Mestna obina Celje

Komisija Mladi za Celje

DOMET IN NATANNOST DOMA

IZDELANEGA SAMOSTRELA

RAZISKOVALNA NALOGA

Avtorji: Mentorica:

Urban Mikic, 8.a Milica teger

Toma Rejc Zagoen, 8.a

Andra Mihelin, 9.a

Celje, 2014

1

Osnovna ola Hudinja

Celje

DOMET IN NATANNOST DOMA

IZDELANEGA SAMOSTRELA

RAZISKOVALNA NALOGA

Avtorji: Mentorica:

Urban Mikic, 8.a Milica teger

Toma Rejc Zagoen, 8.a

Andra Mihelin, 9.a

Mestna obina Celje, Mladi za Celje

Celje, 2014

Mestna obina Celje

2

KAZALO

POVZETEK ................................................................................................................................... 3

1. UVOD ...................................................................................................................................... 5

1.1 OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ................................................................................. 5

1.2 HIPOTEZE .......................................................................................................................... 5

1.3 RAZISKOVALNE METODE .................................................................................................. 6

1.3.1 Delo s pisnimi viri ....................................................................................................... 6

1.3.2 Praktino delo ............................................................................................................ 6

1.3.3 Preizkuanje samostrela ............................................................................................ 6

1.3.4 Intervju z g. Bojanom Boiem................................................................................... 6

1.3.5 Oblikovanje pisnega poroila ..................................................................................... 6

2. OSREDNJI DEL ......................................................................................................................... 7

2.1 TEORETINI DEL ................................................................................................................ 7

2.1.1 Kaj je samostrel .......................................................................................................... 7

2.2 PRAKTINO DELO ............................................................................................................. 8

2.2.1 Izdelava lesenega roaja ............................................................................................ 8

2.2.2 Izdelava kovinskih delov ............................................................................................ 8

2.2.3 Tehnoloki list ............................................................................................................ 9

2.3 INTERVJU z g. BOJANOM BOIEM ................................................................................ 11

2.4 PRESKUANJE NATANNOSTI LOKA ............................................................................... 12

2.4 PRESKUANJE DOMETA SAMOSTRELA .......................................................................... 13

2.5 DISKUSIJA ........................................................................................................................ 14

3. ZAKLJUEK ............................................................................................................................ 15

4. LITERATURA IN VIRI .............................................................................................................. 15

3

KAZALO SLIK IN TABEL

Slika 1: Samostrel iz 16. stoletja ................................................................................................. 7

Slika 2: aganje kovinskega valja ................................................................................................ 8

Slika 3: Mehanizem samostrela.................................................................................................. 8

Slika 4: Vrtanje v lok samostrela ................................................................................................ 9

Slika 5: Doma narejen samostrel ................................................................................................ 9

Slika 6: Samostrel - pogled s strani ............................................................................................. 9

Slika 7: Vojaki samostrel ......................................................................................................... 12

Slika 8: Toma in Urban pri preizkuanju samostrela .............................................................. 15

Tabela 1: Tehnoloki list ........................................................................................................... 10

Tabela 2: Rezultati pri natannosti streljanja ........................................................................... 12

Tabela 3: Sila pri napenjanju .................................................................................................... 13

Tabela 4: Dolina zaritega dela puice.................................................................................... 13

4

POVZETEK

Soolec in raziskovalec Andra ima rad strelsko oroje, noe.. Navduen je bil nad izdelavo

samostrela in s svojo idejo je navduil e dva raziskovalca. Najprej smo na spletu poiskali dovolj

podatkov, da smo lahko narisali skico izdelka.

V domai delavnici nam ga je uspelo izdelati. Najbolj pomembno pri njem je, da je natanen in

dovolj moen. Za ugotavljanje tega smo se odpravili na strelie Lokostrelskega drutva Sokol, ki

se nahaja v Lonici pri alcu.

Od znanca smo si sposodili vojaki samostrel. Z obema samostreloma smo streljali v taro in

ugotavljali njuno natannost in domet. Ugotovili smo, da je doma izdelan samostrel enako

natanen kot serijsko izdelan, njegov domet pa je res nekoliko manji.

Oba samostrela sta nas navduila s svojo mojo izmeta puic. Zanimivo bi bilo na samostrel

dopolniti e z merilnikom za bolj natanno zadevanje, daljnogledom

5

1. UVOD

1.1 OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Soolec in tudi raziskovalec Andra je uenec 9.razreda. olanje bo nadaljeval v sosednji dravi

Avstriji. Izuil se bi rad za pukarja. e dolgo asa ga privlai oroje in noi. e posebej zanimiv

se mu je zdel samostrel. Zato je predlagal, da bi ga sami izdelali v okviru raziskovalne naloge.

Tudi ostalima raziskovalcema je bila ideja zanimiva, saj so nam samostreli bili na videz ve.

eleli smo izvedeti nekaj ve o tem zanimivem izdelku. Kako dale in kako natanno lahko z njim

streljamo? Zanimali so nas tudi materiali iz katerih je samostrel narejen. Pa smo ga sposobni

izdelali tudi sami? Podatke smo zaeli iskati na spletu. Zanimal nas je predvsem mehanizem, ki

poskrbi za izmet puice. Vpraanj in izzivov je bilo dovolj, da smo se lotili dela. Bili smo sicer

omejeni z materialom, denarnimi sredstvi in naim znanjem obdelave kovin. Pri izdelavi nam je

priskoil na pomo Andraev oe, ki ima doma delavnico za obdelavo kovin.

eleli smo primerjati doma izdelan samostrel s kupljenim. Zanimala nas je predvsem natannost

pri streljanju v taro in domet oz. sila izstreljene puice. Pri delu smo uporabljali les in nerjavno

jeklo.

1.2 HIPOTEZE

Pri nalogi smo si zadali naslednje hipoteze:

1. V domai delavnici znamo izdelati samostrel.

2. Doma izdelan samostrel bo podobno natanen pri streljanju kot kupljen.

3. Domet doma izdelanega samostrela bo manji od kupljenega (za ).

6

1.3 RAZISKOVALNE METODE

Na zaetku raziskovalne naloge smo poiskali ustrezno literaturo o samostrelu, njegovi zgodovini

in uporabi. Literature ni bilo veliko, saj samostrel ni toliko v uporabi kot lok.

1.3.1 Delo s pisnimi viri

Na internetu smo poiskali podatke o samostrelu in njegovi izdelavi. Nekaj podatkov smo

nali tudi v knjinici.

1.3.2 Praktino delo

Najprej smo poiskali podatke o velikosti in materialih za izdelavo samostrela. Narisali

smo skico, izpolnili tehnoloki list, si priskrbeli ustrezen material in zaeli z delom.

1.3.3 Preizkuanje samostrela

V Lokostrelskem drutvu Lonica pri alcu smo primerjali kako lahko natanno

zadevamo s kupljenim in doma izdelanim samostrelom. Zanimala nas je e daljava oz.

sila, s katero poleti puica iz obeh samostrelov.

1.3.4 Intervju z g. Bojanom Boiem

G. Bojan Boi je sicer aktiven tekmovalec z lokom. Je lan Lokostrelskega drutva Sokol,

Lonica pri alcu. Ima pa izkunje tudi pri streljanju s samostrelom, zato nam je

odgovoril na nekaj vpraanj.

1.3.5 Oblikovanje pisnega poroila

Vse nae ugotovitve, spoznanja in opis praktinega dela smo na koncu zapisali s pomojo

programa Word. Dodali smo e fotografije posameznih faz dela in konanega izdelka.

7

2. OSREDNJI DEL

2.1 TEORETINI DEL

2.1.1 Kaj je samostrel

Samostrel je moan lok, ki je vodoravno pritrjen na oporo. Uporabljali so ga e Grki v 4. stoletju

pr. n. . Strelci so jih pri napenjanju in streljanju oprli ob trebuh, zato so jih imenovali

gastrophetes. Na Kitajskem so bili samostreli v rabi e okoli 1000 do 249 let pr. n. t., nato se je

okoli leta 1000 zael uporabljati v Evropi. Mo samostrela se meri v librah (funt) 1funt=0.435 kg.

Tehtali so od 6.5 do 10 kg. Srednjeveki samostreli so imeli mo tudi do 400 funtov. Za

napenjanje samostrelov se uporablja vzvod ali kripci. Dananji samostreli so namenjeni za lov

in streljanje v taro. Moni samostreli imajo sestavljen lok (s kripci na vsaki strani in tetivo za

prenos), ki zmanja silo potrebno za napenjanje za polovico. Obstajajo tudi roni, ki so

namenjeni za razvedrilo. Danes nekateri od samostrelom delujejo tudi na elektronski sproilec.

Iz samostrela se je razvila vrsta katapulta-balista.

Slika 1: Samostrel iz 16. stoletja

8

2.2 PRAKTINO DELO

2.2.1 Izdelava lesenega roaja

(poz. 2 glej tehnoloki list)

Iz treh kvadrov jesenovega lesa smo izdelali roaj. Kose lesa smo najprej zlepili skupaj. Skico

roaja smo narisali s pomojo informacij, ki smo jih dobili na spletnih straneh you tube. Na

zlepljen les smo zarisali osnovno obliko in po pripravljeni skici oznaili utore in izvrtine. Nato

smo s trano ago izagali roaj v osnovno obliko. Za mehanizem smo s pomojo dlet izdolbli

odprtino. Po sredini roaja smo zarezali leb za puico. Pripravili smo e zarezo s prve - elne

strani roaja, ki bo sluila za dobro pritrjenost kovinskega loka. Roaj smo zaitili tako, da smo

ga prebarvali z barvo za les.

2.2.2 Izdelava kovinskih delov

(poz. 1,3,4 glej tehnoloki list)

Sledil je postopek izdelave mehanizma, ki smo ga izdelali iz kovinskega valja. Potrebno ga je bilo agati in

brusiti, da smo dobili eleno obliko.

Slika 2: aganje kovinskega valja

Slika 3: Mehanizem samostrela

9

Sledila je izdelava kovinskega loka. Pri izdelavi tega dela smo potrebovali pomo Andraevega oeta,

saj je delo z vzmetnim jeklom zahtevno. Postopek varjenja pa za uence e nevaren. Po zarisovanju,

rezanju in varjenju je sledilo e vrtanje.

Slika 4: Vrtanje v lok samostrela

Sledila je izdela roice vzvoda, s katerim sproimo puico, namestitev tetive i n konna

montaa vseh sestavnih delov.

Slika 5: Doma narejen samostrel

Slika 6: Samostrel - pogled s strani

10

2.2.3 Tehnoloki list

Poz. Kos. Delovna operacija

Orodja, stroji,naprave Gradivo Varstvo pri delu

1 1 prenos mer meter, pomino merilo, svinnik

vzmetno jeklo delovna halja

1 1 aganje kotni brusilnik vzmetno jeklo delovna halja, zaitna oala

1 1 tokanje kladivo, tokalo vzmetno jeklo delovna halja

1 1 vrtanje vrtalni stroj, svedri 6 vzmetno jeklo delovna halja, zaitna oala,

rokavice

1 1 varjenje varilni stroj, volframova elektroda

vzmetno jeklo, varilna ica

zaitna maska, delovna halja

1 1 piljenje robov pila s finim nasekom, kotni brusilnik

vzmetno jeklo zaitna oala, delovna halja

2 1 lepljenje spone jesenov les, belo lepilo za les

rokavice

2 1 zarisovanje merilni trak, svinnik, ravnilo

jesenov les delovna halja

2 3 aganje vbodna aga, aga lisiji rep

jesenov les delovna halja

2 1 bruenje brusni papir, trani brusilnik

jesenov les delovna halja

2 1 barvanje opi, rdee-rjava barva za les

jesenov les rokavice

2 1 vrtanje vrtalni stroj, sveder 8 jesenov les delovna halja

3 1 zarisovanje zarisna igla, kotomer aluminij delovna halja

3 1 tokanje kladivo, tokalo aluminij delovna halja

3 1 vrtanje vrtalni stroj, sveder 10 aluminij delovna halja, zaitna oala

3 1 aganje krona aga za kovino, rona aga za kovino

aluminij delovna halja

3 1 piljenje pila s finim nasekom aluminij delovna halja

4 1 zarisovanje zarisna igla, ravnilo elezo delovna halja

4 1 aganje kotni brusilnik elezo delovna halja, zaitna oala

4 1 varjenje varilni aparat, volframova elektroda

elezo, ica za varjenje

delovna halja, zaitna maska

4 1 bruenje kotni brusilnik elezo delovna halja,zaitna oala

Tabela 1: Tehnoloki list

11

2.3 INTERVJU z g. BOJANOM BOIEM

Ali imate v drutvu Sokol v Lonici pri alcu samostrel?

Trenutno nihe od naih lanov ne uporablja samostrela. Pred leti jih je bilo kar nekaj, nato pa

se je zanimanje za to vrstno streljanje izgubilo. Verjetno zaradi visokih cen kvalitetnih

samostrelov.

Koliko vrst samostrelov obstaja?

Obstajata 2 vrsti samostrelov. Navadni, kot ste ga izdelali vi. Obstaja pa e samostrel s

kripevjem, ki nam olaja napenjanje, a ima veliko mo izstrelkov.

Ali v Sloveniji prirejajo tekmovanja s samostreli?

Seveda. V Sloveniji je kar nekaj drutev, kjer se ukvarjajo z lokostrelstvom in tudi s samostreli.

Tudi v naem drutvu prirejamo tekmovanja, tudi s samostreli.

V kaknih panogah streljajo s samostreli?

Streljajo na kipe ivali (3D) in v tare z razdalje (do) 45m.

Vzdrevanje in hramba samostrela.

Tetive se premaejo z voskom, da ostane proen. Opozoril bi vas, da samostrel brez puice, ne

sme biti napet (zakon o oroju-oroje s tetivo).

Cene samostrelov?

Odvisno od kvalitete samostrelov. Rabljenega lahko kupite preko spleta e od 50, kvalitetni v

trgovinah pa stanejo tudi 1200.

Nastavki za samostrel?

Samostrel ima obiajno sproilec, dodan napenjalec in daljnogled..

Materiali za samostrel?

Veinoma se uporabljata les in elezo, danes so v uporabi samostreli iz kompozitnih materialov

(karbon)

Priljubljenost samostrelov?

Za enkrat v naem drutvu ni velika. e pa ste navdueni vi, vabljeni med nae vrste.

12

2.4 PRESKUANJE NATANNOSTI LOKA

Sledilo je tisto, kar je bilo najbolj razburljivo. Preskuanje samostrela. Od znanca smo si

sposodili samostrel, ki je bil izdelan iz kovine. Bil je bolj dodelan kot na, saj je imel montirane

merilne naprave. Pri samem napenjanju pa je bilo dodano kripevje.

Slika 7: Vojaki samostrel

Pri streljanju z obeh samostrelov smo uporabljali isto puico. Streljali smo v taro premera 60

cm. Tara je imela zarisanih pet krogov. Toke pa so bile razdeljene tako, da je sredini krog bil

vreden 6 tok, naslednji krog 4 toke, sledile so 3t, 2, in 1 toka.

Pred zaetkom streljanja nas je trener opozoril na nekaj pravil, ki jih je potrebno upotevati pri

proenju. Stojimo vedno pri oznaeni rti. Samostrel je obrnjen proti tari. Nikoli ne sme biti

napet brez puice. Ostali udeleenci stojijo vedno za tistim, ki strelja. Pozorni moramo biti e

pri odhodu po e izstreljeno puico, e je ve strelcev.

Razdalja do tare je bila 15m. Sledilo je ogrevanje oz. streljanje z obema samostreloma.

Prednost je imel vojaki samostrel zaradi nameene merilne naprave.

Za primerjavo obeh samostrelov pa smo pripravili mizo. Nanjo smo pritrdili samostrela na tak

nain, da je bila puica na enaki viini od mize ter poloena im bolj vodoravno. Pri tem smo si

pomagali z vodno tehtnico. Pri pritrjevanju in podlaganju samostrelov smo imeli teavno delo,

saj jih nismo mogli dovolj trdno pritrditi. Mote je bil e sproilni mehanizem. Dobili smo

sledee rezultate:

1. poskus 2. poskus 3 .poskus

NA SAMOSTREL 4 4 2

VOJAKI SAMOSTREL 6 2 4

Tabela 2: Rezultati pri natannosti streljanja

13

2.4 PRESKUANJE DOMETA SAMOSTRELA

Ob postavitvi hipotez smo predvidevali, da bi narejen samostrel preskusili v naravi. Na vejem

travniku bi izstrelili puico in izmerili domet. Ob spoznanju, da pa je mo samostrelov velika in

da bi takno streljanje lahko bilo tudi nevarno, smo spremenili nart. V strelskem drutvu Sokol

v Lonici smo izmerili dolino zaritega dela puice. Tare so iroke skoraj pol metra. V njih je

tesno stisnjen odpadni tekstil.

Naprej nas je zanimala sila, s katero napenjamo tetivo oz. lok. S silomerom smo izmerili sledee:

Sila (N)

NA SAMOSTREL 630

VOJAKI SAMOSTREL 420

Tabela 3: Sila pri napenjanju

Na spletnih straneh smo prebrali, da se sila pri kripcih, ki so pritrjeni na samostrelih obiajno

podvoji. Sklepali smo torej, da je dejanska sila pri vojakem samostrelu 840N.

Opravili smo e tri meritve zaritosti puic v taro.

1. dolina (cm) 2 .dolina (cm) 3. dolina (cm)

NA SAMOSTREL 7,2 12,2 15.5

VOJAKI SAMOSTREL 20,6 22,6 21,2

Tabela 4: Dolina zaritega dela puice

Izraunali smo povpreje teh dolin:

- Doma narejen samostrel d=11,6 cm

- Vojaki samostrel d=21,5

Vemo, da ti rezultati niso popolnoma realni, saj so tkanine v razlinih delih tare razlino

stisnjene. Puica pa v taro prileti pod razlinim kotom. Verjetno bi bilo primerjanje prosto

leteih puic na travniku bolje, a se je tak nain preskuanja mentorici zdel prenevaren, zato ga

nismo izvedli.

14

2.5 DISKUSIJA

Pobudnik za izdelavo in preskuanje samostrela je bil soolec Andra. Zanima ga oroje, razlini

noi, samostreli, puke olanje bo nadaljeval v tej smeri, saj bi rad postal pukar. Navduil nas

je z idejo o izdelavi samostrela. Po ogledu internetnih strani smo ugotovili, da je veliko ljudi

navduenih nad tovrstnim orojem, ki pa slui predvsem kot zabava oz. port.

Na spletnih straneh smo poiskali nekaj postopkov izdelave samostrelov in narisali skice.

Problem se je pojavil pri iskanju ustreznega materiala za kovinski lok. Uporabili smo vzmetno

jeklo. Ostali potreben material je imel oe uenca Andraa v svoji domai delavnici.

Naa prva hipoteza je bila, da znamo sami izdelati samostrel. Mislimo, da jo lahko potrdimo, eprav smo

pri posameznih obdelavah kovin potrebovali pomo. Na spletnih straneh je veliko podatkov, slik in

filmov, ki prikazujejo izdelavo samostrelov. Pomagali smo si z njimi, doloili velikost, vrsto mehanizma in

vse skupaj skicirali. Med delom je sicer prihajalo do manjih sprememb in prilagoditev.

V drugi hipotezi smo predvidevali, da bo natannost doma izdelanega samostrela podobna, kot pa

serijsko izdelanega. To hipotezo lahko potrdimo. Odstopanja pri zadevanju v taro so bila majhna.

Najve problemov smo imeli s pritrditvijo obeh samostrelov na mizo, saj imata razlina sproilna

mehanizma. Pri prostem streljanju pa smo z obema samostreloma zelo dobro zadevali. Veinoma smo

dosegali po 4 toke. Prednost je imelo seveda vojako oroje, ki je imelo vgrajen merilni mehanizem. To

bi bil tudi izziv za nadaljevanje te naloge. Na doma izdelan samostrel pritrditi merilnik za natanno

streljanje.

V tretji hipotezi smo predvidevali, da bo domet naega samostrela kraji od kupljenega. Verjetno je tudi

ta hipoteza potrjena, eprav le posredno-z ugrezanjem puice v taro. Bolje bi bilo, da bi z njim streljali

na prostem. Mentorica se s taknim nainom preizkuanja ni strinjala, saj se ji je zdel prenevaren.

Izdelava in predvsem preskuanje samostrela sta bila za nas prijetno doivetje. Hitrost izstreljenih puic

je velika in natanna. Zanimivo je, da lahko kupimo in hranimo doma takno oroje brez kakrnih koli

omejitev . Oseba mora biti le polnoletna. Res pa je, da o kaknih nesreah ali zlorabah samostrelov pri

nas e nismo zasledili.

15

3. ZAKLJUEK

Raziskovalno nalogo smo prieli z izdelkom, ki je zanimal naega soolca Andraa. Navduil je e

Urbana in Tomaa, ki sva poiskala literaturo o samostrelu in njegovi izdelavi. Vsi smo najbolj

nestrpno akali preskuanja. Uspelo nam je izdelati lep in uporaben izdelek, ki bo sluil v

portne namene. Zanimivo bi ga bilo dopolniti e z merilnim mehanizmom, daljnogledom.

Slika 8: Toma in Urban pri preizkuanju samostrela

4. LITERATURA IN VIRI

- http://www.itiniti.com/JB/vojska/staroorozje/sekire5.html (18.11.2013)

- http://www.youtube.com/watch?v=FmVKjoC2j1M&list=PL6A12629AE7597513 (2.12.2013)

- Oxfordova ilustrirana Enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana 1997

- http://www.youtube.com/watch?v=VbmhghiQVDo (6.12.2013)

- http://thearbalistguild.forumotion.com/t187-my-medieval-crossbow-project

http://www.itiniti.com/JB/vojska/staroorozje/sekire5.htmlhttp://www.youtube.com/watch?v=FmVKjoC2j1M&list=PL6A12629AE7597513http://www.youtube.com/watch?v=VbmhghiQVDo