlenih, pripadnost strank inugled znamke UPS. To so ključni pokazateljiuspešnega in zdravega podjetja. Predlagamvodstvom ali drugim odločujočim v podjetjihnaj izberejo prostovoljne aktivnosti kot alter-nativo drugim oblikam povezovanja zaposle-nih. S prostovoljnih delom pridobita obe stra-ni ogromno.

12

Dajemo najboljše od sebe! Aktivno sodelu-jemo pri izgradnji in uveljavitvi blagovneznamke SONČEK. Vplivamo na osveščanješirše javnosti o nujnosti in potrebnosti živ-ljenja v bogastvu različnosti, da lahko lju-dje z drugačnimi zmožnostmi ob podporiživijo dejavno življenje, ki ga zmorejo.

V Zvezi Sonček v programu varstva, vodenjain zaposlovanja pod posebnimi pogoji izva-jamo aktivnosti, s katerimi skušamo zaposlitiosebe z invalidnostmi, pri čemer upoštevamonjihove zmožnosti, potrebe ter želje. V Sonč-

kovih delavnicah z lastnim znanjem razvija-mo izdelke in storitve ter usposabljamo upo-rabnike za aktivno sodelovanje v delovnemprocesu. Vključevanje v široko področje pro-cesa dela jim daje motivacijo, občutek korist-nosti in potrebnosti ter osmišlja parcialnodelo, ki ga vsak posameznik vlaga v procesza dosego skupnega cilja. Privzgojiti jim sku-šamo večjo delovno naravnanost. Skušamojih usposobiti, da bodo bolje spoznali samisebe, da bodo vedeli, kaj znajo in zmorejo, innenazadnje, kaj sploh želijo.

Delo je kar se da prilagojeno zmožnostimuporabnikov in v precejšnji meri temelji naročnem delu.

Z načrtovanimi aktivnostmi z uporabniki so-delujemo, ko jim dajemo podporo pri ohra-njanju in usvajanju nujno potrebnih življenj-skih veščin za kvalitetnejše vsakodnevno živ-ljenje. Lahko rečemo, da skozi aktivnosti iz-vajamo procese vseživljenjskega učenja. Ve-lik del tega poteka prav skozi procese proiz-

nTosmo miRazmišljanje o celostnem pristopuk delu

vodnje raznih izdelkov in opravljanja storitevznotraj prostorov Zveze Sonček.

Naš nosilni program v zaposlitveni aktivnostije še vedno proizvodnja voščilnic. Z lastnimznanjem sodelavcev uspevamo v vrhunskemoblikovanju široke palete ostalih izdelkov instoritev, s proizvodnjo le-teh ter njihovo pro-dajo. Lahko rečemo, da naši izdelki in storitvev največji meri pokrivajo področje darilnegaprograma. Poleg voščilnic so to izdelki iz gli-ne, lesa, svile, tkanin, pletenin in kombinacijale-teh. V tem letu smo pričeli s programomzbiranja, obnove in prodaje rabljenih pred-metov in programom proizvodnje turističnihspominkov. Za začetek z izdelki za popestri-tev ponudbe turističnih spominkov v Prek-murju.

Osnova proizvodnje je letni proizvodni načrt,kjer so zajeti vsi Sončkovi izdelki in je zbirnikproizvodnih načrtov vseh enot varstveno de-lovnih centrov. Oblikovan je na osnovi pre-teklih izkušenj proizvodnje in prodaje tersmernic za novo obdobjePri izdelavi proiz-vodnega načrta moramo nujno upoštevatizmožnosti udeležencev v procesu proizvod-nje in potrebna finančna sredstva za izplačilonagrad. Morebitne dodatne spremembeproizvodnega načrta so lahko posledica več-jega števila uporabnikov, tržnih potreb, našefleksibilnosti in dodatnega povpraševanja poopravljanju storitev.

Proizvodne aktivnosti potekajo v enajstihSončkovih centrih po Sloveniji. Proizvodniprogram je deloma specializiran po posamez-nih centrih, glede na to, kakšne praktične iz-kušnje v centrih že imajo, števila uporabni-

13

kov, tržnih potreb, in nenazadnje usposoblje-nosti sodelavcev. Rezultat proizvodne aktiv-nosti so izdelki in storitve, ki jih plasiramo natrg. V lanskem letu smo izdelali okoli 50.000kosov ročno izdelanih voščilnic, več kot 3.000raznih glinenih izdelkov, preko 5.000 figuric zmagnetom ter množico ostalih različnih iz-delkov iz lesa, tkanin, pletenin, gline, stekla,in kombinacije različnih materialov.

Za uspešno pokrivanje potreb na trgu in pla-siranje lastne produkcije je potrebna učinko-vita analiza trga. Izbrati moramo ciljno sku-pino uporabnikov naših izdelkov in storitev.Le če bomo pokrivali potrebo na trgu in ob-vladovali stroške bomo uspešni.

Stremeti moramo k odličnosti. Če hočemo bitiuspešni, moramo biti drugačni od drugih.

Sončkovi izdelki in storitve morajo odražatikvaliteto blagovne znamke. Ta ima svojo ceno.

In moja vizija?

Iz dosedanjih izkušenj na Sončku, strokovno-sti sodelavcev, okolja delovanja moramo do-biti najboljše. Znanje in izkušnje v organi-zaciji moramo tržiti. Okolje delovanja ni večomejeno zgolj na ozko regionalno ali nacio-nalno okolje, ampak je prihodnost razvoja vpovezovanju, v novih ponudbah. Znanje,izkušnje, sredstva, potrebe, moramo znati pre-poznati, najti in uporabiti v domačem okolju.

Biti moramo inovativni. Početi moramo to,kar drugi počnejo manj uspešno. Ko nam bodelo postalo rutina, začnimo delati nekaj dru-gega, ali pa stvari, ki jih počnemo, delajmodrugače. Naši produkti bodo morali vzpod-

14

15

UtrinkiMoje delo

»Trenutno delam šal za pro-dajo. Letos nam gre še posebejdobro na stojnični prodaji. Šalpride prav še posebej zdaj, koso temperature padle. V pri-hodnje bi rada več delala na

svili. Rada bi naredila tudi kakšen vzorec zaslikanje na svili. Do takrat pa se bom zadovo-ljila s šali.«

Ana Kopač

»Odlično, super… Trenutno de-lam šal, likam modele za voš-čilnice. To kar mi dajo za delatnaredim in sem čisto zadovo-ljna.«

Katarina Bulič

»Veseli me vse. Od naših izdel-kov so mi najbolj všeč šali. Le-tos delam že tretji šal. Rada pabi delala še torbe, kape, pulo-verje in brezrokavnike, kar ce-le komplete. Mislim, da bi vse

to znala narediti, le rokavic najbrž ne.«

Liljana Držanič

»Delam rad, ovijam laske za“rastamane”. Tukaj izdelamonajveč “rastamanov”. Lahko bidelali tudi kaj drugega. Še ved-no pa naredimo največ voščil-nic. Upam, da si bomo izmislili

še kakšne nove proizvode.«

Urban Mikuž

buditi še večjo motivacijo kupcev, da se bodoodločali prav za Sončkove izdelke in storitve.Vendar pa naša največja motivacija ostajazadovoljstvo uporabnika s svojim delom..

Zadovoljni in uspešni bomo, če bomo vse todosegli.

Janko Rešetavodja proizvodnje Zveze Sonček

16

Kakoposlujemo

V začetku leta se sestane komisija, ki izbereizdelke za proizvodni program v tekočemletu. Mnogi od teh izdelkov so izbrani na pod-lagi rezultatov prodaje v preteklem letu. Re-zultati prodaje ustvarjajo nove trende v proiz-vodnem programu. Iz prihodka od prodaje sefinancirajo nagrade za delo naših uporab-nikov, zato vam tokrat predstavljamo nekajnajbolj prodajanih izdelkov leta 2010.

oNajbolj prodajani izdelki v letu 2010

Sončkove izdelke lahko kupite v vseh centrih Sonček po Slovenijiali jih naročite prek interneta na www. soncek.org.

Več informacij: Tomislav Špilak, tel.: 01/534-06-67, GSM: 041/364-379, tomi.spilak@soncek.org

Volnenelutke

Voščilnice

Magnetekiz lesa

Izdelki iz gline

Škatle za pico(s sitotiskom)

17

Dobrizgledi vlečejo

Konec jeseni se je v Varstveno delovnemcentru (VDC) Sonček Koper izvedla evaku-acijska vaja v primeru požara.

Vajo je vodil gostujoči gasilec Ivo iz Gasilskebrigade Koper. Simulacija se je izvedla vokviru primera požara v treh prostorih VDC-ja, in sicer v pisarni VDC-ja, v kuhinji ter vdveh delavnicah, kjer običajno poteka vsako-dnevno delo. Med dogodkom se je v teh pro-storih nahajalo štirinajst oseb, od tega pet za-poslenih in devet uporabnikov, od katerih sobili trije na invalidskem vozičku. V primerunesreče je potrebno, kot smo tudi storili, naj-prej iz ogroženih prostorov spraviti ljudi, kise najtežje premikajo in nato poklicati tele-fonsko številko 112 oz. 113, torej gasilskobrigado ali policijo. Predvsem pa je pomem-bno, da v takih primerih ohranimo mirno kriter na varno spravimo vse osebe, ki se naha-jajo v teh prostorih. Torej, kot bi rekel “GasilecSamo”, v takih primerih moramo biti vsi pris-otni in prisebni!

Po končani vaji nam je gasilec razkazal gasil-ski tovornjak ter predstavil delo gasilcev na

Obali. Po izčrpnih odgovorih na naša vpraša-nja smo se ob zaključku sodelovanja dogo-vorili za obisk Gasilske brigade Koper, kjerbomo lahko izvedeli še veliko več o varnostiter delu gasilcev. Vsi uporabniki in zaposleniv VDC-ju Koper se prav lepo zahvaljujemoGasilski brigadi Koper za pripravljenost so-delovanja v požarni vaji.

Sveto Bešlin

pPožarna vaja

18

Ponavdih

Kako močni in vztrajni bodo morali biti val-ovi inkluzije, da bodo nekoč res omogočilivsem otrokom, ki bodo to želeli, da hodijo vskupno šolo?

Povzetek in sklepi 3. foruma ponudnikov sto-ritev o inkluzivnem izobraževanju z naslovom»Ena šola za vse – realnost ali utopija?«, ki je4. in 5. novembra potekal v Ljubljani v orga-nizaciji EASPD (Evropskega foruma ponud-nikov storitev za osebe s posebnimi potre-bami), SOUS (Skupnosti organizacij za uspo-sabljanje Slovenije), CUDV Draga (Centra zausposabljanje, delo in varstvo Draga) in Zve-ze Sonček.

Namen in cilji foruma

Tema je aktualna in umeščena v čas, ko se vSloveniji sprejemajo dopolnitve šolske zako-nodaje. Ta se spreminja v smeri inkluzivnegašolskega sistema, ki naj bi v prihodnostivsem otrokom omogočal šolanje v »eni« šoli.Ob tem se postavlja mnogo vprašanj, na ka-tera smo tekom Foruma iskali odgovore. Alije možno v isti razred vključiti res vse otroke,tudi tiste z najtežjo oviranostjo, in kaj bo s tis-

timi otroki, ki potrebujejo zahtevno zdrav-stveno nego? Kako bo s financiranjem spre-menjenega sistema ter kdo bo odločal o tem,v kateri program se bo otrok vključil inkakšna bo pri tem vloga staršev? Kaj bo z uči-telji, ki zdaj delajo v posebnih programihšolanja? Kje se bodo z dodatnimi znanji opre-mili učitelji rednih šol?

Zanimalo nas je, kaj je zapisano v evropskihdokumentih in smernicah s tega področja terkakšne so izkušnje nekaterih drugih evrop-skih držav. Želeli smo se seznaniti s predlogisprememb šolske zakonodaje v Sloveniji terdoktrinarnimi spremembami pri izobraže-vanju oseb s posebnimi potrebami. Na koncusmo si ogledali nekaj konkretnih primerovdobrih praks s vključevanjem otrok s poseb-nimi potrebami v večinske šole.

Povzetek vsebine

Naslov foruma se je potrdil kot aktualna te-ma, kot provokacija in tudi kot pesimističnaocena trenutnega stanja in razmer na področ-ju inkluzivnega izobraževanja za otroke s po-sebnimi potrebami v Sloveniji. Optimistično

q»Ena šola za vse – realnost ali utopija?«

19

upanje pa lahko daje napoved spremembšolske zakonodaje in nove Bele knjige, čebodo res izpolnjene obljube Ministrstva zašolstvo, ki naj bi vsem otrokom omogočilešolanje v eni šoli – z različnimi programi. Dase ne bomo več spraševali, ali je inkluzija zavse otroke (oz. dvomili vanjo), temveč skupajiskali poti in načine za njeno udejanjenje,sprejeli vse izzive kot spodbudo za iskanjenajboljših rešitev.

Predavanja in razprava na forumu so spom-nili na evropski pravni okvir inkluzivnega izo-braževanja ter rezultate Dublinske konfer-ence (Phil Madden, podpredsednik združenjaEASPD), predstavili primer reforme malteš-kega šolskega sistema v smeri inkluzivnegaizobraževanja (Vincent Borg, Ministrstvo zašolstvo in delo iz Malte) ter si ogledali kon-kretne poti do »skupne šole« (Kristoff Dhont,mobilni pedagog na Flamskem v Belgiji).Tujim primerom ob bok smo postavili slo-vensko realnost stanja na tem področju insnovanja sprememb šolske zakonodaje (Alen-ka Kovšca, Ministrstvo za šolstvo in šport) terdoktrinarne spremembe, ki jih pripravlja de-lovna skupina za prenovo Bele knjige, ki jovodi dr. Janez Krek, dr. Stane Košir pa vodiskupino za prenovo področja skrbi za osebe sposebnimi potrebami. Seznanili smo se tudiz zakonodajo na področju invalidskega in so-

cialnega varstva (mag. Cveto Uršič, MDDSZ).Zaključili smo s konkretnimi primeri inklu-zivnega izobraževanja otrok v nekaterih slo-venskih večinskih šolah, predstavitvijo rezul-tatov in vpliva projekta Korak k Sončku navključevanje ter predstavitvijo mednarod-nega projekta FOCAL (priprava priročnikaza razvijanje ustvarjalnosti odraslih s poseb-nimi potrebami s pomočjo umetnosti).

Zelo jasna sporočila forumu in Sloveniji je dalPhil Madden. Vsi otroci imajo pravico do in-kluzivnega izobraževanja, to zavezo smo kotdržava podpisali in ratificirali s Konvencijo opravicah invalidov in je zakonsko zavezujoča.Zato moramo kot država najti pot in načine,da uresničitev te pravice omogočimo v real-nem življenju ter zagotovimo potrebna sred-stva zanjo. S tem bomo najbolje izrazili svojodnos do otrok s posebnimi potrebami.

Nujen je premik naprej, ne smemo dopustitire-segregacije, do katere lahko pride zaradiprevelikih ovir. Pri tem je bistveno razumeva-nje koncepta inkluzivnega izobraževanja, kije zato tudi politično in moralno, ne le stro-kovno in sistemsko vprašanje. Inkluzija po-meni inkluzijo za vse, vključujočo, prijaznošolo za vse, ne le za otroke s posebnimi potre-bami.

Pristop, ki ga tudi v Sloveniji potrebujemo, je:– jasna politika,– jasen pravni okvir,– zadostna finančna sredstva (kar lahko po-

meni začasno tudi dvojno financiranje šepreostalega posebnega šolstva in vključu-jočo šolo),

– jasne strateške cilje na vseh ravneh šolanja,– praksa, ki bo po korakih zasledovala in ure-

sničevala te cilje.

Izhodišče inkluzivnega izobraževanja, vklju-čujoče šole, mora biti posameznik.

20

Primeri dobre prakse na posameznih šolahter projekt Korak k Sončku, predstavljeni na3. forumu, potrjujejo, da morajo biti valoviinkluzije res dovolj močni in vztrajni, da pri-nesejo uspeh in potrjujejo, da je ena šola zavse možna.

Zaključki: Udeleženci 3. foruma EASPD sooblikovali naslednje predloge in sklepe:– Slovenija je podpisala in ratificirala Kon-

vencijo ZN o pravicah invalidov in jo je dol-žna spoštovati, zato je »ena šola za vse« za-konska in moralna obveza države.

– Nujnost zakonske opredelitve zgodnje ob-ravnave otrok s posebnimi potrebami, kimora biti interdisciplinarna (vključevatimora ne le zdravstveno, temveč tudi speci-alno pedagoško pomoč, zagotovljeno med-resorsko sodelovanje ter jasno delitev pris-tojnosti).

– Nova šolska zakonodaja (spremembe za-kona o usmerjanju otrok s posebnimi potre-bami) mora dejansko preseči dosedanje za-konske pomanjkljivosti, ki niso omogočaleuresničitve ene šole za vse v praksi (izpo-polnjena vloga komisij za usmerjanje, jasnavsebina individualnih programov, kako-vostno ocenjevanje in vrednotenje znanja,zagotovljeno prehajanje med programi…).

– Pedagoška fakulteta mora zagotoviti stro-kovno izpopolnjevanje obstoječih pedagoš-kih kadrov in novih strokovnjakov (vsehpedagogov – učiteljev), ne le specialnih inrehabilitacijskih pedagogov.

– Strokovnjaki morajo k otrokom (mobilneslužbe) in ne obratno. Predvsem je to po-membno pri predšolskih otrocih, ki nisovključeni v vrtec.

– Šole na vseh ravneh morajo pričeti izvajatirazlične vzgojno-izobraževalne programe –zagotoviti je treba zadostno veliko in razno-liko mrežo šol, s podporo strokovnih cen-trov, ki bodo te programe suvereno izvajale.

– Strategija vključujočega izobraževanja mo-ra zajemati tudi priprave na zaposlitev insamostojno življenje, kar terja revidiranjeobstoječih programov.

– Posebni program vzgoje in izobraževanja jepotrebno dograditi. Izvajati se mora tako našolah kot v predvidenih strokovnih centrih,v okviru poklicnega izobraževanja oz. us-posabljanja.

– Novo šolsko zakonodajo je treba uskladiti sspremembami zakonodaje na področju so-cialnega varstva (novi zakon o socialnemvključevanju).

Jelka Bratec in Helena Kos

21

Svetujemo

Spoštovani,na vas se obračam z vprašanjem, na kate-rega do sedaj še nisem dobil zadovoljivegaodgovora. Zanima me, na kakšen način seureja skrbništvo odrasle osebe z invalidno-stjo po smrti njenega edinega skrbnika?Sem namreč oče, star 68 let in edini skrbnikodrasle hčerke z motnjo v duševnem razvo-ju. Že tako težko skrbim za svojo hčer, skrbipa me, kaj se bo zgodilo z njo, ko umrem. Šeživečih sorodnikov, ki bi lahko skrbeli zanjo,nima. Kako lahko poskrbim za njeno pri-hodnost?

Iz vprašanja ni jasno razvidno, ali gre v Va-šem primeru za skrbništvo ali za podaljšanoroditeljsko pravico. Po trenutni zakonodaji jemed obema razlika in v odgovoru bomo upo-števali oboje.

V primeru skrbništva, ki je bilo dodeljenoočetu, je bila njegovi hčeri odvzeta poslovnasposobnost po 18. letu starosti. Odločbo oodvzemu je moralo izdati sodišče, Center zasocialno delo (CSD) pa je bil tisti, ki je izpeljalpostopek postavitve osebe pod skrbništvo,saj je sodeloval že pred tem kot udeleženecpri postopku za oceno poslovne sposobnosti.

V primeru, da ima oče podaljšano roditeljskopravico (ta postopek je moral biti izpeljanpred dopolnjenim hčerinim 18. letom), se tapravica ne more prenesti na drugo osebo,ampak bo potrebno izpeljati postopek skrb-ništva nad odraslo invalidno osebo. Če je žebila izdana odločba, s katero je bila tej osebiodvzeta poslovna sposobnost, se le-ta upošte-va ali pa se ponovno preveri, če še vedno ve-ljajo razlogi odvzema.Priporočljivo je, da starš predlaga potencial-nega skrbnika. Postopek mora kasneje CSDuvesti po uradni dolžnosti. Predlog lahkopoleg CSD poda tudi sorodnik v ravni črtioziroma v stranski črti do 2. kolena. V postop-ku postavitve skrbnika mora CSD izbrati pri-mernega skrbnika (preverjanje le-tega), popi-sati premoženje varovanca in narediti zapisniko tem popisu in o izročitvi tega premoženja vupravljanje skrbniku. V času poteka postopkase do postavitve stalnega skrbnika lahkodoloči začasnega skrbnika. Postavitev podskrbništvo se vpiše v rojstno matično knjigo,če pa je varovanec tudi (so)lastnik nepremič-nin, pa se to zavede tudi v zemljiški knjigi.CSD mora spremljati in voditi skrbnika in le-ta mora podati poročilo enkrat letno, ali nazahtevo CSD glede skrbi za varovančevozdravje, vzgojo, varstvo, izobraževanje ali us-posabljanje ter njegovo premoženje.

POZOR!Predlog novega Družinskega zakonika prinašaprecejšnjo spremembo na področju skrbništvain odpravo podaljšanja roditeljskih pravic z na-menom večje zaščite interesa oseb, ki ne zmo-rejo v celoti (ali le delno) ščititi svojih interesovin niso usposobljene za samostojno življenje.

Marija Božič

rSkrbništvo odrasle osebe z invalidnostjo

22

Zgodilose boNapoved bodočih dogodkovs

k Kako ob delu poskrbeti zase

Prvo interno izobraževanje v novem letu, 18.januarja 2011, bo posvečeno spoprijemanju sstresom in izgorevanjem pri delu ali drugače– »Kako ob napornem delu poskrbeti zase«.Predavanje z delavnico na to temo bo vodildr. Viljem Ščuka.

l Kolegij direktorja Zveze Sonček

12. januarja ob 10. uri bo v Centru SončekŠiška kolegij direktorja Zveze Sonček.

m Terminski plan izobraževanja insvetovanja

• 10. 1. – Supervizija za strokovne delavce OŠGustav Šilih v Mariboru

• 15. 1. – Tretji seminar izobraževanja spreml-jevalcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih stro-kovnih delavcev v vrtcih in šolah v Ljubljani

• 22. 1. – Drugi seminar izobraževanja sprem-ljevalcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih in šolah v OŠGustav Šilih Maribor

• 29. 1. – Seminar in delavnica za vzgojiteljevrtca v OŠ Šmartno pri Litiji

• 5. 2. – Supervizija za asistente v vrtcih inšolah

• 19. 2. – Tretji seminar izobraževanja spreml-jevalcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih stro-kovnih delavcev v vrtcih in šolah v Mari-boru

23

BingoktNagradna igra

Vabimo vas, da sodelujete v naši nagradniigri. V vsaki številki obvestil bomo pripravilinovo vprašanje in vas nagradili z lepimi in za-nimivimi nagradami. Zadenite tudi vi!

Odgovorite na nagradno vprašanje in se po-tegujte za lepe nagrade.

k Nagradno vprašanje:

Naštejte vsaj štiri izdelke izSončkovega darilnega programa.

l Nagrade:

1. nagrada: komplet voščilnic, šal muslin,obesek križec mozaik

2. nagrada: šal muslin, obesek križec mozaik

3. nagrada: šal muslin

m Vaš odgovor:

Na vprašanje lahko odgovorite z izpolnitvijoobrazca za sodelovanje v nagradni igri naspletni strani www.soncek.org ali pošljete od-govor s svojimi podatki (ime, priimek, na-slov in telefonska številka, e-poštni naslov)prek dopisnice na naslov: ZVEZA SONČEK,Rožanska 2, 1000 Ljubljana, s pripisom Bingo– nagradna igra.

Pravilne odgovore bo izžrebala posebna ko-misija, izžrebanci oziroma nagrajenci pa bo-do objavljeni v naslednji številki obvestil inna spletni strani www.soncek.org.

Nagrajenci bodo o nagradah pisno obvešče-ni. Nagrajenci s sodelovanjem v nagradni igrisoglašajo, da se njihovi osebni podatki ob-javijo v naslednjih obvestilih in spletni staniwww.soncek.org.

Opomba: S sodelovanjem v nagradni igri ude-leženec dovoljuje Zvezi Sonček uporabo svo-jih podatkov za namene obveščanja.

Srečo pri oktobrskem Bingu so imeli:

1. nagrada: Janez Zorman – majica, ruta, šal

2. nagrada: Jožefa Zorman – ruta, šal

3. nagrada: Marija Wolf – sveča, šal

Iskrene čestitke!

www.bolha.com

Vsak dan več kot:

280.0001.400100.000

oglasov

spletnih trgovin

dnevnih obiskov

Bolha.comOdskocna deska v svet

spletnega nakupovanja!

novo & staronakup & prodajaizdelki & storitve

Avtomobili

PnevmatikeNepremičnine

Prenosni računalnikiIgralne konzole

Šport

RekreacijaIgrače

Otroška oprema

GSM aparatiTelefonija

Kuhinje

Dnevne sobe

Igre

Gospodinjski aparati

StanovanjaJavne dražbe

Novogradnje

Hiše

Vsak dan v

280.000ot:eč kv

280.0001.400100.000

oglasov

spletnih tr

dnevnih obiskov

lasov

govinetnih tr

evnih obiskov