SončnikO b v e s t i l a Z v e z e d r u š t e v z a c e r e b r a l n o p a r a l i z o S l o v e n i j e

l2011

m Športno društvo cerebralne paralize Žarek

n Kvaliteta dela in življenja odraslih osebz invalidnostjo, uporabnikov socialnih storitev

p Socialne veščine – pot v osebnostno rast

r Zakon o prostovoljstvu

Poštnina plačana pri pošti 1113 LjubljanaTISKOVINA

Izdaja: Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije,Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75,e-pošta: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org, davčna št.: 13876970Urednica: Katja TootillIzid: marec 2011 – 9.000 izvodovNa naslovnici: Daniel Duspara iz VDC Sonček Celje

Sončnikl2011

Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prene-hamo uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »Sončnik«, letnegaporočila ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne po-datke, ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimovam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi.Kontakt: Zveza Sonček, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana,na elektronski naslov: pr@soncek.org ali po telefonu 01 534 06 67.Hvala za razumevanje!

k Uvodnik: Kako nastajajo zakoni ... 3

l Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4

m Pogovarjamo se: Športno društvo cerebralne paralize Žarek ... 7

n To smo mi: Kvaliteta dela in življenja odraslih oseb z invalidnostjo, uporabnikov socialnih

storitev ... 9

o Kako poslujemo: Zbiramo rabljene tonerje in kartuše ... 15

p Dobri zgledi vlečejo: Socialne veščine – pot v osebnostno rast ... 16

q Svetujemo: Fizioterapija ... 17

r Zakonodaja: Zakon o prostovoljstvu ... 19

s Odprta pisma: Pridite in poglejte ... 21

kt Zgodilo se bo: Napovednik dogodkov ... 22

kk Bingo! Nagradna igra ... 23

kazalo2

k

Lepo bi bilo, če bi imela vlada alipa koalicija nek strateški načrt zvizijo, vrednotami in strateškimicilji. Potem bi posamezna mini-strstva oblikovala svoje resornepolitike in šele potem bi, če bi bi-

lo res potrebno, popravljala stare ali pripravljalanove zakone. Morda je kakšen zakon res takopripravljen. Pri »manj« pomembnih pa se obli-kuje delovna skupina. Ta je običajno sestavljenaiz predstavnikov različnih interesnih skupin alilobijev. Ena takšnih pripravlja tudi Zakon o so-cialnem vključevanju.Eden od pomembnih razlogov zakaj je naenkratv pripravi toliko zakonov, je seveda gospodarskain proračunska situacija. Kriza ni minila po trehmesecih, niti po enem letu. Država se zadolžuje,državljani so že zadolženi, denarja ni za vse »pra-vice«, pridobljene v zadnjih petdesetih letih inišče se rešitve. ZPIZ in zdravstvo bi rada izločilasredstva za dolgotrajno nego, sociala zanjo nimadenarja in predlaga Zakon o dolgotrajni oskrbi.Tega seveda nihče noče sprejeti, ker za njegovoizvedbo ni denarja, z obstoječim denarjem pa sene bo dalo financirati terapij s konji, psi, gongi inne vem še čem. Predvsem pa ne bo mogoče za-gotavljati takšnega obsega »pravic« zaposlenim(nerazumljivo dolgi dopusti, bolniške, plačanodmor za delo, malico, prevoz na delo, jubilejnenagrade, regrese itd.). Država ve, da nima denar-ja, zato tolerira neplačevanje prispevkov, ome-juje mesta v VDC-jih in domovih za starejše itd.Od »dobrega namena« kako narediti državostroškovno vzdržno in učinkovito, tako ostanele neizprosna borba za ohranitev pridobljenih»pravic«. Tako je tudi pri Zakonu o socialnemvključevanju. Nadomestil naj bi dosedanji Za-kon o družbenem varstvu odraslih duševno intelesno prizadetih oseba, ki je urejal predvsem

dve zadevi: nadomestilo za invalidnost in pravi-co do vključitve v institucijo (tudi VDC). Obojeje zakon reševal na neustrezen način, saj nado-mestilo za invalidnost ni zagotavljalo dosto-jnega življenja in pravica do VDC ni bila ures-ničljiva, ker njeno izvedljivost omejuje Nacio-nalni program socialnega varstva na 36 % upra-vičencev. Vendar pa večine (še posebej izvajal-cev storitev) te pomanjkljivosti zakona splohniso motile. S sklicevanjem na ta zakon so sča-soma CSD začeli izdajati odločbe o statusu in-valida, nanje pa je bilo vezanih 17 bonitet.Enoletno »strokovno delo« v delovni skupini zapripravo omenjenega zakona se osredotoča naprevlado ene izmed dveh možnih opcij. Prva jebranjenje obstoječega stanja (izboljšali bi ga stokrat zakonsko določenim statusom), druga pase giblje med plačano zaposlitvijo tudi tistih, kidelajo pod posebnimi pogoji ali pa vsaj z nado-mestilom v višini minimalne plače, brez statusa,a z ugotavljanjem dejanskih potreb. Pri tem prvaopcija izhaja iz strahu pred izgubo pridobljenihbonitet, druga pa iz obvez po Konvenciji OZN opravicah invalidov do enakih možnostih in do-stojnem življenju.Še v lahkem branju: Zakon o socialno varst-venih prejemkih ne zmanjšuje sredstev, Zakono socialnem vključevanju ne ukinja statusa, kertega sploh ni bilo.Končni rezultat bo verjetno uzakonitev statusain preimenovanje nadomestila za trajno brez-poselnost v nadomestilo za izenačitev možnosti,ukinitev meje 26 let za pridobitev statusa in to jeto. Možnosti za socialno vključenost se bodoverjetno še zmanjšale, neenakopravnost pri do-stopu do storitev bo ostala.

Jože Primožič

UvodnikKako nastajajo zakoni?

3

4

Zgodilose je ...

k Kolegij direktorja Zveze Sonček

12. januarja je bil kolegij direktorja ZvezeSonček v Centru Sonček Šiška. Na kolegijuse je obravnavalo rezultate vprašalnika ozadovoljstvu uporabnikov s storitvijo VDC ininstitucionalnega varstva, pregledalo finan-čno poslovanje pri prodaji v letu 2010, kad-rovske vire v letu 2011 in možnosti pridobi-vanja sredstev v letu 2011. Na kolegiju se jeod nas poslovila sodelavka Marija Božič, ki seje upokojila, a kljub temu še vedno ostajaprostovoljka Zveze Sonček.

l Centru Ivančica podarjeni računalnikiin fotoaparat

Sredi januarja je podjetje Kopa iz SlovenjGradca podarilo Centru Ivančica dva zmo-gljiva računalnika z LCD monitorji in drugostrojno opremo s programi za interno upo-rabo. Družinsko podjetje Duler pa jim je po-darilo fotoaparat.

m Spet o novi zakonodaji

14. januarja so se v Centru Sonček Šiška ses-tali predstavniki Skupnosti organizacij za us-posabljanje in poslušali predstavitev pred-loga novega Zakona o socialno varstveni de-javnosti.

Strokovni svet Zveze Sonček in Kolegij druš-tev za cerebralno paralizo sta na skupni seji vjanuarju razpravljala o novi zakonodaji: pred-logu Zakona o socialno varstveni dejavnostiter predlogu sprememb Zakona o usmerjanjuotrok s posebnimi potrebami ter oblikovalasvoja stališča pripombe in predloge.

n Kako ob delu poskrbeti zase

Prvo interno izobraževanje za zaposlene vletu 2011 (18. januarja ), na katerega smo pov-abili tudi zaposlene iz sorodnih organizacij,je bilo posvečeno spoprijemanju s stresom inizgorevanju pri delu ali drugače – »Kako obnapornem delu poskrbeti zase«. Predavanje zdelavnico na to temo je imel dr. Viljem Ščuka,ki je s svojo karizmo, širokim znanjem ter re-toričnimi sposobnostmi ponovno navdušiludeležence.

o Zdravnikom o cerebralni paralizi

Po lanskoletnem posvetu z zdravniki, v sode-lovanju z Univerzitetnim inštitutom RS za re-habilitacijo, je Zveza Sonček vzpostavila so-delovanje s Katedro za družinsko medicinopri Medicinski fakulteti. Tako sta 3. februarjain 3. marca strokovni delavki Zveze Sončekspecializantom družinske medicine, v sklopupredavanj »Družina v zdravju in bolezni«,spregovorili o Pomoči družinam s kroničnobolnim otrokom oz. svojcem ter predstaviliorganizacijo Zvezo Sonček in njeno poslan-stvo.

p Dogajanje v Sončku Murska Sobota

14. februarja so zaposleni in uporabniki Cen-tra Sonček Murska Sobota dijakom in peda-goškim delavcem Srednje ekonomske šole vMurski Soboti predstavili Sonček in delo-vanje centra, zlasti aktivnosti na področju os-veščanja širše javnosti o nujnosti in potreb-nosti življenja v bogastvu različnosti. Centertudi dobro sodeluje s skupino Langa, še pose-bej pri dnevu odprtih vrat. Član skupine Lan-

lPoročila o preteklih dogodkih

5

ga, Mišo Kontrec, jim je tokrat podaril rabljenračunalnik.

q Sonček v KUD France Prešeren

Sončkova dramsko- pevska skupina se je 14.februarja, prav na Valentinovo, predstavila vKUD-u France Prešeren s svojim nastopom»Nekoga moraš imeti rad«, dramatizacijo is-toimenske pesmi Ivana Minattija.

r Zimske počitnice za odrasle

14. februarja se je 17 udeležencev ter 16sodelavcev odpravilo na zimske počitnice zaodrasle v Center Sonček Vrtiče. Udeleženciso uživali v sankanju in smučanju na Mari-borskem Pohorju, še posebej pri vožnji z bi-skijem in adrenalinski vožnji z motornimisanmi. Dodatno pa so se razgibali v TermahFontana, kjer so se kopali in tudi obiskali sav-no. Likovno ustvarjanje, sprehodi ter kuhar-ska delavnica so jim popestrili popoldneve.Počitnice pa seveda ne bi bile prave počitnicebrez pice, skritega prijatelja, krsta novih so-delavcev.

s Pustovanje 2011

2. marca so se zaposleni in uporabniki s Šta-jerskega konca ponovno zbrali v karneval-skem šotoru na Ptuju, našemljeni v pustnemaske – bilo jih je okoli 200 (Center SončekPtuj, Maribor, Murska Sobota, Sožitje Ptuj,Ozara Ptuj, Zavod Dornava), na že tradicio-nalnem pustovanju invalidskih organizacijPodravja in okolice. V sodelovanju z Mestnoobčino Ptuj, organizatorjem Kurentovanja2011 so pripravili veselo in norčavo pustno za-bavo. Pozdraviti jih je prišel tudi Baron JanezGolc, plemeniti Jakob Breuner Markovski, 12.princ ptujskega karnevala 2011.

kt Novi klančini za Sončkova kombija

Zveza Sonček je 9. marca v Centru SončekMaribor prejela donacijo dveh klančin zakombije v vrednosti 5.000 evrov. Nakup klan-čin je omogočilo podjetje Roltek. Klančine sebodo uporabljale pri izvajanju vsakodnevnihprevozov uporabnikov varstveno delovnihcentrov Maribor in Ptuj ter stanovanjske sku-pine na Pragerskem. Klančine so predpogojza prevažanje uporabnikov na vozičkih skombiji, saj omogočajo dostop v vozilo.

kk Izvršnega odbora Zveze Sonček

15. marca je v Centru Sonček Šiška potekalaseja Izvršnega odbora Zveze Sonček. Naprejso potrdili zapisnik 5. seje IO in zapisnikedopisnih sej. Temu je sledila obravnava po-ročila o realizaciji programa dela in finanč-nega načrta za leto 2010. Pregledal se je stra-teški načrt Zveze Sonček za obdobje 2011 –2015 in pa program dela ter finančni načrtZveze Sonček za leto 2011. Izvršni odbor jeimenoval tudi nove vodje enot varstveno de-lovnega centra.

kl Kolegij direktorja Zveze Sonček

19. marca je bil kolegij direktorja Zveze Son-ček v Centru Sonček Vrtiče. Kolegij se je pri-čel s predstavitvijo udeležencev in programa,

se nadaljeval s predavanjem o benchmarkin-gu, pregledom poročila o izvajanju programain finančnem poslovanju v letu 2011 ter fi-nančnega načrta in programča dela za leto2011. Dan prej se je obravnaval tudi idejninačrt razvoja Sončkove kmetije v Vrtičah.

km Terminski potek izobraževanja insvetovanja

• 15. 1.: Tretji seminar izobraževanja spremlje-valcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih stro-kovnih delavcev v vrtcih in šolah v Ljubljani

• 17. 1.: Supervizija za strokovne delavce OŠGustava Šiliha v Mariboru

• 22. 1.: Drugi seminar izobraževanja sprem-ljevalcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih in šolah v OŠGustava Šiliha Maribor

• 3. 2.: Predavanje in delavnica o specifikidružine z otrokom s posebnimi potrebamiv okviru izobraževanja zdravnikov za spe-cializacijo iz družinske medicine

• 9. 2.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Mariboru.

• 10. 2.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Ljubljani.

• 19. 2.: Tretji seminar izobraževanja spreml-jevalcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih in šolah v Mari-boru

• 28. 2.: Supervizija za strokovne delavce OŠGustav Šilih v Mariboru Supervizija za vo-dje enot VDC in BS Sonček v Mariboru.

• 2. 3.: Šola za starše – predavanje za staršeotrok razvojnega vrtca Biba v Ljubljani

• 3. 3.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Ljubljani.

• 5. 3.: Četrti seminar izobraževanja spremlje-valcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih stro-kovnih delavcev v vrtcih in šolah v Ljubljani

• 10.–11. 3.: Šola za starše predšolskih otrok vMurski Soboti.

• 12. 3.: Četrti seminar izobraževanja sprem-ljevalcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih in šolah v Mari-boru

kn Dogajanje v Centru Sonček Šiška• 12. 2.: Sobotna matineja z otroke

• 14. 2., 21. 2., 28. 2.: Kleklanje

• 3. 2.: Razpravljamo s Sončkom

• 9. 2.: Delavnica Šivanje medvedkov (za otro-ke od 4. leta dalje)

• 10. 2.: Bioneregijsko zdravljenje maj-dal zizraznim plesom ob indijski glasbi

• 10. 2.: Sončkov ples

• 16. 2.: Kuharske urice: Pečemo medenjake(za vse otroke, starše, babice in dedke)

• 3. 3.: Razpravljamo s Sončkom – Emir Oka-novič

• 8. 3.: Pustni ples in poslikava obraza – ZavodČuhapuha

• 10. 3.: Sončkov pustni ples

• 17. 3.: Otvoritev razstave Sašo Pavlović: BelaKrajina v sliki in besedi

• 9. 3.: Izdelovanje ročnih lutk – Zavod Čuha-puha

• 24. 3.: Moje darilo mamici – Zavod Čuha-puha

• 24. 3.: Koncert Slovenski tolkalni duo

• 26. 3.: Delavnica: Matrica, za telesno in psi-hično stanje človeka je v njegovem energij-skem telesu – biopolju – Majda Lašič

6

7

m

Tokrat smo se pogovarjali s predsednikomŠportnega društva cerebralne paralize Ža-rek. Davorin Dervarič, ki je član društva žeod njegove ustanovitve, je spregovoril o de-lovanju društva.

Kdaj in zakaj se je ustanovilo Športno dru-štvo Žarek?

Športno društvo cerebralne paralize Žarek seje ustanovilo 25. 11. 2000.

Člani v društvih cerebralne paralize, ki sezdružujejo v Zvezo Sonček nismo imeli mož-

nosti ukvarjati se s športnimi aktivnostmi.Veseli smo, da so društva in Zveza Sončekspoznali, da obstaja potreba po športnemudejstvovanju in so nam pomagali ustanovitiŠportno društvo cerebralne paralize Žarek.

Kaj počnete?

Naše društvo se ukvarja predvsem z šport-nimi aktivnostmi, to pa so področna tekmo-vanja v šahu, namiznem tenisu in pikadu.Dvoransko balinanje organizira Zveza Son-ček s pomočjo športnega društva Žarek. Našedruštvo sedaj šteje že 10 let. Ustanovili smoga člani Sončka iz celotne Slovenije, ki smošportniki po duši in telesu. Imamo 7-članskiupravni odbor, sedež društva pa je v MurskiSoboti v Lendavski ulici 25 b.

Kdo se lahko včlani v vaše društvo?

V naše društvo se lahko včlani vsak, ki se želiukvarjati z športnimi tekmovanji in tudi tisti,ki želijo pomagati društvu kot podporni čla-ni. Vseh članov društva je trenutno 139.

PogovarjamoseŠportno društvo cerebralne paralizeŽarek

8

Katere dejavnosti izvaja vaše društvo?

Naše društvo se ukvarja s področnimi tek-movanji znotraj Zveze Sonček (v šahu za po-sameznike, v namiznem tenisu po skupinahinvalidnostih, v pikadu posamezno). ZveziSonček pomagamo organizirati ligaški sis-tem dvoranskega balinanja. Športno društvoŽarek organizira tudi državno tekmovanje vdvoranskem balinanju za posameznike inekipe.

Zakaj je takšno društvo potrebno ?

Takšno društvo je potrebno predvsem zato,da se člani razgibajo, da imajo možnost uk-varjati se s športnimi tekmovanji, se družiti.Prek naših tekmovanj se najboljši uvrstijonaprej na državna tekmovanja.

Se lahko pohvalite s kakšnimi dobrimi re-zultati?

V našem društvu imamo dosti dobrih rezul-tatov področnih prvakov in državnih prvakov.Reprezentanca dvoranskega balinanja je namednarodnem ekipnem tekmovanju v Av-striji 2009 leta osvojila 3. mesto. Za to so bilizaslužni: Šte9a Peklar, Natalie Finkšt, FabijoRizzi, Natalija Đorđevič in trener Izidor IziJanca.

V čem se razlikujete od drugih invalidskihšportnih društev?

Razlikujemo se po invalidnosti in tudi po or-ganizaciji področnih tekmovanj. Naše druš-tvo organizira vse: prevoz, najem telovadnic,prehrano za prisotne, priznanja za najboljše.

Kateri pa je vaš najljubši šport in zakaj?

Jaz imam vse športe rad, najrajši pa imamnamizni tenis.

Šport zame predstavlja predvsem sodelova-nje z ljudmi. Trdno sem prepričan v pregovor:»Zdrav duh v zdravem telesu.« Šport ima ve-liko koristnih učinkov, kot so: krepkejše miši-ce, boljša prebava, dobro spanje, okrepljenimunski sistem… Izboljšuje tudi samopodobo.Povsem preprosto, če si razgiban in imaš kon-dicijo, potem tudi probleme lažje rešuješ. Nepredstavljam si svojega življenja brez rednešportne aktivnosti.

Bi se rad komu zahvalil?

Rad bi se zahvalil vsem tekmovalcem, ki seudeležujejo področnih tekmovanj, članomupravnega odbora Žarka, vsem društvom inZvezi Sonček za odlično sodelovanje. Smokot ena družina.

9

Če res sledimo uporabniški perspektivi, souporabniki tisti, ki zares dobro poznajo svo-je potrebe in lahko posledično tudi samiovrednotijo kvaliteto izvajane storitve. Akako to izpeljati v praksi?

Zveza Sonček si predvsem v zadnjem časuprizadeva za oblikovanje prakse, v kateri upo-rabniki ocenjujejo svoje potrebe, te pa so os-nova za ocenjevanje kvalitete storitve.

V letu 2010 smo tako izvajali projekt Kvalite-te dela in življenja odraslih z invalidnostjo,ki smo ga začeli v januarju z izobraževalnimtednom, v okviru katerega smo skupaj opre-delili kaj je tisto, kar je zanje najpomembnejšepri kvaliteti dela v varstveno delovnem cen-tru (VDC) in kaj pri kvaliteti življenja v sta-novanjski skupini. Temu je v aprilu sledilonadaljnje usposabljanje uporabnikov za an-ketiranje, izbira anketarjev na osnovi njihoveprostovoljne odločitve ter sama izvedba an-ketiranja, ki je potekala večinoma v poletnihin jesenskih mesecih. Ob koncu leta pa so se

Sončkovi anketarji preizkusili tudi v anketi-ranju drugih izvajalcev – konkretno VDCTončke Hočevar v Ljubljani.

Po tujih zgledih in izkušnjah (mednarodnegaprojekta UNIQ in Nueve iz Gradca) v nada-ljevanju načrtujemo izdelavo kataloga social-nih storitev, ki bo uporabnikom omogočalaizbiro storitev po njihovih potrebah in željah.

S tem primerom – z dejanskim vključevanjemuporabnikov v ustvarjanje programa, izvaja-nje storitve in njenega evalviranja, poskuša-mo v praksi prilagoditi izvajanje socialnihstoritev po meri uporabnika.

Dimenzije kvalitete življenja kot so čustveno,materialno in telesno blagostanje, medosebniodnosi, osebni napredek, pravice do samood-ločanja, dostopnosti, zasebnosti, lastništva…so povsem samoumevne. Žal pa, ko govori-mo o ljudeh z intelektualno/telesno ovira-nostjo, te pogosto niso tako samoumevne. Ševeč. Za veliko od njih se morajo boriti, da jihdosežejo, pa naj gre za lastno družino (prezaš-čitniške starše) ali znotraj institucije (ševedno velik del ljudi s telesno in duševnoprizadetostjo preživi v institucijah, od šolanjain usposabljanja v otroštvu in mladosti dokasnejše vključitve v VDC, stanovanjske sku-pine, posebne socialne idr. zavode) ali v druž-bi nasploh. Če ne bi bilo tako, tudi ne bi po-trebovali v uvodu omenjenih Standardnihpravil o izenačevanju možnosti ali Konven-cije Združenih narodov o pravicah invalidov.Poleg teh skupnih dimenzij, ki so pomembne

nTosmo miKvaliteta dela in življenja odraslihoseb z invalidnostjo, uporabnikovsocialnih storitev

10

za vsakega posameznika, pa je ima vsakposameznik povsem svojo, subjektivnoizkušnjo, svojo osebno zgodbo, ki ga opre-deljuje in določa. Zato je pri ljudeh z invalid-nostjo, kot pravi Schalock, pomembna em-patija in če hočemo proučevati njihovo kva-liteto življenja, moramo opustiti nalepke terpogledati na življenje z njihove perspektive.Te dimenzije kvalitete življenja so nam bile vZvezi Sonček, ko smo se lotili evalvacije kva-litete storitve VDC in stanovanjskih skupinmed drugim (poleg tujih izkušenj) izhodiščeza pristop k projektu uporabniške evalvacijenaših socialnih storitev.

»Važno je, da imamo delo«Zadovoljstvo uporabnikov s storitvijo vode-nja, varstva in zaposlitve pod posebnimi po-goji (VDC) v Zvezi Sonček

Na vprašalnik o zadovoljstvu s storitvijo VDCje odgovorilo 124 uporabnikov, torej 71% odvseh 175 vključenih.Prvi sklop vprašanj se je nanašal na delo inzaposlitev v VDC.Rezultati so pokazali, da je večini uporabnikov(84%) delo v VDC všeč in da je prilagojeno temukar zmorejo (85%). Nekaterim uporabnikom vKopru, Murski Soboti, na Ptuju in v Kranju se zdi,da zaposleni včasih pri zaposlitvi preveč zahte-

vajo od njih. Mnogi pravijo, da imajo možnost iz-brati kaj bodo delali , predvsem so to najbolj po-zitivno ocenili v Kranju, Murski Soboti, Mariboruter na Ptuju. Z višino nagrade je zelo zadovoljnih68,5% uporabnikov, srednje zadovoljnih 14,5%uporabnikov ter nezadovoljnih 13% vseh vpraša-nih. 71 odstotkom uporabnikov je zaposlitveninačrt pomemben in koristen, potrebno pa jeraziskati zakaj ga 9% uporabnikov ne pozna,predvsem tistih v Kopru (25%) in Ptuju (30%). Ve-liko večino uporabnikov delo v VDC zadovoljujein se ob tem počutijo koristne.

Drugi sklop vprašanj se je nanašal na zado-voljstvo z medsebojnimi odnosi.80% vprašanih se v VDC dobro počuti. Slabo sepočutijo po en v Kopru in Ljubljani ter dva upo-rabnika v Mariboru. Skoraj vsi uporabniki se do-bro razumejo z zaposlenimi (86%), malenkostmanj dobro pa z drugimi uporabniki (66% dobroin 28% srednje). Rezultati kažejo, da imajo upo-rabniki največ težav z medsebojnimi odnosi vKopru in v Ljubljani, kjer je vladala v času anke-tiranja velika prostorska stiska (vsi uporabnikiso bili združeni v enoti na Rožanski). Prizade-vamo si, da uporabniki storitve ne bi imeli občut-ka, da se drugim ljudem v Sončku smilijo, kar sekaže tudi v rezultatu, saj 74% uporabnikov takegaobčutka nima, kljub vsemu pa 11% uporabnikovta občutek ima (nekoliko izstopa rezultat v Krš-kem in Kopru). 90% uporabnikov meni, da v Son-čku niso bili zlorabljeni, raziskati pa moramo tis-tih 8% primerov, ki pa menijo, da so zlorabljenibili.

Naslednji sklop vprašanj se je nanašal nazadovoljstvo s skrbjo za posebne potrebe innego.Tisti uporabniki, ki osebno nego potrebujejo, sov 90% z njo zadovoljni. Zanimalo nas če pomnenju uporabnikov, zaposleni dovolj dobropoznajo zdravstvene težave in posebne potrebeuporabnikov. 72% jih meni da dobro poznajo nji-hove posebnosti, 14% da ne poznajo, 14% pa pravi,nekateri da, drugi ne (najslabši rezultat na temvprašanju se kaže v Celju in Kopru). 85% uporab-nikov, ki potrebujejo osebno nego meni, da so za-

Enote VDC Sonček po Sloveniji

11

posleni dovolj usposobljeni za nudenje nege, dase ob tem počutijo varno. Na sploh pa je karnekaj uporabnikov odgovorilo »eni da, drugi ne«– kar kaže na to, da uporabniki ločijo med spre-mljevalci, ki so dobri in tistimi, ki niso.

Sklop vprašanj na temo samostojnosti senanaša na upoštevanje mnenja uporabnikovpri ustvarjanju storitve in njihove izbire.Uporabniki menijo, da jim zaposleni dovolijo, danaredijo to kar zmorejo (95% uporabnikov), sisami izbirajo kaj bodo jedli (96% uporabnikov)ter lahko v Sončku sami odločajo o stvareh, ki sojim pomembne (79% uporabnikov). Precej bolj sodeljeni odgovori na vprašanje ali zaposleni boljupoštevajo mnenje njihovih staršev kot njihoveželje, kjer jih približno polovica meni, da ja inpolovica ne. Poleg tega se kažejo tudi velike raz-like med enotami: izrazito je mnenje uporab-nikov na prvem mestu v Mariboru in Celju, mne-nje staršev in zakonitih zastopnikov pa v Kopru,na Ptuju in v Krškem. 80% uporabnikov ve, da seob nezadovoljstvu lahko pritožijo, 61% uporab-nikov pa sodeluje na zborih uporabnikov in stem prispeva k soodločanju (zelo aktivno na Ptu-ju, v Mariboru in Krškem).

In še splošno zadovoljstvo, ki so ga uporab-niki ocenili na 5 stopenjski lestvici.Rezultati kažejo, da je 73 odstotkov uporabnikovzelo zadovoljnih ali zadovoljnih s storitvijo, 20%srednje zadovoljnih in 6% nezadovoljnih ali zelonezadovoljnih. Uporabniki so najbolj zadovoljnina Ptuju, v Kranju in Mariboru, najmanj pa vKopru in Krškem.

»Najpomembnejši so odnosi«

Zadovoljstvo uporabnikov s stanovanjskimiskupinami

Pri oblikovanju vprašalnika o zadovoljstvu s kva-liteto življenja v stanovanjskih skupinah so seuporabniki odločili za štiri glavne teme, ki so jimpri tem najpomembnejše: medsebojni odnosi,nega in pomoč, osebni pristop ter samostojnost,možnosti odločanja in možnosti izbire.

Od 43 stanovalcev v letu 2010 (v času anketi-ranja), je pri anketiranju sodelovalo le 27 sta-novalcev ali 63 odstotkov. Na vprašanja nisoodgovarjali težje oz. težko intelektualno ovi-rani stanovalci; nekateri so bili v času anketi-ranja odsotni, nekaj pa jih tudi ni želelo odgo-varjati. Glede na majhen vzorec anketiranih,so tudi ocene relativne. Res pa so tudi sta-novanjske skupine majhne – od 6 do 11 sta-novalcev. Zato zlasti pri manj številčnih od-govorih raje govorimo o številu odgovorov inne o odstotkih. Klub temu pa nam kažejo ok-virno sliko zadovoljstva.

Splošne ocene zadovoljstva s kvaliteto življe-nja v stanovanjskih skupinah so mešane, pre-cej razpršene po posameznih enotah.A večina je zelo zadovoljna (37%), zadovoljna alivsaj srednje zadovoljna (52%). Med najbolje oce-njenimi izstopajo enote na Neubergerjevi, v Pra-

Stanovanjske skupine Zveze Sonček po Sloveniji

12

gerskem in v Dravogradu. Najmanj so bili zado-voljni v Kopru, z eno negativno oceno.

Pri ocenjevanju medsebojnih odnosov souporabniki ocenjevali več stvari.Počutje 66 % stanovalcev ocenjuje kot dobro, 30%kot srednje dobro; le po en odgovor je bil nega-tiven v Kopru in na Neubergerjevi; v Pragerskempa se vsi stanovalci dobro počutijo. Ostali soodnose ocenili kot dobre in srednje. Tudi med-sebojne odnose 55% stanovalcev ocenjuje kotdobre, 41% kot srednje. Po dobrih odnosih izsto-pata enoti v Dravogradu in Štorah, najmanj zado-voljni pa so z odnosi v Kopru. 55% stanovalcev sedobro razume z zaposlenimi, oz. jim ti prisluh-nejo. Polno razumevanje občutijo stanovalci naPragerskem, Dravogradu in v Štorah, po en neg-ativni odgovor pa so dali na Neubergerjevi in vKopru. 63% ima zaupanje v zaposlene, nekaj jebilo negativnih odgovorov (po eden v Dravo-gradu, na Neubergerjevi in v Kopru ter po dvana Jakopičevi, na Pragerskem in v Štorah). Ve-lika večina stanovalcev (89%) doslej ni imela ob-čutka, da bi bili kdaj kakorkoli zlorabljeni, a ven-darle se pojavi tudi tak odgovor (po eden v Kop-ru, na Jakopičevi in v Pragerskem). 59% stanoval-cev se dobro razume med sabo, manj v Štorah inna Neubergerjevi.

Nega in pomoč je drugo najpomembnejšepodročje kvalitete življenja v stanovanjskihskupinah.67% stanovalcev je ocenilo pristop zaposlenih dostanovalcev kot dober, najbolje v Dravogradu, naPragerskem in na Jakopičevi, malo manj dobro

na Neubergerjevi ter najslabše v Kopru. Prilago-jenost izvajanja nege potrebam stanovalcev jihje 70% pozitivno ocenilo, predvsem v Dravo-gradu, na Pragerskem, najslabše pa v Kopru. Us-posobljenost negovalcev za opravljanje njihove-ga dela je 81% stanovalcev ocenila kot dobro, naj-bolje v Dravogradu in na Pragerskem, kar nekajje bilo odgovorov – »nekateri da, nekateri ne«,slabše ocene so dobili negovalci v Štorah, naJakopičevi in v Kopru. 70% jih meni, da zaposleniposlušajo njihova navodila pri izvajanju nege,nekaj odgovorov je bilo včasih, najbolje sta seodrezali enoti v Dravogradu in na Pragerskem,edini negativni odgovor pa je dobila Neuberg-erjeva. 74% stanovalcev je zadovoljnih z zaseb-nostjo pri izvajanju nege, predvsem na Jakopi-čevi, v Dravogradu in na Pragerskem, najmanjpa v Kopru. En negativen odgovor je bil tudi naPragerskem. 59% stanovalcev lahko izbira nego-valca, v Kopru, na Jakopičevi in v Dravogradupa ne, kar je glede na obstoječe kadrovske nor-mative tudi razumljivo. Z možnostjo izbire pa sose pohvalili na Neubergerjevi. 59% stanovalcevmeni, da zaposleni niso preveč zaščitniški donjih, predvsem v Pragerskem in v Štorah. Večjiobčutek zaščitenosti pa imajo v Dravogradu inna Jakopičevi.

Osebni pristopje 78% stanovalcev ocenilo, da dobijo vse karpotrebujejo (v celoti na Neubergerjevi, na Pra-gerskem in v Štorah), edini negativni odgovor sodobili v Kopru. 74% jih meni, da zaposleni odgo-vorno opravljajo svoje delo, predvsem v Dravo-gradu in na Pragerskem, malo slabše v Štorah.Zasebnost in intimnost je stoodstotno zagotov-ljena v Dravogradu, na Pragerskem in v Štorah,manj (ok. 60%) pa na Neubergerjevi, v Kopru inna Jakopičevi. Skoraj vsi lahko opravljajo vsaopravila, ki ga zmorejo.

Samostojnost in možnosti odločanjajih 74% ocenjuje pozitivno, povsem v Dravogra-du, v Štorah in Pragerskem, slabše pa v Kopru(50%) in na Jakopičevi (40%). 89% vprašanih sesama odloča kaj bo počela v svojem prostemčasu, le eden od stanovalcev (na Jakopičevi) je

13

menil, da se ne odloča sam, nekaterim pa to nipomembno. Pri načrtovanju jedilnika največ so-delujejo na Neubergerjevi in najmanj v Dravo-gradu. 78% jih je zadovoljnih z možnostmi samo-stojnih izhodov in prihodov, predvsem v Dravo-gradu, Pragerskem, Štorah in Neubergerjevi, na-jmanj pa v Kopru in tudi na Jakopičevi. Občasniin začasni sprejemi drugih stanovalcev nekaterihne motijo (na Pragerskem in Kopru), z njimi nisozadovoljni na Neubergerjevi, Štorah in v Dravo-gradu. Večina pa si želi več obiskov družine, pri-jateljev.

Glede prihodnjega življenja so potrebe inželje različne:na Pragerskem bi vsi ostali v stanovanjski sku-pini, na Neubergerjevi 66%, v Štorah 50%; 16% vKopru, 60% na Jakopičevi, deloma tudi na Neu-bergerjevi, 33% v Dravogradu in 50% Štorah pane želijo ostati v njej. 70% pa jih vendarle nekočželi zaživeti samostojno – vsi v Štorah, najmanjpa v Dravogradu (33%).

Če na kratko povzamemo, so relativno najboljzadovoljni z življenjem v Dravogradu in Pra-gerskem, najmanj pa v Kopru. Na to sevedavpliva več dejavnikov – od strukture in številastanovalcev, zaposlenih, vpliva okolja, med-sebojnih odnosov ter lahko tudi povsem tre-nutne situacije v enoti.

Zaključek

Projekt Zveze Sonček ni neka posebna ino-vacija, pri njem gre za iskanje in nadaljevanjelastne poti izvajanja storitev po meri uporab-nika – s pomočjo proučevanja teorije in tujihizkušenj oz. primerov dobre prakse. Vendarna svoj način, izhajajoč iz opredeljevanjapotreb uporabnikov. Projekt pomeni šele za-četek dolge poti, ki potrebuje intenzivno na-daljevanje in nadgradnjo. Izbrani način ugo-tavljanja zadovoljstva uporabnikov z izvaja-njem storitve je le ena od komponent mer-jenja kvalitete storitve. Na drugih objektivnihmerilih je treba delati naprej.Cilje, ki smo si jih zastavili na začetku pro-jekta, počasi uresničujemo. Potrdilo se je, dauporabniki radi »delajo«, da zmorejo mnogoveč, če so motivirani, če vidijo smisel v temdelu, se čutijo koristne in so udeleženi v iska-nju rešitev. Pri usposabljanju in vključevanjuuporabnikov se je potrdila nujnost procesa –za vzpostavitev varnega okolja, da lahko skozilastno izkušnjo aktivno sodelujejo.Oblikovanje vprašalnika bo v naslednjih letihzahtevalo še nadaljnje dopolnjevanje, širjenjena bolj podrobne in še druge dimenzije oce-njevanja kvalitete storitve.Aktivno vključevanje uporabnikov v različneoblike izobraževanj, ki je že stalna praksa priinternem izobraževanju v okviru Zveze Son-ček, je treba nadaljevati in nadgrajevati (edenod uporabnikov je sodeloval tudi na zaključnievalvaciji mednarodnega projekta UNIQ vBerlinu).Nadaljevati bo treba z evalviranjem zado-voljstva pri težje oviranih uporabnikih (zzmerno in težjo ter težko duševno prizadeto-stjo, kjer je možno ocenjevanje njihovega za-dovoljstva predvsem z opazovanjem. Osemod uporabnikov, vključenih v usposabljanje

14

Bilo mi je všeč. Bil je tudi izziv.Vesel sem, da smo začeli po-četi nekaj novega. Anketnivprašalnik se mi je zdel dober,ker je imel pomembna vpraša-nja in uporabniki so imeli

možnost povedati, kako zadovoljni so.

Urban Centa

Na kaj takega nisem bila pri-pravljena, vendar sem si to žeod nekdaj želela poizkusiti. Ve-sela sem bila, da sem se ude-ležila izobraževanja v Kungoti.Tam so me pripravili na delo

anketarja. Skrbelo me je kakšne uporabnike

bom dobila. Imela sem srečo , vedno sem do-bila nekoga, ki je govoril. Želim, si početi šekaj podobnega, tega sem sposobna. To je dru-gačno vrste delo kot delo v delavnicah.

Urška Jurman

»Anketiranje mi je bilo všeč.Nekateri niso želeli odgovar-jati, zato sem kar prazna mestapustila. Na začetku mi je bilotežko, potem pa lažje. Anketi-rala sem skupaj z Natalijo. Jaz

sem brala, ona pa je spraševala. Mislim, dasem anketirala okoli 10 ljudi.

Nina Nestorovič

se je že javilo za opazovalce; pripraviti bo tre-ba posebno »check listo« za opazovanje.Nekateri drugi izvajalci (drugi VDC-ji) so žeizrazili svoj interes za sodelovanje – evalvi-ranju njihovih storitev. V VDC Tončke Hoče-var smo anketiranje tudi že izvedli.V prihodnje pa bodo nujne tudi sistemskespremembe, ki bodo konsistentne na vsehpodročjih, začenši z bolj jasno strategijo drža-ve kot socialne in pravne države, ki dejanskospoštuje človekove pravice in zagotavlja po-goje za nediskriminacijo, enake možnosti inpravico do izbire. Zaenkrat pa je medicinskimodel (in ne socialni model) še vedno priso-ten v obstoječi in tudi pripravljajoči se novi

zakonodaji (npr. Zakon o dolgotrajni oskrbiin Zakon o osebni asistenci).

Jelka Bratec in Helena Kos

UtrinkiKako sem se počutil v vlogi anketarja?

15

Kakoposlujemo

Zveza Sonček si po svojih močeh prizadevaprispevati k razvoju ekološke humane in hkakovostnejšemu življenju naravnane družbe.Leta 2005 se je pridružila projektu zbiranjaodpadnih tonerjev in kartuše. Do konca leta2008 je sodelovala s podjetjem Azimut –Vester & Co d.n.o. od leta 2009 pa sodeluje spodjetjem Bitea d.o.o. Porast odpadne raču-nalniške opreme v vsakdanjem življenju jeprecejšnja. Tonerji in kartuše spadajo mednevarne odpadke, ker vsebujejo snovi, ki sonevarne za okolje in bi v fazah razkroja lahko

ogrozile podtalnico in druge vodne vire, prst.Večina tonerjev in kartuš po uporabi pristanena deponiji, kjer za razgradnjo potrebujejovsaj 400 let. Rešitev je v recikliranje odpad-nih tonerjev, kartuš ter trakov. To prinaša ve-liko koristi. Preprečuje zmanjšanje izrabe nar-avnih virov, zmanjšanje obremenitev odla-gališč odpadkov, zmanjšuje količino odpad-kov poleg tega prinaša finančna sredstva, kijih lahko uporabimo za izgradnjo in adap-tacijo sončkovih centov. V letu 2010 je ZveziSonček in podjetjem/organizacijam, ki sotonerje in kartuše zbirale za Zvezo Sonček,uspelo zbrati 27.328 kosov tega odpadnegamateriala. Na ta način se je nabralo za6.756,79€ denarja, ki ga je Zveza Sonček pora-bila za adaptacijo Centra Sonček Šiška.Poskrbite za čisto okolje, zbirajte odpadnetonerje in kartuše in nam na ta način poma-gajte. Kartuše in tonerje lahko oddate v vsehcentrih Sonček po Sloveniji. Za podjetja paorganiziramo tudi odvoz večjih količin ton-erjev in kartuš.Kontakt: Tomislav Špilak,e-pošta: tomi.spilak@soncek.org

oZbiramo rabljene tonerje in kartuše

Iz leta v leto se povečuje število zbranih kar-tuš in tonerjev posledično se povečuje tudivsota zbranega denarja.

16

Dobrizgledi vlečejo

V enoti Varstveno delovnega centra SončekLjubljana že nekaj let v sklopu vseživljen-jskega učenja izvajamo trening socialnihveščin. Socialne imenujemo tiste veščine, kiomogočajo zdrave medosebne odnose zdrugimi ljudmi in omogočajo doseganjebolj kakovostnega življenja. To je pomočuporabnikom pri namenjanju večje skrbsebi in svojemu življenju, da postanejo boljaktivno in kakovostno udeleženi in oprem-ljeni v doseganju vseh razsežnostih družbe-nega življenja.

Trening socialnih veščin poteka enkrat te-densko, v tem letu ob ponedeljkih od 12.30 do13.30. Teme so izbrane na želje in potrebeuporabnikov. Letos obravnavamo naslednjeteme: komunikacija (verbalna in neverbalna),ljubezen, čustva, prijateljstvo, ravnanje z de-narjem, odnosi, zdravo življenje in skrb zasvoje telo, prehrana, … Za uresničevanje ciljevsocialnih veščin vnašamo v trening različneoblike in metode dela. Doseganje namenaposkušamo uresničevati v obliki delavnice,rišemo, pišemo, igramo različne vloge, upo-rabljamo dramatiziranje, gibalne vaje, poje-

mo, izvajamo vodeno domišljijsko sprostitev,spoznavamo različne sprostitvene tehnike.Posebno pozornost pri socialnih veščinah na-menjamo procesu krepitve “samega sebe”,oblikovanju pozitivne samopodobe, razvi-janju in oblikovanju vrednot, drž in navad, kiso potrebne za odgovorno prevzemanje na-log v življenju.

Socialne veščine ponujajo veliko samopotr-ditvenih izkušenj in doživetij, omogočajoosebnostno rast, nas povezujejo in imajo zelopomemben vpliv na oblikovanje vrednot, ci-ljev, norm in zadovoljstva z delom v varstvenodelovnem centru.

Petra Kušar Stojakovič

pSocialne veščine – pot v osebnostno rast

Morda ne potrebujete večsobnega dvigala, toaletnega stola, vozička

ali drugega tehničnega pripomočka?

V stanovanjskih skupinah ali v VDC Sončekga bomo koristno uporabili!

Pokličite na tel. 01 5340 667ali sporočite na e-mail: zveza@soncek.org

17

Svetujemo

Pozdravljeni!Imamo skoraj dveletnega sinka, ki so mu di-agnosticirali težjo hipotonijo mišic in ome-njali možnost cerebralne paralize. Enkrat te-densko hodiva na fizioterapijo in imam obču-tek, da je bolj močen, vendar ne gre napredektako hitro, kot bi si želeli.Pediatrinja pravi, da je to vse kar lahko storijo,da bomo morali počakati in veliko delati do-ma. Priporoča tudi druženje z drugimi starši.Fantek veliko joka na terapiji in veliko časaporabimo za pripravo in miritev in ni prostoraza postavljanje vprašanj, ki se neposredno netičejo fizioterapije. Tam se srečujemo le z enomamico, ki pa tudi nima veliko informacij, kajvse bi še lahko naredili za otroka. Je pa slišala,da obstaja možnost enotedenske vsakodnevnefizioterapije, ki je za starše brezplačna. Nekajpodatkov sem zasledila tudi na vaši predsta-vitveni strani, a ne razumem vsega.Zanima me, kje to je in kako bi srečala šedruge starše s podobno izkušnjo, ne bi pa seše včlanila v društvo. Upam, da to ne bo oviraza vaš odgovor.Lep pozdrav.

Radovedna mamica

Spoštovani,

moto naše organizacije je »Sonček eden zavse« in to poleg drugih sporočil pomeni tudi,da so naši programi in projekti namenjenivsem, ki želijo informacije ali storitve in nisovezani na članstvo v naših regijskih društvih.

Je pa res, da veliko naših programov v lokal-nih okoljih poteka v sodelovanju z društvi, sajimamo večinoma skupne prostore in sledimopobudam staršem, ki so že vključeni in semed seboj družijo, si izmenjavajo izkušnje ininformacije. In prav tu je možnost srečati ve-liko staršev z različnimi izkušnjami glede sta-rosti otrok in njihovimi razvojnimi težavami.Ker ne vem, kje živite, je kontakt z društvompotreben glede informacije kje in kdaj sestaršem lahko pridružite le kot mama, pa če-prav niste včlanjeni. Vse kontakte lahko do-bite na predstavitveni strani Zveze Sonček.

Iz vašega vprašanja sklepam, da se informa-cija o možnosti »enotedenske brezplačne vsa-kodnevne terapije« pravzaprav nanaša naprogram zdravstveno–terapevtske kolonije(obnovitvena rehabilitacija za otroke), ki gasofinancira Zavod za zdravstveno zavarova-

qFizioterapija

18

nje Slovenije, izvajajo pa naša društva v sode-lovanju z Zvezo Sonček.

Kolonije potekajo od 7 – 14 dni in poleg raz-ličnih terapij za otroke vsebujejo tudi pro-grame za starše. Predvsem je to priložnost, dase starši veliko družijo in pogovarjajo ter iz-menjujejo informacije, saj kolonije potekajoali v zdraviliščih, letoviščih ali pa v obehnaših rekreacijskih centrih (v Elerjih in Vr-tičah).

V pripravi je razpis ZZZS (Zavoda za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije) in nanj se našaZveza Sonček vsako leto prijavi. Informacijodobijo vsi razvojni pediatri in objavljena jetudi na naši predstavitveni strani. Napotitev vkolonijo izpolni otrokov pediater, če je na sez-namu naših triažnih zdravnikov. Lahko paobrazec napotitve pošljemo tudi vam in joposredujete vaši pediatrinji s katero se kas-neje dogovarjamo za triažo.

Vključitev v terapevtsko kolonijo ni pogojenas članstvom in je otrokova pravica.

Za vse dodatne informacije lahko kontakti-rate z našo svetovalno službo (e-pošta:sonce@soncek.org, telefon 041 770 683). Ne-nehno iščemo različne načine posredovanjainformacij uporabnikom, saj vedno znovaugotavljamo, da so posamezne storitve inprogrami, ki jih naša organizacija izvaja, še

vedno premalo poznani. Zato je vedno do-brodošla tudi pobuda vas staršev (pa tudistrokovnih in laičnih delavcev), kako bi vampribližali ali posredovali dovolj informacij, kijih potrebujete ob srečanju z drugačnostjo.

Lep pozdrav.

Marija BožičSvetovanje in izobraževanje

Zveza Sonček

19

Zakonodaja

Državni zbor je 3. februarja prejel Zakon oprostovoljstvu (UL št. 10/2011, 18. 2. 2011).Zakon opredeljuje prostovoljstvo, njegovpomen in temeljna načela prostovoljstva, vdrugem delu pa pogoje opravljanja orga-niziranega prostovoljstva, pravice in obvez-nosti prostovoljcev in prostovoljskih ter dru-gih organizacij, ki delujejo na področju pro-stovoljstva.

Zakon se v veliki meri dotika tudi delovanjaZveze Sonček in društev. Po eni strani seprostovoljci bolj ali manj vključujejo v vsestoritve in programe, ki jih izvajamo na nivojuZveze, še bolj obširen pa je tisti drugi del de-lovanja – prostovoljno delo funkcionarjev inčlanov vseh regijskih društev za cerebralnoparalizo. Kaj to pomeni za naše delovanje,kakšne koristi in obveznosti nas z novim za-konom čakajo?

Zakon opredeljuje prostovoljsko delo kot de-lo, ki ga posameznik po svobodni volji, brezpričakovanj plačila ali neposrednih material-nih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali vsplošno korist. Med drugim pa se za prosto-voljsko delo ne šteje delo, ki je namenjeno

zadovoljevanju zgolj osebnih interesov čla-nov v članski organizaciji in ni v splošnodružbeno korist.

Prostovoljsko delo je lahko marsikaj, zakonpa natančneje opredeljuje le organiziranoprostovoljstvo. To je tisto, ki izvaja v okviruprostovoljskih organizacij in ga posameznikopravlja redno in najmanj 24 ur letno. Pros-tovoljska služba pa je vrsta organiziranegaprostovoljstva, ki ga prostovoljec opravlja na-jmanj 20 ur tedensko vsaj 6 mesecev. Kakopridobiti status prostovoljske organizacije?Prostovoljske organizacije bodo postale tis-te, ki se bodo vpisale v vpisnik prostovoljskihorganizacij, ki ga bo pripravilo Ministrstvo zajavno upravo (v tem trenutku prijava še nimožna). Zakon opredeljuje tudi pogoje zavpis (izpolnjujejo jih tako Zveza Sonček kottudi posamezna Sončkova društva). Vpis vrazvid prostovoljskih organizacij ni obvezen.

Vpis v razvid prostovoljskih organizacij instatus prostovoljske organizacije prinaša ne-katere ugodnosti in pravice, seveda pa tudiobveznosti. Država bo stimulirala organiza-cije, ki bodo usposabljale in organizirale delo

rZakon o prostovoljstvu

20

prostovoljcev. Organizirano prostovoljstvo seopravlja na podlagi sklenjenega dogovora,ki pa je lahko pisni ali ustni. Pisni dogovor jeobvezen, ko tako zahteva prostovoljec ali or-ganizacija, v primeru opravljanja prostovolj-ske službe ali napotitve na delo v tujino ter vprimeru, ko gre za delo mladoletnih oseb alioseb, ki jim je delno ali v celoti odvzeta po-slovna sposobnost. Zakon opredeljuje vsebi-no dogovora. Nadaljnja obveza prostovoljskeorganizacije je vodenje evidence prosto-voljcev in prostovoljskega dela in na zahte-vo prostovoljca izdaja potrdila o opravljenemprostovoljskem delu.

Zakon opredeljuje tudi pravice in obveznostiprostovoljcev ter (samo) obveznosti prosto-voljskih organizacij. Ena od pravic prosto-voljcev je pravica do povračila stroškov, kijih ima z opravljanjem dela, kot so potni stro-ški, stroški prehrane in nastanitve, drugi stro-ški povezani z bivanjem v tujini in nado-mestilo z uporabo lastnih sredstev. Prosto-voljec ima med drugim pravico do usposab-ljanja, mentorstva in zagotavljanja varnostipri delu ter letno nagrado za izjemne dosež-ke. Prostovoljska organizacija mora prosto-voljca nezgodno zavarovati, če delo opravlja vpogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje inživljenje prostovoljca.

V zakonu je tudi zapisano, kako bo državaspodbujala in spremljala organizirano pros-tovoljstvo in pripravila strategijo razvoja pros-tovoljstva. S tem namenom je priglasitev vvpisnik prostovoljskih organizacij zaželen.Z vpisom pa se organizacija obveže, da bopripravljala letna poročila.

In kaj ta Zakon pomeni za Zvezo Sonček inposamezna društva? Prav je, da se področjeformalno uredi, vendar pa prinaša kar nekajobveznosti, predvsem v smislu administra-

tivnega dela. Zato je smiselna presoja o pri-glasitvi v razvid prostovoljskih organizacij, kizaenkrat še ni možna in tudi ne bo obvezna.Glede na to, da Zveza Sonček pridobiva pro-stovoljce za mnoge programe in storitve, jihusposablja, vodi evidence njihovega dela terjim izdaja potrdila, je prijava zveze v razvidsmiselna.

Posamezna društva lahko še naprej, kljubtemu, da delujejo v širšem okolju in splošneminteresu, delujejo na enak način kot do zdaj,tudi v smislu prostovoljnega dela funkcionar-jev in drugih aktivnih članov. Če bi se katerood društev želelo aktivneje ukvarjalo z us-posabljanjem prostovoljcev in organizacijoprostovoljskega dela, pa ni ovire za vpis.

Besedilo celotnega zakona si lahko preberetev Uradnem listu RS št. 10, 18. 2. 2011.

Helena Kos

Odprtapisma

Sončkova tržnica v Šiški posluje že osem me-secev, zato sem se odločil napisati to pismo.

Rad delam na tržnici, všeč mi je stik z ljudmi,tu imam možnost spoznati vedno nove ljudi,rad jim svetujem, jim pomagam... Najboljpogosto tržnico obiskujejo ljudje iz bližnjeokolice. Srečaš lahko vse od mamic z vozičkido starejših upokojencev. Najbolj gredo vprodajo razni aparati, igrače, knjige… še pose-bej kuharske knjige, te gredo kot za med. Natržnici ponujamo preko 100 knjig. Tudi spo-minki, umetniške slike in starine so zelo ce-njeni, zato se večkrat zbiratelji oglasijo prinas, da vidijo, če imamo kaj zanimivega. Cenena tržnici so zelo nizke. Si predstavljate, še

delujočo televizijo smo prodali za 5 eurov.Tržnica dela samo ob sobotah v dopoldan-skem času. Takrat imajo ljudje čas, niso vslužbah in se pogosteje odpravijo na sprehodali po nakupih. Vsako soboto se jih kar velikooglasi pri nas. Najbolj zanimivo je bilo, ko stasi neke sobote dve stranki zaželeli isti pred-met in se zanj skoraj stepli. Še dobro, da sta sehitro pomirili.Tržnica se je sedaj že malo ustalila. Ljudje sonas spoznali in nas redno obiskujejo, vednopa prihajajo tudi novi. Radovednost je tista,ki privabi vsakega na ogled naše ponudbe.Dober glas seže v deveto vas in upam, da botako tudi z našo tržnico. Se vidimo v soboto.

Silvo Pustinek

21

sPridite in poglejte!

22

Zgodilose boNapoved bodočih dogodkovkt

k Skupščina Zveze Sonček

7. maja je sklicana Skupščina Zveze Sonček vCentru Sonček Šiška v Ljubljani.

l Program izobraževanja v letu 2011• 23. 3.: Reševanje zdravstvenih težav oseb s

cerebralno paralizo, Irena Keršič, dipl. med.sestra

• 23. 3.: Reševanje zdravstvenih težav uporab-nikov VDC in SS, Zveza Sonček, CenterSonček Ljubljana

• 21. 4.: Individualno načrtovanje v luči so-cialnega modela invalidnosti, Zveza Sonček,Center Sonček Ljubljana

m Terminski plan izobraževanja insvetovanja

• 17. 3.: Supervizija za vodstvene delavce OŠGustava Šiliha v Mariboru – 2. skupina

• 19. 3.: Seminar in delavnica za vzgojitelje vrt-ca v OŠ Šmartno pri Litiji

• 23. 3.: Predavanje in delavnica za staršeDruštva osoba s cerebralnom i dječjom par-alizom Zagreb

• 28. 3.: Supervizija za strokovne delavce OŠGustava Šiliha v Mariboru

• 28. 3.: Supervizija za vodje enot VDC (Varst-veno delovnega centra) in BS (bivalne sku-pine) Sonček v Mariboru.

• 31. 3.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Ljubljani.

• 9. 4.: Peti seminar izobraževanja spremlje-valcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih stro-kovnih delavcev v vrtcih in šolah v Ljubljani

• 16. 4.: Peti seminar izobraževanja spremlje-valcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih stro-

kovnih delavcev v vrtcih in šolah v Maribo-ru

• 18. 4.: Supervizija za strokovne delavce OŠGustav Šilih v Mariboru Supervizija za vodjeenot VDC in BS Sonček v Mariboru.

• 21. 4.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Ljubljani.

• 6.–8. 5.: Šola za starše predšolskih otrok izveč regijskih društev CP v Elerjih.

• 10. 5.: Predavanje in delavnica za učitelje izOŠ na Koroškem

• 14. 5.: Šesti seminar izobraževanja spremlje-valcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih stro-kovnih delavcev v vrtcih in šolah v Ljubljani

• 16. 5.: Supervizija za strokovne delavce OŠGustav Šilih v Mariboru

• 16. 5.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Mariboru.

• 19. 5.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Ljubljani.

• 21. 5.: Šesti seminar izobraževanja spremlje-valcev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih stro-kovnih delavcev v vrtcih in šolah v Mari-boru

• 4. 6.: Delavnica za vodje skupin terapevtskihkolonij in obnovitvene rehabilitacije

• 13. 6.: Supervizija za strokovne delavce OŠGustava Šiliha v Mariboru

• 13. 6.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Mariboru

• 16. 6.: Supervizija za vodje enot VDC in BSSonček v Ljubljani

n Dogajanje v Centru Sonček Šiška• 30. 3.: Plesne vaje VDC – Petra Guček• 31. 3.: Potopisno predavanje: Nova Zelandija

ob 20.00 Vendi Njari

23

BingokkNagradna igra

Vabimo vas, da sodelujete v naši nagradniigri. V vsaki številki obvestil bomo pripravilinovo vprašanje in vas nagradili z lepimi in za-nimivimi nagradami. Zadenite tudi vi!

Odgovorite na nagradno vprašanje in se po-tegujte za lepe nagrade.

k Nagradno vprašanje:

Zakaj je evalvacija zadovoljstvauporabnikov s storitvami ZvezeSonček pomembna?

l Nagrade:

1. nagrada: lavanda v lončku, zabojček,namizni okras les-glina

2. nagrada: zabojček, namizni okras les-glina

3. nagrada: namizni okras les-glina

m Vaš odgovor:

Na vprašanje lahko odgovorite z izpolnitvijoobrazca za sodelovanje v nagradni igri naspletni strani www.soncek.org ali pošljete od-govor s svojimi podatki (ime, priimek, na-slov in telefonska številka, e-poštni naslov)prek dopisnice na naslov: ZVEZA SONČEK,Rožanska 2, 1000 Ljubljana, s pripisom Bingo– nagradna igra.

Pravilne odgovore bo izžrebala posebna ko-misija, izžrebanci oziroma nagrajenci pa bo-do objavljeni v naslednji številki obvestil inna spletni strani www.soncek.org.

Nagrajenci bodo o nagradah pisno obvešče-ni. Nagrajenci s sodelovanjem v nagradni igrisoglašajo, da se njihovi osebni podatki ob-javijo v naslednjih obvestilih in spletni staniwww.soncek.org.

Opomba: S sodelovanjem v nagradni igri ude-leženec dovoljuje Zvezi Sonček uporabo svo-jih podatkov za namene obveščanja.

Srečo pri januarskem Bingu so imeli:

1. nagrada: Marinka Kotar – komplet voščil-nic, šal muslin, obesek križec mozaik

2. nagrada: Mojca Trobec – šal muslin, obe-sek križec mozaik

3. nagrada: Sebastjan Breznik – šal muslin

Iskrene čestitke!

DAN DATUM DOGODEK ČAS OD – DO KDO IZVAJAPET 01.4. TEOZOFSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 18:00 – 20:00 BREDA ŽAGARSOB 02.4. DRUŠTVO MODRINA 17:00 – 20:00 DARJA BAŽECNED 03.4. EVANGELIJSKA CERKEV 10:00 – 12:00 PETER NOVAKPON 04.4. KLEKLANJE 16:30 – 19:00 TONKA ČERNILOGARPON 04.4. PILATES 18:30 – 19:30 BERNARDA KRIŠTOFPON 04.4. GIBAJ IN PLEŠI SEBE… 19:30 – 21:00 PETRA GUČEKTOR 05.4. PLESNE 19:00 – 22:30 VELJA KOCIĆSRE 06.4. SREČANJA ZA STAREJŠE 9:00 – 11:00 CENTER ŠIŠKASRE 06.4. ČAJANKA + PRAVLJIČNA URICA 17:45 – 19:00 ZAVOD ČUHAPUHASRE 06.4. JOGA – MOTIVACIJSKA DARYOGA 18:00 – 19:30 MAG. DARJA KROPIVŠEKSRE 06.4. JOGA – MOTIVACIJSKA DARYOGA 19:30 – 21:00 MAG. DARJA KROPIVŠEKČET 07.4. RAZPRAVLJAJMO S SONČKOM 19:00 – 20:00 EMIR OKANOVIČPET 08.4. TEOZOFSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 18:00 – 20:00 BREDA ŽAGARSOB 09.4. DRUŠTVO MODRINA 17:00 – 20:00 DARJA BAŽECNED 10.4. EVANGELIJSKA CERKEV 10:00 – 12:00 PETER NOVAKPON 11.4. KLEKLANJE 16:30 – 19:00 TONKA ČERNILOGARPON 11.4. PILATES 18:30 – 19:30 BERNARDA KRIŠTOFPON 11.4. GIBAJ IN PLEŠI SEBE… 19:30 – 21:00 PETRA GUČEKTOR 12.4. PLESNE 19:00 – 22:30 VELJA KOCIĆSRE 13.4. SREČANJA ZA STAREJŠE 9:00 – 11:00 CENTER ŠIŠKASRE 13.4. JOGA – MOTIVACIJSKA DARYOGA 18:00 – 19:30 MAG. DARJA KROPIVŠEKSRE 13.4. JOGA – MOTIVACIJSKA DARYOGA 19:30 – 21:00 MAG. DARJA KROPIVŠEKČET 14.4. OTVORITEV RAZSTAVE – 19:30 – 21:00 MLADINSKI CEH

COME TO ECO SENSE! ALI OSVESTI SE!PET 15.4. TEOZOFSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 18:00 – 20:00 BREDA ŽAGARSOB 16.4. DRUŠTVO MODRINA 17:00 – 20:00 DARJA BAŽECSOB 16.4. SOBOTNA MATINEJA ZA OTROKE 10:00 – 13:00 RAJKA MEŠENED 17.4. EVANGELIJSKA CERKEV 10:00 – 12:00 PETER NOVAKNED 17.4. PLESNE-OSNOVNO 20:00 – 21:30 PATRICIJA BELAKPON 18.4. KLEKLANJE 16:30 – 19:00 TONKA ČERNILOGARPON 18.4. PILATES 18:30 – 19:30 BERNARDA KRIŠTOFPON 18.4. GIBAJ IN PLEŠI SEBE… 19:30 – 21:00 PETRA GUČEKPON 18.4. PLESNE – OSNOVNO 21:00 – 22:30 PATRICIJA BELAKTOR 19.4. PLESNE 19:00 – 22:30 VELJA KOCIĆSRE 20.4. SREČANJA ZA STAREJŠE 9:00 – 11:00 CENTER ŠIŠKASRE 20.4. DELAVNICA: IZDELOVANJE VELIKONOČNIH ZAJČKOV 17:45 – 19:00 ZAVOD ČUHAPUHASRE 20.4. JOGA – MOTIVACIJSKA DARYOGA 18:00 – 19:30 MAG. DARJA KROPIVŠEKSRE 20.4. JOGA – MOTIVACIJSKA DARYOGA 19:30 – 21:00 MAG. DARJA KROPIVŠEKČET 21.4. POTOPISNO PREDAVANJE 20:00 CENTER ŠIŠKAPET 22.4. TEOZOFSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 18:00 – 20:00 BREDA ŽAGARSOB 23.4. DELAVNICA: IZDELOVANJE PIRHOV 9:00 – 12:00 ZAVOD ČUHAPUHASOB 23.4. DRUŠTVO MODRINA 17:00 – 20:00 DARJA BAŽECNED 24.4. EVANGELIJSKA CERKEV 10:00 – 12:00 PETER NOVAKPON 25.4. KLEKLANJE 16:30 – 19:00 TONKA ČERNILOGARPON 25.4. PILATES 18:30 – 19:30 BERNARDA KRIŠTOFPON 25.4. GIBAJ IN PLEŠI SEBE… 19:30 – 21:00 PETRA GUČEKTOR 26.4. PLESNE 19:00 – 22:30 VELJA KOCIĆSRE 27.4. SREČANJA ZA STAREJŠE 9:00 – 11:00 CENTER ŠIŠKASRE 27.4. JOGA – MOTIVACIJSKA DARYOGA 18:00 – 19:30 MAG. DARJA KROPIVŠEKSRE 27.4. JOGA – MOTIVACIJSKA DARYOGA 19:30 – 21:00 MAG. DARJA KROPIVŠEKČET 28.4. SONČKOV PLES 19:00 – 21:00 CENTER ŠIŠKAPET 29.4. TEOZOFSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 18:00 – 20:00 BREDA ŽAGARSOB 30.4. DRUŠTVO MODRINA 17:00 – 20:00 DARJA BAŽEC

24

APRILDogajanje v Centru Sonček ŠiškaTRG KOMANDANTA STANETA 5, Ljubljana

VABLJENI NA VSE NAŠE AKTIVNOSTI!Info: CENTER SONČEK ŠIŠKA, MAJA BOBNAR, 031 778 137, centersiska@soncek.org