standardi usposabljanj in znanj za strokovne … · v marcu 2014 je razvojni center za zaposlitveno...
TRANSCRIPT
Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
STANDARDI USPOSABLJANJ IN ZNANJ
ZA STROKOVNE DELAVCE NA PODROČJU
ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE
dr. Aleksandra Tabaj mag. Robert Cugelj
Vodja Razvojnega centra Generalni direktor URI SOČA
za zaposlitveno rehabilitacijo
Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja
Kotnikova 28, 1000 Ljubljana
Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča
Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Naslov poročila: STANDARDI USPOSABLJANJ IN ZNANJ ZA STROKOVNE
DELAVCE NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE
Vodja delovne skupine mag. Zdenka Wltavsky, URI SOČA
Člani delovne skupine: mag. Zdenka Wltavsky, URI SOČA,
mag. Andreja Švajger, URI SOČA
mag. Jana Ponikvar, Šentprima Zavod za svetovanje, usposabljanje
in rehabilitacijo invalidov,
mag. Valentina Brecelj, URI SOČA,
dr. Aleksandra Tabaj, URI SOČA.
Datum izdaje poročila: 31. 12. 2014
Izvodi: MDDSZ, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega
nasilja
URI SOČA: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica
Spletna stran:
http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/
Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA
dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno
rehabilitacijo URI SOČA
Uporabljene krajšave
CSD Center za socialno delo
ZR zaposlitvena rehabilitacija
Izvajalci ZR izvajalci zaposlitvene rehabilitacije
MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
RCZR Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
JJPIS Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS
URI SOČA Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA
ZIZRS Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Slovenije
ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
ZRSZ Zavod RS za zaposlovanje
ZZRZI Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralno
poimenovanje, uporabljeni za oba spola.
Besedilo ni lektorirano.
POVZETEK
Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo – URI SOČA je skladno z nalogami,
opredeljenimi v 8. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v
nadaljevanju ZZRZI), pripravil standarde znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene
rehabilitacije, ki ga sestavljajo naslednji moduli:
- A – Temeljna izhodišča zaposlitvene rehabilitacije,
- B – Rehabilitacijski proces,
- C – Specialna znanja/podporno zaposlovanje.
Naslednji korak je bil priprava usposabljanj, ki temeljijo na potrjenih standardih znanj. Na
podlagi teh smo v okviru delovne skupine pripravili program usposabljanj z delavnicami za
usposabljanje strokovnih delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije z izbranimi
vsebinami za leto 2014. V sodelovanju z Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v
Republiki Sloveniji smo v letu 2014 izvedli 7 seminarjev in REHA dneve »Vključujoča družba
in zaposlovanje za vse« s podnaslovoma: Izboljšanje znanja o zaposlitvenem položaju
invalidov na trgu dela ter Razvoj modelov dobre prakse s področja zaposlovanja invalidov.
V okviru Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanja invalidov je s stališča izvajalcev
zaposlitvene rehabilitacije najpomembnejša vloga delodajalca pri usposabljanju invalidov na
konkretnih delovnih mestih. Z ustrezno strokovno podporo je možno oblikovati delovna
mesta po meri invalida, med usposabljanjem pa se meri učinkovitost invalida na konkretnem
delovnem mestu in se proučujejo možnosti zaposlitve z ustrezno podporo. Pomembna je
zgodnja obravnava in napotitev v ustrezne institucije, ukrepi za postopno vračanje na delo,
preizkusi na delovnih mestih ter koriščenje podpore in tehničnih pripomočkov za vse možne
prilagoditve delovnega mesta. V podporo pri zaposlovanju invalidov je povezovanje institucij,
ki sodelujejo pri tem ključnega pomena. Že več let uspešno sodelujemo z avstrijsko
organizacijo BERUFLICHES BILDUNGS- UND REHABILITATIONSZENTRUM (v
nadaljevanju BBRZ), ki ima dolgoletne izkušnje na področju uspešnega sodelovanja z
delodajalci. Glede na to, da spremljamo in ocenjujemo avstrijske izkušnje kot zelo dobre,
smo se v letu 2014 osredotočili na usposabljanje strokovnih delavcev na področju
zaposlitvene rehabilitacije za področje sodelovanja z delodajalci in prenosom dobrih praks v
naše okolje, ki ga je izvedel BBRZ. V ta namen smo organizirali enodnevno delavnico
»Sodelovanje z delodajalci in zaposlovanje invalidov«, ki je bila namenjena vodjem
rehabilitacijskih timov izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Vodili sta jo Ingrid Pammer in
Renate Puschmann-Hartmann iz BBRZ iz Avstrije. Program delavnice je bil usmerjen v
predstavitev programov skupine BBRZ na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije in
spoznavanje praktičnih primerov dobrih praks, ki so v pomoč invalidom pri prehodu v
zaposlitev in na odprti trg dela. Osredotočili smo se na aktivnosti, ki jih izvajamo z invalidi in
delodajalci. Predavateljici sta predstavili spretnosti, ki jih potrebujemo za učinkovito delo z
invalidi in delodajalci ter uspešne strategije sodelovanja s podjetji. Udeležili so se je vodje
reha timov vseh izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. V okviru načrtovanih vsebin smo
poudarili predvsem naslednje vsebine: timsko delo, motivacija delodajalcev pri zaposlovanju
invalidov in ocena delovnega mesta. Teoretični del smo nadgradili s konkretnimi metodami
dela.
V marcu 2014 je Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, URI-Soča v okviru EU
projekta mobilnosti izvedel študijsko pot v Avstrijo, kjer so si zaposleni na RCZR,
predstavniki izvajalcev ZR in predstavnik MDDSZ ogledali avstrijski model izvajanja
zaposlitvene rehabilitacije pri največjem avstrijskem izvajalcu programov BBRZ. V študijsko
pot smo vključili tudi ostale pomembne deležnike: avstrijski Zavod za zaposlovanje (AMS),
invalidske organizacije in druge izvajalce zaposlitvene rehabilitacije. Projekt izmenjave je
udeležencem omogočil nadgradnjo njihovih znanj, izmenjavo izkušenj, primerjal različne
pristope in na tak način prispeval k doseganju poklicne in osebne rasti udeležencev
izmenjave. Izmenjava je omogočila tudi večjo povezanost slovenskih izvajalcev, prispevala k
spoznavanju medkulturnega sodelovanja in k izboljšanju jezikovnega znanja udeležencev.
Nalogo smo zaključili s predstavitvijo rezultatov raziskave med udeleženci delavnice
»Sodelovanje z delodajalci in zaposlovanje invalidov« ter nadgradnjo kompetenčnega
modela. Po mnenju udeležencev, jim bodo pri njihovem delu najbolj koristili napotki in
strategije sodelovanja s podjetji pri zaposlovanju invalidov, praktične predstavitve iskanja
stikov in pristopa k delodajalcem, različni načini motiviranja delodajalcev, posebni programi
izobraževanja za delodajalce ter uspešne zgodbe – primeri dobrih praks.
Zaradi spremenjenih razmer na trgu dela tako imenovana tradicionalna znanja ne zadoščajo
več. Pomen pridobivajo nova znanja, ki temeljijo na kompetencah zaposlenih na področju
zaposlitvene rehabilitacije. Kompetenčni modeli vključujejo poleg potrebnih znanj, veščin in
spretnosti, še opredelitev vrednot, motivov, prepričanj, lastnosti in osebnostnih karakteristik,
ki prispevajo k učinkovitemu in uspešnemu delu. V letu 2014 smo kompetenčni model za
strokovne delavce zaposlene na področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja
invalidov, ki smo ga razvili v lanskem letu, nadgradili z dodatnimi stališči pridobljenimi na
podlagi strukturiranega intervjuja, ki smo ga izvedli med strokovnimi delavci s področja
zaposlitvene rehabilitacije.
Zadnji del poročila vsebuje zapis seminarjev, ki smo jih pripravili v sodelovanju z Združenjem
izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Republike Slovenije, in potekajo po programu
standardov znanj. Med njimi izpostavljamo dvodnevno izobraževanje Reha dnevi in
zaključke, ki povzemajo ključne ugotovitve strokovnih delavcev pri načrtovanju zakonodaje in
aktivnostih glede zaposlitvene rehabilitacije v prihodnosti.
KAZALO
UVOD ....................................................................................................................................... 10
1 DELAVNICA – SODELOVANJE Z DELODAJALCI IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV ........... 1
1.1 ZNAČILNOSTI STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE V AVSTRIJI ..................... 3
1.2 ZAKONODAJNI IN SISTEMSKI OKVIR ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE V AVSTRIJI .. 5 1.2.1 Zakonodaja na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov v Avstriji ....................... 5 1.2.2 Ukrepi in programi za zaposlovanje invalidov v Avstriji ...................................................... 7 1.2.3 Spremembe na področju zaposlovanja invalidov v Avstriji ................................................. 8 1.2.4 Primerjava okvirnih pogojev in zakonskih podlag za integracijo invalidov in oseb z
omejitvami na trg dela v Sloveniji in Avstriji ....................................................................... 9
1.3 PROGRAMI STORITEV POKLICNE REHABILITACIJE BBRZ (BERUFLICHES BILDUNGS- UND REHABILITATIONSZENTRUM ÖSTERREICH) .......................................... 10 1.3.1 Predstavitev strukture skupine BBRZ .............................................................................. 10 1.3.2 Poklicna rehabilitacija ...................................................................................................... 11 1.3.3 Poklicno izobraževanje .................................................................................................... 12
1.4 POKLICNA REHABILITACIJA IN SODELOVANJE S PODJETJI ...................................... 13 1.4.1 Zaposlovanje invalidov v Avstriji ...................................................................................... 13 1.4.2 Motivacija: Zakaj podjetja zaposlujejo invalide? ............................................................... 14 1.4.3 Vodja primera v rehabilitaciji (rehabilitation case manger) ............................................... 14 1.4.4 Izziv na delovnem mestu: ravnanje z invalidnostjo .......................................................... 15 1.4.5 Kako uspešno pristopiti k podjetjem ................................................................................ 16
1.5 EVALVACIJA ZADOVOLJSTVA UDELEŽENCEV DELAVNICE »SODELOVANJE ZA DELODAJALCI IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV« ................................................................. 19
2 IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV ............................................................... 20
2.1 NADGRADNJA KOMPETENČNEGA MODELA ZA STROKOVNE DELAVCE ZAPOSLENE NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV…… ....................................................................................................................... 20
2.2 PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKE POTI: ŠTUDIJA PRIMERA – AVSTRIJSKI MODEL IZVAJANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE ..................................................................... 29
2.3 STROKOVNA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE V LETU 2014……. ....................................................................................................................... 37
3 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 41
SEZNAM VIROV ...................................................................................................................... 43
PRILOGE ................................................................................................................................. 45
PRILOGA 1- VPRAŠALNIK ...................................................................................................... 45
PRILOGA 2 - INTERVJU .......................................................................................................... 47
1
UVOD
Na osnovi potrjenih standardov znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene
rehabilitacije, smo v okviru delovne skupine z izbranimi vsebinami za leto 2014 pripravili
program usposabljanja »Sodelovanje z delodajalci in zaposlovanje invalidov« v obliki
delavnice, ki je bila namenjena vodjem rehabilitacijskih timov pri izvajalcih zaposlitvene
rehabilitacije.
K sodelovanju smo povabili predavateljici iz BBRZ (Avstrija): Ingrid Pammer in Renate
Puschmann-Hartmann. BBRZ med drugim izvaja tudi svetovalne storitve podjetjem, ki
zaposlujejo invalide, kot so pomoč pri iskanju ustreznih delovnih mest za invalide, podpora in
prilagoditev delovnih mest za boljšo integracijo invalida (fizična podpora in podpora v
socialnem okolju), podpora pri zaposlovanju invalidov in druge aktivnosti, povezane s
poklicno/zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanjem invalidov.
1 DELAVNICA – SODELOVANJE Z DELODAJALCI IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, je 9. 10. 2014 v Mariboru
organiziral enodnevno delavnico »Sodelovanje z delodajalci in zaposlovanje
invalidov«. Delavnica je bila namenjena vodjem reha timov pri izvajalcih zaposlitvene
rehabilitacije in je bila izvedena za manjšo skupino (18 udeležencev). Udeležili so se je
predstavniki vseh izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Delavnica je bila konsekutivno
prevajana.
Namen delavnice
Namen delavnice je bil spoznavanje:
- načel zaposlitvene/poklicne rehabilitacije in njihove uporabe v praksi,
- uporabe ustvarjalnosti in pristopa lastne učinkovitosti,
- načinov za oblikovanje realističnih zaposlitvenih ciljev in načrtov za posameznike,
- motiviranja in praktične podpore delodajalcem in
- praktičnih načinov za usklajevanje interdisciplinarnega timskega dela.
Udeleženci so pridobili:
- okrepili so svoje dobre prakse in izkušnje z novimi vidiki in spoznanji,
- spodbudno razmišljanje in spoznali so primere metod učinkovite pomoči in
- primerjali so pristope raziskovanja in inovacij med Slovenijo in Avstrijo.
Udeleženci so bolje razumeli:
- načine vodenja primerov s ciljem zaposlitve brezposelnih oseb,
- načine pomoči brezposelnim in delodajalcem, da lahko sami upravljajo svoje
rehabilitacijske načrte,
- kako delati kot učinkovit tim ter
- ključne aktivnosti in sestavine uspešnih načrtov vračanja na delo.
2
Na seminarju so bile predstavljene ključne metode iz Avstrije in mednarodne izkušnje
organizacije BERUFLICHES BILDUNGS- UND REHABILITATIONSZENTRUM.
Program delavnice
Program delavnice je bil usmerjen v predstavitev programov skupine BBRZ na področju
poklicne in zaposlitvene rehabilitacije ter spoznavanju praktičnih primerov dobrih praks, ki so
v pomoč invalidom med prehodom v zaposlitev in odprti trg dela.
Predavateljici sta definirali nekatere temeljne pojme na področju zaposlitvene rehabilitacije in
predstavili primere dobrih praks pri pomoči invalidom do zaposlitve na odprtem trgu dela.
Program je obsegal naslednje teme:
- zakonodajni in sistemski okvir zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanje invalidov v
Avstriji,
- programi storitev poklicne rehabilitacije v Avstriji,
- predstavitev skupine BBRZ,
- delo z delodajalci: značilnosti trga dela in dogajanje v podjetjih, motiviranje delodajalcev,
ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu, stiki in strategije sodelovanja,
- predstavitev dobrih praks in reševanje praktičnih primerov.
Osredotočili smo se na aktivnosti, ki jih izvajamo z invalidi in z delodajalci. Predavateljici sta
predstavili spretnosti, ki jih potrebujemo za učinkovito delo z invalidi in delodajalci ter
značilnosti uspešnih svetovalcev zaposlitve in vodij primerov. Pri tem je vodilo naslednje:
naše aktivnosti izvajamo skupaj z invalidi in delodajalci, ne pa, da delamo za njih.
Invalidi morajo biti sami sposobni reševati svoje težave. Če so odvisni od naše podpore, do
pričakovanih rezultatov ne pride. Naš glavni cilj je, da jim omogočamo samostojno
spoprijemanje in reševanje svojih težav. Če to zmorejo nekateri, zmorejo to tudi drugi.
3
1.1 ZNAČILNOSTI STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE V AVSTRIJI
Zaposlitvena rehabilitacija invalidov v Avstriji vključuje storitve in ukrepe, ki osebi z
zdravstvenimi omejitvami omogočijo reintegracijo na trg dela in sodelovanje v poklicnem
življenju.
Stroške zaposlitvene rehabilitacije krijejo:
- Zavod za zaposlovanje (AMS – Arbeitsmarktservice Austria),
- Zvezni urad za socialne zadeve,
- Zvezne vlade (vlade 9 avstrijskih zveznih dežel),
- Zavarovalnice za socialno zavarovanje.
Zaposlovanje invalidov in oseb z omejitvami pri zaposlovanju
Mnogi invalidi so v poklicnem življenju v enakem položaju kot osebe brez posebnih omejitev
ali invalidnosti. To pomeni, da ne uživajo posebnega varstva pred odpovedjo, nimajo pravice
do dodatnega števila dni dopusta ali zanje ni predvidenih drugih finančnih pomoči. Poleg
tega pa tudi njihov delodajalec ne prejema subvencije plače v primeru nižje delovne
zmožnosti.
Posebne oblike spodbud oz. zaposlovanja so namenjene invalidom pod določenimi pogoji.
Slednje so opisane spodaj.
Invalid s statusom/s »posebnimi ugodnostmi« je oseba, ki ima s strani Službe
ministrstva za socialne zadeve odločbo, da je invalid s posebnimi ugodnostmi (status),
skladno z Zakonom o zaposlovanju invalidov. Za status lahko zaprosijo le osebe z najmanj
50 odstotno stopnjo invalidnosti (Uredba o ocenjevanju stopnje invalidnosti). Invalidi s
priznanim statusom uživajo posebno varstvo pred odpovedjo in, če to določajo posebni
zakoni ali kolektivna pogodba, tudi pravico do dodatnih dni dopusta.
Invalid brez statusa/brez »posebnih ugodnosti« je oseba, katerih stopnja invalidnosti
skladno z Zakonom o zaposlovanju invalidov znaša najmanj 30 %. Sem spadajo tudi osebe z
najmanj 50 odstotno invalidnostjo, ki nimajo odločbe, da so invalidi s posebnimi ugodnostmi
(statusom) in ki niso deležni enakih ugodnosti kot invalidi s priznanim statusom.
Subvencije plač invalidom: avstrijska zakonodaja ni usklajena na področju
subvencioniranja plač invalidom na področju avstrijske Štajerske. Subvencijo plače invalidu
oz. osebi z omejitvami odobri pristojen deželni organ, če izpolnjuje pogoje, določene z
zakonodajo. Delojemalec iz tega naslova ne uživa posebnih pravic, kot je varstvo pred
odpovedjo ali pravica do dodatnih dni dopusta, zato je ta oblika zaposlovanja invalidov za
delodajalca veliko bolj zanimiva kot zaposlovanje invalidov s statusom. Zakon je v veljavi do
konca leta 2014.
4
Storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki jih krije Zavod za pokojninsko zavarovanje
Dostop do storitev zaposlitvene rehabilitacije je v veliki meri odvisno od zavarovalno-pravnih
pogojev ter stopnje invalidnosti oz. okvare (telesna, duševna, psihična). Skladno s
smernicami Zavoda za pokojninsko zavarovanje se lahko ukrepi rehabilitacije izvajajo le, če:
- pri osebi že obstaja nezmožnost za delo/invalidnost/okvara,
- se na podlagi predložene zdravniške dokumentacije ugotovi, da oseba v roku 2 let ne bo
več sposobna opravljati svojega dela oz. poklica in bo po zaključeni zaposlitveni
rehabilitaciji lahko zaposlena še 5 let,
- delodajalec na podlagi predložene zdravniške dokumentacije ugotovi, da zaposlena
oseba zaradi omejitev do upokojitve ne bo več mogla opravljati svojega dela.
Ukrepi zaposlitvene rehabilitacije vključujejo naslednje aktivnosti:
- izbira poklica (iskanje in prepoznavanje veščin/spretnosti),
- ukrepi usposabljanja (stabilizacija zdravja oseb s težavami v duševnem zdravju),
- dodatno izobraževanje (nadgradnja že obstoječega znanja),
- poklicno usposabljanje, vajeništvo in izobraževanje (za nov poklic)
- subvencije plač za delodajalce oz. delojemalce (interno izobraževanje),
- posojila za samozaposlovanje,
- posojila za financiranje stroškov psa vodiča za slepe (zagotavljanje dostopa do
delovnega mesta) in
- prilagoditev delovnega mesta (delovna oprema, ki je prilagojena invalidom ali prilagoditev
delovnega mesta potrebam invalida).
Storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki jih krije Zavod za splošno nezgodno zavarovanje
Socialno nezgodno zavarovanje se je uveljavilo na pobudo podjetnikov. Le-to nudi
zavarovanje za primer poškodbe pri delu, na poti na delo in z dela ter v primeru poklicnih
bolezni. Sčasoma so se tej obliki zavarovanja priključila tudi druga področja, kot so poškodbe
pri delu v času izobraževanja, poškodbe reševalcev ali pa ukrepi zavoda za zaposlovanje.
Cilj tega ukrepa je ponovno vračanje na delo ali prekvalifikacija za nov poklic. Med te ukrepe
sodijo tudi:
- izbira poklica,
- delovni preizkus in financiranje vključitve v zaposlitveno rehabilitacijo,
- ukrepi, ki so namenjeni spremljanju izobraževanja,
- izobraževanje, usposabljanje ali prekvalifikacija,
- subvencije, posojila, drugi ukrepi pomoči z namenom omogočanja nadaljevanja
dejavnosti,
- subvencije plač za interna in/ali eksterna delovna mesta kot nadomestilo za nižjo delovno
zmožnost,
- pomoč za zaposlitev na določenem delovnem mestu ali drugi obliki zaposlovanja,
- financiranje delovnih oblek, delovne opreme, prilagoditve delovnih mest,
- samozaposlovanje,
- plačilo stroškov vozniškega izpita in
- podpora pri financiranju prilagoditve vozila, ki ga oseba potrebuje za opravljanje svojega
dela.
5
1.2 ZAKONODAJNI IN SISTEMSKI OKVIR ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE V
AVSTRIJI
1.2.1 Zakonodaja na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov v Avstriji
Področje poklicne integracije urejajo sledeči zakoni:
a) Zakon o zaposlovanju invalidov (Behinderteneinstellungsgesetz)
Je osrednji instrument avstrijske zakonodaje, ki je namenjen podpori invalidov pri poklicni
integraciji, ki predvideva številne finančne spodbude za:
- zagotovitev delovnega mesta na osnovi zmanjšane »delazmožnosti« ali možnosti
prekinitve delovnega razmerja,
- kritje stroškov, predvidenih za tehnična delovna sredstva,
- ustvarjanje primernih delovnih mest, različnih oblik izobraževanja in usposabljanja,
- stroške spremljanja invalidov na delovnem mestu (asistenca na delovnem mestu),
- vpis v šolo, prekvalifikacija, izobraževanje in usposabljanje, nadaljnje poklicno
izobraževanje in usposabljanje ter delovni preizkus,
- investicijske ukrepe pri podjetjih z manj kot 50 zaposlenimi,
- samozaposlovanje invalidov,
- ustanavljanje organizacij in ustanov, namenjenih integraciji invalidov na trg dela (npr.
neprofitnih lizing kadrov),
- invalide brez »posebnih ugodnosti« z najmanj 50 odstotno stopnjo invalidnosti,
- spremembo poklicne orientacije in preventivne rehabilitacijske ukrepe.
b) Zakon o spodbujanju trga dela (Arbeitsmarktförderungsgesetz)
Zvezni minister za delo, socialne zadeve in zaščito potrošnikov se mora z vsemi
razpoložljivimi sredstvi zavzemati za doseganje in ohranjanje polne zaposlenosti in optimalne
funkcionalnosti trga dela. Pri posredovanju dela je treba na eni strani upoštevati spretnosti,
veščine, želje, psiho-fizične sposobnosti in socialne razmere iskalcev zaposlitve ter želje
delodajalcev in zahteve delovnega mesta na drugi strani. Iskalcev zaposlitve se sme
napotovati le na delovna mesta, ki ustrezajo njihovim telesnim sposobnostim, ne ogrožajo
njihovega zdravja in morale, so za svoje delo primerno plačani, pri čemer velja za primerno
plačilo tisto plačilo, ki je v skladu s predpisanimi zakonskimi določili in določili, navedenimi v
kolektivni pogodbi.
c) Zakon o zaposlovanju (Arbeitsmarktservicegesetz)
Zakon o zaposlovanju pri zaposlovanju invalidov in oseb z omejitvami pri zaposlovanju
zagotavlja celo vrsto spodbud, namenjenih zaposlovanju in ohranitvi delovnih mest za
invalide in osebe z omejitvami.
Spodbude za delodajalce:
- spodbude za integracijo invalidov (subvencije plač invalidom),
- spodbude za usposabljanje zaposlenih (pri moških, starejših od 45 let; pri ženskah ni
omejitev) in
- spodbude za poklicno usposabljanje vajencev (Lehrausbildung) – nadomestila stroškov
usposabljanja.
6
Spodbude za delojemalce:
- spodbude oz. kritje stroškov tečajev, dodatnih stroškov tečajev in kritje življenjskih
stroškov,
- potni stroški (delno nadomestilo potnih stroškov v primeru finančnih obremenitev za
premagovanje razdalje od doma do delovnega mesta, in sicer na začetku delovnega
razmerja ali vajeništva),
- stroški prevoza na zaposlitveni razgovor (delno kritje potnih stroškov, ki nastanejo za
prevoz med regijami, nočitev itd.)
- spodbude za razvoj programov, katerih namen je ustanavljanje podjetij (podpora pri
prehodu iz brezposelnosti v samostojnega podjetnika) in
- pomoč pri varstvu otrok (podpora za varstvo otroka v primeru zaposlitve ali
usposabljanja).
Drugi zakoni, ki urejajo področje zaposlovanja invalidov so še:
a) Splošni zakon o socialnem zavarovanju (Allgemeinessozialversicherungsgesetz)
V Avstriji je trenutno 26 organov socialne varnosti, pristojnih za področje nezgodnega,
zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Stroške storitev zaposlitvene rehabilitacije
krijejo vse tri oblike zavarovanja, pri čemer se iz naslova zdravstvenega zavarovanja krijejo
le stroški zdravilnih in zdravstvenih pripomočkov.
b) Zvezni zakon o enakopravnosti invalidov – proti diskriminaciji
(Bundes-Behindertengleichstellungsgesetz BGStG – gegen Diskriminierung)
c) Zvezni zakon o invalidih (Bundesbehindertengesetz)
d) Zakon o poklicnem izobraževanju 8b čl., ki ureja integracijsko poklicno
izobraževanje (Berufsausbildungsgesetz)
e) Zvezni zakoni o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu in Zakoni o socialnem
varstvu (Landesbehindertengesetze, Sozialhilfegesetze)
V posamezni deželi urejajo podporo in spodbude za invalide zakoni o socialnem varstvu,
zakoni o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu in zakoni s področja nege ter oskrbe, ki
se uporabljajo subsidiarno. To pomeni, da zvezne dežele izvedejo neko storitev le takrat, ko
prizadete osebe nimajo drugih možnosti pridobivanja podobnih storitev iz naslova socialnega
zavarovanja, zavoda za zaposlovanje ali od države. Posamezni deželni zakoni se med seboj
razlikujejo, zato jih ne moremo niti posploševati niti na splošno govoriti o zagotavljanju
tovrstnih storitev.
Dežela Štajerska bo od leta 2015 pristojna samo še za invalide, ki (še) niso sposobni za delo
zato do sedaj veljavne spodbude (spodaj navedene) ne bodo več veljale:
- poklicno izobraževanje,
- začetek izobraževanja, prekvalifikacija, dodatno izobraževanje in usposabljanje,
- usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus,
- plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov,
- subvencije plač kot uskladitev zaradi nižje delovne zmožnosti,
- zaposlovanje na zaščitenih delovnih mestih ali v integrativnih podjetjih („delavnice z
zaščitenimi delovnimi mesti“).
7
1.2.2 Ukrepi in programi za zaposlovanje invalidov v Avstriji
Socialno-ekonomska podjetja
Socialno-ekonomska podjetja so bila ustanovljena v 80. letih zaradi izvajanja ukrepov za
reintegracijo prikrajšanih družbenih skupin na trg dela, kot so invalidi, mladi z omejenimi
socialnimi veščinami itd. Posebnost socialno-ekonomskih podjetij je v tem, da sledijo svojim
socialno-pedagoškim ciljem v podjetjih in imajo za prodajo proizvodov in storitev v svoji regiji
zagotovljen trg. Osebe, ki so še posebej prikrajšane na trgu dela, imajo tako možnost, da si v
časovno omejenem delovnem razmerju (1 – 3 let) pridobijo osnovne spretnosti, veščine in
kvalifikacije ter istočasno odpravijo socialne in osebne ovire pri delu.
Zaposlovanje na zaščitenih delovnih mestih
Delavnice, ki so namenjene zaščitnemu zaposlovanju, so ekonomsko vodena podjetja za
integracijo invalidov in oseb z omejitvami pri poklicnem življenju. Tovrstne delavnice morajo
zaposlovati najmanj 80 % invalidov, ki so plačani skladno s kolektivno pogodbo. Po
usposabljanju morajo invalidi dosegati do 50 % delovne zmožnosti neinvalidov. Stroške,
pogojene z invalidnostjo, krijejo deželne vlade, zavod za zaposlovanje in sklad za
spodbujanja zaposlovanja invalidov. Prva delavnica z zaščitenimi delovnimi mesti je bila
ustanovljena leta 1979.
Drugi ukrepi za poklicno re-integracijo invalidov so:
- tečaji, namenjeni poklicni orientaciji, poklicni diagnostiki in izbiri poklica,
- tečaji v smislu priprave na izvajanje poklica (pridobivanje potrebnega znanja predvsem
pred izvajanjem ukrepov usposabljanja),
- poklicno izobraževanje,
- spodbujanje vajeništva,
- tečaji za pridobitev kvalifikacije/specializacije (pridobitev kompleksnih, praktičnih in tudi
teoretičnih znanj za izvajanje poklica, pogosto s priznano zaključeno izobrazbo;
izboljšanje poklicnih znanj),
- splošno koristni in neprofitni projekti zaposlovanja in socialno-ekonomska podjetja
(dolgotrajno brezposelni, zaposlovanje težje zaposljivih oseb na tranzitnih delovnih
mestih za neko določeno časovno obdobje z namenom zagotavljanja podpore pri vstopu
na trg dela)
- ustanove za svetovanje in spremljanje, povezane s trgom dela (ustanove zagotavljajo
storitve, ki dopolnjujejo svetovalne aktivnosti zavoda za zaposlovanje in služijo reševanju
težav pri zaposlovanju določenih ciljnih skupin),
- individualne spodbude (subvencije za spodbujanje poklicne in geografske mobilnosti),
- spodbude za kritje življenjskih stroškov, podaljšanje prejemanja denarnega
nadomestila med brezposelnostjo ali dodelitve izrednih pomoči,
- usposabljanja,
- subvencije plač in
- rehabilitacijske ukrepe, ki jih krijeta zavod za pokojninsko zavarovanje in zavod za
nezgodno zavarovanje, določi pa jih posebna rehabilitacijska komisija.
8
1.2.3 Spremembe na področju zaposlovanja invalidov v Avstriji
V zadnjih letih je prišlo do precejšnjih sprememb na področju invalidske zakonodaje.
Navajamo le najpomembnejše:
- Zvezni urad za socialne zadeve (Bundessozialamt) je bil z junijem 2014 preimenovan v
Službo ministrstva za socialne zadeve (Sozialministeriumservice),
- od 1. 1. 2014 obstajajo novi predpisi o pokojnini zaradi invalidnosti/nezmožnosti za delo
(Zakon o spremembah in dopolnitvah socialne zakonodaje 2012),
- Dežela Štajerska je z novelo nedavno spremenila štajerski Zakon o invalidih in je
pristojna samo še za invalide, ki (še) niso sposobni/zmožni za delo,
- spodbude s strani zavoda za zaposlovanje se ves čas spreminjajo, tako da je treba
zanesljivost trenutnih podatkov nenehno preverjati in ažurirati,
- Reforma avstrijskega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju/zavarovanju
zaradi poklicne nezmožnosti za delo – Zakon o spremembah in dopolnitvah socialne
zakonodaje 2012, je začel veljati 1. 1. 2014.
Cilj Zakona o spremembah in dopolnitvah socialne zakonodaje (2012) je, da se ljudem s
trajnimi duševnimi ali telesnimi okvarami oz. boleznimi, z različnimi ukrepi (poklicnimi,
medicinskimi in rehabilitacijskimi) omogoči zaposlitev za daljše časovno obdobje in prepreči
njihovo predčasno upokojitev. Zakon o spremembah in dopolnitvah socialne zakonodaje
velja za osebe, ki so bile rojene po 1. 1. 1964. Zakon vsebuje novo opredelitev kataloga
zdravstvenih storitev, nosilcev socialnega zavarovanja in zavoda za zaposlovanje.
Namesto časovno omejene pokojnine zaradi invalidnosti oz. nezmožnosti za delo se odobri
izplačilo »denarja za rehabilitacijo« s strani Regionalnega sklada za zdravstveno
zavarovanje (Gebietskrankenkasse) ali »denarja za poklicno prekvalifikacijo« s strani zavoda
za zaposlovanje, če opravljanje izučenega, priučenega poklica ali drugega poklica zaradi
bolezni ni več mogoče. Obstaja zakonita pravica do ukrepov zdravstvene rehabilitacije.
Dosedanja zakonita pravica do ukrepov poklicne rehabilitacije ne velja več. Obstaja možnost
predloga za ugotovitev, ali invalidnost/nezmožnost za delo z ali brez poklicnega zavarovanja
obstaja.
Prošnjo za pokojnino iz naslova zavarovalnega primera zmanjšane zmožnosti za delo, je
potrebno vložiti pri zavodu za pokojninsko zavarovanje. Zdravniški pregled izvede center za
strokovno oceno invalidnosti (KOMPETENZZENTRUM BEGUTACHTUNG1) pri zavodu za
pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPZ). Na osnovi sodelovanja med ZPZ in zavodom
za zaposlovanje se kot pogoj za ponovni vstop v zaposlitev odobri optimalna rehabilitacija
(po potrebi poklicna in zdravstvena hkrati).
Namesto časovno omejene pokojnine se od 1. 1. 2014, glede na smotrnost in razumnost
poklicnih rehabilitacijskih ukrepov, odobri financiranje poklicne prekvalifikacije in financiranje
rehabilitacije, ki je podrobno opisano v nadaljevanju.
1 V Sloveniji analogno: invalidska komisija (op. prev.).
9
Financiranje poklicne prekvalifikacije
Poklicna prekvalifikacije se financira, kadar:
- invalidnost/nezmožnost za delo obstaja predvidoma v obsegu najmanj šest mesecev,
- so ukrepi poklicne rehabilitacije smotrni in razumni ter
- je udeležba pri izvajanju določenih ukrepov poklicne rehabilitacije aktivna.
Trajanje: Denar za prekvalifikacijo pripada prosilcu od ugotovitve zdravstvenih težav oz.
okvar s strani nosilca pokojninskega zavarovanja, če je bila vloga podana v roku štirih
mesecev in sicer z dnem oddane vloge prošnje in do konca meseca po zaključku zadnjega
ukrepa za prekvalifikacijo.
Višina: Financiranje prekvalifikacije pripada prosilcu v fazi izbire in načrtovanja ukrepov
poklicne rehabilitacije in sicer v višini nadomestila za brezposelnost. Od začetka udeležbe pri
rehabilitacijskih ukrepih pa v višini za 22 % povišanega osnovnega zneska nadomestila za
brezposelnost, vključno z morebitnimi dodatki za družino.
Financer: Zavod za zaposlovanje
Financiranje rehabilitacije
Rehabilitacija se financira, kadar:
- invalidnost/nezmožnost za delo obstaja predvidoma v obsegu najmanj šest mesecev in
- ukrepi poklicne rehabilitacije niso smotrni ali razumni.
Potrdilo izda zavod za pokojninsko zavarovanje.
Trajanje: Prosilcu denar za rehabilitacijo pripada od ugotovitve prehodne
invalidnosti/nezmožnosti za delo za čas trajanja le-te. Nosilec zdravstvenega zavarovanja
mora po potrebi, vedno pa po preteku enega leta od ugotovitve ali ocene, zahtevati presojo
nadaljnjega obstoja invalidnosti/nezmožnosti za delo, ki jo izvede center za strokovno oceno
invalidnosti (Kompetenzzentrum Begutachtung).
Višina: Prosilcu pripada financiranje stroškov rehabilitacije v višini boleznine.
Financer: Regionalni sklad za zdravstveno zavarovanje
1.2.4 Primerjava okvirnih pogojev in zakonskih podlag za integracijo invalidov in
oseb z omejitvami na trg dela v Sloveniji in Avstriji
Na podlagi primerjave slovenske in avstrijske zakonodaje na področju integracije invalidov
na trg dela smo pripravili naslednji zaključek.
Obe državi imata zelo dobro razvit pravni in rehabilitacijski instrumentarij, namenjen podpori
invalidov pri integraciji na trg dela in ohranitvi delovnih mest. Slovenski zakon o zaposlitveni
rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov določa 14 storitev, ki tako invalidom kot izobraževalnim
in terapevtskim institucijam omogoča uporabo in izvajanje trajnih zaposlitveno-
rehabilitacijskih ukrepov. V Avstriji urejajo področje izvajanja storitev zaposlitvene
10
rehabilitacije različni zakoni, ki se – če so sprejeti na nivoju posamezne deželne vlade – od
posamezne dežele do dežele razlikujejo. Najpomembnejši zakon za zaposlitveno integracijo
je tako v sosednji Avstriji Zakon o zaposlovanju invalidov, veljaven po vsej državi. Podobno
kot v Sloveniji Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ureja v Avstriji
Zakon o zaposlovanju invalidov smernice glede možnosti pridobivanja finančnih spodbud za
delodajalce, ki zaposlujejo invalide, zaščito pred odpuščanjem, pravico do dodatnih dni
dopusta, izpolnjevanje kvote itd. Kvota v Avstriji je določena v razmerju 1:25, v Sloveniji
načeloma 1:20, vendar se od dejavnosti do dejavnosti razlikuje. Če podjetje ne izpolnjuje
kvote, mora plačati prispevek zaradi neizpolnjevanja kvote, to velja za Avstrijo in Slovenijo.
Pridobivanje statusa invalida, ki zagotavlja spodbude, kar je povsem odvisno od delovne
dobe posameznika, poteka v Sloveniji bodisi preko Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje ali preko Zavoda RS za zaposlovanje. V Avstriji je za pridobivanje statusa
invalida odgovoren Zvezni urad za socialne zadeve - priznava invalide, ki imajo »posebne
ugodnosti« (50 odstotno stopnjo invalidnosti in več) oz. invalide »brez posebnih ugodnosti«
(30 odstotno stopnjo invalidnosti in več). Poleg tega v sosednji Avstriji veljajo različni zakoni
(Zakon za zaposlovanje, splošen zakon o socialnem zavarovanju, zvezni zakoni o ravnanju z
invalidnostjo na delovnem mestu in zakoni o socialnem varstvu ter nacionalni finančni viri), ki
zagotavljajo pravico do rehabilitacijske podpore za primer prekvalifikacije oz. integracije na
trg dela in ohranitev delovnega mesta.
Storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki se izvajajo v Sloveniji in Avstriji, so si med seboj zelo
podobne. Vključujejo poklicno orientacijo, usposabljanje, izobraževanje in vse tja do
zaposlovanja na odprtem trgu dela (Avstrija: primarni in sekundarni trg dela). Poudariti je
treba, da slovenski sistem subvencioniranja oz. zagotavljanja spodbud v primerjavi z
avstrijskim ne predvideva le mesečno oz. letno določenih spodbud in subvencij, temveč tudi
davčne olajšave za tiste delodajalce, ki se odločijo za zaposlovanje invalidov.
1.3 PROGRAMI STORITEV POKLICNE REHABILITACIJE BBRZ (Berufliches
Bildungs- und Rehabilitationszentrum Österreich)
1.3.1 Predstavitev strukture skupine BBRZ
Skupino BBRZ sestavljajo tri strateška področja:
- poklicna rehabilitacija,
- poklicno izobraževanje in
- poklicna integracija.
Celotno strukturo BBRZ sestavlja 10 različnih pravnih oblik organizacij. BBRZ je največji
izvajalec socialnih storitev in storitev izobraževanje in usposabljanja za invalide v Avstriji. Je
tudi največji izvajalec poklicne rehabilitacije v državi s 950 sodelavci, 42.000 udeleženci/letno
ter 42 lokacijami po vsej Avstriji.
Njihovo poslanstvo je, podpreti čim več ljudi v času njihove zmožnosti za delo, jih spodbujati,
spremljati njihov razvoj ter jim pomagati pri prepoznavanju in izkoriščanju poklicnih in drugih
družbenih priložnosti.
11
1.3.2 Poklicna rehabilitacija
Poklicna rehabilitacije je spremljanje oseb, ki zaradi trajnih duševnih ali telesnih okvar oz.
bolezni ali posledic prometne nesreče ne morejo več opravljali svojega poklica in jih podpirati
na poti nazaj v poklicno življenje. Obsegajo dejavnosti poklicne orientacije, poklicne
prekvalifikacije oz. dokvalifikacije in podporo pri uspešni (re)integraciji.
Poklicna rehabilitacija vključuje inovativne pristope na področjih preventive, odkrivanja in
oblikovanje poklicnih interesov in svetovanje. Intenzivna poklicna rehabilitacija je namenjena
osebam z nevrološkimi obolenji in za slepe in slabovidne. Posebna pozornost je namenjena
interakciji mladih in starejših oseb (prva ali ponovna).
Sodelujejo s Centrom za duševno zdravje LEOPOLDAU, ki je prva ambulantna klinika za
rehabilitacijo za osebe s težavami v duševnem zdravju in vedenjsko-terapevtski programi.
Poklicna rehabilitacija poteka skladno s katalogom storitev.
Splošna načela dela na področju poklicne rehabilitacije so:
- trajnost,
- povezovanje z gospodarstvom / pomembnost trga dela,
- sodelovanje,
- transparentna dokumentacija,
- management kakovosti in certifikacija skladno z ISO standardi ter
- strokovnost zaposlenih.
V BBRZ izvajajo interno izobraževanje za procesnega managerja na področju poklicne
rehabilitacije.
Načela na področju izvajanja storitev so:
- interdisciplinarni timi,
- sodelovanje z zunanjimi izvajalci pri nekaterih storitvah (psihološka diagnostika, medicina
dela),
- vodenje (odgovorna oseba spremlja del procesa) in
- najvišji nivo standardizacije ob najvišjem nivoju individualizacije.
Reha načrtovanje
Reha načrtovanje predstavlja začetek sistemsko zasnovane poklicne rehabilitacije, katere
rezultat je individualni rehabilitacijski načrt. Procesno usmerjeno in celostno načrtovanje
zajema:
- opredelitev možnega nivoja kvalifikacije oz. delovnih in poklicnih področij,
- oblikovanje uresničljive poklicne perspektive z najmanj eno alternativno možnostjo,
- upoštevanje dejavnikov tveganja,
- časovno/vsebinsko načrtovanje uresničitve načrta in
- potrditev financiranja.
Trajanje: največ 8 tednov ali največ 16 tednov
Reha usposabljanja
12
Stabilizacija in razvoj kompetenc kot priprava na kvalifikacije in/ali usposabljanje z delom
oziroma zaposlovanje vključuje osnovna usposabljanja in usposabljanja pri zunanjih
delodajalcih.
REHA kombinacije
Kombinacija načrtovanja in usposabljanja je namenjena reševanju težav povsem specifičnih
ciljnih skupin ter za zgodnje vključevanje v usposabljanje npr. za osebe s težavami v
duševnem zdravju (modularno usposabljanje na delovnem mestu) in starejše (45+).
1.3.3 Poklicno izobraževanje
Vključuje izobraževanja iz ekonomsko-komercialnega področja, s področja tehnične stroke in
s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije ter individualno oblikovana in
prilagojena izobraževanja. Slednja so prilagojena posamezniku invalidu glede na njegovo
predznanje in izkušnje in se izvajajo v vseh panogah.
Izobraževanja z ekonomsko-komercialnega področja
Izobražujejo za naslednje poklice: strokovnjak za poslovno komuniciranje/obdelavo besedil,
strokovnjak za knjigovodstvo/računovodstvo, poslovni sekretar, knjigovodja, tehnik za
logistiko in skladiščnik, zavarovalni agent asistent, nepremičninski posrednik, certificiran
računovodja, certificiran bilančni knjigovodja, optik, poslovni asistent s poudarkom na
turizmu.
Izobraževanja s področja tehnične stroke
Izobražujejo za naslednje poklice: strokovnjak za CAD/CAM (programska oprema za
obdelavo na CNC strojih), strokovnjak za elektrotehniko/kovinarstvo, strokovnjak za
vzdrževanje tehnične opreme, tehnični risar, elektrotehnik-elektronik, mehatronik,
konstrukter, strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov, strokovnjak za tehnično
podporo, tehnični risar za gradbeništvo, elektrotehnik, strokovnjaki za regulacijske in krmilne
tehnike, strokovnjak za vzdrževanje omrežij.
Izobraževanja s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije
Potekajo izobraževanja za informatika, sistemskega tehnika in programskega tehnika.
Individualno oblikovana in prilagojena izobraževanja
Individualno oblikovana in prilagojena izobraževanja potekajo za vse panoge. Način
izobraževanje je strukturiran, individualno pripravljen ter prilagojen posamezniku. Vsako
izobraževanje je moč vsebinsko prilagoditi, dopolniti oz. spremeniti glede na predznanje in
predhodne izkušnje udeležencev.
Primeri individualno oblikovanih in prilagojenih izobraževanj: animator za starejše,
zavarovalni agent/zastopnik, poslovni sekretar, farmacevtski tehnik/asistent, špediter,
trgovec na drobno (tekstil, šport, oprema), multimedijski tehnik, asistent tonske tehnike,
svetovalec za notranjo opremo, maser, finančno vodenje in svetovanje, bibliotekar, IT tehnik,
kovinarski tehnik, manager kakovosti, logistični tehnik, grafični tehnik, tehnični risar, risar
gradbenih načrtov, nabavno-prodajni referenti.
13
1.4 POKLICNA REHABILITACIJA IN SODELOVANJE S PODJETJI
1.4.1 Zaposlovanje invalidov v Avstriji
Brezposelnost se pogosteje pojavlja pri invalidih in traja dlje časa kot pri osebah, ki nimajo
invalidnosti. Kvote za zaposlovanje invalidov podjetja ne upoštevajo vedno; veliko malih in
srednjih podjetij raje plačuje kvoto, namesto da bi zaposlili invalide. Narašča število
samostojnih podjetnikov. Problem predstavljajo agencije za posredovanje kadra, ki
predstavljajo nelojalno konkurenco pri zaposlovanju invalidov.
Poklicna rehabilitacija in sodelovanje s podjetji
1. Pregled stanja v Avstriji/Sloveniji
2. Motivacija: Zakaj podjetja zaposlujejo invalide in osebe z omejitvami pri zaposlovanju?
Pravni razlogi: zakonodaja – zaposlovanje invalidov
Poslovni razlogi in logika
Socialni razlogi in motivi
3. Izzivi: naloge procesnega managerja in gospodarski interesi
4. Kako uspešno pristopiti k podjetjem
5. Podpora strokovnjakom, odgovornim za stike s podjetji, pri vsakodnevnem delu
6. Strokovnjaki za stike s podjetji pri BBRZ
Kateri poklicne profile iščejo podjetja?
Podatki za področje avstrijske Štajerske v avgustu 2014:
• gostinstvo (strežba, kuhinja itd.): 400,
• trgovina (prodaja, zastopništvo, trženje): 350,
• kovinarstvo (ključavničar, klepar, orodjar): 310,
• gradbeništvo: 240,
• električarji: 115,
• strojni tehnik, elektronik: 184,
• IT tehnik: 155,
• razne splošne storitvene dejavnosti: 140,
• delo v pisarni, upravi, knjigovodstvo: 120,
• zdravstvena dejavnost: 97,
• čiščenje: 70,
• kozmetika: 58.
Lastnosti zaposlenih, ki si jih želijo delodajalci
Delodajalci na prvo mesto postavljajo motiviranost, mobilnost in fleksibilnost zaposlenih.
Želijo mlade in dinamične sodelavce, ki so zanesljivi, imajo sposobnost delati v timu, so
dobro izobraženi, pripravljeni za nadurno delo, izkušeni na svojem področju, samostojni pri
delu in potrebujejo kratek čas uvajanja v delo.
Dvomi delodajalcev pri zaposlovanju invalidov
- negotovost pri delu z invalidi,
- izpostavljenost manjšim obremenitvam,
- počasnejše izvajanje delovnih nalog,
14
- neprimernost za delo s strankami,
- več dela za sodelavce zaradi uvajanja in spremljanja invalidov,
- zavračanje s strani drugih sodelavcev v timu.
1.4.2 Motivacija: Zakaj podjetja zaposlujejo invalide?
Pravne podlage
Avstrija: Zakon o zaposlovanju invalidov daje smernice glede možnosti pridobivanja
finančnih spodbud za delodajalce, ki zaposlujejo invalide, zaščito pred odpuščanjem
invalidov, pravico do dodatnih dni dopusta, izpolnjevanje kvote in drugo. Kvota je v Avstriji
določena v razmerju 1:25. Če podjetja ne izpolnjujejo kvote pri zaposlovanju invalidov,
morajo plačati prispevek zaradi neizpolnjevanja kvote, ki znaša v podjetjih z več kot 25
zaposlenimi 244,00 eur mesečno, v podjetjih z več kot 100 zaposlenih 316,00 eur mesečno,
z več kot 400 zaposlenih 336,00 eur mesečno.
Udeleženci vključeni v rehabilitacijo v BBRZ: razmeroma nizko število oseb s statusom
invalida oz. osebe s posebnimi ugodnostmi.
Zakonodaja na področju zaposlovanja invalidov ureja:
- kvotni sistem,
- subvencije,
- sankcije,
- nadomestna izpolnitev kvote: sklenitev pogodbe z zaposlitvenim centrom,
- prispevke za socialno varstvo: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zaposlovanje
itd.
Kaj delodajalce motivira za zaposlovanje invalidov?
Ekonomski motivi:
- pomanjkanje delovne sile,
- subvencija plače,
- subvencionirano izobraževanje,
- nagrade za preseganje kvote,
- promocija podjetja in prisotnost v medijih (Steiermärkische Bank – prejemnik nagrade za
zaposlovanje invalidov s strani “Joballianz”).
Socialni motivi:
• družbena odgovornost,
• sočutje: „Vsakomur se lahko zgodi, da postane nezmožen za delo.“,
• kompetentni partner.
1.4.3 Vodja primera v rehabilitaciji (rehabilitation case manger)
Naloge vodje primerov v rehabilitaciji pri delu z udeleženci:
a) Odkrivanje in opredelitev delovne sposobnosti invalidov: telesne, duševne,
intelektualne in osebne.
b) Osebno svetovanje udeležencem za njihovo opolnomočenje: iskanje in krepitev
socialnih, ekonomskih in drugih dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na motivacijo ter
povečujejo zmožnost za delo.
15
c) Poklicno svetovanje – zajema naslednja področja:
- predhodne izkušnje in analiza poklicnih interesov,
- zmožnosti in sposobnosti udeleženca,
- strategije iskanja zaposlitve: spretnosti iskanja zaposlitve (usposabljanje za
prijavo na prosta delovna mesta, izbor podjetij itd.),
- poznavanje trga dela,
- poznavanje poklicev,
- iskanje podjetij.
1.4.4 Izziv na delovnem mestu: ravnanje z invalidnostjo
Sistemi primerjave profilov zahtev delovnega mesta
Profil zahtev delovnega mesta in profil kompetenc sta povsem identično oblikovana:
• IMBA (delovna integracija invalidov),
• MELBA (vključuje ključne kvalifikacije in kompetence).
Sistem primerjave profilov zahtev delovnega mesta je sestavljen iz 9 področij kompetenc oz.
lastnosti:
- telesna drža,
- gibalne sposobnosti,
- sprejemanje in podajanje informacij,
- kompleksne fizične lastnosti,
- vplivi okolja,
- varnost pri delu,
- organizacija dela in
- psihične lastnosti.
Postopek profila kompetenc omogoča:
- standardiziran način dokumentiranja potencialov in ovir,
- sistematičen način komunikacije o prednostih in slabostih, bodisi z invalidom,
delodajalcem ali drugo ustanovo,
- sistematičen pristop k izvajanju ukrepov osebnega razvoja in usposabljanja,
- prikaz poteka in dokumentiranje uspešnosti določenega ukrepa,
- primerjavo samoocene sposobnosti in ocene le-teh s strani strokovnjakov
Postopek profila zahtev delovnega mesta omogoča:
- standardiziran način dokumentiranja strukture zahtev neke dejavnosti,
- sistematičen način komunikacije o strukturi zahtev,
- primerjavo različnih delovnih mest glede na zahteve,
- oblikovanje aktivnosti glede na strukturo zahtev.
Postopek primerjave profilov omogoča:
- ugotavljanje, če je aktivnost za invalida primerna,
- ugotavljanje in po potrebi opredelitev razloga, zakaj izvajanje določene aktivnosti invalidu
povzroča težave,
- sistematično in ciljno usmerjeno izvajanje ukrepov z namenom izboljšanja možnosti (npr.
z ukrepi za razvoj kadrov ali ukrepi pomoči v primeru težje invalidnosti),
- opredelitev razlik med aktivnostmi ali sposobnostmi invalidov.
16
Slika 1: Ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu
Primerjava profila
Delovno mesto
Prepoznavanje potreb
1.4.5 Kako uspešno pristopiti k podjetjem
Cilj:
- zagotavljanje možnosti za opravljanje prakse invalidov,
- zagotavljanje možnosti izobraževanja in usposabljanja invalidov in
- zagotavljanje možnosti za zaposlitev invalidov.
Iskanje in izbor podjetij
Baze podatkov za iskanje podjetij so: internet, časopisni oglasi, seznami podjetij po panogah,
seznami pri različnih interesnih združenjih, seznami podjetij, ki so učne baze za vajence.
Velikokrat pa največ naredimo z osebnim obiskom v podjetjih.
“Prodajne strategije”
Naše celotno življenje temelji na ‘trženju’ nečesa. Vedno znova poskušamo druge ljudi
prepričati o pomembnosti in ustreznosti naših idej ter predstav, bodisi na zaposlitvenem
razgovoru ali pri iskanju partnerja. V pomoč: Tržimo koristi! Kot prodajalci zadovoljujemo
potrebe drugih ljudi in rešujemo njihove probleme.
Prvi telefonski kontakt
Prvi telefonski kontakt z delodajalcem je zelo pomemben, zato upoštevamo naslednje:
- osebna priprava: nastopimo informirano, osredotočeno, optimistično,
- telefoniramo v pravem trenutku,
- v podjetju se obrnemo na pravo osebo,
- cilj telefonskega klica: dogovor glede opravljanje prakse ali določitev termina sestanka v
podjetju.
- Vztrajamo! Ne izgubimo volje!
Zmožnosti
Zahteve
Rehabilitacijske tehnologije Prilagoditev delovnega mesta
prekvalifikacija
17
Kako ravnamo v podjetju?
a) Bodimo pozorni na zunanje dejavnike: pomemben je prvi vtis, nastop, obleka
(prilagojeno podjetju), točnost, optimizem.
b) Optimalna priprava: poznavanje področij in dejavnosti podjetja, zahtev oddelka,
kontaktne osebe, mentorja, udeleženca.
c) Informativno gradivo v pisni obliki: o rehabilitacijski ustanovi, možnostih izobraževanja
in usposabljanja, zahtevah, vizitka.
Analiza potreb
- Skrbno prisluhnemo dvomom in pomislekom delodajalca.
- Predstavimo osebo in naš namen.
- Uporabimo preprost jezik brez strokovnih medicinskih izrazov.
- Delujemo v smeri iskanja rešitev.
- Predstavimo naše cilje.
- O morebitnih težavah, ki se lahko pojavijo, spregovorimo odkrito in realno, kar krepi
zaupanje med partnerji.
Ponudimo partnerstvo
- Ohranimo stike, tudi če trenutno v podjetju ni novih možnosti.
- Ponudimo svetovanje glede rehabilitacijskih pripomočkov.
- Ponudimo podporo pri iskanju možnosti financiranja.
Ponudimo mreženje
Podjetjem ponudimo podporo na področju, ki jo potrebuje. Uporabimo kontakte drugih
ustanov in se z njimi povežemo, če nimamo na voljo ustreznega kadra (npr. delovna
asistenca). Izredno pomembno je, da imamo svojo bazo podjetij.
Kaj motivira?
- uspeh,
- priznanje,
- spremembe,
- navdušenje,
- zaupanje,
- potrebe,
- odgovornost,
- sodelovanje,
- nagrajevanje in
- delovni razvoj.
Podpora strokovnjakom, odgovornim za stike s podjetji
Strokovnjaki, ki so odgovorni za stike s podjetji:
- razpolagajo s časovnimi in kadrovskimi resursi (obiskovanje podjetij, ravnanje v
kriznih situacijah itd.),
- dokumentirajo aktivnosti (podatkovna baza, strategije mreženja),
- poznajo področje izobraževanja in usposabljanja (strokovno-pravne podlage,
finančne vzpodbude, profil poklica v podjetju),
18
- supervizija, obravnava primerov itd.
Izkušnje strokovnjakov za stike s podjetji iz BBRZ
Strokovnjaki za stike s podjetji so posrednik med BBRZ in možnimi podjetji za opravljanje
prakse oz. zaposlovanje invalidov pri delodajalcih.
Njihovi cilji so:
- podpora/spremljanje pri iskanju možnosti opravljanja prakse invalidov,
- spodbujanje kontinuiranega uresničevanja zastavljenih ciljev (izobraževanje in
zaposlovanje),
- spodbujanje prevzemanja odgovornosti in aktivnega sodelovanja udeleženca,
- podpora v času izobraževanja in
- povečanje števila posredovanih udeležencev (invalidov).
Slika 2: Praksa sodelovanja s podjetji
Informativni razgovor
Uvodna faza za udeležence:
- praktično spoznavanje poklicnega področja,
- realnejša ocena poklica in
- boljša ocena lastnih zmožnosti.
Uvodna faza za BBRZ:
- Ocena podjetja glede na zmožnosti udeležencev (invalidov).
Faza praktičnega usposabljanja v času izobraževanja s strani BBRZ
Cilji:
- uporaba naučenega znanja s pomočjo praktičnega usposabljanja v podjetju,
- spoznavanje zahtev delovnega mesta (strokovnih, fizičnih, psihičnih) in
- opredelitev lastnih zmožnosti.
Posredovanje udeleženca (invalida) v podjetje
Zagotovitev delovnega mesta na podlagi (daljšega) sodelovanja udeleženca v podjetju.
Za udeleženca:
- spoznavanje potencialnega delovnega mesta in
Spoznavna in uvodna faza
Povratne informacije
19
- podpora s strani BBRZ v primeru težav v času uvajanja.
Za podjetje:
- možnost »preizkusa« osebe pred morebitno zaposlitvijo in
- podpora s strani BBRZ v primeru težav v času uvajanja.
Rehabilitacijske tehnologije (po potrebi):
- svetovanje glede rehabilitacijskih pripomočkov,
- podpora pri raziskovanju možnosti sofinanciranja le-teh.
1.5 EVALVACIJA ZADOVOLJSTVA UDELEŽENCEV DELAVNICE »SODELOVANJE ZA
DELODAJALCI IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV«
Med udeleženci delavnice smo naredili raziskavo o zadovoljstvu s programom in vsebino
delavnice. Povprašali smo jih, če so se njihova pričakovanja glede predstavljenih vsebin
uresničila in katere teme so pogrešali. Večina (92 %) jih je odgovorila pritrdilno in sicer, da so
bila pričakovanja izpolnjena, nekateri so menili, da bi predavanja lahko dopolnili s še več
praktičnimi primeri in primeri dobre prakse.
Želeli smo pridobiti informacijo, katere vsebine bodo udeležencem najbolj koristile pri
njihovem delu. Udeleženci so navedli naslednje odgovore:
- uspešne strategije sodelovanja s podjetji,
- dobre smernice za delo s podjetji,
- izkušnje, ki jih ima BBRZ z iskanjem podjetij za zaposlovanje/usposabljanje invalidov,
komunikacija s podjetji,
- dodatna znanja, ki jih bodo uporabili pri širjenju mreže delodajalcev,
- kako vzpostavljajo kontakt z delodajalcem,
- izkušnje na področju dela z delodajalci iz avstrijskega okolja,
- strategija in konkretni napotki za pristop k delodajalcem,
- konkretna napotila za stik z delodajalci, poudarek na osveščenosti, pametni rabi
informacij, zaupanje,
- individualne izkušnje, sistem dela, JOB OSCAR, JOB ALLIANZ.
Udeležence delavnice smo povprašali, kaj v programu je bilo za njih najbolj zanimivo in bi
posebej izpostavili kot dobro. Njihovi odgovori so bili naslednji:
- stik z delodajalci,
- enostavna in praktična predstavitev,
- uspešne zgodbe – primeri dobrih praks,
- napotki – strategije sodelovanja s podjetji pri zaposlovanju invalidov,
- predstavitev pristopa k delodajalcu,
- zanimivi predavateljici,
- skupinsko delo udeležencev,
- različne nove ideje, kako motivirati delodajalce, da zaposlijo invalide,
- celotna vsebina, znanje dela z delodajalci, stik,
- primer vprašalnika – pripomočka pri razgovorih z delodajalcem,
- konkretni primeri, delo v skupinah,
- vloga managerja kot »skrbnika« delodajalca,
20
- posebni programi za izobraževanje,
- JOB ALLIANZ, povezava z izobraževanjem, navodila za pristop h delodajalcu.
Na vprašanje – katere vsebine so pogrešali na delavnici – so udeleženci odgovorili
naslednje:
- preveč časa je bilo porabljenega za predstavitev BBRZ, vse ostalo je bilo koristno,
- prehitro je bilo konec,
- več usmerjenosti v izkušnje, konkretne primere.
Sporočila udeležencev delavnice organizatorju programa so bila sledeča:
- zelo dober seminar,
- odličen seminar, zelo konkretne in uporabne teme za naše delo,
- izbrali ste odlični predavateljici, pomembno je bilo, da je tudi konsekutivna prevajalka
tekoče prevajala iz nemščine v slovenščino strokovno terminologijo; všeč mi je bilo
konkretno delo v majhnih skupinah,
- zanimivo predavanje oziroma predstavitev. primeri dobrih praks so vedno dobrodošli,
- dobro izbrani predavateljici,
- super. takih predavanj manjka,
- veliko uspeha še naprej… vztrajnost!,
- zelo zanimivo,
- še naprej si izmenjujmo izkušnje.
Udeleženci so bili zelo zadovoljni z delavnico, pridobili so veliko novega znanja in izkušenj,
predvsem na področju dela z delodajalci. Dragoceni so bili primeri dobrih praks in
sodelovanje v delovnih skupinah pri reševanju konkretnih primerov. Pri tem sta sodelovali
tudi predavateljici, ki sta za izpostavljeno problematiko predstavili, kako jo rešujejo v Avstriji.
2 IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV NA PODROČJU ZAPOSLITVENE
REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV
2.1 NADGRADNJA KOMPETENČNEGA MODELA ZA STROKOVNE DELAVCE
ZAPOSLENE NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN
ZAPOSLOVANJA INVALIDOV
Namen raziskave, ki je bila opravljena med strokovnim delavci na področju zaposlitvene
rehabilitacije v Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji je bil ugotoviti, katere kompetence
potrebujejo zaposleni na področju zaposlitvene rehabilitacije, razvrstiti te kompetence glede
na njihov pomen za uspešno zaposljivost invalida, proučiti povezanost temeljnih in specialnih
kompetenc ter ugotoviti, kako se zaznavanje potrebne kompetence zaposlenih na področju
zaposlitvene rehabilitacije razlikuje glede na njihove demografske dejavnike. Z raziskavo
smo ugotovili, da strokovni delavci na področju zaposlitvene rehabilitacije pri svojem delu
zaznavajo osebno (4,36; n = 131) in poklicno svetovanje (4,25; n = 130) ter vodenje primerov
zaposlitvene rehabilitacije (4,26; n = 131) kot najpomembnejše. Rezultati do neke mere
sovpadajo s tistimi, o katerih poročajo že Matthews in sodelavci (2010), saj je v obeh
raziskavah kot najpomembnejši faktor izpostavljeno osebno svetovanje, do razlik pa prihaja
pri ukrepih, ki so v avstralski raziskavi med najpomembnejšimi, v pričujoči raziskavi pa je bila
med vsemi šestimi sklopi kompetenc prav zaznana pomembnost in pogostost uporabe
ukrepov najnižja. Ti rezultati sovpadajo tudi z ameriško raziskavo na tem področju (Leahy et.
21
al v Mathhews et. al 2010), kjer avtorji ugotavljajo naraščajočo vlogo znanj in veščin
povezanih z ravnanjem z invalidnostjo v praksi. Različne nacionalne politike, zakonodaja,
načini organiziranja mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije ter različne finančne
spodbude za invalide in zaposlovalce lahko vplivajo na različno percepcijo kompetenc
strokovnjakov, ki delajo na tem področju.
Z namenom, da pojasnimo dobljene kvantitativne rezultate raziskave, smo z izbranimi
strokovnjaki na področju zaposlitvene rehabilitacije, ki imajo dolgoletne izkušnje na tem
področju, izvedli polstrukturiran intervju. Na ta način smo pridobili informacije o pomembnosti
uporabe kompetenc pri njihovem delu na področju zaposlitvene rehabilitacije in boljšemu
poznavanju teh kompetenc. Vprašanja so bila pretežno odprtega tipa. Izvedli smo po deset
intervjujev v posameznih državah (Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji), pri čemer smo
intervjuje v Sloveniji izvedli osebno, intervjuji v Avstriji in Veliki Britaniji pa so potekali preko
spletnega orodja za medsebojno komuniciranje Skype. Intervju je v povprečju trajal eno uro.
V času intervjuvanja sta bili prisotni dve osebi, pri čemer je ena vodila natančen zapisnik.
Na začetku intervjuja smo podali kratke definicije posameznih sklopov kompetenc, da smo
se se izognili morebitnim nejasnostim pri izpolnjevanju intervjuja (Priloga 2).
Vsebina intervjujev se je delno razlikovala po državah glede na rezultate raziskave (Priloga
2). V tej predstavitvi smo se osredotočili na slovenske intervjuvance.
Slovenski intervjuvanci so menili, da sklop vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji, ki
zajema uporabo veljavne zakonodaje in predpisov s področja zaposlitvene rehabilitacije in
zaposlovanja invalidov v dnevni praksi, ocenjevanje delovne sposobnosti invalidov in izbiro
ustreznih storitev zaposlitvene rehabilitacije, predstavlja najzahtevnejšo nalogo v procesu
poklicne rehabilitacije, zato je razumljivo, da je bile navedene kompetence med slovenskimi
intervjuvanci izbrane kot najpomembnejše (Slovenija, moški, 35 let delovnih izkušenj).
Učinkovit izbor in realizacija navedenih nalog predstavlja optimalno povezovanje sistemskih
virov, virov na področju trga dela in potencialov posameznih invalidov, to pa zahteva
učinkovito povezovanje teoretičnih znanj, poznavanja možnosti in potencialov ter ustrezen
izbor le-teh. Gre za kompetence, ki jih izvajalci pridobijo v procesu dela, še posebej pri
sodelovanju z delodajalci in uporabniki. Najbolj pomembna je kreativna uporaba vseh virov,
ki zagotavlja optimalno učinkovitost. Ocena delovne sposobnosti je osnova za usmeritev
invalida v primerne storitve zaposlitvene rehabilitacije. Medtem ko nekateri intervjuvanci
(Slovenija, ženska, 25 let delovnih izkušenj) povezujejo vodenje primerov v zaposlitveni
rehabilitaciji s skladnostjo in povezanostjo procesa ter zagotavljanjem individualno
usmerjenega procesa, ki krepi moč uporabnikov, ga drugi intervjuvanci prepoznavajo kot
nujnega za doseganje optimalnega rezultata rehabilitacije in uveljavljanje pravic vključenih
invalidov (Slovenija, ženska, 23 let delovnih izkušenj). Več intervjuvancev je kot ključen
dejavnik v okviru tega sklopa izpostavilo zaposlitev invalida, za kar je potrebno invalida
motivirati skozi celoten proces rehabilitacije in ga spodbujati, da se prilagodi v novem
delovnem okolju. Razen tega je izredno pomembna predstavitev olajšav delodajalcem, ki jih
dobijo pri zaposlitvi invalida ter sodelovanje strokovnjakov na področju zaposlitvene
rehabilitacije pri prilagoditvi delovnega mesta invalidu (Slovenija, ženska, 20 let delovnih
izkušenj). Pri tem sklopu je spretnost vzpostavljanja sodelovalnega odnosa vseh deležnikov
v zaposlitveni rehabilitaciji, zaupanje med njimi, spretnost motiviranja in sprotnega reševanja
nejasnosti zelo pomembna kompetenca.
22
Prav tako avtorja članka (Fabian in Waugh, 2001, p.1─11) navajata, da so najpomembnejše
veščine rehabilitacijskih strokovnjakov povezane z razvojem zaposlitve in umestitvijo invalida
v zaposlitev. Identifikacija veščin, povezanih s temi pristopi, in evalvacija strokovne
usposobljenosti rehabilitacijskih strokovnjakov je lahko pomemben korak pri izboljšanju
vključitve invalida v zaposlitev. Osebno svetovanje je kot najpomembnejša kompetenca
zaznana v Avstriji in Veliki Britaniji, medtem ko je v Sloveniji uvrščena na drugo mesto, na
prvem mestu pa je vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji. V Veliki Britaniji je na
drugem mestu poklicno svetovanje, v Avstriji pa vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji.
Dobljeni rezultati so podobni tudi pri rabi kompetenc. V Sloveniji se najbolj uporablja sklop
kompetenc za vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji in osebno svetovanje, slednje pa
prevladuje pri obeh ostalih vključenih državah. V raziskavo vključenih državah je bila
pogostost rabe ukrepov najnižja med navedenimi sklopi kompetenc, zanimivo pa je, da je v
avstralski raziskavi le-ta na prvem mestu in je torej najpogosteje v uporabi.
Slovenski anketiranci menijo, da sta za nizko rabo ukrepov odločilna predvsem dva razloga
(Slovenija, moški, 35 let delovnih izkušenj): prvi je na sistemskem nivoju, saj pristojno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti financira samo storitve, ki so
namenjene posameznim uporabnikom z zagotovljeno mrežo izvajalcev zaposlitvene
rehabilitacije. Področje, ki zajema razvoj postopkov in smernic za vodenje programov
ravnanja z invalidnostjo, promoviranja varnosti in zdravja pri delu za preprečevanje nesreč in
poškodb pri delu, svetovanja delodajalcem na področju ravnanja z invalidnostjo in programih
vrnitve na delo, pa zajema celosten, sistemski pristop, ki pa v okviru procesa zaposlitvene
rehabilitacije niti ni razvit niti ni predvideno njegovo financiranje. Drugi razlog je v tem, da se
določene naloge, ki jih zajema sklop 6 (ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov),
izvajajo v sklopu 5 (vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu), vendar
manj sistematično. Eno od mnenj je, da to področje pokrivajo druge institucije (ne pa izvajalci
zaposlitvene rehabilitacije) in posledično ni tako pomembno za izvajalce (Slovenija, ženska,
20 let delovnih izkušenj). Na primer za izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu imajo
delodajalci svoje varnostne inženirje, ki za to poskrbijo. Razen tega pa v Sloveniji še nimamo
dovolj razvitih programov vrnitve na delo po dolgotrajnih bolniških odsotnostih, ker je
zakonodaja ohlapna in za to ni ustreznih predpisov, kjer bi bile zapisane določene smernice.
Ta ugotovitev kaže na to, da po zaposlitvi invalida poteka le malo aktivnosti za spremljanje
invalida na delovnem mestu, večkrat pa tudi delodajalci ne želijo pomoči od zunanjih institucij
(Slovenija, ženska, 23 let delovnih izkušenj).
Prav tako kot slovenski se tudi avstrijski intervjuvanci najmanj poslužujejo ukrepov na
delovnem mestu in vodenje programov (sklop 6). Razloge vidijo v tem, da ta skop kompetenc
zajema široko področje odgovornosti, kar je naloga direktorja njihove organizacije (angl.
Disability Manager). Za področje izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu je v Avstriji
pristojna organizacija AUVA (Allgemeine Unfallversicherung – General Accident Insurance).
Področje vodenja ravnanja z invalidnostjo (angl. Disability Mangement), ki je bilo razvito v
Nemčiji, se je pričelo izvajati tudi v Avstriji, vendar še ni potrjeno v celoti. Vodilni izvajalec
zaposlitvene rehabilitacije v Avstriji – BBRZ sicer izvaja nekatere storitve na tem področju,
kot je na primer svetovanje delodajalcem in razvoj programov za ponovno vračanje na delo
invalidov.
V nadaljevanju smo preverili še razlike v zaznavi pomembnosti posameznih kompetenc po
demografskih podatkih anketirancev. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike
23
med moškimi in ženskami pri zaznavanju pomembnosti osebnega svetovanja in vodenja
primerov zaposlitvene rehabilitacije. Ženske oba sklopa kompetenc označujejo kot statistično
značilno pomembnejša.
Nekateri slovenski intervjuvanci menijo, da so razlogi za to multifaktorsko determinirani in bi
navajanje posameznih razlogov lahko temeljilo v večji meri na stereotipnih predstavah o
razlikah med spoloma kot na realnih izkušnjah. Delni odgovor na to vprašanje bi dobili, če bi
imeli podatke o tem, ali obstajajo razlike med spoloma v tem, katere naloge v procesu
zaposlitvene rehabilitacije izvajajo. Če bi ugotovili, da navedene naloge v večjem delu
opravljajo ženske, bi lahko sklepali, da je tu izvor razlik (Slovenija, moški, 35 let delovnih
izkušenj). Intervjuvanci utemeljujejo to ugotovitev s tem, da so ženske v osnovi bolj
usmerjene v skladnost in povezanost procesov, so bolj socialne in empatične, imajo več tako
imenovanih »mehkih veščin« in se v večji meri zavedajo pomena medsebojnega sodelovanja
pri doseganju dolgoročnega zaposlitvenega cilja zaposlitve invalida (Slovenija, ženska, 20
let).
Pri tipu izobrazbe lahko zaključimo, da se značilne razlike kažejo zgolj pri zaznavanju
pomembnosti osebnega svetovanja, kateremu večjo pomembnost pripisujejo strokovni
delavci psihološke, medicinske in socialne smeri od strokovnih delavcev, ki so imeli drugo
izobrazbo. Primerjavo glede na smer je izvedel tudi Matthews s soavtorji (2010), ki je med
seboj primerjal zaposlene v rehabilitacijskem svetovanju in drugih poklicih; zaposleni v
rehabilitacijskem svetovanju so kot pomembnejše ocenili poklicno svetovanje, osebno
svetovanje ter poklicno prakso, pri rabi pa predvsem poklicno svetovanje in osebno
svetovanje.
Slovenski intervjuvanci so menili, da je sklop 3 – osebno svetovanje (zajema svetovanje
invalidu prilagoditev kognitivnim in osebnostnim značilnostim invalida ter mu pomagati
prepoznati in poudariti lastne prednosti in doseči specifične cilje vedenja ter prepoznati
socialne, ekonomske in okoljske faktorje, ki lahko negativno vplivajo na motivacijo invalida),
oblikovan tako, da ga strokovni delavci, ki so obremenjeni z zahtevami neposredne prakse,
doživljajo kot preveč teoretično zastavljenega. Razloge, zakaj ga zdravstveni delavci
ocenjujejo kot bolj pomembnega od ostalih strokovnih delavcev, bi bilo mogoče iskati v
razlikah v posameznih strokah in njihovih izhodiščih (Slovenija, moški, 35 let delovnih
izkušenj). Drugi slovenski intervjuvanci vidijo razlog v tem, da strokovni delavci, ki niso
medicinske stroke, pripisujejo večji pomen kompetencam iz njihovega strokovnega področja
(npr. zakonodaja, delovno mesto, delodajalci, trg dela, programi), kar je povezano tudi z
njihovim delom. Medtem ko delavci medicinske stroke (na primer klinični psihologi in delovni
terapevti), ki tudi sami najpogosteje izvajajo osebno svetovanje, temu dajejo tudi večji
pomen. Osebno svetovanje pa je predvsem poglobljeno, načrtno delo s posameznikom,
prilagajanje njegovim značilnostim in iskanju prednosti v njem samem (Slovenija, ženska, 21
let). Nekateri anketiranci dajejo osebnemu svetovanju izreden pomen, vendar ga povezujejo
s potrebnimi kompetencami strokovnih delavcev (Slovenija, ženska, 18 let), saj po njihovem
mnenju strokovni delavci, ki niso medicinske stroke, ne posedujejo kompleksnih znanj o
delovanju posameznika, ki temeljijo na psihologiji, sociokulturnih, antropoloških idr.
znanostih. Prav zaradi tega se manj usmerjajo v model posameznikove dejavnosti, ki vpliva
na podsisteme volje, navad in izvedbe aktivnosti. Po njihovem prepričanju teh bazičnih
podsistemov, ki vodijo k opolnomočenju posameznika, ni možno uspešno upravljati iz
aspekta osebnega svetovanja brez omenjenih znanj. Drugi razlogi, ki so jih izpostavili
predvsem intervjuvanci medicinske stroke so, da imajo sami (npr. delovni terapevt) več
24
znanja o značilnostih in vplivu zdravstvenih težav, ki so osnova za nastanek invalidnosti, na
funkcioniranje ljudi. Bolj so usmerjeni v delovanje na ravni izvedbe in prilagoditev aktivnosti
in okolja ob upoštevanju značilnosti invalidnosti. V tem smislu se tudi odvija svetovanje, torej
v povezavi s konkretnimi težavami. Drugim strokovnim delavcem (npr. psihologom in
socialnim delavcem) pa je svetovanje osnovno orodje oziroma metoda dela. V tem smislu
gre bolj za delitev dela v timu in ne za to, da bi nekateri strokovni delavci določenim
metodam pripisovali večji ali manjši pomen. Nekateri anketiranci so menili, da se v
zaposlitveni rehabilitaciji na splošno pretirano poudarja sociološki vidik – družbena
pogojenost invalidnosti in zanemarja zdravstveni, s čimer se lahko ogrozi varnost in zdravje
pri delu. Delo oziroma zaposlitev sta vsekakor pomemben izid zaposlitvene rehabilitacije,
vendar pa ne za vsako ceno. Potrebno je pogledati celostno, tudi na kakovost življenja in
dolgoročni vpliv na zdravje. Navedeno pa je spet delno pogojeno s pomanjkljivim znanjem
strokovnih delavcev o invalidnosti in prilagoditvah dela in delovnega mesta invalidu.
Rezultati raziskave so odkrili najpomembnejše in najmanj pomembne kompetence za vse
proučevane sklope. V intervjuju smo izpostavili kompetence, ki so bile v raziskavi v določeni
državi ugotovljene kot bistveno manj pomembne v posameznih sklopih. Anketirance smo
prosili, da navedejo razloge, zakaj so navedene kompetence manj pomembne za strokovne
delavce na področju zaposlitvene rehabilitacije glede na predstavljene v definiciji sklopa.
V nadaljevanju povzemamo mnenja slovenskih intervjuvancev. Pri kompetenci »Uporabiti
podporne svetovalne tehnike za pripravo invalida na stres pri iskanju zaposlitve (sklop 1)« je
eden izmed intervjuvancev (Slovenija, moški, 35 let delovnih izkušenj) poudaril, da je
bistvena kvaliteta vodenja rehabilitacijskega procesa v tem, da omogoča tako strokovnemu
delavcu kot invalidu učenje z aktivnostjo (angl. learning by doing). V praksi se je pokazalo,
da so svetovalne tehnike, usmerjene na pripravo (na zalogo) bistveno manj učinkovite kot
svetovanje, ki se izvaja v procesu dela ob konkretnih primerih. Podporne svetovalne tehnike
priprave na stres so tudi bistveno manj učinkovite kot podpora v procesu iskanja službe.
Priprava na stres na zalogo nekako ni smiselna. Drugi intervjuvanci so menili, da so invalidi
manj dovzetni za izvajanje podpornih svetovalnih tehnik. Večina invalidov, ki so že dlje časa
brezposelni, tega ne doživlja kot stres, temveč kot neko prehodno situacijo. Ena
intervjuvanka (Slovenija, ženska, 18 let delovnih izkušenj) pa pripisuje tej kompetenci več
pomena. Stanje invalidnih oseb je na dejavnikih opolnomočenosti – samozavest,
samopodoba in podobno, precej nizko. Strokovni delavci delajo z osebami, ki so dalj časa
brezposelne in zanje iskanje zaposlitve predstavlja visoko stopnjo stresa. Ocenjuje, da bi vsi
strokovni delavci v timu morali podpornim svetovalnim tehnikam pripisovati večji pomen pri
kreiranju uspešnih zgodb zaposlovanja invalidov.
Za kompetenco iz sklopa 2 – »Uporabiti rezultate objavljenih raziskav s področja
rehabilitacije v poklicni praksi«, večine strokovnih delavcev rezultat ni presenetil. Raziskave
se izvajajo z namenom, da so orientacija pri nadaljnjem izvajanju programov, da v
predpostavkah potrjujejo ali zavržejo predvidevanja in opozorijo na omejitve. Nizko oceno
pomembnosti te kompetence povezujejo s tem, da na področju rehabilitacije v poklicni praksi
ni bilo opravljenih veliko raziskav, velja pa tudi nezaupanje v rezultate raziskav, ker menijo,
da so raziskave oddaljene od realnosti. Nekateri intervjuvanci so menili, da sistem
izobraževanja oziroma seznanjanja strokovnih delavcev z novostmi oziroma raziskavami ni
zgrajen in ne funkcionira, zato tudi uporaba rezultatov objavljenih raziskav ni prepoznana kot
pomembna (Slovenija, ženska, 23 let delovnih izkušenj), drugi intervjuvanci so omenili slabo
znanje tujega jezika strokovnih delavcev (predvsem angleščine) in ozaveščenosti in odprtosti
25
za nova znanja. Usmerjeni so predvsem v iskanje dobrih praks in izkušenj. Eden izmed
intervjuvancev (Slovenija, moški, 35 let delovnih izkušenj) vidi razloge za neuporabo
rezultatov raziskav v naslednjih predpostavkah:
- rezultati raziskav s področja rehabilitacije niso dovolj uporabni v poklicni praksi,
- premalo je aplikativnih raziskav in razvojnih nalog,
- rezultati niso dovolj učinkovito predstavljeni izvajalcem,
- izvajalci so preveč obremenjeni z dnevno rutino, da bi sledili razvoju stroke in
- izvajalci poklicne rehabilitacije ne skrbijo v zadostni meri za strokovni razvoj.
Razloge za majhno pomembnost kompetence iz sklopa 3 »Določiti primerne storitve v
skupnosti za opredeljene potrebe invalida« intervjuvanci vidijo v nepovezanosti in
nepoznavanje vseh akterjev v lokalnem okolju, ki bi lahko pripomogli k vključevanju invalidov
v družbo. Sklop zajema aktivnosti, ki v praksi niso dovolj uporabljene, izvajajo se izjemoma,
odziv lokalne skupnosti pa je tudi dvojen, zelo pozitiven na deklarativni ravni in zelo omejen
na nivoju realizacije. Drugi intervjuvanci so menili, da navedena dejavnost ni opredeljena v
zakonodaji, torej ni predpisana, izvaja se samoiniciativno. Nekateri intervjuvanci vidijo
razloge v tem, da lokalne skupnosti ne kažejo zanimanja za programe za invalide oziroma
nimajo na voljo finančnih sredstev zanje, zato je področje prepuščeno državnemu urejanju te
dejavnosti. Invalidi so v lokalni skupnosti še vedno degradirani in potisnjeni v ozadje, sami pa
se zaradi svoje invalidnosti tudi ne izpostavljajo, razen tega večinoma tudi niso dovolj
izobraženi in ne dovolj prodorni, da bi imeli kaj možnosti vplivati (Slovenija, ženska, 23 let
delovnih izkušenj) .
Za kompetenco iz sklopa 4 »Izobraževati in usposabljati invalida glede na njegove pravice po
zakonu« intervjuvanci menijo, da je osnovni razlog za to, da uporabo zakonsko opredeljenih
pravic pri izobraževanju in usposabljanju invalidov strokovni delavci ocenjujejo kot manj
pomembne, ker je to v praksi težko realizirati in se navedeni pristop pri uveljavljanju teh
pravic, redko uporablja. Realizacija pravic je poleg tega v veliki meri odvisna od objektivnih
možnosti v okolju. Pogosto poteka razprava o uveljavljanju pravic še vedno na deklarativni
ravni, s tem pa si strokovni delavci pri razreševanju neposrednih nalog ne morejo kaj dosti
pomagati. Intervjuvanci menijo, da ta rezultat kaže na težnjo po podrejenosti obravnavanega
invalida, ki je v primeru nepoznavanja pravic odvisen od informacij, ki mu jih nudi strokovni
delavec. V praksi rehabilitacija kot enakovredno partnerstvo še ne živi. Zavedati bi se morali,
da vsako novo pridobljeno znanje in usposabljanje invalidu prinese višjo stopnjo
konkurenčnosti na trgu dela. Drugi intervjuvanci vidijo razlog v zakonodaji, saj v nobenem
socialnem in invalidskem zakonu ni opredeljeno, da se morajo invalidi izobraževati več od
osnovno šolskega izobraževanja, ki itak obvezno za vse državljane. Invalidne otroke se
sedaj vključuje v redne programe osnovno šolskega izobraževanja, kar ima določene
prednosti, vendar tudi veliko slabosti (težko sledijo programu, nesprejemanje sošolcev in
podobno). Nekateri intervjuvanci vidijo razloge na strani invalidov zaradi njihove prepričanja,
da spremembe ne bi bistveno doprinesle k dvigu zaposljivosti ter nemotiviranost invalida za
spremembe.
Nizka pomembnost kompetence iz sklopa 5 – »Pripraviti in voditi proračun za upravljanje
programov ravnanja z invalidnostjo«, večine intervjuvancev ni presenetil. Menijo namreč, da
so strokovni delavci ocenjevali, da naveden skop kompetenc ne sodi med njihove aktivnosti,
26
da je vezan na aktivnosti ožje skupine izvajalcev. Nekateri menijo, da je razlog v naši
zakonodaji, ki ne omogoča proračuna za programe ravnanja z invalidnostjo. Invalidi imajo le
pravico, da se vključijo v zaposlitveno rehabilitacijo. Strokovni delavci, ki so bolj humanistično
kot ekonomsko usmerjeni, niso čutili potrebe po finančnem načrtovanju omenjenih
programov, zato ker je to nalogo opravljal drug organ (Ministrstvo za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti). Po drugi strani pa tudi trg dela/delodajalci niso motivirani za
pripravo poglobljenih analiz, prilagajanje delovnih mest invalidom ter razvoj podporne
tehnologije, ker je vse povezno z dodatnimi finančnimi sredstvi.
Za nizko pomembnost kompetence »Razumeti uporabo managerski informacijskih sistemov
za spremljanje primerov, stroškov programa in rezultatov storitev« iz sklopa 6, anketiranci
menijo, da je osnovni razlog, da strokovni delavci ne vidijo uporabo predlaganih informacij
kot prispevek k njihovemu neposrednemu delu, ampak kot dodatno nalogo zbiranja
podatkov. Kot »pozitiven« pa takšen rezultat ocenjujejo iz vidika opozarjanja strokovnih
delavcev pred večanjem administrativnih nalog in nevarnosti birokratizacije. Nekateri
intervjuvanci so opozorili, da imajo že z obstoječim informacijskim sistemom večinoma slabo
izkušnjo (Slovenija, ženska, 21 let izkušenj), čeprav se strinjajo, da je aplikativna podpora za
spremljanje storitev nujna. Verjetno je razlog tudi v tem, da je program oziroma aplikacijo
zagotovil Zavod za zaposlovanje – napotna ustanova invalidov v rehabilitacijo, z namenom
poročanja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Aplikacija je v začetni fazi uvajanja v
lanskem letu povzročila med izvajalci precej negodovanja zaradi nedelovanja in nejasnosti.
Izvajalci menijo, da se za izpolnjevanje podatkov v aplikaciji porabi preveč časa, kar gre na
račun neposrednega dela z uporabniki, ki se je zato zmanjšalo. Drugi intervjuvanci so menili,
da informacijski sistemi postajajo čedalje pomembnejši in zahtevnejši in bi bilo temu
potrebno namenjati več pozornosti, ob hkratni razbremenitvi z administracijo.
Rezultati analize soodvisnosti med sklopi kompetenc kažejo na močno soodvisnost med
zaznavo pomembnosti temeljnih in specialnih kompetenc, podatki pa kažejo tudi na srednje
močno statistično soodvisnost med pomembnostjo kompetenc in pogostostjo uporabe
kompetenc.
Vpliv kompetenc zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije na zaposljivost
invalidov
Ustrezna usposobljenost strokovnega kadra na področju zaposlitvene rehabilitacije je eden
izmed pomembnih dejavnikov za uspešno zaposlitev invalida, vendar menimo, da na
uspešnost zaposlitve invalida ne vplivajo samo ustrezno usposobljeni strokovni delavci z
ustreznimi kompetencami, ki kvalitetno opravljajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, temveč
tudi mnogi zunanji faktorji, kot so razmere na trgu dela, razpoložljiva delovna mesta,
konkurenčnost drugih kandidatov in drugi.
Predlagan kompetenčni model za strokovne delavce, zaposlene na področju zaposlitvene
rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, ki je rezultat raziskave, bo koristil pri načrtovanju in
pripravi programov izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju zaposlitvene
rehabilitacije v Sloveniji, Evropi in drugod. Na oblikovanje vsebine izobraževalnega programa
bodo vplivale tudi razlike v zaznani pomembnosti kompetenc glede na demografske
značilnosti zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije oziroma države izvajanje
storitve. Kompetenčni model bo koristil pri pripravi ukrepov za spodbujanje izobraževanja in
27
usposabljanja strokovnih delavcev na prehodu v novo delovno in izobraževalno okolje znotraj
Evropske unije.
Strokovne delavce na področju zaposlitvene rehabilitacije smo v intervjuju zaprosili, da
navedejo tiste kompetence, ki so zanje najpomembnejše z vidika večjega zaposlovanja
invalidov.
V nadaljevanju povzemamo mnenja slovenskih intervjuvancev. Ena izmed intervjuvank
(Slovenija, ženska, 18 let) je navedla širok spekter kompetenc, ki sicer pretežno spadajo v
delovno področje delovnih terapevtov, a so mnoge povezane tudi z delovnimi nalogami
drugih strokovnih delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije, kot so:
- poznavanje zakonodaje, spremljanje predpisov in aktualnih sprememb na področju trga
dela,
- spodbujanje zaposlovanja invalidov, evalvacije rehabilitacijskih procesov pri posamezniku
in pravočasno povratno informiranje napotovalcev, delodajalcev in drugih interesnih
skupin,
- kompetence za obravnavo ljudi vseh starostnih skupin, ki imajo težave pri izvajanju
namenskih aktivnosti zaradi fizičnih ali duševnih funkcionalnih ovir v življenjskem,
delovnem in socialnem okolju,
- ocenjevanje, vzdrževanje, vzpostavljanje in omogočanje udeležbe posameznika v
namenskih aktivnostih na področju skrbi zase,
- produktivnost in prosti čas na ravni telesnega, kognitivno-perceptivnega ter
psihosocialnega delovanja, aktivnosti in udeležbe v družbi,
- načrtovanje terapevtskega programa obravnave v skladu z vrsto, naravo in ravnjo
problemov,
- izvajanje aktivnosti, razvijanje, izboljšanje, prilagajanje ali nadomeščanje spretnosti skrbi
zase, produktivnosti in prostega časa,
- razvijanje, obnavljanje ali vzpodbujanje funkcij senzo-motornih, kognitivno-perceptivnih in
psihosocialnih komponent izvajanja aktivnosti z uporabo različnih terapevtskih pristopov,
metod in tehnik,
- prilagajanje domačega, delovnega in socialnega okolja posameznikovim telesnim,
kognitivnim in psihosocialnim zmogljivostim,
- izobraževanje posameznikov, svojcev, skrbnikov, učiteljev, vzgojiteljev, zdravstvenih
delavcev ter drugih posamezniku pomembnih oseb o vsebini, vlogi in ciljih delovne
terapije,
- terapevtske, zdravstveno-vzgojne in preventivne dejavnosti na področju prilagajanja in
uravnoteženega načrtovanja ter izvajanja aktivnosti posameznikov v domačem,
delovnem in socialnem in drugih okoljih in
- dokumentiranje ciljev in vsebine programa delovne terapije ter vmesna in končna
ocenitev učinkovitosti obravnave.
Mnogi slovenski intervjuvanci so v ospredje postavili poznavanje zakonodaje s področja
zaposlovanja, invalidskega področja in spodbud za zaposlovanje, prepoznavanje delovne
sposobnosti invalida, poznavanje lokalnega okolja (potencialnih delodajalcev in podpornih
institucij) in uporabo podpornih tehnik pri aktivaciji invalida in prepoznavanje in pomoč pri
reševanju težav (Slovenija, ženska, 23 let delovnih izkušenj). Posebej so poudarili področje
osebnega svetovanja, poklicno prakso, vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji, vodenje
primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu ter poklicno svetovanje. Intervjuvanka
28
(Slovenija, ženska, 25 let delovnih izkušenj) je kot najpomembnejše izpostavila strokovno
znanje o invalidnosti in funkcioniranju oseb (študij delovne terapije, dodatna izobraževanja
na področju posameznih patologij, metod, pristopov, razumevanje zdravja in varnosti na
delovnem mestu (ergonomija, oblikovanje in prilagajanje delovnih mest), znanja in spretnosti
za sodelovanje z delodajalci, organizacijo, vodenje in spremljanje procesa usposabljanja na
konkretnem delovnem mestu in vodenje primerov (načrtovanje, usklajevanje in vrednotenje
procesa v zaposlitveni rehabilitaciji).
Slovenski intervjuvanci so izpostavili, da morajo strokovni delavci na področju zaposlitvene
rehabilitacije poznati širok spekter zakonodaje, ne le za svoje področje, temveč tudi z drugih
področij: od socialne do zdravstvene, do zakonodaje na področju trga dela in izobraževanja,
da je rehabilitacija lahko uspešna. Za uspešno zaposlovanje invalidov je zelo pomembno, da
znajo sodelovati delodajalci (veščine za komuniciranje, prodornost, fleksibilnost). Razen tega
se morajo znajti v težavnih situacijah pri delu z invalidi ter jih znati opolnomočiti in motivirati
ter usposobiti za delo. Pri tem so zelo pomembne ustrezne socialne kompetence. Nekateri
intervjuvanci so kot enega izmed pomembnih vidikov omenili področje zmanjšanja stresa pri
strokovnih delavcih ter invalidih ter kako naučiti invalida, da se spopada s stresnimi
situacijami. Vemo namreč, da je čedalje več oseb s težavami na področju duševnega
zdravja, stres pa je izvor teh težav.
Ugotavljamo, da se v Sloveniji stroka se izredno težko opredeli glede pomembnosti
posameznih sklopov kompetenc, ker se jim zdi vse pomembno.
Intervjuvance smo prosili, da navedejo tiste kompetence za katere bi potrebovali dodatno
usposabljanje. Slovenski intervjuvanci so predlagali naslednje teme:
- podporne strategije in tehnike dela z odvisniki,
- podporne strategije in tehnike dela pri osebah z osebnostno motnjo,
- specialna znanja oz. licence za izvajanje standardiziranih testov v zaposlitveni
rehabilitaciji,
- javno nastopanje, komuniciranje in tehnike sproščanja,
- ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu (prepoznavanje funkcionalne zmogljivosti
invalida, znanja s področja nudenja podpore invalidu za vrnitev na delovno mesto),
- vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu: analiza delovnega mesta,
prepoznavanje, spremljanje, ocenjevanje in merjenje funkcionalne zmogljivosti in
omejitve (tudi motivacija) glede na zahteve delovnega mesta, priprava celostnega načrta
zaposlitve invalida z osebnim in poklicnim svetovanjem,
Nekateri intervjuvanci so predlagali strokovne ekskurzije pri drugih izvajalcih poklicne in
zaposlitvene rehabilitacije v tujini z namenom prenosa dobrih praks v naš sistem ocenjevanja
in zaposlitveno rehabilitacijo.
Izhodišča za ukrepe za pridobivanje tistih kompetenc, ki pozitivno vplivajo na
zaposlovanja invalidov
Slovenski intervjuvanci so podali svoja mnenja in predloge za pozitivno rešitev področja
zaposlovanja invalidov. Ena izmed njih (Slovenija, ženska, 25 let delovnih izkušenj) je
menila, da je v Sloveniji delo strokovnih delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije
preveč togo regulirano, kar posledično vodi v slabšo prilagodljivost individualnim potrebam in
okoliščinam uporabnikov. S tem, ko zakonodaja določi standarde na področju zaposlitvene
29
rehabilitacije (npr. standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije), se jih predvsem financerji in
napotovalci pretogo držijo. Strokovni delavci na področju zaposlitvene rehabilitacije želijo, da
ta tendenca ne bo prevladala tudi pri evropski uveljavitvi standardov znanj. Razen tega
pričakujejo več odprtosti in omogočanje ustvarjalnega dela strokovnih delavcev.
Eden izmed intervjuvancev je menil, da je delo na področju zaposlitvene rehabilitacije
zahtevno, tako racionalno kot emocionalno, zato bi kazalo uravnotežiti razvoj kompetenc
strokovnih delavcev tako z vzpostavljanjem solidnih programov izobraževanja in
izpopolnjevanja kot tudi programov razvoja osebnostnih kompetenc z izvajanjem programov
supervizije in intervizije (Slovenija, moški, 35 let delovnih izkušenj).
Premalo je prenosa znanja s področja zaposlitvene rehabilitacije in predstavitve primerov
dobrih praks tako v Sloveniji, kot iz tujine. Lep primer projekta je »Občina po meri invalidov«,
ki ga vodi Združenje delovnih invalidov Slovenije, kjer se je veliko napravilo za prilagoditev
okolja invalidom, predvsem odstranitev grajenih ovir. Za spodbujanje zaposlovanja invalidov
bi lahko napravili mnogo več. Potrebno bi bilo napraviti analizo potreb za zaposlitev invalidov
delodajalcev, katera delo so najbolj primerna in jih z vidika države zaščititi in nuditi
subvencije za zaposlitve invalidov v realnem okolju.
2.2 PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKE POTI: ŠTUDIJA PRIMERA – AVSTRIJSKI MODEL
IZVAJANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE
V marcu 2014 je Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, URI-Soča v okviru EU
projekta mobilnosti izvedel študijsko pot v Avstrijo (Linz, Kapfenberg, Graz), v trajanju 5
delovnih dni, kjer so si zaposleni na RCZR in predstavniki izvajalcev ZR ogledali avstrijski
model izvajanja zaposlitvene rehabilitacije pri največjem avstrijskem izvajalcu programov
BBRZ. V študijsko pot smo vključili tudi ostale pomembne deležnike: avstrijski Zavod za
zaposlovanje (AMS), invalidske organizacije in druge izvajalce zaposlitvene rehabilitacije.
Udeleženci projekta mobilnosti so bili strokovni delavci, zaposleni na področju zaposlitvene
rehabilitacije na nacionalnem in lokalnem nivoju, ki aktivno delajo v delovnih skupinah RCZR.
Projekt izmenjave je udeležencem omogočil nadgradnjo njihovih znanj, izmenjavo izkušenj,
primerjal različne pristope in na tak način prispeval k doseganju poklicne in osebne rasti
udeležencev izmenjave. Izmenjava je omogočila tudi večjo povezanost slovenskih izvajalcev,
prispevala k spoznavanju medkulturnega sodelovanja in k izboljšanju jezikovnega znanja
udeležencev.
Gostitelj študijske poti je bil BBRZ (BERUFLICHES BILDUNGS- UND
REHABILITATIONSZENTRUM ÖSTERREICH), največji avstrijski izvajalec programov za
invalide. BBRZ zaposluje 950 strokovnih delavcev, ki obravnavajo letno 42.000
rehabilitantov. Njihova strateška orientacija se glasi: »Smo in si želimo biti še naprej vodilna
institucija za sistemsko zagotavljanje zaposlitvene rehabilitacije za celotno Avstrijo, s
pooblastili države ter v sodelovanju s korporacijami javnega prava in lokalne samouprave«.
Njihova glavna naročnika sta avstrijski Zavod za zaposlovanje (AMS) in Splošno socialno
zavarovanje. Sodelovanje ureja pogodba, ki je sklenjena in podpisana na
državni/zakonodajni ravni, po čemer so edinstveni, sicer je običajno, da se sklepajo pogodbe
zgolj za projekte oz. programe. Pogodba je tripartitna in je sklenjena med institucijo za
socialno zavarovanje, Zavodom za zaposlovanje (AMS) in BBRZ. Izvajalec zaposlitvene
30
rehabilitacije za vsakega rehabilitanta oziroma vključenega v program dobi 64 evrov/osebo
dnevno, 44 evrov pa dobi oseba za bivanje.
Ciljne skupine so osebe, ki ne morejo več opravljati svojega poklica, zaradi fizične ali
psihične oviranosti/bolezni. Izgorevanje in stres sta vse bolj prisotna ter botrujeta težavam v
duševnem zdravju. V določenih primerih se osebe ne morejo vključiti v njihove programe.
Kriteriji za izključevanje iz njihovih programov so:
- nezadostno znanje nemškega jezika;
- akutna zloraba drog, zasvojenost;
- akutna psihoza;
- samoogrožujoča vedenja ali ogrožanje drugih.
Udeležence vodijo v smeri nove poklicne prihodnosti in jim nudijo spodbude v obliki:
- psihološke podpore (asistence),
- individualne podpore (individualni trenerji),
- celovitega rehabilitacijskega svetovanja.
Storitve, ki jih nudijo v BBRZ, so usmerjene tako v pridobivanje znanj in spretnosti kot tudi
interesov posameznika, skladno z nenehno se spreminjajočimi zahtevami na trgu dela in
svetu zaposlovanja in so predmet stalnega ocenjevanja. Njihovo poslanstvo in osnovni cilj je
vključevanje teh oseb na trg dela. Pri tem je merilo integracija na trg dela in ne pridobljena
kvalifikacija ob zaključku rehabilitacije. Proces se prične s rehabilitacijskim načrtovanjem v
okviru katerega obravnavajo okrog 500 uporabnikov letno. Trajanje rehabilitacijskega
načrtovanja je omejeno na maksimalno 8, 12 ali 16 tednov, odvisno od ciljne skupine oz.
posameznika. Rezultat je individualiziran rehabilitacijski načrt usposabljanja, cilj pa je
oblikovanje dosegljivih poklicnih perspektiv na trgu dela. Izhode merijo 92. dan po zaključku
programa.
Rehabilitacijski načrt predstavljajo naslednji elementi:
- delovno-medicinska ocena (pripomočki),
- diagnostika kognitivne uspešnosti,
- poklicna specifika in zahteve delovnega mesta,
- razvojna perspektiva (možnosti za prihodnost),
- svetovanje in pomoč pri reševanju osebnih težav (poudarek na celostni obravnavi)
Uporabljajo naslednje metode dela:
- standardizirane teste,
- osebnostno, delovno, družinsko in socialno anamnezo,
- samoocenjevanje.
Pri izdelavi individualne ocene sposobnosti upoštevajo:
- fleksibilnost,
- sposobnost timskega dela,
- sposobnost komuniciranja in sodelovanja,
- sposobnost učenja,
- vzdržljivost,
- stres in konfliktnost.
31
V nadaljevanju so opisani nekateri programi za določene ciljne skupine invalidov, ki smo jih
spoznali na študijski poti.
Programi v okviru skupine BBRZ
a) Program IMBUS
Je program za vključevanje oseb s težavami v duševnem zdravju in traja 6, 8 ali 12 tednov,
odvisno od ciljne skupine, v skladu z individualnim programom. Merijo tudi zadovoljstvo
uporabnikov. Veliko pozornost namenjajo mehkim socialnim veščinam – komuniciranje s
sodelavci in z vodilnimi, da bi obdržali zaposlitev.
Po zaključenem programu se udeleženci vključijo:
- 50 % - v poklicno usposabljanje,
- 10 % - direktno na trg dela,
- 10 % - v iskanje dela,
- 10 % - v druge programe,
- 10 % - ponovno v njihov izhodiščni program;
- 10-20 % - na 2. trg dela.
b) Program/poklicno usposabljanje »po meri rehabilitanta«.
Pri usposabljanju sodelujejo zunanji sodelavci (npr. mizarji).
c) Program MODUS
Je program za osebe s težjimi psihosocialnimi ovirami, ki se izvaja na področju
sestavljanja/razstavljanja komponent računalnikov in strežbe v internem lokalu (pripravijo in
strežejo sendviče, solate, kave). Popravljene računalnike po dostopni nizki ceni prodajo
svojim rehabilitantom.
d) Klicni center
Le-ta deluje po sistemu klicev in naročil. Norme so zelo visoke in usposabljanje zelo
zahtevno. Obstajata dva klicna centra, in sicer je prvi na Dunaju, drugi pa je v Grazu.
Invalidom nudijo dvoletno zaposlitev. Zagotavljajo individualno svetovanje, tudi programiranje
in individualno usposabljanje.
e) Programi za naročnika – avstrijski Zavod za zaposlovanje (AMS)
Obsegajo zelo široko paleto poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Gre za pridobitev
poklicne kvalifikacije, tudi univerzitetne izobrazbe – sociala, zdravstvo, ekonomija,
management, logistika, promet, jeziki. Bistveno je, da udeleženci pridobijo potrdilo o
izobraževanju oz. kvalifikaciji, da se lažje integrirajo na trg dela. To pri slovenskih izvajalcih
zaposlitvene rehabilitacije (še) ni praksa oz. le-to poteka v Sloveniji v okviru drugih
programov (5000+, poklicna rehabilitacija ZPIZ). Programi potekajo v centrih za obdelavo
kovin, v produkcijski šoli, SOB, ABZ, Cambridge INSTITUTE, FWW.
- Produkcijska šola je poseben program za mlade med 15-25 let, ki niso našli mesta v
zaposlitvi ali usposabljanju. Tu preizkušajo svoje poklicne cilje – npr. varilstvo,
obdelava kovin ipd. V tem programu ne gre za pridobitev izobrazbe ali kvalifikacije,
temveč za motiviranje t.i. ciljne skupine »NEET« (teh, ki niso niti v izobraževanju,
usposabljanju ali zaposlitvi). Program je namenjen ciljni skupini mladih, katerih
vključevanje v sfero dela postaja na ravni celotne EU problematično. Avstrijski pristop
32
je primer dobre prakse tudi na tem področju. Drugi primer avstrijskega primera dobre
prakse za to ciljno skupino je usmerjen na prehod mladih iz izobraževanja na trg dela
»Jugendcoaching«. Mladi se pripravljajo od enega leta do treh let na prehod na trg
dela, oseba dobi nasvet ob zaključku šole. Strokovni delavci usmerijo mlade glede na
njihove zmožnosti v več podskupin: pripravljen za delo, pripravljen za usposabljanje
ali pripravljen za vajeništvo. Program Jugendcoaching je zasnovan na svetovanju v
zadnjem letniku, da se pripravi odločitev glede na delovno kariero. Tudi v Avstriji je
problematika mladih izrazita, saj kar 10 % oseb spada v skupino »NEET«. Avstrijska
strokovna metoda in podlaga za delo v Jugencoachingu je »case management« oz.
vodenje primerov. Posebno metodo dela, ki so jo avstrijski strokovni delavci
izpostavili v svetovalnem delu, »case management«, so razvili Američani – gre za
model podpore ena na ena, orientiran na doseganje načrtovanih aktivnosti osebe.
Storitve case-managementa trajajo od 20 tednov do 1 leto, srečanja potekajo na dva
tedna, dve pedagoški uri. Večinoma k izvajalcem avstrijskih programov prihajajo
mladi z nedokončano poklicno izobrazbo. Na voljo jim je tudi »job coach« – trener
dela, tudi v tem primeru potekajo aktivnosti ena na ena (določeno časovno obdobje),
za mlade s posebnimi pedagoškimi potrebami ali invalidnostjo, na voljo pri
delodajalcu.
- Centri za obdelavo kovin, ki so bili ustanovljeni zaradi pomanjkanja kadrov (strojniki,
obdelovalci kovin, strojni inženirji). Centri zagotavljajo 18 mesečno usposabljanje, z
usposabljanjem, in vajeništvom pri delodajalcih.
- ABZ programi – zagotavljajo poklicno usposabljanje za tehnične poklice.
- SOB - je šola za strokovne delavce na področju socialnega skrbstva. Usposabljanje
in študij traja 2 leti.
- Cambridge INSTITUTE- zagotavlja znanje angleškega jezika za 21 nivojev.
- FWW - je izobraževalni center za ženske, ustanovljen poleti 2013. Namenjen je
ženskam za iskanje služb, ohranjevanje služb, za višjo kvalifikacijo in za
napredovanje.
- VAJENIŠTVO - zagotavlja vključeni osebi plačo in kritje stroškov mentorstva, ki traja
tri leta z možnostjo podaljšanja za dobo dveh let. V tem času vajenci opravijo izpite.
Gre za uspešen program, saj kar 90 % vključenih izdela program.
- DELOVNA ASISTENCA IN POMOČ ZA MLADE IN ODRASLE - zajema poklicno
orientacijo, iskanje dela in pomoč v uvajalni fazi na delovnem mestu.
- ARBEITSTRAINING – pripravništvo traja 3 leta. Oseba ne prejema plače, pač pa
dnevni prejemek 9 evrov na dan (za mladoletne osebe) ali 19 evrov na dan (osebe
nad 18 let).
- JOBALLIANZ – MREŽA DELODAJALCEV, IZVAJALCEV
Najboljšim delodajalcem pri zaposlovanju invalidov se vsaki dve leti podeljuje
nagrada na Gospodarski zbornici. Ogledali smo si programe BBRZ v centru v Linzu,
kjer imajo več proizvodnih linij znanih proizvajalcev (Nestea ipd.), ki zaposlujejo
invalide.
f) Programi karierne orientacije in svetovanja invalidom
Diagnostika, podobno kot pri slovenskem načinu ocene delovnih zmožnosti, temelji na
interdisciplinarnem sodelovanju različnih strokovnih profilov. Medicinsko diagnostiko, tako kot
v Sloveniji, vodi zdravnik, specialist medicine dela. Po potrebi vključujejo pogodbene
sodelavce (specialist iz področja ortopedije, psihiatrije ipd.). V celotni Avstriji BBRZ z 11
zdravniki in 20 specialisti letno postavijo 12.000 diagnoz, od tega 3.000 na avstrijskem
33
Štajerskem. Psihološko diagnostiko izvajajo specializirani in klinični psihologi s pomočjo
70 standardnih testov in vprašalnikov (testi inteligence, kognitivni testi in ocene osebnosti).
25 psihologov v Avstriji opravi 7500 diagnostičnih ocen (1500 na Štajerskem). Socialna
diagnostika se izvaja s pridobivanjem informacij o socialnem statusu, dosedanjih izkušnjah in
poklicni poti. Poklicna diagnostika vključuje fizične in psihične karakteristike – potenciale in
ocenitev zmožnosti za nadaljnjo poklicno pot.
g) Vodenje primerov (Case management)
Vodja primera (Case manager) izvaja izključno svetovanje in pomoč posamezniku. Klienti so
pri vodji primera dvakrat mesečno in samostojno izvajajo skupaj opredeljene in načrtovane
aktivnosti za določeno obdobje. Na individualnih razgovorih se preverjajo in zadajo nove
naloge. Zanimivost je predvsem ta, da iskalci zaposlitve glavnino aktivnosti izvajajo sami, saj
so tako rekoč v to primorani. Za razliko od našega načina dela, kjer »vsi delamo vse«
(strokovno delo na različnih področjih vključno z vodenjem primerov), v BBRZ vodja primera
opravlja samo delo vodenja primerov. Poročanje naročniku AMS (Zavodu za zaposlovanje)
je le obdobno (npr. tro-mesečno) in zajema največ 20-tedensko obravnavo. Končna poročila
so vsebinsko kratka na največ 3 straneh. So ciljno usmerjeni v delo s klientom in
administrativno bistveno manj obremenjeni kot v Sloveniji (ne vodijo ur, posameznih storitev
ipd.).
h) Diagnostika delovnih sposobnosti s pomočjo naprave ERGOS
V BBRZ v Kapfenbergu smo si ogledali napravo za diagnostiko delovnih sposobnosti
ERGOS® Classic Work Simulator. Gre za simulacijsko napravo, razvito v ZDA v podjetju
Simwork Systems, ki zajema pet panelov, namenjenih preučevanju različnih delovnih navad
in oceni delovnih zmožnosti. Od leta 1986 je ERGOS spremenil način ocene delovne
zmožnosti, funkcionalnih sposobnosti in funkcionalnega vrednotenja. Način ocenjevanja se
izvaja po vsem svetu in temelji na opisih, zahtevah in kompetencah delovnih mest
(Dictionary of Occupational Titles, izdan s strani U.S. Department of Labour, Employment
and Training Administration, 1991). Celoten diagnostični center je računalniško podprt in
omogoča sledenje zmožnostim posameznika. Vsi preizkusi in podatki so dokazljivi,
zagotavljajo objektivno merljivost, ponovljivost in nepristranske rezultate testa. Podatki
dobljeni skozi oceno so primerljivi z opredelitvami dela in delovnih standardov kot tudi po
objektivnih standardih izvedbe. Delavca v vsaj 6-urni aktivnosti (dnevni delovni simulaciji)
sočasno testirata zdravnik specialist medicine dela in posebej usposobljen upravljavec, ki
vodi proces ocene. Celotni diagnostični sistem zajema 15 delovnih zahtev in 21 testov
povezanih z delom.
Meri se:
- statična in dinamična moč dvigovanja,
- moč potiska in moč vleke,
- moč oprijema,
- dvigovanje in prenašanje bremen,
- funkcije otipa (zaznavanje hrapavosti, temperature),
- fina ročna spretnost,
- administrativne zahteve - zmožnosti,
- frontalne manipulativne zmožnosti (naprej iztegnjene roke) in
- manipulativne zmožnosti s poseganjem nad glavo (dvignjene roke),
- stoječe, sključeno ali pripognjeno delo,
- delo čepe in delo kleče.
34
Računalniška programska oprema omogoča ocenjevalcu:
- ustvariti preizkus ali testni protokol, ki temelji na posamezniku in/ali zahtevnosti
dela;
- zbiranje podatkov v realnem času in priprava končnega poročila, preden oseba
zapusti inštitucijo.
Uporabnik storitev in ocenjevalec dobita takojšnjo povratno informacijo o uspešnosti
in rezultatih testov. Povzetek na področju sposobnosti definira delovne sposobnosti v
obliki omrežja in primerja sposobnosti uporabnika, ki obsegajo splošne ali posebne
zahtevnosti dela. Oceno sestavljajo kvantitativni in kvalitativni podatki. Poročila so
jedrnata, specifična in funkcionalno usmerjena ter obravnavajo posebne potrebe.
i) FAB – Produkcijska šolo za mlade
FAB – Produkcijska šolo za mlade od 15-25 let, ki ponuja storitve svetovanja in
usposabljanja v različnih delavnicah s ciljem (ponovne) integracije v izobraževanje ali na trg
dela. Populacija, vključena v program, so predvsem iz šole izključeni, socialno neprilagodljivi
mladostniki, mladostniki s težavami v razvoju ipd. Cilj je stabilizirati posameznika, usmeriti ga
v poklicno in zasebno odgovornost ter reintegracija v iskanje zaposlitve. Produkcijska šola je
usmerjena v redne vsakodnevne aktivnosti mladih, ki jim v način življenja vključijo
odgovornost in pozitivni odnos do dela. V Sloveniji je program primerljiv s PUM-om
(projektno učenje mladih). V delavnicah za administrativno-pisarniška dela, pleskarstvo in
selitveni servis, popravilo koles, kovinarski in mizarski delavnici se izvajajo tržno usmerjena
konkretna dela, kakor tudi kreativna dela, ki temeljijo na željah posameznikov (dvig
motivacije in interesa). Posamezniki so v program vključeni od 6 do 9 mesecev in za to
dobivajo dnevno žepnino, ki za do 18 let znaša 9 €/dan, za starejše od 18 let pa 19 €/dan.
Priznani so jim tudi potni stroški. V kolikor mladostniki ne opravijo dnevne vključitve, se jim
žepnina zniža za določen znesek. 51 % stroškov delovanja Produkcijske šole prevzema
Deželna vlada Štajerske, 49 % pa AMS (Zavod za zaposlovanje).
Programi Chance B, Gleisdorf
Chance B v Gleisdorfu, je neprofitna organizacija oz. društvo, ki nudi socialne storitve na
različnih področjih človekovega življenja in pokriva potrebe ljudi v regiji od zgodnjega
otroštva do pozne starosti. Storitve so namenjene tako družinam in svojcem ljudi z ovirami
kot oviranim samim. Chance B se ponaša z uspehom, ki je rezultat že več kot 20-letnega
tesnega sodelovanja z lokalnim okoljem, tako s področja organizacij, pristojnih organov,
podjetij ter ožje in širše skupnosti. Preko 250 zaposlenih v okviru več kot 30 različnih
projektov v Chance B skrbi za izvajanje različnih socialnih storitev za približno 1700 oseb
letno na naslednjih področjih:
- Svetovanje
Svetovalne storitve zajemajo različne vrste svetovanj ljudem v različnih obdobjih in situacijah
(o ponudbah različnih storitev, o kontaktih z različnimi strokovnjaki ter z drugimi ljudmi s
težavami in ovirami, o pravni ureditvi področja podpore in pomoči, o idejah za polno in
neodvisno življenje otrok, odraslih in starostnikov z ovirami ipd.). V izvajanje svetovanja
vključujejo tudi ljudi s težavami in ovirami (posebna oblika tutorstva).
- Otroci in družina
35
Sklop storitev se v prvi vrsti nanaša na področje podpore in terapevtske pomoči otrokom, ki
to potrebujejo v času razvoja in vodijo k povečanju samostojnosti in neodvisnega življenja
ljudi. Ponudba zajema metode in tehnike dela s področja delovne terapije, logopedije,
psihoterapije in terapije z glasbo v šolah. Nudijo spremljanje in po potrebi negovalne storitve
ter pomoč pri vključevanju oseb z ovirami v učni proces. Storitve izvajajo tudi na domu otroka
ali odraslega, ki jih potrebuje.
- Delo in dejavnosti
Storitve zajemajo spremljanje in podporo ljudi pri poklicni orientaciji, izobraževanju,
vključevanju v delovni proces in usposabljanju za določen poklic ali delo (intenzivni treningi
učenja vsakodnevnih delovnih aktivnosti v podjetjih, ponovno vključevanje ljudi na trg dela,
tudi po daljših odsotnostih) ter svetovanje podjetjem pri zaposlovanju ljudi z ovirami. S
številnimi dejavnostmi, kot so urejanje vrtov in okolice, selitveni servis, čiščenje stanovanj,
pisarn ipd., tako na eno strani poskrbijo za čim bolj neodvisno življenje ljudi z ovirami, ki so
(še) sposobni vključevanja v delo, na drugi strani pa s temi storitvami poskrbijo za pomoč in
podporo ljudem, ki jih potrebujejo v domačem okolju. Možnosti integracije na trg dela ter
zadržanja zaposlitve nudijo tudi v kuhinjah in restavracijah, šolskih kantinah, usposabljanja
za poklic in delo izvajajo v raznih delavnicah za proizvodnjo izdelkov iz lesa, pekarnah,
kreativnih delavnicah ipd. Znotraj področij poskrbijo tudi za odrasle z velikimi ovirami, kjer pa
je delež negovalnih storitev večji. Projekti za integracijo ljudi z ovirami na trg dela so: NEBA
(coaching mladih, asistenca pri izobraževanju in usposabljanju, asistenca pri delu, coaching
pri delu), svetovanje v času dela, poklicno vključevanje - trening delovnih veščin, JoabAllianz
(svetovanje podjetjem in skupnosti).
- Finančna pomoč
Svetovanje na tem področju obsega informiranje o možnostih finančnih pomoči, koordinacijo
med posameznimi organi ter uporabniki storitev, dogovarjanje za posamezne storitve, nadzor
nad izvajanjem ipd..
- Zdravje in nega
Bolnim in starejšim nudijo številne storitve, od bolniške nege, aplikacije zdravil, preventivnih
merjenj krvnega tlaka in krvnega sladkorja, prostočasnih dejavnosti, vzdrževanja socialnih
kontaktov, skrbi za topel in pospravljen dom ipd., da lahko čim dlje ostanejo v svojem
domačem okolju. Nudijo tudi mobilno psihiatrično in socialno pomoč ljudem, ki v določenih
življenjskih obdobjih ali situacijah potrebujejo tovrstno storitev.
Promente
V Avstriji delujejo številne nevladne organizacije, ki pomagajo ljudem z oviranostjo pri
integraciji na trgu dela. Ena od njih je Promente, ki skrbi za osebe s težavami v duševnem
zdravju. Ogledali smo si njihovo popravljalnico in prodajalno koles ter program, kjer delajo
šiviljska dela in tiskajo na blago. Prav tako imajo prodajalno torbic, v ulici v starem delu
mesta na elitni lokaciji (njihovi programi so podobni slovenskim – npr. šivanje).
36
Zavod za zaposlovanje – Arbeitsamt (AMS)
Zavod za zaposlovanje – Arbeitsamt (AMS) je vodilna institucija na področju javnega prava
na trgu dela v Avstriji. V skladu s smernicami avstrijskega Ministrstva za delo, socialne
zadeve in zaščito potrošnikov ter v sodelovanju s socialnimi partnerji, skrbi za preprečevanje
in zniževanje brezposelnosti v državi. Pri zaposlovanju upošteva enakopravnost zasedbe
delovnih mest med moškimi in ženskami; kar 45,7 % njihovih vodilnih delovnih mest
zasedajo ženske, njihov cilj pa je doseči 50 % delež.
Po podatkih Eurostata (v prilogi) je Avstrija najuspešnejša država pri zniževanju
brezposelnosti, saj je slednja konec januarja 2014 znašala komaj 4,9 %. Avstrijski zavod za
zaposlovanje zagotavlja različne vrste storitev, pomoči in podpore kot tudi informiranje o
pravicah in obveznostih, tako brezposelnim kot podjetjem ter pripravlja različne spodbude in
ukrepe za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Nekatere spodbude in
ukrepi AMS:
- možnosti za usposabljanje v podjetjih,
- štipendije za izobraževanje za deficitarne poklice,
- posredovanje kandidatov za učna mesta podjetjem,
- programi za ustanavljanje podjetij,
- podpora brezposelnih pri iskanju dela,
- pomoč in podpora podjetjem pri iskanju delovne sile idr.
Poseben paket spodbud in ukrepov za dekleta in ženske zajema svetovanje pri izbiri poklica
s perspektivo zaposlitve, spodbude za izobraževanje žensk v tehniki, pomoč pri ponovnem
vstopu na trg dela po daljši odsotnosti zaradi nege in varstva otrok, svojcev in v drugih
primerih.
Tudi na področju mladih je njihova ponudba ukrepov in spodbud pestra, od pridobivanja
informacij s področja različnih poklicev, podpore in svetovanja pri izbiri poklica,
izobraževanju, pridobivanju učnih mest po podjetjih idr.
Prilagojen paket spodbud je tudi na področju zaposlovanja tujcev, ki jim nudijo tečaj
nemškega jezika s certifikatom (certifikatov iz drugih držav ne priznavajo), ki je hkrati tudi
pogoj za zaposlitev v Avstriji, po drugi strani pa tudi obveza za sprejem zaposlitve. Nudijo jim
tudi dodatno izobraževanje s področja stroke, v kateri se bodo zaposlili.
Spodbude, ukrepi in svetovanja ljudem z ovirami in težavami na področju zaposlovanja se
izvajajo preko posebnih, t.i. REHA svetovalcev, ki nudijo tudi vse potrebne informacije in
uporabnikom svetujejo vključevanje v posebne programe, namenjene razvijanju delovnih
veščin in kasnejšem zaposlovanju v mejah zmožnosti uporabnikov. Posebno pozornost
namenjajo tudi seznanjanju uporabnikov z ovirami v zvezi z njihovimi pravicami. Posebno
pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ovirane osebe je zagotovljeno le v
primeru, da ima oseba priznano 50 % oviranost oz. prizadetost, kar na zahtevo te osebe
potrdi njihov Zvezni urad za socialno delo. V primerjavi s slovensko ureditvijo pri njih ni
subvencij minimalne plače iz naslova nedoseganja pričakovane delovne učinkovitosti zaradi
invalidnosti, saj se šteje, da je potrebno osebo zaposliti na takšno delovno mesto, ki ji bo
37
omogočalo polno učinkovitost. Kljub temu pa možnost subvencije plače je v določenih
primernih in se lahko podaljša preko enega leta.
Podobno kot v drugih državah, tudi v Avstriji opažajo porast brezposelnih starejših od 50 let,
zato tudi na tem področju ponujajo vrsto ukrepov za ponovno vključevanje starejših na trg
dela.
Brezposelne osebe se v Avstriji zaposlujejo na prvi (običajni) ali na drugi trg dela.
Problematika, ki se navezuje na brezposelnost, je nemotiviranost in neznanje nemškega
jezika (migranti, pripadniki tujejezičnih skupnosti). Pogost problem so tudi dolgovi – zato je bil
razvit profil svetovalca za dolgove, ki ga plačuje vlada.
Posebnost avstrijskega modela aktivnosti na trgu dela so storitve za osebe s posebnimi
potrebami (ranljive ciljne skupine – alkohol, droge, revni z univerzalnim dodatkom), ki so
povezane s trgom dela. Posamezniki iz teh ciljnih skupin so zavezani, da poskušajo na trgu
delati. Avstrijski strokovni delavci so izpostavljali brezposelnost kot ključni dejavnik, ki lahko
povzroči probleme v duševnem zdravju. Najbolj zaskrbljujoča je dolgotrajna brezposelnost.
Kot problem pa izpostavljajo dejstvo, da ocenjeni invalidi kot nezmožni za delo, ne morejo
vstopiti v programe in ukrepe financirane s strani države, razen če imajo najmanj 10 let
delovne dobe.
Inovativne so tudi s strani države plačane zaposlitve invalidov na univerzah, katerih naloga je
obiskovati delodajalce in z njimi delati na področju zaposlovanja invalidov ter jim pri tem
zagotavljati pomoč.
Avstrijski modeli izvajanja zaposlitvene rehabilitacije so z usmeritvami zanimivi tudi za
slovenske strokovne delavce. Številne med njim bi koristile razvojnemu delu in programskim
usmeritvam temeljnih inštitucij na našem področju. Posebna pozornost je bila usmerjena v
programe za pridobivanje izobrazbe in zaposlitve ciljne skupine težje zaposljivih mladih.
Strokovni delavci na področju zaposlitvene rehabilitacije v Avstriji so v primerjavi s
slovenskimi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, manj obremenjeni z administrativnim delom
in se bolj posvečajo neposrednemu delu z uporabniki.
2.3 STROKOVNA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE
V LETU 2014
Novela Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-C) določa, da se
strokovni delavci, ki izvajajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, strokovni delavci v invalidskih
podjetjih in zaposlitvenih centrih ter člani rehabilitacijskih komisij iz 28. člena zakona vsako
leto strokovno izobražujejo in pridobivajo nova znanja s področja zaposlitvene rehabilitacije.
Udeležba na strokovnem izobraževanju je obvezna za vse strokovne delavce, ki izvajajo
storitve zaposlitvene rehabilitacije, in za člane rehabilitacijskih komisij najmanj dvakrat letno.
Strokovna izobraževanja s področja zaposlitvene rehabilitacije izvaja Združenje izvajalcev
zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZIZRS), pri izvajanju
izobraževanj pa sodeluje tudi Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo URI SOČA (v
nadaljevanju RCZR).
38
Po zakonu mora ZIZRS organizirati in izvesti strokovno kakovostna izobraževanja s področja
zaposlitvene rehabilitacije vsaj trikrat letno in o udeležbi strokovnim delavcem in članom
rehabilitacijskih komisij, ki se jih udeležijo, izda potrdila.
ZIZRS je začel vzpostavljati sistem izobraževanja strokovnih delavcev na področju
zaposlitvene rehabilitacije v začetku leta 2012. Imenovana je bila Komisija ZIZRS za izvedbo
izobraževanj strokovnih delavcev ter sprejeta navodila za izvedbo izobraževanj za strokovne
delavce na področju zaposlitvene rehabilitacije. V letu 2014 so bile izvedene naslednje
aktivnosti: sprejet je bil Koledar izobraževanj za leto 2014 (enodnevni seminarji v skladu s
sprejetimi standardi znanj in dvodnevni REHA dnevi) in izvedeni enodnevni seminarji v letu
2014:
- 6. 3. 2014 v Ljubljani: Duševne motnje – potek zdravljenje, rehabilitacija,
- 27. 3. 2014 v Ljubljani: Socialna zakonodaja in pravice uporabnikov v zaposlitveni
rehabilitaciji,
- 15. 5. 2014 v Ljubljani: Odvisnost od psihoaktivnih substanc, alkohola in zdravil ter
duševno zdravje,
- 23. 10. 2014 v Ljubljani: Dvig kompetenc za zaposlovanje invalidov,
- 16.10.2014 v Mariboru: Invalidnost in rehabilitacijski proces,
- 6. 11. 2014 v Ljubljani: Usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje motivacijskega
intervjuja,
- 18. 12. 2014 v Mariboru: Zakonodajni in sistemski okvir zaposlitvene/poklicne
rehabilitacije.
23. - 24. 9. 2014 so v Portorožu potekali tradicionalni REHA DNEVI – Vključujoča družba in
zaposlovanje za vse s podnaslovoma: Izboljšanje znanja o zaposlitvenem položaju invalidov
na trgu dela ter Razvoj modelov dobre prakse s področja zaposlovanja invalidov.
RCZR je z ZIZRS sodeloval pri izvedbi izobraževanja za strokovne delavce s področja
zaposlitvene rehabilitacije ter za strokovne delavce v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih
centrih. V letu 2014 je bilo izvedenih sedem seminarjev.
Dnevi zaposlitvene in poklicne rehabilitacije 2014 - Vključujoča družba in zaposlovanje
za vse
Glede na uveljavljeno prakso iz preteklih let so dvodnevni REHA dnevi postali uveljavljeno
izobraževalno srečanje, kjer se naj bi vsako leto zbrali vsi strokovni delavci s področja
zaposlitvene rehabilitacije. V Portorožu so od 23. do 24. septembra 2014 potekali
tradicionalni dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije – REHA dnevi, v organizaciji
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, Zavoda
Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije, Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča in
Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.
Glavna tema letošnjega srečanja je bila »Vključujoča družba in zaposlovanje za vse«, s
poudarkom na izboljšanju znanja o zaposlitvenem položaju invalidov na trgu dela in razvoju
modelov dobre prakse s področja zaposlovanja invalidov.
39
V prvem delu srečanja so bila predstavljena obstoječa znanja o zaposlitvenem položaju
invalidov na trgu dela, nato pa so sledile predstavitve primerov dobrih praks s področja
zaposlovanja invalidov. Izpostavljenih je bilo 21 primerov dobrih praks, s katerimi je moč
doseči boljšo osveščenost strokovne in širše javnosti glede položaja invalidov na trgu dela.
Namen predstavljenih primerov dobrih praks je bil prispevati k večji promociji vključevanja
invalidov na trg dela tudi v kriznih razmerah. Vrsta raznovrstnih prispevkov je pokazala, da
znanj in dobrih praks na področju zaposlovanja invalidov v Sloveniji ne primanjkuje.
Predstavljeni primeri dobrih praks pomenijo doprinos k obstoječim znanjem in prenos
izkušenj med strokovnimi delavci ter tudi način za ozaveščanje širše javnosti.
Poseben pogled o položaju invalidov v družbi smo spoznali v razmišljanju dr. Zdenka
Kodelje, ki je osvetlil položaj vseh nas v današnjem času, s poudarkom na položaju ranljivih
skupin v luči pravičnosti v času družbene krize.
Predstavljeni so bili rezultati različnih študij, katerim lahko kot skupno izpostavimo, da je
vključevanje v družbo in delo pomembno za posameznika, za razvoj njegovih kompetenc,
kar vodi k večji zaposljivosti in izboljšani kakovosti življenja. Tako je evalvacija programa
socialne vključenosti pokazala, da je program postal uveljavljena in ustrezna oblika
socialnega vključevanja za nezaposljive osebe ter da predstavlja pomembno priložnost za
vključevanje ranljivih skupin v družbo, je način ohranjanja in razvijanja delovnih sposobnosti
in socialnih veščin ter izboljšanja kakovosti življenja.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je predstavil novosti v postopku poklicne
rehabilitacije, poenotenje postopkov vodenja poklicne rehabilitacije in uvedbo splošne
predstavitve vsebine poklicne rehabilitacije za vse zainteresirane zavarovance, kar naj bi
pripomoglo k povečanju interesa za vključitev v poklicno rehabilitacijo.
Predstavljeni primeri dobrih praks in vključevanje v različne projekte kaže na angažiranost
izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, Javnega jamstvenega,
preživninskega in invalidskega sklada, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti ter ostalih ustanov za reševanje osebne in zaposlitvene problematike invalidov.
Glavne poudarke in ugotovitve prispevkov REHA dni 2014 lahko strnemo v naslednje
ugotovitve:
a) Medinstitucionalno sodelovanje, povezovanje programov in sodelovanje pri projektih
Za uspešno zaposlitev invalidov in ostalih ranljivih skupin je izrednega pomena sodelovanje
med relevantnimi institucijami (centri za socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje; Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS; Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad
ipd.), kar kažejo tudi primeri dobrih praks. Pri medinstitucionalnem sodelovanju moramo biti
pozorni predvsem na poznavanje dela posameznih institucij, možnost prenosa podatkov o
posameznikih, ki jih posamezne institucije zbirajo (v izogib podvajanju) oziroma kako lahko
prepletamo aktivnosti, z namenom učinkovitega in hitrega doseganja ciljev uporabnikov,
kateri segajo v vsa področja življenja posameznika (zdravje, zaposlovanje, družina, socialna
mreža ipd.). Ravno tako možnost povezovanja različnih programov (VKO, APZ, zaposlitvena
rehabilitacija, zaposlitveni centri, socialna vključenost, aktivacija neaktivnih…) omogoča
posameznikom daljše aktivno vključevanje v strnjen proces z namenom reševanja
40
zaposlitvene/socialne problematike. Z medsebojnim povezovanjem imamo strokovni delavci
dober vpogled v reševanje njihove problematike in s tem možnost ustreznega načrtovanja
nadaljnjih aktivnosti.
Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije se vključujejo v mnogovrstne nacionalne in mednarodne
projekte, kar z izmenjavo izkušenj in razvijanju novih modelov bogati področje zaposlovanja
in socialnega vključevanja invalidov in ostalih ranljivih skupin tudi na področju izboljšanja
ergonomskega oblikovanja delovnega procesa in delovnih mest za osebe z invalidnostjo.
Zanimive so tudi prakse širjenja področja usposabljanja in zaposlovanja invalidov izven
tradicionalnih, proizvodnih dejavnosti na področje kulturne dediščine. S tem se širijo
možnosti zaposlovanja invalidov, obenem pa več področij, kjer se lahko zaposlujejo invalidi
pomeni več priložnosti za upoštevanje njihovih interesov in koriščenje njihovih kompetenc.
Dodatne možnosti komunikacije med uporabniki storitev in strokovnimi delavci odpira
sodobna komunikacijska tehnologija, predvsem iz vidika hitrejše in pogostejše komunikacije,
kar je pomembno predvsem pri uporabnikih, ki zaradi posebnosti osebnostnega
funkcioniranja potrebujejo veliko dodatne podpore in spremljanja oz. njihova psihofizična
kondicija kaže izrazita nihanja ter potrebuje posebno pozornost in takojšnje ukrepanje ob
zaznanem neugodnem trendu potrebujejo več podpore pri reševanju osebnih stisk in
zaposlitvene problematike.
Pomembno je prepoznavanje specifičnih znanj, ki jih invalidi potrebujejo tako za zaposlitev
kot tudi za aktivneje in samostojnejše delovanje v življenju; ustrezna usposobljenost,
kompetence in podpora vodijo do zaposlovanja na raznovrstnih delovnih mestih.
b) Sodelovanje z delodajalci
Ozaveščanje delodajalcev in lokalnega okolja ostaja še naprej pomembna naloga tako
izvajalcev ZR kot tudi ostalih ustanov. Z namenom več zaposlovanja invalidov v realnem
delovnem okolju se moramo osredotočiti na spodbujanje družbene odgovornosti
delodajalcev pri zaposlovanju invalidov. Za širjenje mreže delodajalcev je pomembna tudi
enotna informacijska podpora v okviru spletne aplikacije ZRSZ ZPNet – Modul invalidi, ki
omogoča spremljanje rehabilitacije kot celote, ki vključuje tudi organizacijo in analizo velike
količine podatkov v kratkem času. »Polna« podatkovna skladišča tako predstavljajo
kvalitativno nadgradnjo dosedanjih metod dela pri spremljanju zaposlitvene rehabilitacije oz.
kakovostne podatke in optimizacijo samih procesov pridobivanja le-teh. Ugotovitve tako
pridobljenih analiz omogočajo tudi vsebinska izboljšanja na področju organizacije in izvedbe
storitev zaposlitvene rehabilitacije, razvoja in širjenja mreže delodajalcev, kar posledično
lahko vpliva tudi na povečanje možnosti invalidov za vključitev v usposabljanja oz.
zaposlitev.
c) Težave pri zaposlovanju invalidov
Največje ovire pri usposabljanju in zaposlovanju ranljivih skupin poleg gospodarske krize še
nadalje ostajajo pomanjkanje finančnih sredstev, administrativne ovire, manj ustrezna
zakonodaja in pomanjkanje podpore.
Delovne skupine so ugotavljale naslednje:
41
- (prva skupina – analiza praks zaposlovanja ranljivih skupin): sistem zaposlitvene
rehabilitacije je smiselno razvijati tudi za ostale ranljive skupine in ne samo za invalide;
potrebna je stalna strokovna podpora pri usposabljanju in zaposlovanju ranljivih skupin,
tako za zaposlene kot delodajalce; omogočiti je treba bolj mehke prehode med programi
zaposlovanja in zaposlovanjem; splošne kompetence in specifična znanja naj se
pridobivajo skozi konkretna usposabljanja in delovni proces; razvijati in utrditi je treba
sodelovanje med vsemi akterji na področju zaposlitvene rehabilitacije; pri delu z ranljivimi
skupinami se je potrebno zavedati visokih moralnih in etičnih načel ter odgovornosti;
- (druga skupina – ocenjevanje sprememb v kakovosti življenja uporabnikov storitev):
kakovost življenja postaja vedno bolj prepoznana in merjenje vpliva zaposlitvene
rehabilitacije na kakovost življenja kaže, da proces ZR vpliva na dvig le-te. To potrjujejo
tudi rezultati študije, izvedene med uporabniki storitev zaposlitvene rehabilitacije pri URI
SOČA, ravno tako pri vseh izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji in tudi na
evropski ravni. Rezultati študije v URI SOČA nakazujejo tudi, da na kakovost življenja po
zaposlitveni rehabilitaciji lahko pomembno vplivajo stopnja izobrazbe, zaposlitveni status
ter osebne življenjske okoliščine. Povezanost s spolom, starostjo, vrsto invalidnosti in
trajanjem programa ni bila ugotovljena.
- (tretja skupina – izvajanje poklicne rehabilitacije): Na delovni skupini je bilo predstavljeno
stališče ZPIZ, da se morajo izvajalci ZR usmerjati v krajša usposabljanja na delovnem
mestu in ne le v vključevanje v izobraževanje.
Skupaj se je REHA dni 2014 udeležilo 180 strokovnjakov, ki delajo na področju zaposlitvene
in poklicne rehabilitacije v okviru Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavoda
pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, Združenja izvajalcev zaposlitvene
rehabilitacije v Republiki Sloveniji, iz invalidskih podjetij, zaposlitvenih centrov, izvajalcev
programov socialne vključenosti ter predstavniki Zavoda invalidskih podjetij Slovenije.
V okviru izobraževalnih dni so bila podeljena priznanja za življenjsko in uspešno delo na
področju zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, poimenovana po dr. Zdravku Neumanu.
Priznanja so prejeli Vinko Bilič, Stanislava Debevec in Tanja Stare Zapušek. Certifikati
kakovosti EQUASS Assurance pa so bili podeljeni izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije
Centerkontura, Papilot zavodu, Zavodu Ruj, ZIP Centru in Želvi.
3 ZAKLJUČEK
V letu 2014 smo v skladu z 8. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov na področju standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce
zaposlitvene rehabilitacije, izvajali aktivnosti po programu Koledarja izobraževanj, katerega
nosilec je ZIZRS, ter izvedli eno mednarodno enodnevno delavnico »Sodelovanje z
delodajalci in zaposlovanje invalidov«, ki je bila namenjena vodjem rehabilitacijskih timov pri
izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije. Udeležili so se je predstavniki vseh izvajalcev
zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji. Delavnica je pokrivala vsebine v skladu s potrjenimi
standardi znanj. Program delavnice je bil usmerjen v predstavitev programov skupine BBRZ
na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije in spoznavanje praktičnih primerov dobrih
praks, ki so v pomoč invalidom med prehodom v zaposlitev in odprti trg dela. Osredotočili
smo se na aktivnosti, ki jih izvajamo z invalidi in z delodajalci. Predavatelja sta predstavila
42
spretnosti, ki jih potrebujemo za učinkovito delo z invalidi in delodajalci in uspešne strategije
sodelovanja s podjetji.
Kompetenčni model za strokovne delavce zaposlene na področju zaposlitvene rehabilitacije
in zaposlovanja invalidov, ki smo ga razvili v letu 2013, smo nadgradili z namenom, da
pojasnimo dobljene kvantitativne rezultate raziskave. Z izbranimi strokovnjaki na področju
zaposlitvene rehabilitacije, ki imajo dolgoletne izkušnje na tem področju, smo izvedli
polstrukturiran intervju. Na ta način smo pridobili informacije o pomembnosti uporabe
kompetenc pri njihovem delu na področju zaposlitvene rehabilitacije in boljšemu poznavanju
teh kompetenc.
RCZR je z ZIZRS sodeloval pri izvedbi izobraževanj za strokovne delavce s področja
zaposlitvene rehabilitacije ter za strokovne delavce v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih
centrih. V letu 2014 je bilo izvedenih sedem seminarjev in tradicionalni REHA DNEVI –
Vključujoča družba in zaposlovanje za vse, s podnaslovoma: Izboljšanje znanja o
zaposlitvenem položaju invalidov na trgu dela ter Razvoj modelov dobre prakse s področja
zaposlovanja invalidov.
43
SEZNAM VIROV
- Bellini, James. 2003. Counselors Multicultural Competencies and Vocational
Rehabilitation Outcomes in the Context of Counselor-Client Racial Similarity and
Difference. Rehabilitation Counseling Bulletin. Vol. 4, no. 3, 163-173.
- Biggs, HC. 1996. A validation of the rehabilitation skills inventory in four Australasian
rehabilitation organisations and its relationships with occupation measures. Unpublished
Doctoral Dissertation, Massey, University, New Zealand.
- Brejc, Tone. 2009. Rehabilitacijski besednjak. Ljubljana. Univerzitetni rehabilitacijski
inštitut Republike Slovenije – Soča. Birografika Bori d.o.o.
- Cimera, Robert Evert in Rumrill, Philip D.. 2008. Economic analyses of rehabilitation
services as research methodologies. WORK: A Journal of Prevention, Assessment &
Rehabilitation. Vol. 31, Nr. 4, 483-487.
- Drejer, Anders. 2002. Strategic Management and Core Competencies: Theory and
Aplications. Westport, London. Quorum Books.
- Fabian, Elen S. in Waugh, Cathy. 2001. A Job Development Efficiency Scale for
Rehabilitation Professionals. The Journal of Rehabilitation. Vol. 67, 1-11.
- Gruban, Brane. 2003. Zakaj kompetence (ni)so družboslovna znanstvena fantastika?
- Kobal, Barbara. 2008. Evalvacija storitev zaposlitvene rehabilitacije: poročilo o izvajanju
projekta za leto 2008. Ljubljana. Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo.
- Kohont, Andrej. 2005. Razvrščanje kompetenc. Kompetence v kadrovski praksi, ur.Marija
Sonja Pezdirc. Ljubljana. GV Izobraževanje. 30-48.
- Kotnik, Rudi. 2006. Predpostavke kompetenčnega pristopa. Vzgoja in izobraževanje.
Letnik 37, št. 1, 12-19.
- Kovač, Darko. 2008. Model kompetenc in sistem nagrajevanja. Znanje za trajnostni
razvoj. Kranj: Moderna organizacija. 1162-1168.
- Leahy, Michael J., Chan, Fong in Saunders, Jodi L. 2003. Job Functions and Knowledge
Requirements of Certified Rehabilitation Counselours in the 21st Century. Rehabilitation
Counseling Bulletin. Vol. 45, no. 2, 66-75.
- Majcen, Milena. 2009. Management kompetenc. Ljubljana. GV Založba.
- Majcen, Milena. 2004. Prepletenost kompetenc, delovne uspešnosti in delovnih ciljev z
rednim letnim razgovorom. Ljubljana. HRM – strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri
delu, April 2004, Letnik 2, št. 4, 36-41
- Majcen, Milena. 2004. Kako zgraditi model kompetenc. Ljubljana. Gospodarski vestnik.
Letnik 53, Št. 18, 54-56
- Matthews, Lynda R., Buys, Nicholas, Randall, Christine, Biggs, Herbert and Hazelwood,
Zoe. 2010. Evolution of vocational rehabilitation competencies in Australia, International
Journal of Rehabilitation Research, International Journal of Rehabilitation Research.
2010 Vol 33 No 2.124-138.
- Matrone, F. Kathe in Leahy, Michael J..2005. The Relationship Between Vocational
Rehabilitation Client Outcomes and Rehabilitation Counselor Multicultural Counseling
Competencies. Rehabilitation Counseling Bulletin. Vol. 48, no. 4, 233-244.
- Middleton, Renee A., Rollins, Carolyn W., Lansing Sanderson, Priscila, Leung, Paul,
Harley, Debra A., Ebener, Debra in Leal-Idrogo, Anita. 2000. Endorsement of
Professional Multicultural Rehabilitation Competencies and Standards. Rehabilitation
Counseling Bulletin. Vol. 43, no. 4, 219-245.
44
- Noll, Al, Owens, Laura, Smith, Roger O. in Schwanke, Todd. 2006. Survey of state
vocational rehabilitation counselor roles and competencies in assistive technology. A
Journal of Prevention, Assessment and Rehabilitation. Vol 27, Nr. 4, 413-419.
- Patton, Michael Quinn. 2008. Utilization – focussed evaluation: the century text.
Thousand Oaks, London:Sage
- Patton, Michael Quinn. 2002. Qualitative research and evaluation methods. Thousand
Oaks, California:Sage
- Pogačnik, Vid. 1997. Lestvice delovne motivacije. Ljubljana. Produktivnost, Management
Consulting d.o.o., Center za psihodiagnostična sredstva Ljubljana.
- Pruett, Steven R., Rosenthal, David A., Swett, Elisabeth A., Lee, Gloria K., Chan, Fong.
2008. Empirical Evidence Supporting the Effectiveness of Vocational Rehabilitation.
Journal of Rehabilitation. Vol. 74, No. 1, 56-63
- Renshaw, Chirs. 2008. Do self-assessment and self-direct support undermine traditional
social work with disabled people?. Disability & Society, Vol. 23, No. 3, 283-286.
- Rosenthal, David A. in Olsheski, Jerry A.. 1999. Disability management and
Rehabilitation Counselling: Present and Future Opportunities. The Journal of
Rehabilitation. Vol 65., 31-38.
- Rozman, Bor. 2005. Uvajanje kompetenc v poslovno prakso. Kompetence v kadrovski
praksi, ur. Marija Sonja Pezdirc, Ljubljana. GV Izobraževanje. 30-48
- Sanghi, Seema. 2007. The handbook of competency mapping: uderstanding, designing
and implementing competency model in organizations. New Delhi. Thusand Oaks: Sage.
- Savin, Davor. 1998. Cost-benefit analysis in integrated coastal area management.
Integrated coastal area management for sustainable development. Vol 16, 358-367.
- Svetlik, Ivan. 2005. O kompetencah. Kompetence v kadrovski praksi, ur. Marija Sonja
Pezdirc, Ljubljana. GV Izobraževanje. 12-27.
- Svetlik, Ivan, Kohot, Andrej, Gorišek, Karmen, Rozman, Bor, Lamberger, Janja in Brank,
Bojan. 2005. Kompetence v kadrovski praksi. Ljubljana. Planet GV.
- Svetlik, Ivan in Kohont, Andrej. 2005. Uvajanje in uporaba kompetenc. Kompetence v
kadrovski praksi, ur. Marija Sonja Pezdirc, Ljubljana. GV Izobraževanje. 51-73.
- Vidmar, Janez in Rihter, Liljana. 2009. Evalvacija izvajanja storitev zaposlitvene
rehabilitacije in evalvacija izhodov iz zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008.2009. Inštitut
Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana, 8-9)
- Wright, GN, Leahy, MJ, Shapson PR. 1987. Rehabilitation skills inventory: importance of
counselor competencies. Rehabil Counsel bull 31: 107-118.
45
PRILOGE
PRILOGA 1- VPRAŠALNIK
Evalvacijski vprašalnik za udeležence seminarja »Sodelovanje z delodajalci in
zaposlovanje invalidov«
Seminar Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo na URI-Soča
Sodelovanje z delodajalci in zaposlovanje invalidov
9.10.2014, v Mariboru
Evalvacijski vprašalnik za udeležence
Prosimo vas, da nam ob koncu usposabljanja odgovorite na nekaj vprašanj.
Vaša mnenja in predlogi nam bodo v pomoč pri izboljšanju programa usposabljanja.
Ustrezne odgovore označite.
1. Spol:
a) Ž b) M
2. Starost:
a) do 25 b) 26-35 c) 36-45 d) 46-55 e) nad 55
3. Delovno mesto:
_____________________________________________________________________
4. Splošna ocena usposabljanja:
1 – slabo 2 – zadovoljivo 3 – dobro 4 – odlično
5. Ali so se vaša pričakovanja uresničila? (označite ustrezen odgovor)
a) se niso uresničila
b) so se delno uresničila
c) so se v celoti uresničila
Če je vaš odgovor 'so se delno uresničila' ali 'se niso uresničila', ga prosim utemeljite!
6. Dolžina in izvajanje programa
a) program je prekratek
b) program je primerno dolg
c) program je predolg
Prosimo vas, da vaše odgovore utemeljite
46
Pri spodnjih vprašanjih odgovore vpišite v prazna polja.
7. Kaj iz programa vam bo najbolj koristilo pri vašem delu?
8. Kaj v programu je bilo za vas najbolj zanimivo, bi posebej izpostavili kot dobro?
9. Katere vsebine ste pogrešali?
10. Moje sporočilo pripravljavcem in organizatorju programa:
Za vaše odgovore se vam najlepše zahvaljujemo.
47
PRILOGA 2 - INTERVJU
Vrednotenje kompetenc na področju zaposlitvene rehabilitacije in njihov vpliv na zaposlitev
invalidov
S polstrukturiranim intervjujem izvajamo raziskavo, s katero želimo pridobiti informacije o
pomembnosti uporabe kompetenc pri vašem delu na področju zaposlitvene rehabilitacije. Vljudno vas
prosimo za vaše sodelovanje, s katerim boste bistveno prispevali k boljšemu poznavanju teh
kompetenc. Vprašanja so pretežno odprtega tipa in za raziskavo je zelo pomembno, da o njih dobro
razmislite in odgovorite. V nadaljevanju podajamo nekaj definicij, da se izognemo morebitnim
nejasnostim. K definicijam se po potrebi vračajte tudi tekom izpolnjevanja.
Kompetence smo razdelili na temeljne kompetence in specialne kompetence. Temeljne
kompetence sestavljajo štirje sklopi: poklicno svetovanje - 14 trditev, poklicna (rehabilitacijska) praksa
- 10 trditev, osebno svetovanje - 8 trditev, vodenje primerov v rehabilitaciji - 8 trditev, specialne
kompetence pa sestavljata dva sklopa: vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu
- 13 trditev in ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov - 13 trditev.
V nadaljevanju vam podajamo kratek opis posameznih sklopov kompetenc.
Poklicno svetovanje (sklop 1): Svetovanje invalidu izbrati primerna delovna mesta gleda na njegove
sposobnosti, interes in cilje rehabilitacije, mu nuditi podporo za izboljšanje njegove zaposljivosti, ga
usposobiti za iskanje zaposlitve ter nuditi pomoč pri zaposlovanju s povezovanjem z delodajalci.
Poklicna praksa (sklop 2): Poznavanje veljanje zakonodaje in predpisov na področju zaposlovanja
invalidov, poznavanje aktualnih informacij povezane za zaposlovanju in razmerami na trgu dela,
informiranje delodajalcev o učinkovitosti rehabilitacijskih storitev in spodbujanje zaposlovanje
invalidov.
Osebno svetovanje (sklop 3): Svetovanje invalidu prilagoditi kognitivnim in osebnostnim značilnostim
invalida ter mu pomagati prepoznati in poudariti lastne prednosti ter doseči specifične cilje vedenja.
Prepoznati socialne, ekonomske in okoljske faktorje, ki lahko negativno vplivajo na motivacijo invalida.
Vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji (sklop 4): Uporabiti veljavno zakonodajo in predpise
na področju zaposlitve rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v dnevni praksi, oceniti delovno
sposobnost invalidov ter izbrati ustrezne storitve zaposlitvene rehabilitacije.
Vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu (sklop 5): Pripraviti načrt
zaposlitve invalida, opraviti analizo delovnega mesta, prepoznati funkcionalno zmogljivost invalida in
omejitve glede na zahteve delovnega mesta ter omogočiti zaposlitev s pomočjo podporne tehnologije
in prilagoditvijo delovnega mesta.
Ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov (sklop 6): Razvijati postopke in smernice za
vodenje programov ravnanja z invalidnostjo, promovirati varnost in zdravje pri delu za preprečevanje
nesreč in poškodb pri delu, svetovanje delodajalcem na področju ravnanja z invalidnostjo in programih
vrnitve na delo.
Upoštevajoč dobre raziskovalne običaje, bomo vaše odgovore obravnavali zaupno in jih uporabili le v
okviru raziskave »Vrednotenje kompetenc zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije in njihov
vpliv na zaposlitev invalidov«.
Vaša vprašanja ali pripombe lahko naslovite na elektronski poštni naslov: [email protected].
Hvala za vaše sodelovanje !
48
PISNI INTERVJU
Vrednotenje kompetenc na področju zaposlitvene rehabilitacije in njihov vpliv
na zaposlitev invalidov v Sloveniji
1) Kaj ste po poklicu?
2) Naziv vašega delovnega mesta:
3) Rezultati raziskave kažejo, da so najpomembnejše kompetence za strokovnega
delavca na področju zaposlitvene rehabilitacije vključene v sklop vodenje primerov v
zaposlitveni rehabilitaciji (4 sklop). Lahko prosim naštejete nekaj po vašem mnenju
najpomembnejših razlogov za to.
4) V raziskavi smo ugotovili, da se v naši državi od vseh sklopov kompetenc najmanj
uporabljajo ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov (6 sklop). Zanimajo
nas vaši razlogi za to. Prosim navedite jih:
5) Rezultati raziskave kažejo, da ženske pripisujejo vodenju primerov zaposlitvene
rehabilitacije večjo pomembnost kot moški. Naštejte prosim nekaj po vašem mnenju
najpomembnejših razlogov za to.
49
6) Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo značilne razlike v zaznavanju pomembnosti
osebnega svetovanja glede na izobrazbo. Strokovni delavci, ki niso iz medicinske
stroke, pripisujejo osebnemu svetovanju najmanjši pomen. Naštejte prosim nekaj
po vašem mnenju najpomembnejših razlogov za to.
7) Rezultati raziskave so odkrili najpomembnejše in najmanj pomembne kompetence za
vse proučevane sklope. Zavedamo se, da so vse kompetence pomembne pri vašem
delu. V nadaljevanju vam podajamo kompetence, ki so bile v raziskavi ugotovljene kot
bistveno manj pomembne v posameznih sklopih. Prosimo, če navedete nekaj
razlogov za to, zakaj so spodaj navedene kompetence manj pomembne za strokovne
delavce na področju zaposlitvene rehabilitacije glede na predstavljene v definiciji sklopa
(1. stran).
Uporabiti podporne svetovalne tehnike za pripravo invalida na stres pri iskanju
zaposlitve (sklop 1)
Uporabiti rezultate objavljenih raziskav s področja rehabilitacije v poklicni praksi (sklop 2)
Določiti primerne storitve v skupnosti za opredeljene potrebe invalida (sklop 3)
Izobraževati in usposabljati invalida glede na njegove pravice po zakonu (sklop 4)
Pripraviti in voditi proračun za upravljanje programov ravnanja z invalidnostjo (sklop 5)
50
Razumeti uporabo managerskih informacijskih sistemov za spremljanje primerov,
stroškov programa in rezultatov storitev (sklop 6)
8) Navedite tiste kompetence, ki so z vidika večjega zaposlovanja invalidov za vas
najpomembnejše na vašem delovnem mestu ?
9) Navedite kompetence za katere menite, da bi za njihovo pridobitev potrebovali
dodatno usposabljanje?
10) Vpišite, če bi radi še kaj dodali: