SončnikO b v e s t i l a Z v e z e d r u š t e v z a c e r e b r a l n o p a r a l i z o S l o v e n i j e

l2013

m Zaposlovanje pod posebnimi pogoji – izkušnjeiz Evrope

n Ples in glasba kot terapija

o Varstvo otrok in mladostnikov med poletnimipočitnicami

Poštnina plačana pri pošti 1113 LjubljanaTISKOVINA

Izdaja: Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije,Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75,e-pošta: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org, davčna št.: 13876970Urednik: Jože PrimožičIzid: julij 2013 – 9.200 izvodovNa naslovnici: Vilma Oblak, podjetje Sonce d.o.o.

Sončnikl2013

Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prene-hamo uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »Sončnik«, letnegaporočila ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne po-datke, ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimovam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi.Kontakt: Zveza Sonček, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana,na elektronski naslov: info@soncek.org ali po telefonu 01 534 06 67.Hvala za razumevanje!

k Uvodnik: Nova delovna mesta ... 3

l Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4

m Po navdih: Zaposlovanje pod posebnimi pogoji – izkušnje iz Evrope ... 12

n Pogovarjamo se: Ples in glasba kot terapija ... 16

o Obvestila: Varstvo otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami v Centrih Sonček ... 19

kazalo2

Programe in delovanje ZvezeSonček sofinancira FIHO.Stališča Zveze Sonček neizražajo stališč FIHO.

Storitve in programe Zveze Sonček s programomjavnih del omogoča tudi Zavod RS za zaposlovanje.

k

Mantra, ki jo ponavljajo vse vla-de in stranke je: ustvarjanje no-vih delovnih mest in povečanjebruto domačega proizvoda, karbo posledično polnilo proraču-

ne. Če ne bi zraven še dodajali naj se ne zni-žajo plače v javnem sektorju, da pa naj se nezaposlujejo novi delavci, bi se zadeva še izšla.Vprašanje pa je ali je smiselna.Prav zdaj so se nas lotili inšpektorji vseh vrst.Oni ne vedo, da ustvarjajo delovna mesta, kerso na teren prišli ali zato, da ne bodo med uk-injenimi ali pa zato, da bodo s kaznimi polniliproračun. Ampak njihovo delovanje ustvarjadelovna mesta: eden ali več jih bo zaslužilopri prodaji opreme za reševanje iz vode, ki jev Sloveniji še enkrat dražja kot na Kitajskem,kjer so jo trgovci kupili. Preko RK bodo za-služili najeti zdravniki pri tečajih prve pomočiali pa reševalci, ki delajo istočasno na vsajtreh bazenih. Zaslužil bo ZZV, eden več drugimanj, odvisno od monopolnega položaja, zajemanje vzorcev vode iz vodovodnega om-režja in bazenov. Zaslužili bodo izdelovalcinačrtov za preprečevanje legionele in mrse.In še bi lahko našteval. Ja, zdravje in varnoststa področji, kjer se še lahko ustvarjajo novadelovna mesta. V proizvodnji pač ne. Tu je Ki-tajcev in Indijcev enostavno preveč in prepo-ceni so.Sedaj potrebujemo samo še bruto domačiproizvod. Tega dobimo tako, da storitev pro-damo nekomu drugemu. Torej tisti, ki je na-redil načrt preprečevanja legionele, ki niče-

mur ne služi, izda račun Zvezi Sonček ter stem denarjem kupi »zdravo« hrano, prehran-ske dodatke, jogo ali kakšno »terapijo« in čeza te storitve dobi račune, gredo te transak-cije statistično v bruto domači proizvod, DDVpa v proračun. Da je pri tem nafta vsak dandražja in da so s tem dražji vsi proizvodi instoritve, pa že ni več problem borcev za novadelovna mesta in povečanje BDP.

In kaj imamo na koncu državljani od medi-cinske opreme, ki je nihče ne zna uporabljatiali pa njene uporabe ne more nihče plačati?In kaj imajo »invalidni« državljani od te silneskrbi za našo varnost in zdravje, če na spre-jem v VDC čaka 500 odraslih oseb, verjetnostda bi dobili legionelo pa je 1 : 2.000.000? Žrt-vujemo 500 »invalidov« za varnost tistih,2.500, ki so že vključeni v VDC ali pa smo sa-mo žrtve pohlepnih sodržavljanov, ki nas spomočjo svojih socialnih mrež ustrahujejo,zato, da se lahko v svojih črnih terencih pre-važajo z golf turnirjev na jadranje v Dalmaci-jo, na smučanje v Francijo in na eksotična po-tovanja po Karibih.

Z denarjem, ki gre na koncu za črne terencebi lahko zaposlili 150 negovalcev in spremlje-valcev v VDC (15 od teh v Sončku) in s temomogočili vključitev 500 čakajočih na spre-jem. Toda to ne sodi v zaposlitvene inovacijeniti v socialno podjetništvo, ki ga bomo v na-slednji sedmih letih financirali iz evropskihstrukturnih skladov in na koncu niti ne pove-čuje BDP.

Jože Primožič

UvodnikNova delovna mesta

3

4

Zgodilose je ...

k Center Sonček Šiška obiskali učenci 7.razreda OŠ Alojzija Šuštarja

22. marca so nas obiskali učenci 7. razreda OŠAlojzija Šuštarja. Skupaj smo pregledali kaj jeto cerebralna paraliza, kako pride do nje, kakoravnamo z osebami s posebnimi potrebami,kje živijo, kaj delajo čez dan...

Svoje znanje so učenci preizkusili na kvizu, vdelavnici ter v vožnji preko ovir na invalid-skem vozičku. Za konec pa so nam pripraviliše dve pesmi, katere so zaigrali na frajtona-rico ter zapeli skupaj z nami.

Maja Bobnar

l Družabni večer

V četrtek, 4. aprila, smo imeli v Centru Son-ček Šiška zabavni večer.

V dveh urah igranja in druženja ob namiznihigrah smo se dodobra nasmejali do solz, kosmo ugotavljali kako se igra Enka, Loto termalo bolj strateško podkrepljeni Kelti.

Maja Bobnar

m Razstava Sončkovih izdelkov v Mestniknjižnici Ljubljana – knjižnica Ig

V knjižnici Ig smo v aprilu in maju razstav-ljali izdelke Sončkovih delavnic, kot so ročnoizdelane voščilnice, slike na svilo, izdelki izgline in lesa, volnene lutke ...

Petra Kušar Stojakovič

n Lažno zbiranje denarja v imenu ZvezeSonček

Ponovno je prišlo do lažnega zbiranja sred-stev za Zvezo Sonček. Tokrat se je tega lotilaneznanka (svetlolasa, prleško narečje, visokacca 170 cm) v okolici Ormoža. Izdaja se začlanico oz. prostovoljko Sončka.Ob prosjačenju navaja, da denar zbira v ime-nu Sončka. Z njim bi naj kupili invalidski vo-

lPoročila o preteklih dogodkih

5

ziček za otroka s cerebralno paralizo. Ob tejpriložnosti na Zvezi Sonček pojasnjujemo, dase sami tovrstnega zbiranja sredstev ne po-služujemo. Vse, ki boste prišli v stik s to gos-po pa prosimo, da njeno početje prijavite nanajbližjo policijsko postajo ali na telefonskoštevilko 113.

Tomislav Špilak

o Otvoritev razstave Lučke Berlot

11. aprila smo imeli otvoritev prve samosto-jne razstave, prof. likovne umetnosti LučkeBerlot.

Predstavila se nam je preko ilustracij otroškepoučne knjižice Čarobne Vode s tehniko ak-varela in kolaža. Poleg ilustriranja se ukvarjatudi z oblikovanjem unikatnih svetil, podimenom Lučkabučka, katere si je bilo mogo-če ogledati poleg razstavljenih slik. Otvoritevsta s petjem in igranjem na klavir popestrilaTanja Pečenko in Lovro Frelih.

Poleg poučne knjižice Čarobna voda avtoriceJerneje Pavček in razstave Lučke Berlot si jebilo mogoče ogledati še poskuse s čebuli-cami, kjer nam dolžina koreninic kar narav-nost pokaže v kako za življenje primerni vodiso zrasle, ter tudi natančno sliko o kakovostivode oz. zdravju le te.

Maja Bobnar

p Predstavitev knjige: Do izvirov zdravjain modrosti skozi umetnost

V četrtek, 18. aprila, smo imeli predstavitevknjige z naslovom: Do izvirov zdravja in mod-rosti skozi umetnost Dušana Enove, JernejePavček, ter ostalih pisateljev in pisateljic.

V večeru smo se sprehodili po različnih te-matikah, od pravljice Jerneje Pavček, do pes-mi avtorja Dušana z naslovom Joli Provecne,ki nam jo je čutno prebrala Tajda Lekše. Du-šan Enova nam je razložil tudi nekaj o sim-bolih narave in zasledovanje sinhronicitet vnjej. Na koncu pa smo bili deležni še prikazain preizkusa Flamenko terapije Maje Djuro-vić. S pesmimi sta nas skozi večer srčno na-govarjala tudi Nejc Lombardo-vokal, ter MihaPlantarič-kitara.

Maja Bobnar

q Projekt Mix@ges

V Centru Sonček na Rožanski ulici je podmentorstvom Brede Kralj potekal medgen-eracijski projekt Mix@ges.V okviru enotedenske delavnice so se združi-le osebe z invalidnostjo, mladostniki in stare-jši in se skupaj lotili projekta ustvarjanjaumetniških fotografij posnetih s pomočjomobilnih telefonov.Več informacij najdete na www.mixages.eu.

Helena Kos

r Spomladanske počitnice za odrasle v pElerjih nad Ankaranom

Potekale so od 22. do 27. aprila. Ves čas smoimeli zelo lepo vreme, zato smo veliko časa na-menili športnim in družabnim aktivnostim naprostem. Tako smo v tem tednu jahali, strelja-li z lokom, igrali boccio, balinali, se sprehajalipo gozdu ter si ogledali Sečoveljske soline.Predvsem predstavnice ženskega spola sobile navdušene nad umetniškimi delavni-cami, kjer smo risali, rezali, šivali rožice inizdelovali mobile iz školjk. Da pa slučajno nebi pozabili, da se nahajamo blizu morja, jeposkrbel vodja kmetije Edo, ki nas je prosil,če luščimo sivkine cvetove, ki jih bodo upora-bili za izdelavo sivkinih vrečk. Rahlo omaml-jeni od čudovitega vonja sivke smo se pri temdelu zelo zabavali. Večere smo si krajšali zigranjem na instrumente, gledanjem filma,

pripravo brezalkoholnih koktajlov, karaoka-mi in plesom. Vedno, kadar nam je lepo inuživamo, čas pač prehitro mine. In tudi tokratje bilo tako!

Nika Gerdovič

s Sodelovanje z Valvasorjevo knjižnicoKrško

V Centru Sonček Krško že četrto leto sodelu-jemo v programu Valvasorjeve knjižnice Krš-ko »Živim in se veselim s knjižnico«, ki je na-menjen različnim skupinam uporabnikov sposebnimi potrebami.Ga. Antonija Amon, ki izvaja program, nas jepovabila, da se pridružimo VDC-ju Leskovecin OŠ dr. Mihajla Rostoharja pri bralni značkiPetra Klepca. Tako so se nekateri letos žedrugič zapored potrudili za bralno značko tersodelovali tudi na zaključni prireditvi.Za nas ta program, ki poteka preko celegaleta, pomeni sprostitev ter prav tako učenjerazličnih zanimivih vsebin, socialnih veščinin premagovanja ovir. Je zelo dobrodošla do-polnitev pri našem delu.

Tanja Kavčič

kt Skupščina Zveze Sonček izvolila nove-ga predsednika

V soboto, 11. maja, je v Centru Sonček Vrtičeza predstavnike društev včlanjenih v Zvezo

6

7

Sonček potekal posvet. Na njem so se udele-ženci seznanili z zgodovino delovanja ZvezeSonček in z osnovami o trženju blagovneznamke. Po posvetu je potekala volilnaskupščina Zveze Sonček, ki se je ukvarjalatudi s spremembami statuta.

Tega je spremenila tako, da Zvezi Sončekomogoča pridobitev statusa socialnega pod-jetja. V nadaljevanju skupščine so za štirilet-no obdobje bili izvoljeni organi Zveze Sončekv naslednji sestavi:

– predsednik:Lojze Tomaževič

– podpredsednika: Iztok Suhadolnik, Tomi-slav Špilak

– izvršni odbor: Milan Klajnšek, Beti Cukljati,Simon Habinc, Damjan Jazbišek, MartinLažeta, Emir Okanović, Petra Papotnik, Bo-jan Poredoš, Martin Smodiš, Lidija ŠestakZorič

– nadzorni odbor: Smilijana Urh Milanović(predsednica), Mojca Žižek, Ljubo Prhne,Nada Polajžer, Matteo Cesar

– strokovni svet: Mojca Vaupotič (predsed-nica), Marija Božič, Danijela Bratec, BojanaGlobačnik, Daša Goričan, Ana Marija Ker-šič, Helena Kos, Taras Poljanec, Jože Pri-

možič, Vasiljka Prosnik, Ivan Robnik, ValiTretnjak in Tatjana Veličkovič.

Tomislav Špilak

kk Sonček v izolski knjižnici

V Mestni knjižnici Izola se zavedamo, dalahko tudi mi pripomoremo k boljšemu vklju-čevanju oseb s posebnimi potrebami v širšesocialno okolje. Že nekaj let sodelujemo zVDC Izola. Naše sodelovanje poteka v oblikirazstav njihovih izdelkov, bralne značke, prav-ljičnih in bralnih uric ter drugih prireditev.Konec leta 2012 pa smo vzpostavili sodelo-vanje tudi z društvom Sonček Koper, ki je delZveze društev za cerebralno paralizo Slove-nije. Najprej smo jih povabili, da svoje izdelkepredstavijo na razstavno prodajnem Miklav-ževem sejmu, nato pa še na pravljične dopol-dneve v knjižnico. V Središču za samostojnoučenje je zdaj na ogled razstava slik na svilo,ki so jih ustvarili v svojih delavnicah. V vit-rini ustvarjalnosti pa si lahko ogledate nji-hove izdelke iz lesa, papirja, gline in drugihmaterialov. Obe razstavi sta prodajni, zato stelepo povabljeni k nakupu.Razstava izdelkov uporabnikov društva Son-ček Koper je dokaz, da smo vsi ljudje lahkoustvarjalni, če si tega le dovolj želimo. Vsakod nas lahko druge obogati s svojo različno-stjo in pogledom na svet.

Špela Pahor

kl Dobrodelnost: Sentina podarila očala

Foto: TimE

Optika Sentina nas je prosila, da s skupnimimočmi poiščemo tri kandidate, ki bi jim po-darili nova očala. Seveda nismo oklevali, am-pak takoj odšli v akcijo. S pomočjo Medob-činskega društva slepih in slabovidnih Celjein centra Sonček iz Celja smo na seznamuvrstili Milana Drnača, Branka Košenino inMateja Šabca.

Po uvodnem pozdravu v prostorih optike, kise nahaja v Planetu Tuš Celje, je vse tri čakalspecialistični očesni pregled. Nato so našitrije srečneži s pomočjo strokovne Sentinineekipe izbrali očala po svojem okusu. Izbraliso lahko katerekoli okvirje, ki so na voljo v op-tiki Sentina, v katere bodo sedaj vgradilikvalitetna očalna stekla, proizvajalca Essilor.

Andrej Hladnik, vodja marketinga v OptikiSentina, je ob tem dejal, da se tovrstnih akcijlotevajo večkrat, saj se zavedajo, da kvalitetnaočala niso poceni pripomoček in si jih zatomarsikdo težko privošci. Njihov vzgib je silapreprost in vreden posnemanja – enostavnoželijo v okolje, v katerem delujejo, nekaj vr-niti. Tega darila so bili Milan, Matej in Brankosila veseli.

Milanova sestra je bila z izborom novih očalzelo zadovoljna in je ob pogledu na svojega

brata dejala: »Milan, sedaj nisi več profesor,temveč pravi mladenič!«

Novi tednik Celje

km Maribor – prostovoljsko mesto

V sredo, 22. maja, je na Grajskem trgu v Mari-boru potekala osrednja prireditev 14. festivalaprostovoljstva, s katero je Maribor postal t.i.Prostovoljsko mesto. Namen prireditve je bilpoudarjanje pomembnosti prostovoljstva vdružbi. Številne organizacije so se skozi inter-aktivne igre predstavile obiskovalcem prire-ditve, obiskovalci, ki so se zanimali za oprav-ljanje prostovoljnega dela pa so tako imelimožnost poiskati si organizacijo, ki jim gledena njihove interese in pričakovanja najbolj us-treza. Prireditev je obiskoval tudi župan Mari-bora, dr. Andrej Fištravec, ki je vse predstav-nike organizacij tudi osebno pozdravil.

Na prireditvi smo sodelovali tudi zaposleniin uporabniki iz VDC Sonček Maribor. Imelismo stojnico ter za obiskovalce pripravili kraj-ši poligon na invalidskem vozičku. Mimoi-doči, ki so želeli so lahko iz sedečega položajametali žogo in obročke na košarkaški koš alina kije ter se poizkusili v vožnji z invalidskimvozičkom. Prireditev smo izkoristili tudi zapredstavitev naše organizacije in poletnihprogramov.

Nika Gerdovič

8

kn Sonček Celje obiskal vrtec Anice Čer-nejeve (enota Mavrica)

Na našo pobudo smo 24. maja obiskali skupi-no otrok vrtca Anice Černejeve Celje v enotiMavrica z namenom, da se jim predstavimo.

Skozi igro jim je bilo predstavljeno življenjeosebe na invalidskem vozičku. Z vzgojiteljicosmo se dogovorili kakšno delavnico bi pripra-vili, da bi v sodelovanje lahko vključili takouporabnike kot otroke. Odločili smo se zaizdelavo vetrnic, katere smo delno pripravili vVDC-ju, nato pa so jih otroci pobarvali in ses-tavili. V dveh urah druženja, so otroci pokazalizanimanje in radovednost, skozi vprašanja An-dreju in Nini. Z veseljem sta jima odgovorilana njihova vprašanja in se vključila v igro inbranje pravljic. V zahvalo sta Nina in Andrejprejela vsak svojo mapo z njihovimi risbami.

Center Sonček Celje

ko Vseslovensko srečanje članov društevZveze Sonček

Zveza Sonček in Koroško društvo za cere-bralno paralizo sta v soboto, 25. maja, v rekre-acijskem centru ob Ivarčkem jezeru pri Rav-nah na Koroškem organizirala srečanje vsehčlanov društev Zveze Sonček.

Srečanje je spremljal bogat kulturni in zabav-ni program, v okviru katerega so nastopili Adi

Smolar, Vera Trafela, folklorna skupina Goz-dar iz Črne na Koroškem in koroški kvintet.

Tomislav Špilak

kp Delovna akcija tapeciranje stolov

V Centru Sonček Elerji je potekala delovna ak-cija tapeciranje stolov. V akciji so sodelovaliVilma, Andrej in Matej iz Centra Sonček Celje.

Taras Poljanec

kq Bili smo na počitnicah na morju

V tednu od 3. do 9. junija so se pričele prve po-čitnice za odrasle v okviru poletnih taborovZveze Sonček v Elerjih. Vreme še ni bilo na-jboljše vendar vseeno dovolj lepo, da smo lahkoveslali, jahali, streljali z lokom, zaigrali boccio,se skopali v bazenu in tisti najpogumnejši tudiv morju. Izdelali smo prelepe svečnike in vaze,nabirali zelišča in spoznavali rastline, ki rastejo

9

na primorskem ter jih kasneje tudi uredili vherbariju ter pri tem spoznavali okolico Elerjev.

Pod vodstvom strokovne sodelavke BredeKralj smo ustvarili štiri kratke filme. V temtednu smo se tudi do sitega najedli češenj inlahko spremljali obnovo rumenega kanuja.

Po želji udeležencev smo šli na izlet v bližnjoItalijo na Grad Miramare, ki nas je skupaj ssvojo okolico očaral (čudovit park ob gradu).

Po večerih, pa smo se zabavali ob zvokih kitare,si naredili kinoteko, uživali na sprehodu ob raz-gledu na Trst in Koper, si pogledali kratkefilme, ki so nastali skozi teden, izbirali talentenašega tabora, uživali v športnih igrah in nakoncu razkrili skrite prijatelje. Skratka za namije teden poln lepih vtisov ter novih prijateljstev.

Danica Gašper

kr DP invalidov v namiznem tenisu

Andrej Hat, vključen v VDC Celje, je 1. junijana državnem tekmovanju v namiznem tenisuosvojil 3. mesto v skupini NT 4.

Daša Goričan

ks Predavanje na temo ljubezni, spolnostiin osebne higiene

V Centru Sonček Šiška je 5. junija na temoljubezni, spolnosti in osebne higiene preda-vala Fani Čeh iz Zavoda za šolstvo.

Predavanja so se udeležili uporabniki Delov-no zaposlitvenega centra Janez Levec, VDCTončke Hočevar in VDC Sonček. Priložnostsmo izkoristili tudi za medsebojno druženjein spoznavanje novih prijateljev.

Helena Kos

lt K.N.O.F. odprl prodajalno Stara šolaKrško

10

Zavod Knof je v sodelovanju z Zvezo Sončekv starem mestnem jedru Krškega, na Valva-sorjevem nabrežju 5, junija odprl še eno tr-govino."Primarna dejavnost Stare šole je izvajanje ak-tivnosti centra ponovne uporabe. To potekatako, da donator v trgovino prinese donacijo,prodajalke pa potem donacije pregledajo,preoblikujejo, če je potrebno, in po simbolič-nih cenah prodajo. Dobiček, ki se ustvari priprodaji, je namenjen novim delovnim mes-tom težje zaposljivih oseb," razloži direktoricazavoda Mojca Žganec Metelko. Poleg primar-ne dejavnosti se v Stari šoli izvaja tudi po-pravljalnica oblačil in kreativna predelavaodvečnih materialov, ponujajo pa tudi pre-voze, odvoze in selitve po ugodnih cenah.V trgovini lahko kupite tudi izdelke Sonč-kovih delavnic.

lk Umrl je Davorin Brezočnik

Umrl je Davorin Brezočnik, ki jebil od leta leta 2008 vključen vVDC Sonček Maribor. Pogre-šali ga bomo.

Naš prijatelj Davorinje imel rad sonce,živahen svet okoli sebe.Zmeraj je imel čas,da ti je podal dlani.Zdaj na večnem travniku leži.

Luka Prosnik

ll Dobrodelna akcija Datalaba Morskiobjem

Tudi v letošnjem letu je podjetje DatalabTehnologije, d.d. organiziralo dobrodelnoakcijo »Morski objem«. S pomočjo poslovnihpartnerjev in uporabnikov Pantheon-a je zbi-

ralo sredstva za organizacijo otroških polet-nih počitnic, ki jih bosta izvedla Zveza Son-ček in Mladinski dom Malči Beličeve. V ok-viru akcije je bilo za vsako izmed organizacijzbranih 4.500€.

V imenu udeležencev počitniškega progra-ma se vsem, ki ste sodelovali v akciji, iskrenozahvaljujemo.

lm Kulturni utrinki nastopov glasbene,tolkalne in gledališke skupine CentrovSonček Ljubljana

V mesecu maju in juniju so imele Sončkovekulturne skupine pod mentorskim vodstvomFrancija Kavčiča, Uroša Mozetiča in Petre Ku-šar Stojakovič kar nekaj nastopov. Udeležilismo se 12. Festivala jednakih mogučnosti vZagrebu. S pevsko točko smo se predstavilitudi udeležencem mednarodnega projektaLEAP! Z gledališko skupino smo se predsta-vili na Festivalu prostovoljstva, vse tri kultur-ne skupine pa so se skupno udeležile festiva-la »Igraj se z mano«, kjer so predvsem nasto-pajoči z zadnjo tolkalno točko pregnali dež inpriklicali sonce. Spomladansko-poletne na-stope smo zaključili 22. junija s Sončkovimdnevom na Bledu.

Petra Kušar Stojakovič

11

Ponavdih

Članek je povzetek pregleda modelov pod-pornih oblik zaposlitve za osebe z invalid-nostjo, ki sta ga v okviru združenja EASPDopravili nemška nacionalna mreža delavnicpod posebnimi pogoji (Bundesarbeitsge-meinschaft Werkstätten für behinderte Men-schen e.V.) in francoska organizacija UN-APEI. Sodobne strokovne smernice, zapisanetudi v dokumentih združenja EASPD, zahte-vajo, da je potrebno vse storitve namenjeneosebam z invalidnostjo postaviti v okvir Kon-vencije ZN o pravicah invalidov. Ob tem se vstrokovnih krogih postavlja vprašanje ali jestoritev vodenja, varstva in zaposlitve podposebnimi pogoji v VDC (Sheltered Work-shops) sploh v skladu z načeli konvencije.

I. Zgodovina in definicije zaposlitve podposebnimi pogoji

Prvi centri za zaposlitev pod posebnimi po-goji (ang. Sheltered employment in Shelteredworkshops) so se začeli ustanavljati po letu1960. Namenjeni so bili osebam, ki se zaradiznižanih sposobnosti niso mogle zaposliti naodprtem trgu. Razvile so se z namenom pod-pore pri razvijanju delovnih spretnosti in os-ebnostnega razvoja. Danes je tak način za-poslovanja invalidnih oseb razširjen po vsejEvropi, pod različnimi imeni in opredelitvamiter vključuje 2 do 3 milijone oseb.

Evropska komisija definira zaposlitev podposebnimi pogoji kot zaposlitev ali podjetje,v katerem je zaposlenih najmanj 50% delav-cev z invalidnostjo.

Širša in celovitejša je definicija interesnegazdruženja zaposlitvenih servisov (InterestGroup on Occupational Services), po katerise v zaposlitev pod posebnimi pogoji vklju-čujejo osebe z invalidnostjo, ki se zaradi ovi-ranosti ne morejo zaposlovati na odprtemtrgu dela. Različne oblike invalidnosti jih ovi-rajo pri spoprijemanju z zahtevami odprtegatrga dela. Glede na stopnjo in vrsto prizade-tosti se vključujejo v trajnostne, strukturiranein trajnejše oblike podpore. Vsem oblikam jeskupna potreba po dnevno strukturirani pod-pori. Ta podpora večinoma ni vezana samona delovno okolje, ampak zajema tudi ter-apevtsko in dodatno pomoč pri razvoju so-cialnih in osebnostnih spretnosti.

Formalna ureditev in status centrov za za-poslitev pod posebnimi pogoji se od državedo države razlikuje; ponekod gre za socialnestoritve, drugod za socialna podjetja ali ko-operative. Posledično je tudi status vključe-nih oseb različen – ponekod govorijo o upo-rabnikih, drugod o zaposlenih. Glede na ra-zlične formalne ureditve, tudi ni natančnegapregleda nad številom vključenih oseb, ocen-jujejo pa, da se v različne oblike zaposlitvepod posebnimi pogoji vključuje od 2 do 3 mi-lijone oseb.

II. Komu je zaposlitev pod posebnimi po-goji namenjena?

Za razliko od stanja v Sloveniji, kjer je krogupravičencev za vključitev v VDC ozek in sez zadnjim nacionalnim programom social-

12

mZaposlovanje pod posebnimi pogoji– izkušnje iz Evrope

nega varstva celo oži, so delavnice pod po-sebnimi pogoji v večini Evropskih državodprte širšemu krogu upravičencev:– osebam z intelektualno manjzmožnostjo,– osebam s težavami v duševnem zdravju (s

težjimi psihiatričnimi obolenji),– socialno ogroženim osebam (dolgotrajno

brezposelnim, bivšim odvisnikom,…),– osebam po nezgodnih poškodbah glave,– osebam z najtežjimi in kombiniranimi ob-

likami prizadetosti.

Kombinacija vrste in stopnje prizadetosti,osebne zgodbe ter prednosti (preference)posameznika in okolja definirajo omejitve,zmožnosti in potrebe vsakega posameznikater določajo vrsto aktivnosti, v katero seposameznik lahko vključi. Kvalitetna stori-tev temelji na individualiziranem načrtu, kije izdelan ob polni participaciji posamez-nika.

III. Zaposlitev in rehabilitacijske aktivnosti

Večina centrov za zaposlitev pod posebnimipogoji po Evropi zajema dve vrsti storitev insicer delo ter rehabilitacijske aktivnosti.

Zaposlitev je prilagojena posameznikovimzmožnostim in potrebam ter lahko poteka porazličnih modelih:

– delo na kraju samem (v delavnici pod po-sebnimi pogoji, ki pa je lahko odprta tudi zastranke)

– napotitev (začasna ali stalna) na drugo lo-kacijo ali drugo nalogo

– nadomestna zaposlitev – v običajnem de-lovnem okolju, vendar pod posebnimi de-lovnimi pogoji (v delavnici pod posebnimipogoji)

– mobilne enote (manjše delovne skupineposkrbijo za dela v skupnosti – urejanjeokolja, čiščenje, urejanje vrtov, pod pogoji,ki veljajo v centru za zaposlitev pod poseb-nimi pogoji)

Delavnice pod posebnimi pogoji nudijo večrazličnih možnosti zaposlitve, ki zahtevajoročne spretnosti, miselno sklepanje, kreativ-nost, komunikacijske sposobnosti na različ-nih področjih:– informacijskih in komunikacijskih tehnolo-

gij (fotokopiranje, arhiviranje,…)– storitev (catering, pralnica, prodaja na drob-

no,…)– ročnih del (pakiranje, sestavljanj, monta-

ža,…)– skupnostnih storitev (urejanje zelenic, čiš-

čenje okolice,…)

Kljub temu, da večina aktivnosti zaposlitvepod posebnimi pogoji poteka v segregira-nem delovnem okolju, potekajo alternativneoblike zaposlitve in dela pod posebnimi po-goji v običajnih podjetjih in ustanovah ob us-trezni podpori.

Že sama zaposlitev predstavlja rehabilitacijo.Poleg tega pa mnoge organizacije razvijajo ševrsto drugih programov za razvijanje oseb-nih spretnosti. Gre za programe razvijanja inspodbujanja socialnih stikov (kot npr. ek-skurzije), spretnosti v vsakodnevnih aktivno-stih (ravnanje z denarjem, učenje uporabe

13

14

javnega prevoza, učenje gospodinjenja,…),učenje ključnih kompetenc (branje in pisanje,aritmetika,…), vključevanje v družabne social-ne in kulturne aktivnosti (šport, kulturne ak-tivnosti), tečaje neodvisnega življenja ter sa-mozagovorništva in podobno.

IV. Za in proti

Dejstva, ki govorijo v prid delavnicam podposebnimi pogoji:– Zaščiteno delovno okolje spodbuja razvoj

socialnih in delovnih spretnosti ter takoveča možnosti za vključitev na odprti trgdela.

– Trenutni trend je razvoj aktivnosti, ki omo-gočajo vključevanje v skupnost.

– Prilagojeno okolje, kjer je pozornost usmer-jena bolj na samo aktivnost kot na rezultatdela, kar spodbuja posameznika k razvojuspretnosti in sposobnosti za obvladovanjevsakodnevnega življenja ter razvoju social-nih veščin.

Dejstva, ki govorijo proti delavnicam podposebnimi pogoji:– Odstotek oseb, ki se po usposabljanju pod

posebnimi pogoji uspejo zaposliti na red-nem trgu dela, je nizek – le 2-3 %.

– S časom se manjšajo stiki z odprtim trgomdela.

– Nejasna je povezava med rehabilitacijskimicilji ter profesionalnimi in zaposlitvenimicilji, kar se mnogim zdi nepravično. Za-posleni pod posebnimi pogoji nimajo »sta-tusa zaposlenih« (razen v Belgiji in na Ni-zozemskem, kjer imajo status zaposlenih),ne dobivajo plače, temveč (poleg socialnihprejemkov) le nagrado, ki pa je nizka in niprimerljiva s plačo.

– Delavnice pod posebnimi pogoji so segre-girana oblika. V določeni meri so omejene

na vključevanje oseb z invalidnostjo in kottake zavirajo vključevanje v skupnost.

V. Ali je zaposlitev pod posebnimi pogoji vskladu z določili Konvencije ZN o pravi-cah invalidov?

Zaposlitev pod posebnimi pogoji v Konven-ciji o pravicah invalidov ni omenjena, zato sepostavlja vprašanje in zaskrbljenost, ali jetakšna oblika zaposlitve sploh v skladu značeli konvencije. Z namenom odgovoriti nato vprašanje in iskanja novih inovativnihrešitev, je pod okriljem EASPD potekal med-narodni projekt.

Konvencija v 27. členu govori o pravici dodela in zaposlovanja in se nanaša predvsemna dve točki. Prioriteta je na vključevanju naodprti trg dela in vsi napori morajo biti us-merjeni v dosego tega cilja, seveda ob us-treznih prilagoditvah. V vsakem primeru mo-rajo osebe z invalidnostjo uživati enake de-lavske pravice kot vsi ostali. V 26. členu kon-vencije je zapisna pravica do habilitacije inrehabilitacije, vendar ni jasno definirano kajto sploh je. To področje je vsekakor vrednonadaljnjega razmisleka, sploh če se pokriva spodročjem zaposlovanja.

27. člen konvencije govori o delu in zaposlitviter pokriva celoten spekter trga dela. Ob tempa se pojavlja vprašanje, kaj pomeni inkluziv-no in odprto delovno okolje ter ali kot takšnoizključuje različne oblike zaščitene zaposlitve,v katere se vključujejo ranljive skupine ljudi,ki potrebujejo posebno podporo.

Komisija združenih narodov za človekovepravice zastopa stališče, da je zaščita preddiskriminacijo nujna v vseh oblikah zaposlit-ve, tako na odprtem trgu dela, kot v zaščite-nih oblikah zaposlitve. Zaščitene in podporne

15

oblike zaposlitve se smatrajo kot prehodnaoblika do zaposlitve na odprtem trgu dela.Hkrati pa taka zaposlitev nudi stalno pod-poro tistim, ki so iz različnih razlogov nez-možni za redno zaposlitev. Zaposlitev podposebnimi pogoji tako predstavlja najboljšomožno storitev za najtežje ovirane osebe,hkrati pa igra pomembno vlogo pri podporiin usposabljanju za prehod na odprti trg dela(vir: Human Rights Council, 2013).

Vir: letak EASPD, The Spectrum of work andempoyment

VI. Zaključek

Tudi v slovenskem prostoru se, predvsem sstrani nekaterih civilnih združenj, pojavljajotežnje k ukinjanju segregiranih oblik storitev.Med njimi tudi varstveno delovnih centrov.Tudi Nacionalni program socialnega varstvado leta 2020 spreminja sistem skrbi za osebe,ki se ne morejo zaposlovati na odprtem trgudela. V načrtu je sicer predvidenih več novih,specializiranih programov za različne ciljneskupine, krči pa krog upravičencev znotrajiste storitve. Postavlja se vprašanje ali se nebo s tem segregacija še povečala? Ali ne bibilo bolje, če bi se v npr. VDC ali še bolje vneko prenovljeno obliko storitve vključevale

tudi druge osebe? Takšne, ki v nekem ob-dobju življenja niso zaposljive ali so težje za-posljive. Tudi tiste z mejnimi intelektualnimisposobnostmi, dolgotrajno brezposelne, ose-be z motnjami v duševnem zdravju in bivšiodvisniki, tako kot je praksa v nekaterih dru-gih evropskih državah. Različnost posamez-nikov skupnost vendarle bogati. Odpreti jetreba možnosti za prehajanje med posamezn-imi statusi oz. oblikami zaposlitve in social-nega vključevanja ter narediti sistem takofleksibilen, da se bo prilagajal trenutni situa-ciji posameznika. Vse to s ciljem zagotavljatidostojno življenje vseh ljudi, ne glede na in-telektualne, gibalne, senzorične in druge zna-čilnosti.

Helena Kos

Vir:

Informacijsko gradivo EASPD:

The Evolving Concept of Sheltered Work-shops in the EU: Realities and Future Deve-lopments,

The Spectrum of work and Employment

Sheltered Workshops in the EU

Workers of Sheltered Workshops

100% NIZKADELOVNA DELOVNA

SPOSOBNOST SPOSOBNOST

odprti podporna zaposlitev okupacijsketrg zaposlitev pod aktivnosti

dela posebnimipogoji

NE POTREBUJEPOTREBUJE VELIKO

PODPORE PODPORE

16

Pogovarjamose

Kim Pavlič je dijakinja II. let-nika I. gimnazije v Celju –smer glasba, kjer igra čemba-lo. Hkrati obiskuje tudi Glas-beno šolo Risto Savin Žalec,

kjer se uči klavir. Morda boste rekli: »Ničposebnega.«. A vendar, Kim ima cerebralnoparalizo – spastično monoparezo desneroke. Njen oče pravi, da ji je ples in kasnejeigranje na klavir in čembalo popolnomanadomestilo delovno in fizioterapijo.

Kako bi se sama predstavila nekomu, ki nične ve o tebi?

Ime mi je Kim, obiskujem I. gimnazijo v Celju– glasbena smer, kjer imamo poleg splošnih,še dodatne glasbene predmete. Hodim tudik orkestru, drugače pa igram čembalo petoleto, klavir pa že deveto leto. Plešem tudibalet. Imela sem že veliko koncertov, nasto-pov in tekmovanj. Ne glede na cerebralnoparalizo se počutim čisto normalno – tako kotdrugi vrstniki.

Od kdaj že interes za ples in glasbo?

Najprej sem začela plesati v Plesnem valu vCelju, že pri štirih letih. Potem sem se pre-stavila v Igen – Studio za ples Celje, kjer po-učujejo vse vrste plesov. Z njimi sem odšlatudi na gostovanje v Maroko. Pri osmih letihsem začela igrati klavir. Verjetno zato, ker jeimela mami doma pianino. Bilo mi je takovšeč, da sem šolanje nadaljevala.

Kaj je zdaj v ospredju tvojega udejstvo-vanja?

Zdaj je v ospredju glasba, četudi sem sprva

želela postati baletka. Igram čembalo v Sred-nji glasbeni šoli v Celju ter obiskujem klavirin balet v Glasbeni šoli v Žalcu.

Na kaj si danes najbolj ponosna, kateri sobili tvoji največji uspehi?Najbolj vesela sem bila zlatega priznanja zaklavir štiriročno in posebnega priznanja zanajboljšo izvedbo skladbe slovenskega av-torja (TEMSIG, tekmovanje v Velenju). Vese-la sem bila tudi nastopa na Gradu Komenda,kjer sem igrala pred ženo prejšnjega Predsed-nika države, gospo Barbaro Miklič Türk, ki jebila pokroviteljica mojega koncerta. Med ve-čje uspehe pa štejem tudi: srebrno priznanje2008. leta, zelo vesela pa sem bila tudi solis-tičnega nastopa s simfoničnim orkestrom v3. razredu klavirja. Imam kar veliko nastopov– v soboto revijo s simfoničnim orkestrom, vpetek koncert za srednjo šolo, v torek razred-ni nastop pri klavirju…

Kako zmoreš vse to ob rednem obiskovanjugimnazije?V gimnaziji imamo običajen program in do-datne glasbene predmete, poleg tega igramdva inštrumenta in še plešem. Učenja je zeloveliko. Ker sem popoldne v glasbeni šoli, miza učenje ostanejo samo pozne večerne ure.Nekateri sošolci se pritožujejo kako je težko,pa igrajo le en inštrument.

Kje imaš največ prijateljev – na glasbenoplesnem področju ali… ?Največ prijateljev imam na glasbenem po-dročju, saj imamo skupne interese. V osnovnišoli so bili sošolci nesramni do mene, ker

nPles in glasba kot terapija

17

sem imela same petice ter, ker sem bila us-pešna tudi drugje. Kljub velikemu ukvarjanjuz glasbo sem uspela narediti vse obveznostido šole. Ob tem sem morda res pridobila de-lovne navade.

Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost, kjese vidiš čez deset, morda dvajset let?Rada bi šla na Akademijo za glasbo. Želim siv tujino, npr. v Salzburg, Celovec Gradec, kjerbolje poznajo in bolj cenijo staro glasbo. Začembalo v Sloveniji ni veliko izbire. Zelo semvesela, da sem začela hoditi na seminarje vItalijo, kjer spoznavam nove profesorje. Čezdeset, dvajset let? Učila bom klavir in čem-balo, imela bom svoje koncerte, igrala v orke-stru. Rada bi učila tudi baročne plese, orga-nizirala delavnice…

Ko v javnosti govorimo o ljudeh s cerebralnoparalizo se pozornost po navadi usmerja vtežave, potrebe po zdravstveni obravnavi,fizioterapiji, delovni terapiji in številnih dru-gih terapijah, sprejemanje drugačnosti. A Ki-mini starši dajejo v ospredje vključevanje vinteresne dejavnosti.

Kim je bila prehitro rojena, ob rojstvu je bilapraktično mrtva, rojena je bila s carskim re-zom, imela je oteženo dihanje… V celjskiporodnišnici so jo najprej 7 minut oživljali,

nato so jo s helikopterjem odpeljali v Ljublja-no. Kim je ostala 12 dni v Ljubljani, mama vCelju, oče pa je vsak dan vozil materino mle-ko v Ljubljano.

Kim pri šestih mesecih še ni uporabljala des-ne roke. Do dveh let in pol so jo vodili na nev-rofizioterapijo v razvojno ambulanto. Uspelaje narediti »pincetni prijem«, še vedno pa jevlekla desno nogo, imela je slabšo desno ro-ko. Prekinili so s fizioterapijo, starša pa sta seodločila naj gre hčerka plesat, da bo razgiba-vala nogo ter naj igra na kakšen inštrument,da bo razgibavala roko. Doma so imeli piani-no in šele ko je Kim začela igrati, sta staršavidela, kako drži roko, prste… »Če je lahko pridelovni terapiji prestavljala žebljičke, kljukice,bo zagotovo lahko pritiskala tudi na tipke kla-virja«, sta menila starša. A pediatri so igranjena klavir odsvetovali: »Vaša hčerka ne bo ni-koli igrala…!«

Pri šestih letih so izvedeli za diagnozo: cere-bralna paraliza. Imela je srečo, da je »zdravidel« možganov prevzel večino funkcij tudidesne strani telesa, na začetku je z levo rokokompenzirala gibe desne roke. Še zdaj imavčasih težave pri telovadbi v šoli, pri geome-triji… Potem so jim pritrdili tudi strokovnjaki– naj igra klavir, naj pleše. Še vedno pa je ob-časno obiskovala terapevte, ki so spremljalinjen razvoj.

Starši so iskali informacije po internetu, našlipovezavo z Društvom za cerebralno paralizoCelje.

Na začetku se je zatikalo tudi pri glasbeni šo-li, kjer še niso imeli izkušenj z otroki s poseb-nimi potrebami. Sprva so jim svetovali, najpoizkusijo z zasebnim učiteljem, saj so se bali,da Kim ne bo zmogla zahtevnosti glasbenegaprograma. A izkazalo se je, da je pomemben

18

učitelj ter njegov pristop k poučevanju. PriKim je bila to prof. glasbe Irena Kralj. Ni seustrašila diagnoze cerebralna paraliza in Kimji je pomenila nov izziv.

Danes je drugače – prof. Irena Kralj, njenaprof. glasbe v GŠ v Žalcu in Celju, je pouče-vala že več otrok.

Irena Kralj: Največji problem je zakonodaja,ki ne omogoča vključevanja otrok s posebnimipotrebami v glasbene šole, zato je treba najtiovinke! Sama nimam nobenih specialnihznanj. Sem pedagog za klavir in čembalo.Nihče mi ni povedal, da se ne da. Pa sem iska-la možnosti kako se da. Če iščeš, opazuješ –najdeš poti. Ni le ene poti, greš lahko po vsakipoti, tudi nazaj. Ne pa si postavljati ograj inmeja. Iskala sem pomoč pri drugih strokov-njakih, a ti so videli le ovire. Sama sem ugo-tovila, da se da! Edina beseda, ki je ne pustimtudi svojim učencem je: »Ne morem«!

Trenutno imam poleg Kim tudi otroka s pri-ponko motnje pozornosti in hiperaktivnost,disleksijo, učila sem slepega dečka, še eno de-kle s cerebralno paralizo, učence z downovimsindromom, avtizmom, epilepsijo… (pa vsi soin so bili uspešni in prizadevni!)

Kim je danes dijakinja Glasbene gimnazije.Glasba je v njej, z njo se izraža, to je ona. Ni-koli nisem imela drugega pristopa kot razvi-jati ustvarjalnost, kako omogočiti njeno izra-žanje z glasbo.

Srednja glasbena šola pa je zdaj po zakono-daji vezana le na gimnazije, kar pomeni, dadelajo dijaki v bistvu dve srednji šoli hkrati,zato so nenormalno obremenjeni.

Pot do sedanjih uspehov je bila težka, vaj indela veliko. Vendar uspehi niso izostali. V letu2012 je bila Kim izmed 400 učencev na Glas-

beni šoli Risto Savin Žalec, skupaj s še dvemaučencema vpisana v njihovo Zlato knjigo kotnajbolj uspešna in pridna učenka, saj polegosnovnega pouka igra na dva inštumenta inše sodeluje v orkestru. Za njo je že velikonastopov…

Starša sta se do nje ves čas obnašala tako, kotbi se do popolnoma zdravega otroka. Ne gle-de na to, kako je bilo na začetku hudo, je bilonjuno vodilo ves čas: »Ne obupati!« Pa naj ješlo za prve gibe, igranje na inštrument ali kajdrugega. Mesece je trajalo, da je uspela na-rediti prvi preval, velikokrat je prijokala do-mov iz šole, ker ji ni šlo pri telovadbi. Lani jeprvič dobila oceno 5 pri športni vzgoji. S po-močjo baleta se je naučila narediti tudi most,moško in žensko špago… Tako kot druge otro-ke jo je oče postopoma navajal na hribe, bilaje tudi že na Triglavu.

Starša sta zelo ponosna, da je Kim danes takš-na kot je, da je prišla tako daleč in tako uspeš-no razvila svoje talente. Postala je skorajpovsem samostojna, sama odhaja na počit-nice, poletne šole ipd. Ima mnogo ciljev innačrtov in natančno ve kaj si želi v življenju.

Kim Pavlič,oče Banko in mama Marjeta Pavlič,

prof. glasbe Irena Kralj.

Obvestila19

o

Spoštovani!

Tudi letos bo Zveza Sonček v sodelovanju zdruštvi poleti ( julij in avgust) v posameznihenotah VDC organizirala dnevno varstvoza otroke.

V enotah, kjer je organizirana topla prehrana,bo možno naročiti tudi malico (cena malicepo veljavnem ceniku v VDC). Kjer orga-nizirane prehrane ni, bodo po želji poskrbelitudi za to (dostava, trgovine…). Lahko paseveda otroci prinesejo hrano od doma.

Če bo prijavljenih otrok malo, bodo za varst-vo poskrbeli zaposleni v enotah VDC. Obvečjem številu prijav otrok pa bomo za varst-vo poskrbeli s pomočjo zunanjih sodelavcev(študenti, prostovoljci…). Društva bodo pravtako sprejemala prijave staršev in potrebo povarstvu javile posameznim enotam VDC.

Zaradi načrtovanja kadra in prostorov vasprosimo, da starši potrebe javite čimprej, sajbomo le tako lahko zagotovili in organiziralivarstvo za vse tiste otroke, ki ga nujno potre-bujejo in kvalitetno izvedli program. Zanjbodo poskrbeli koordinatorji v enotah VDC.

Varstvo otrok in mladostnikov med po-letnimi počitnicami v Centrih Sonček

V tabeli so kontaktne osebe društev in enot VDC, kjer bo organizirano varstvo.V Celju in na Ptuju, žal zaradi prostorskih omejitev, varstva ne bo.

ENOTA KONTAKTNA OSEBA DRUŠTVO KONTAKTNA OSEBA VDC

Maribor Lidija Šestak Zorič, 041 449 763 Zlatka Ornik, 031 390 227

Ljubljana Gregor Meše, 031 598 590 Maja Bobnar, 031 778 137

Kranj Lojze Tomaževič, 051 324 832 Jana Pintar, 031 390 226

Murska Sobota Andrej Ziško, 041 918 754 Janko Rešeta, 041 329 257

Novo mesto Violeta Suhadolnik, 041 601 537 Jožica Vlašič, 040 202 547

Koper Matteo Cesar, 040 658 776 Irena Trinka Kramar, 041 476 163

Krško Nataša Solomun, 051 655 335 Tanja Kavčič, 051 620 570

Slovenj Gradec Petra Papotnik, 040 886 711 Stanislav Šegula, 031 390 230

20

l Projekt »Nekoga moraš imeti rad« se pro-movira

Dramsko-pevska skupina Zveze Sonček v letu 2012nadaljuje s projektom »Nekogamoraš imeti rad«, predvsem s pred-stavljanjem in promocijo igrano-dokumentarnega filma, ki je nastal vokviru tega projekta (na šolah, vKinu Udarnik v Mariboru, po cen-trih Sonček, s pogovori v živo na ra-zličnih radijskih postajah ipd. 24.aprila pa so študentke Pedagoškefakultete vL j u b l j a n ip r i p r a v i l eokroglo mizo sštudenti indelavci šole, s predstavitvijo filma, njegovih snoval-cev ter njihovega življenja in dela v VDC ter aktual-nih problemih izobraževanja oseb s posebnimipotrebami. V okviru organizacije MOVIT, ki je pro-jekt financirala, je bil projekt izbran kot primer dobreprakse in kot tak bo 10. maja, v okviru EPK, v Tednumladih predstavljen javnosti.

S skupnimi močmi do dvigalav Sončkovi stanovanjski skupni na Pragerskem

V letu 2009 smo na Pragerskem, na Trubarjevi 9,svečano odprli novi objekt, v katerem je v pritličnemdelu zaživela nova stanovanjska skupina z osmimiodraslimi osebami z invalidnostjo. Dodatna štiri mes-ta smo uspeli pridobiti letošnjo pomlad, ko smo s po-močjo donatorjev v prvem nadstropju hiše adaptiralištiri sobe, kopalnico in hodnik s stopniščem. Stroškite adaptacije so znašali 47.337 €. Za vgradnjo dvigala,ki stane slabih 20.000 €, nam je zmanjkalo denarja.Zato zanj zbiramo donatorska sredstva. Pri tem panam lahko pomagate tudi vi. S pomočjo priložene po-ložnice, ali na kakšen drug način, nam lahko nakažeteprostovoljni prispevek in nam s tem pomagate sta-novanjsko hišo na Pragerskem narediti dostopnovsem, tudi tistim na invalidskem vozičku.

Tistim, ki boste želeli, bomo v znak zahvale za prispevekposlali skromno promocijsko darilce. Za nakazila prispev-kov v znesku vsaj 5 € imamo pripravljene kompletke dvehSončkovih knjižnih kazal, ki so jih izdelali uporabniki vCentrih Sonček. Tiste, ki boste za izgradnjo dvigala pri-spevali vsaj 10 € bomo obdarili s Sončkovo aluminijastoflaško. Vanjo boste lahko natočili do 400 ml vode. Naka-zila prostovoljnih prispevkov v višinivsaj 15 € pa bomo nagradili s Sonč-kovim USB ključkom. Njegova ka-paciteta je 8 GB.

Ker pa za prispevke, ki so enaki ali višji od 10 €, lahko dobite različno darilce, vasprosimo, da nas po izvršenem nakazilu obvestite katero od zgoraj navedenih darilželite. To lahko storite tako, da nas pokličete na telefonsko številko 01/534 06 67 alinam pošljete elektronsko sporočilo na email: pr@soncek.org. Darilo vam bomoposlali najpozneje v 10 delovnih dneh od vašega klica oziroma sporočila.

V imenu stanovalcev stanovanjske skupnosti na Pragerskemse vam za pomoč iskreno zahvaljujemo.