Misijonskašt. 5 (152), leto 27oktober 2013priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR

MISIJONSKANEDELJA

NAŠI VERIDAJMO ROKE

obzorja20. oktober 2013

MO_oktober2013.indd 1 7.10.2013 8:02:44

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 1 9 8 7

Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomočV sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdajaMISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h

E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. netGLAVNI UREDNIK Jože Planinšek, CMPOMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina JežLEKTOR Jurij Devetak, CMOdgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane KerinOBLIKOVALEC Boris JurcaGRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz print, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2013: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933,  št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Delo slovenskih misijonarjev Foto: Stane Kerin

Groblje,Rim,Buenos Aires1923-1987Lado Lenček C.M.Urednik KM1938–1987

V spodbudo in zaupanje mi je dejstvo, da prav na god sv. Terezije Deteta Jezusa, glavne zavetnice misijonov, pišem tale uvodnik, ko smo ob pomoči sodelavcev iz Misijonskega središča vse ostalo, za

to dvojno številko ob misijonski nedelji že oddali v tiskarno. Po devetih letih se spet nekoliko bolj vračam v »misijonske« vode, obenem mi pa vse druge ostajajo. Sicer je pa okrog nas tako ali tako en sam misijon. Tudi na Jožefovem hribu v Celju, kjer delam in prebivam, skušamo, kot vsi vi širom sveta in domovine, živeti in vzdrževati spoštljiv nagovor z veselim oznani-lom. Da, z veselim oznanilom za današnji trenutek, za ta čas in prostor, ki je - kot v vseh časih in prostorih v preteklosti - še kako potreben.

Vse, ki vas te vrstice dosegajo, pozdravljam in vam v duhu segam v roko ter vabim: Pojdimo skupaj naprej. Misijonska obzorja imajo bogato zgodovino in lepo je, da se v njih najdevamo. Katoliški misijoni iz predvojne Slovenije, nato na begu in kasneje v Argentini so bili del dejavnosti Misijonske družbe in smo jim, ko so se leta 1987 vrnili v Slovenijo, spremenili ime. Tedaj so pre-šli v Misijonsko središče Slovenije, lazaristi pa smo ohranili urednikovanje.

Med že in še ne

Zahvaljujem se gospodu Dragu Ocvirku za njegovo sedemindvajsetletno skrbno bedenje nad »Misijonskimi obzorji« in za delo z njimi. Postala so vez med nami in vsemi misijonarji, ki nam ni vseeno, kako je z ljudmi, s Cerkvijo v svetu in domovini. To je v sodobnem svetu pomembna naloga vseh, ki se imenujemo kristjani, saj smo vsi božji otroci. Samo naša medsebojna vzaje-mnost je verodostojno znamenje, da smo ena, Kristusova Cerkev.

Ob svetovnem misijonskem dnevu, misijonski nedelji, še misel oziroma dej-stvo iz bogate zgodovine tega častitljivega lista, ki me že dolgo spremlja in vedno znova nagovarja.

Ko je nastopil »eksodus« slovenskega naroda v tujino, beg pred krvavo ko-munistično revolucijo in boj mnogih za življenje, ki je potekal prek Vetrinja, Špitala, Lienza, Brixna, Rima … in drugih krajev vse tja do Argentine, Kanade, Avstralije ali do koder že, kjer so se naši rojaki ustalili, Katoliški misijoni oziroma Misijonska obzorja niso nikoli prenehali izhajati in spod-bujati. Druščina okrog tega lista tudi v najhujših časih, v taboriščih in na begu - brez vsega in brez domovine - ni nehala misliti na misijonarje in nji-hovo delo. Nikoli niso prekinili svojega izhajanja, so bili pa, če je bilo po-trebno, begunski Katoliški misijoni. Trdoživost v evangeljski prežarjenosti, ki ji zlepa ni para.

Lepa spodbuda ob misijonski nedelji. Ko je povsod toliko govora o krizi, sla-bih časih in pomanjkanju, imamo mi sporočilo: na eni strani evangeljsko veselo novico, ki jo ponašamo v svet, na drugi strani pa toliko svetlega in le-pega iz naše preteklosti in sedanjosti, kar živite misijonarji in vsi, ki ste nad misijonskim delom navdušeni in prepričani o njegovi smiselnosti. Pojdimo torej v duhu papeža Frančiška na pot v prihodnost.

Jože Planinšek CM

Vse, ki vas te vrstice dosegajo, pozdravljam in vam v duhu segam v roko ter vabim: Pojdimo skupaj naprej. Misijonska obzorja imajo bogato zgodovino in lepo je, da se v njih najdevamo.

MO_oktober2013.indd 2 7.10.2013 8:02:44

Dragi bratje in sestre!Letos, ko praznujemo svetovni misijonski dan, se končuje leto vere, ki je pomembna priložnost, da poglobimo naše prijateljstvo z Gospodom in utrdimo naše potovanje kot Cerkev, ki pogumno oznanja Evangelij. S te perspektive želim podati nekaj misli.

1. Vera je dragocen Božji dar, ki odpira naš um, da Boga spoznavamo in ljubi-mo. Bog želi vstopiti v odnos z nami in nam omogočiti delež pri svojem življe-nju, da bi bilo naše življenje bolj smisel-no, boljše in lepše. Bog nas ljubi! Vera pa mora biti sprejeta ter potrebuje naš osebni odgovor in pogum, da se pre-damo Bogu, da živimo njegovo ljube-zen in da smo hvaležni za njegovo ne-skončno usmiljenje. Vera je dar, ki ni namenjen samo nekaterim, ampak je podarjen velikodušno. Vsak naj bi iz-kusil veselje biti ljubljen od Boga, ve-selje odrešenja! Vera je dar, ki ga nihče ne more obdržati zase, ampak ga mora deliti z drugimi. Če ga hočemo obdrža-ti samo zase, postanemo izolirani, ste-rilni in bolni kristjani. Oznanjevanje evangelija je sestavni del poslanstva Kristusovih učencev ter stalna anga-žiranost, ki animira celotno življe-nje Cerkve. »Misijonsko delovanje je jasno znamenje zrelosti cerkvene sku-pnosti« (Benedikt XVI. (2005–2013), Verbum Domini, 95).1 Vsaka skupnost je »zrela«, ko izraža vero in jo praznuje z veseljem pri bogoslužju, živi dejavno ljubezen, stalno oznanja Božjo besedo in zapusti svoje okolje, da ponese vero na »obrobja«, posebej tistim, ki še niso imeli možnosti spoznati Kristusa. Moč naše vere na osebni in skupnostni ravni se lahko meri po sposobnosti sporoča-nja vere drugim, širjenja vere z ljube-znijo, življenja v dejavni ljubezni, priče-vanja zanjo pred tistimi, ki jih srečuje-mo in tistimi, ki so del našega življenja.

2. Leto vere petdeset let po začetku 2. vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965) celotno Cerkev spodbuja, da bi se ponovno zavedala svoje prisotnosti v sodobnem svetu in svojega poslanstva

1 Posinodalna apostolska spodbuda z naslovom Gospodova beseda.

med ljudstvi in narodi. Pri misijonskem poslanstvu ne gre samo za geografska ozemlja, ampak za ljudstva, kulture in posameznike, ker »meje« vere ne preč-kajo samo krajev in človeške tradicije, ampak srce vsakega človeka. Drugi va-tikanski cerkveni zbor je na poseben način poudaril, kako misijonska naloga širjenja meja vere pripada vsakemu kr-ščenemu in vsem krščanskim skupno-stim. »Božje ljudstvo živi zlasti v ško-fijskih in župnijskih občestvih in v njih postaja na neki način vidno, pripada tudi njim, da pričujejo za Kristusa pred

narodi« (prim. M 37).2 Vsaka skupnost se torej sooča z izzivom in vabilom, da si prisvoji poslanstvo, ki ga je Jezus zau-pal apostolom, naj bodo njegove »priče v Jeruzalemu, po Judeji in Samariji vse do konca zemlje« (prim. Apd 1,8); to ni drugoten, ampak ključen vidik v kr-ščanskem življenju: vsi smo povablje-ni, da hodimo po cestah sveta z našimi brati in sestrami ter oznanjamo in pri-čujemo za našo vero v Kristusa in po-stanemo glasniki njegovega evangelija. Škofe, duhovnike, duhovniške in pasto-ralne svete ter vsako odgovorno osebo

2 Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve (M).

3

POSLANICA PAPEžA FRANČIŠKA ZA 87. SVETOVNI DAN MISI JONOV

3

MO_oktober2013.indd 3 7.10.2013 8:02:45

in skupino v Cerkvi vabim, da v svojih formacijskih in pastoralnih programih postavijo misijonsko razsežnost na vidno mesto, z razumevanjem, da nji-hova apostolska angažiranost ni popol-na, dokler ne vsebuje namena pričevati za Kristusa pred narodi in vsemi ljud-stvi. Misijonski vidik ne zadeva samo programske razsežnosti krščanske-ga življenja, ampak tudi paradigmatič-no razsežnost, ki zadeva vse vidike kr-ščanskega življenja.

3. Evangelizacijsko delo pogosto na-leti ne samo na zunanje ovire, ampak tudi na ovire znotraj cerkvene sku-pnosti. Včasih gre za pomanjkanje go-rečnosti, veselja, poguma in upanja pri oznanjevanju Kristusovega sporočila in pri pomoči ljudem našega časa, da bi se srečali z njim. Včasih se še vedno misli, da pomeni oznanjevanje resni-ce Evangelija napad na svobodo. Papež Pavel VI. (1963–1978) je glede tega jasno povedal: »Bila bi napaka, če bi soljudem v zavest kar koli vsiljevali. Njihovim za-vestim ponuditi resnico Evangelija in odrešenje v Jezusu Kristusu v polni ja-snosti in spoštovanju do svobodnih možnosti, ki jih predstavlja, pa je po-klon tej svobodi« (Apostolska spodbu-da O evangelizaciji današnjega sveta, 80).3 Vedno moramo imeti pogum in veselje, da srečanje s Kristusom ponu-dimo s spoštovanjem, in da smo gla-sniki njegovega evangelija. Jezus je pri-šel med nas, da bi nam pokazal pot od-rešenja in nam zaupal poslanstvo, da z njo seznanimo ljudi do skrajnih mej sveta. Prepogosto vidimo, da se ponu-jajo in poudarjajo nasilje, laži in napa-ke. Za naš čas je nujno, da po oznanje-vanju in pričevanju zablesti dobro ži-vljenje Evangelija in to iz notranjosti Cerkve same. Pri tem je pomembno, da nikoli ne pozabimo na osnovno nače-lo, ki velja za vsakega evangelizatorja: nihče ne more oznanjati Kristusa brez Cerkve. Evangelizacija ni ločeno, posa-mično ali zasebno dejanje, ampak je vedno cerkveno. Papež Pavel VI. je zapi-sal: »Ko najbolj neznani pridigar, kate-het ali župnik oznanja evangelij, zbere skupaj majhno občestvo, podeli zakra-ment, četudi sam, izvaja cerkveno de-janje. »Ne deluje« iz poslanstva, ki bi ga pripisal sebi ali po osebnem navdi-hu, ampak v edinosti s poslanstvom Cerkve in v njenem imenu« (prav tam, 60). – In to daje moč poslanstvu in

3 Okrožnica z naslovom Oznanjevanje evangelija (1975).

povzroči, da se misijonar in evangeliza-tor nikoli ne počuti sam, ampak kot del enega Telesa, ki ga oživlja Sveti Duh.

4. V naši dobi razširjena mobilnost in enostavno komuniciranje preko novih sredstev sta med seboj pomešala ljudi, znanje in izkušnje. Zaradi dela se celo-tne družine selijo z ene celine na drugo; profesionalne in kulturne izmenjave, turizem, in drugi podobni pojavi prav tako povzročajo velike premike ljudi. Tako tudi za župnijsko skupnost posta-ne zahtevna naloga vedeti, kdo na nje-nem območju živi stalno ali začasno. Vse bolj se na velikih območjih v pokra-jinah, ki so bile tradicionalno krščan-ske, povečuje število tistih, ki vere ne

osvetljuje njegovo pot in ki jo more dati samo srečanje s Kristusom. Prinesimo svetu z našim pričevanjem in z ljube-znijo upanje, ki ga daje vera! Misijonski značaj Cerkve ni osredotočen na proze-litizem, ampak na pričevanje življenja, ki osvetljuje pot, ki prinaša upanje in ljubezen. Cerkev – ponavljam še enkrat – ni dobrodelna organizacija, podjetje ali nevladna organizacija, ampak sku-pnost ljudi, ki jih oživlja Sveti Duh, ki so živeli in živijo čudež srečanja z Jezusom Kristusom in ki želijo deliti izkušnjo globokega veselja ter sporočilo odreše-nja, ki nam ga je dal Gospod. Sveti Duh je tisti, ki vodi Cerkev na tej poti.

5. Vsakega želim spodbuditi, da bi bil nosilec Kristusove blagovesti. Posebej sem hvaležen misijonarjem, duhovni-kom Fidei Donum, redovnikom in redov-nicam ter vedno bolj številnim vernim laikom, ki so sprejeli Gospodov klic in ki so zapustili svojo domovino, da bi služi-li evangeliju v različnih deželah in kul-turah. Prav tako želim poudariti, da se mlade Cerkve same velikodušno angaži-rajo pri pošiljanju misijonarjev Cerkvam

poznajo, ki so ravnodušni glede verske razsežnosti ali pripadajo drugim ver-stvom. Ni redko, da se nekateri kršče-ni odločijo za življenjski slog, ki jih od-vrača od vere, in jih tako naredi po-trebne »nove evangelizacije«. Temu lahko dodamo še dejstvo, da blagovest Jezusa Kristusa velikega dela človeštva še ni dosegla. Prav tako živimo v času krize, ki se dotika različnih področij človekovega obstoja, ne samo ekonomi-je, financ, prehrambne varnosti, ali oko-lja, ampak tudi tistih, ki zadevajo glo-blji pomen življenja in osnovne vredno-te, ki ga oživljajo. Tudi človeško sobiva-nje zaznamujejo napetosti in konflikti, ki ogrožajo varnost in povzročajo teža-ve pri iskanju prave poti do stabilnega miru. V teh zapletenih okoliščinah, ko se zdi, da obzorje sedanjosti in priho-dnosti ogrožajo temni oblaki, je v vsaki stvarnosti potrebno pogumno oznanja-ti Kristusov evangelij, sporočilo upanja, sprave, občestva, Božje bližine, Božjega usmiljenja in odrešenja, ter oznanilo, da je moč Božje ljubezni zmožna premaga-ti temo zla in nas voditi po poti dobre-ga. Človek našega časa potrebuje luč, ki

4

POSLANICA PAPEžA FRANČIŠKA ZA 87. SVETOVNI DAN MISI JONOV

MO_oktober2013.indd 4 7.10.2013 8:02:45

v težavah – neredko Cerkvam stare kr-ščanske tradicije – in tako prinašajo svežino in navdušenje, s katerim živijo vero; vero, ki prenavlja življenje in daje upanje. Živeti v tej vesoljni razsežno-sti z odgovorom na Jezusovo naročilo: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence« (prim. Mt 28,19) je boga-stvo za vsako Cerkev, vsako skupnost, ker pošiljanje misijonarjev ni nikoli iz-guba, ampak pridobitev. Pozivam vse, ki čutijo ta klic, da velikodušno odgo-vorijo Svetemu Duhu glede na svoj po-ložaj v življenju, in se ne bojijo biti veli-kodušni z Gospodom. Vabim tudi škofe, redovne družine, skupnosti in vse kr-ščanske skupine, da z daljnovidnostjo in skrbnim razločevanjem podpirajo mi-sijonski klic (ad gentes) in da pomagajo Cerkvam, ki potrebujejo duhovnike, re-dovnike, redovnice in laike, ter tako utr-dijo krščansko skupnost. Takšna pozor-nost naj bo prisotna med Cerkvami, ki so del iste škofovske konference ali iste cerkvene pokrajine, ker je pomembno, da Cerkve, ki so obdarjene s poklici, veli-kodušno pomagajo tistim, v katerih po-klicev primanjkuje.

Istočasno spodbujam misijonarje, po-sebno duhovnike Fidei Donum in laike, da veselo živijo svoje dragoceno slu-ženje v Cerkvah, h katerim so posla-ni, in da prinašajo svoje veselje in iz-kušnje Cerkvam, iz katerih izhaja-jo; pri tem naj se spominjajo, kako sta Pavel in Barnaba ob koncu svojega pr-vega misijonskega potovanja »poroča-la, kaj je Bog storil z njima in kako je odprl vrata vere poganom« (prim. Apd 14,27). Postanejo lahko pot nekakšnega »vračanja« vere, ko prinašajo svežino mladih Cerkva Cerkvam stare krščan-ske tradicije in tako le-tem pomagajo

ponovno odkriti navdušenje in veselje deliti vero v izmenjavi, ki je vzajemna obogatitev v hoji za Kristusom.

Skrb za vse Cerkve, ki ga rimski škof deli z brati škofi, najde pomemben izraz v dejavnosti papeških misijonskih družb, katerih namen je oživljati in po-glabljati misijonsko zavest vsakega kr-ščenega kristjana in vsake skupno-sti s tem, da jih spominjajo na potre-bo po globlji misijonski formaciji vsega Božjega ljudstva in da spodbujajo kr-ščansko skupnost k prispevku za širje-nje evangelija v svetu.

Na misel mi prihajajo tudi kristjani, ki so v različnih delih sveta podvrženi te-žavam pri odkritem izražanju vere in pri uresničevanju polnopravne pravi-ce živeti jo na vreden način. To so naši bratje in sestre, pogumni pričevalci – tudi bolj številni kot mučenci prvih stoletij, – ki z apostolsko vztrajnostjo prestajajo mnoge sodobne oblike pre-ganjanja. Mnogi tudi tvegajo življe-nje, da ostanejo zvesti Kristusovemu evangeliju. Posameznikom, družinam

in skupnostim, ki trpijo nasilje in ne-strpnost, želim zagotoviti, da sem jim blizu v molitvi, ter jim ponavljam Jezusove tolažilne besede: »Pogum, jaz sem svet premagal« (prim. Jn 16,33). Papež Benedikt XVI. je izrazil upa-nje, »‘naj se Gospodova beseda hitro širi in naj bo slavljena povsod’ (prim. 2 Tes 3,1). Naj leto vere vedno bolj utrju-je naš odnos z Gospodom Kristusom, kajti samo v njem je gotovost za po-gled v prihodnost in zagotovilo pristne in trajne ljubezni« (prim. apostolsko pismo Vrata vere, 15). To je moja želja za letošnji svetovni misijonski dan. Srčno blagoslavljam misijonarje ter vse, ki spremljajo in podpirajo osnovno an-gažiranost Cerkve, da oznanja evan-gelij na vseh koncih sveta. Tako bomo kot služabniki in misijonarji evange-lija izkusili »sladko in prijetno veselje evangeliziranja« (Apostolska spodbuda O evangelizaciji današnjega sveta, 80).

Vatikan, 19. maj 2013, slovesni praznik binkošti

Frančišek

5

POSLANICA PAPEžA FRANČIŠKA ZA 87. SVETOVNI DAN MISI JONOV

MO_oktober2013.indd 5 7.10.2013 8:02:46

PO KRIŠTOFOVI NEDELJI – akcija MIVA 2013 HVALA vsem, ki ste z misijonsko gorečnostjo blagoslavljali vozila, molili za srečno vožnjo, se priporočali sv. Krištofu in z veseljem darovali ali zbirali sredstva v zahvalo za srečno pre-vožene kilometre – in ta dar namenili z akcijo MIVA za misi-jonska vozila. Kaj pomenijo vaši darovi in vaša dobrota, naj povesta pismi s. Marjete Zanjkovič in Mykole Dobra.Bog vam povrni in naj vas vse spremlja njegovo varstvo na priprošnjo sv. Krištofa.

Kar deset škofov je somaševaloPeter Opeka - lazarist, Madagaskar 5.8.2013 Včeraj smo imeli pri nedeljski maši deset škofov; sedem z Madagaskarja in po enega z Reuniona, Mavritiusa in Komorov (Comoros). Komisija škofov z indijskega ocea-na je imela letni sestanek v Antananarivo in za zaključek shoda so prosili, da bi prišli somaševat z našimi kristjani, kar smo sprejeli z velikim veseljem. Resnično je bila evha-ristija zelo doživeta in lepo sprejeta od vseh naših škofov. Škof s Komorov, sicer doma iz Konga, je bil ganjen do solz in se je zahvalil našim kristjanom, da je doživel tako ve-selo evharistijo s tisočimi odraslimi in otroci in s takim lepim sodelovanjem vseh. Nepozabna nedelja za nas v Akamasoa in tudi za naše škofe, ki so odšli srečni iz naše-ga naselja dobrih prijateljev. Lep pozdrav! Pedro

Tudi mi smo dobili avtoMykola Dobra - lazarist, Ukrajina31.8.2013 Dragi prijatelji in dobrotniki misijonov!Iz srca se vam zahvaljujem za pomoč v imenu vseh ljudi, ki jim bo služil vaš dar – avtomobil, ki smo ga z vašo pomočjo

dobili. Zavedam se, da pomoč ne pride vedno od tistih ljudi, ki so dobro stoječi, ampak zgo-dovina potrjuje, da v veliko primerih darujejo prav tisti, ki niso finančno naj-bolj močni. Darujejo tisti, ki imajo odpr-to srce in dlani za

pomoč bližnjemu. Če ste kdaj obiskali Ukrajino, ste lahko opazili in si zapomnili naše ceste, ki niso v najboljšem sta-nju. Razdalje do naših župnij, ki jih oskrbujemo, so velike, težko dostopne, ampak to je naše služenje, ki smo se mu posvetili in pri tem želimo vztrajati. Avtomobil bo služil raznim skupinam in dejavnostim: ubogim, zapuščenim, bolnikom in invalidom, mladini in otrokom, prevažanju hrane in gradbenega materiala. Iz srca bi se vam rad še enkrat zahvalil in obljubim, da se vas bom rad spominjal v molitvi.

Mykola Dobra CM

Avto je že na dvoriščuS. Marjeta Zanjkovič, salezijanka, Madagaskar 20.7.2013 Predragi sodelavci misijonarjev, dragi vsi do-brotniki! Včeraj zvečer je končno na našem dvorišču »pri-stal« avto, dar MIVA Slovenije. Pričakali smo ga s ploska-njem in zahvalno molitvijo. Kar pozabile smo na osem mesecev čakanja, ko smo zagledale čudoviti in dragoce-ni dar. Vse besede so odveč, le velik HVALA mora biti na prvem mestu. Hvala najprej ljubemu Bogu, ki je uslišal prošnje revnih in potrebnih! Hvala vam, dragi sodelavci v misijonski pisarni, ki ste na poseben način delali in se trudili, da bi ustregli naši prošnji. HVALA vam, dragi do-brotniki, ki znate tako velikodušno priskočiti na pomoč nam misijonarjem. Kljub krizi imate veliko ljubezen do še bolj revnih in potrebnih od vas. Naj bo vsem dobri Bog velik plačnik. Naša molitev, posebej otrok, vas vedno spre-mlja in kliče na vas božji blagoslov. V imenu sestrske sku-pnosti hčera Marije Pomočnice, naših sodelavcev, v imenu otrok in mladih, ki jim bo vozilo MIVA SLOVENIJA še po-sebej v pomoč, vas prisrčno pozdravljam in se vam še en-krat zahvaljujem.

Hvaležna s. Marjeta Zanjkovič, HMP

6

e -NAB IRALN IK

MO_oktober2013.indd 6 7.10.2013 8:02:47

Kam naj podrezam?P. Stanko Rozman, jezuit, Malavi6.8.2013 Prav lep pozdrav. V gosteh imamo skupino POTA. Prinesli so dar za gradnjo hiše. Tudi sami poma-gajo. V ponedeljek smo skopali temelje, danes pa jih za-lili z betonom. Jutri začno rasti zidovi. Hiša niti ni majh-na: 12 x 9 m. Brez kleti in brez podstrehe. In brez raznih obveznosti do komunale in države. Boste rekli: tako je lahko graditi! Ja, pa je potrebno zgradbo zavarovati pred mravljami. Toplotne izolacije ni potrebno. Zato so stro-ški gradnje veliko manjši, a vseeno znesejo okoli dvajset tisoč evrov. Imamo polovico. Kam naj podrezam? Hiša za učitelja bo proti koncu meseca pod streho, a neometana, brez vode in elektrike ter nepobeljena. Ekipa se 25. avgu-sta vrača domov. Meni pa ostanejo skrbi. Je pa to pozitiv-no, da imamo sedaj več prijateljev za naše projekte. Tudi televizijska ekipa bo povedala svoje. Tako imam upanje, da bodo šle stvari naprej. Naj vam da Gospod nekaj tiste-ga veselja, ki ga je napolnjevalo na gori Tabor ob obisku Mojzesa in Elija. Postavimo jim šotor!

V Gospodu, p. Stanko

Vsi na istem čolnu Franc Zajtl, salezijanec, Egipt8.8.2013 Dragi prijatelji misijonarjev! Prejmite prisrčne poz-drave iz nemirnega Egipta. Smo že skoraj navajeni teh ne-redov, zato se ne vznemirjamo preveč, saj smo vsi v istem čolnu. Tisto, kar mi dela težave, je moje zdravje. Pred osmimi leti sem bil operiran na desni nogi z amputacijo prsta. V so-boto se je zadeva ponovila in so mi amputirali prst ŠE na levi nogi. Tukaj je problem v tem, da nimam zdravstvene oskrbe, ker sem pač tujec, moral sem iti v privatno saudsko-arabsko bolnico, ki je PO EVROPSKO, toda stane kar precej. Državne bolnice so navadno "zadnja postaja", ker so zapuščene. Nisem hotel odpotovati v Slovenijo, ker je sedaj vpisovanje za novo šolsko leto in tudi sicer polno drugih opravkov. Če pošljete kakšno pomoč, bo dobrodošla in Bog vam povrni.

Prisrčno pozdravljeni, hvaležni Franc

Počasi rasteta,  cerkev in občestvoPavel bajec, duhovnik kp, slonokoščena obala

9.8.2013 Hvala za lep dopust. Po štirih letih sem letošnje po-letje prišel na dopust. Moral sem obnoviti osebne dokumen-te. Zopet sem imel priliko srečati vsaj del sorodnikov, prija-teljev, znancev in misijonskih prijateljev. Čeprav sem ostal v domovini skoraj dva meseca, mi je zmanjkalo časa, da bi sti-snil roko ali vsaj pozdravil vse, ki mislite na nas v Afriki in vas naše delo zanima. Vsem, s katerimi smo se srečali in poklepe-tali, se iskreno zahvaljujem za prijaznost in za čas, ki ste si ga vzeli za to. Bog vam povrni za vse! Hvala vam za vaše darove. Čeprav se dobro zavedamo, da se mora Cerkev v Afriki posta-viti na lastne noge, so potrebe posameznih krščanskih sku-pnosti še vedno nad njihovimi zmožnostmi. Prav zato se vam še toliko iskreneje zahvaljujem, ker naša mlada župnija sedaj gradi svojo cerkev, ki bo lahko sprejela preko tisoč vernikov. Kljub veliki zavzetosti župljanov je to za nas velik, celo preve-lik zalogaj. Kar precej let bo treba, da bomo dosegli cilj. Vsak vaš dar je korak bliže na poti k uresničitvi našega načrta. Posebej sem hvaležen vsem duhovnikom, ki ste me sprejeli na svojih župnijah, Bog vam povrni za vaše prijateljstvo in za vse vaše darove. Hvala kobariški župniji za podarjen zvon, ki je že na poti proti Afriki. Prvi teden v septembru bomo imeli enotedenski biblični tečaj za katehiste. Oni so res pravi kate-histi, ker v odsotnosti duhovnikov prav oni vodijo krščanske skupnosti: organizirajo nedeljsko bogoslužje, verouk, različ-ne molitve, obiskujejo bolnike in z njimi molijo, vodijo pogre-be in pripravljajo ljudi na zakramente. Brez njih bi marsikje v Afriki Cerkev težko živela. Prav zato je skrb za njihovo vzgojo in izobraževanje naša velika naloga. Še enkrat bi se vam rad vsem zahvalil za vse dobro, ki sem ga prejel v domovini.

Bog z Vami, Pavel

In še nekaj …S. Marija Pavlišič, usmiljenka, Madagaskar30.7.2013 Hvala vam za vso pomoč in razumevanje. Vam in vsem misijonskim prijateljem in dobrotnikom prisrčen in iskren pozdrav z Rdečega otoka. Vsak dan je poln neštetih dogodkov. Dela nam ne manjka, vese-lja in skrbi tudi ne. Po nekaterih krajih je strašno, tu pri nas pa je še kar mirno. Šolsko leto smo srečno konča-li na osnovni in gospodinjski šoli. Uspeh je bil dober v veselje učiteljem, staršem in otrokom. Veter in deževje sta naredila veliko škode. Pridelek je bil zelo slab, skro-mne bajtice uničene, veliko imamo obnavljanja. Denar, ki ste mi ga poslali, sem porabila za hrano in popravilo hiš. Prosim vas ponovno za pomoč. Prosim vas za denar za hrano, riž in prikuho, za popravilo hiš. In še nekaj. Sedaj so počitnice in veliko študentov je revnih in bi radi delali, da bi si kupili šolske potrebščine (knjige, zvezke) in plačali šolnino, saj večina naših otrok hodi v šole, kjer je treba plačati šolnino. Prosim vas, če bi mi poslali denar za šolnino. Že vnaprej se vsem iskreno za-hvalim. Morda bi se otroci »šolarji« v Sloveniji potrudi-li in dali majhen dar za malgaške otroke, za skodelico riža, za zvezek. Bog povrni! Prepričana sem, če bi ljudje videli, v kakšnih pogojih ljudje tukaj živijo, bi z veseljem pomagali. Vam, g. Stane, in vsem vašim sodelavcem is-kren pozdrav.

Hvaležna s. Marija Pavlišič, usmiljenka

7

e -NAB IRALN IK

MO_oktober2013.indd 7 7.10.2013 8:02:48

V mesecu avgustu je šest mladih študentov: Maja, Eva, Mateja, Jana, Kristina ter Pavle, ki je iz Črne gore, pomagalo na našem misijonu, kjer delujeva midve s Karmen že deveti mesec. Z njimi je bil salezijanski du-hovnik Marko, ki je vse skupaj orga-niziral in je bil letos že drugič tukaj, prav tako Maja.Colegio Maria Aoxiliadora Namaacha se uradno imenuje naš misijon, kjer delava in pomagava sestram pri vzgoji in učenju deklet, ki prebivajo v internatu in jih je vseh skupaj 96. Si

lahko mislite, kako to zgleda; toliko deklic od treh pa do 18 let starosti, pa samo pet sester in dve laiški mi-sijonarki; vse je kar težko imeti pod kontrolo. Deklice so večinoma iz lo-čenih družin ali pa sploh brez star-šev, ker so jim umrli ali so jih zapu-stili. Vsaka si želi pozornosti in po navadi jih kar po pet priteče v objem. Imamo tri sestrice trojčice, ki so sko-raj popolnoma enake. Spet druge tri deklice, ki jih je mati zapustila, ko je bila najmlajša stara komaj dve leti. Očeta pozna samo najstarejša. Vsaka od njih ima svojo žalostno zgodbo, vsekakor pa so več ali manj iz rev-nih družin. Štiri deklice obiskujejo vrtec, ki je tudi last misijona, ostale pa šolo, ki je nova in sprejme okrog 1500 učencev. Šola jim ne nudi kvali-tetnega znanja in dobrodošla je vsa-kršna pomoč pri učenju in nalogah, zato smo težko pričakovale in z vese-ljem sprejele naše prostovoljce, ki so prišli ob pravem času, kajti zaključe-valo se je drugo tromesečje in v vseh razredih so pisali teste.Naj razložim, na katerih področjih so delovali naši prostovoljci. Eva in Mateja, ki sta vzgojiteljici, sta delali v vrtcu, Jana in Kristina sta oskrbovali bolne, ker študirata medicino, Pavle je

Katarina Tomc, laiška misijonarka, Mozambik

Živo na misijonu Namaacha1.9.2013 Naši prostovoljci, to so v glavnem študenti, vsako leto preživijo en mesec svojih počitnic tako, da pomagajo na kakem misijonu v Afriki ali kateri drugi misijonski deželi.

imel športno vzgojo, Maja in Marko pa sta pomagala, kjer je bilo bolj potreb-no. Med drugim sta razdeljevala san-dale Kopitarne Sevnica, ki jih je da-rovala in so jih prinesli s seboj. Prosti čas so zapolnili z različnimi delavni-cami, za katere je bilo veliko zanima-nje. Dekleta rada kaj ustvarjajo, jaz jih učim ročna dela (kvačkanje, plete-nje, šivanje), a je problem, ker ni do-volj igel. Tudi to so rešili prostovoljci. Prinesli so ogromno materiala; igel, sukanca, volne, barvic, svinčnikov in še in še. Vsem, ki so darovali kar-koli za naša dekleta, iskrena HVALA. Stvari so zelo potrebne in smo jih raz-delili tistim, ki jih nimajo.Zadnji teden v avgustu so imeli otro-ci že počitnice. Ta čas je bil prime-ren za ureditev igrišča. Kupili smo najbolj kvalitetno barvo in narisa-li črte na športno igrišče, ki je bilo v slabem stanju. Zraven smo postavi-li nekaj igral in gugalnic za najmlajše, čisto preprosto iz odpadnih pnevma-tik. Načrt je že prej naredila Karmen. Vse smo lepo pobarvali z barvo, ki je ostala. Ne morem vam opisati, kako so bili otroci veseli, ker prej česa ta-kega niso imeli. V preteklosti so bile

neke gugalnice, ki so se pokvarile, a ni bilo nikogar, ki bi jih popravil.Vsekakor so skupine prostovoljcev na misijonih zelo koristne, če so dobro pripravljeni in organizirani. Tudi zanje, kakor za nas laiške misijonarje je dobra izkušnja preživeti in razdaja-ti nekaj svojega časa tistim, ki te po-trebujejo. Vsak objem in nasmeh obri-še solzo iz otroških oči in za trenutek povrne zavetje, ki ga je otrok izgubil. Vsem skupaj, posebno g. Marku, ki je pripeljal skupino k nam, še enkrat is-krena hvala. Upam, da so se pri nas dobro počutili in se zadovoljni vrnili z lepimi spomini. Pričakujemo jih tudi naslednje leto. Katarina Tomc

8

PROSTOVOL JC I

MO_oktober2013.indd 8 7.10.2013 8:02:49

Vendar pa je naš rojak, misijonar Janez Krmelj vedno bolj vztrajno vabil in tudi iskal pri-meren trenutek. Ko smo skupaj s podjetjem Šušteršič iz Logatca pred dvema letoma pri-pravili kontejnersko pošiljko pločevine in vsega potrebnega ma-teriala za strehe in cer-kev na novem misijon-skem centru Ampitafa blizu Ranomene, je po-časi dozorel tudi čas našega romanja. Dodatna motivacija je bila odločitev na-šega župljana, študenta mikrobiologi-je Blaža Krmelja, da sprejme misijon-ski križ in triletno misijonsko poslan-stvo. Okvirni program romanja je bil določen. Mesec julij 2013, teden dni de-lovne akcije na misijonu Ampitafa in v Ranomeni. Pomoč pri pripravi in so-delovanje pri slovesni posvetitvi cer-kve sv. Janeza evangelista v Ampitafa. Šestnajst romarjev iz Polhovega Gradca, to je bila zgornja meja, ki je bila še nekako znosna. Pridružila sta se nam še policijski vikar Janko Novak in njegova sestra Irena. In že je prišel čas odhoda.

PRIJAZNI SPREJEMIPo celodnevni vožnji z letalom preko Benetk in Pariza nas je v po-znih nočnih urah poz-dravil »Rdeči otok«. In prisrčno snidenje z rojakom, misijonarjem Janezom Krmeljem. Na Madagaskar smo vstopili skozi vrata Akamasoe misijo-narja Pedra Opeke. Nepozabna je bila maša v znameniti kapeli

Svete Družine tik nad kamnolomom. Pustili smo, da so nam pridni delavci v kamnolomu dobesedno nalomili nekaj kamenja za spomin. Akamasoa deluje kot nekakšna oaza upanja sredi malga-škega vsakdanjika, ki zna biti zelo krut. Večerna molitev in večerja z misijonar-jem Pedrom je nepozabno doživetje.Pred nami je bila torej naporna vo-žnja, trajajoča dan in noč do več kot osemsto kilometrov oddaljenih mi-sijonov na jugu v škofiji Farafangana. Janez je vozil našo prtljago v svojem av-tomobilu, mi pa smo mu sledili v kla-sičnem malgaškem prevoznem sred-stvu za javni prevoz »taksibrusu«. Po nekaj kratkih postankih in večerji se je

misijon in tradicionalno izhodišče za slovenske misijone na jugu škofije Farafangana. Tu nas je čakal Blaž. Janez je zaostal za nami, ker je šel po naku-pih. Mi pa naj bi pripravili podoknico Blažu, saj je bila ura malo čez šest zju-traj. Nevede smo zbudili pozornost ce-lotne vangaindranske župnije. Zagnali smo župnijski zvon, nevedoč, da je v cerkvi sveta maša. Zmedli smo doma-čega župnika, ki se je ravno pripravljal na pridigo. Ampitafa je bil naš končni cilj, potrebovali smo še dobre tri ure. Pričakal nas je center Ampitafa: šola, župnišče, dispanzer, porodnišnica in nova cerkev sv. Janeza evangelista, ki je poleg nas čakala še škofa Benjamina in posvetitev.

Župnijsko romanje na MadagaskarČe se vam že naslov članka zdi čuden, ni z vami nič narobe. Sam sem pred 13 leti imel to milost, da sem doživel misijonsko razgibanost Madagaskarja. In tudi zato se mi je ideja o župnijskem romanju na Madagaskar sprva zdela nora ali vsaj utopična. Lahko mi rečete »neverni župnik«.

Janezov avtomobil nepričakovano usta-vil ob treh zjutraj, tri ure pred ciljem. »Samo nekaj trenutkov, da se malo na-spim,« je dejal Janez. Neverjetnih pet minut spanja mu je zadostovalo. »Kako to zmore? Le kaj ga žene?« to so bila vprašanja, ki so se v štirinajstih dne-vih našega bivanja na Madagaskarju pogosto ponavljala med nami. Preostal nam je le en odgovor, da gre najbrž za moč, ki izvira iz vere v Boga in ljubezni do Malgašev. Podobno notranjo moč smo doživljali tudi ob srečanjih z dru-gimi misijonarji in sestrami, kot je se-stra Terezija Pavlič v Ranomeni, kate-re delo smo lahko spremljali od blizu. Vangaindrano je neke vrste matični

9

SVOJEVRSTNA PR ID IGA

MO_oktober2013.indd 9 7.10.2013 8:02:50

Bajec Ivan,KP,SLONOKOŠ. OBALA

Bajec Pavel,KP,SLONOKOŠ. OBALA

Burger Anka,HKL,RUANDA

Anžič Ljudmila,HMP,KAMBODŽA

Arhar Martina,ŠS,EGIPT

Adamič Jože,CM,MADAGASKAR

Berlec Polona,LAIK,SALOMONOVI OTOKI

Hiti Vesna,HKL,BURUNDI

Cekuta Slavka,ND,ALBANIJA

Kadunc Milan,OFM,FRANCOS. GVAJANA

Karničnik Mojca,MJCKONGO DR

Kavčič Bogdana,HKL,CENTRALNA AFRIKA

Kerin Tone,CM,MADAGASKAR

Kmetec Martin,OFMConv,TURČIJA

Grm Anton,SDB, MOZAMBIK

Ivančič Peter, SDB, KUBA

Grošelj Izidor,LJ,MADAGASKAR

Čuk Barbara,FMM,MEHIKA

Delčnjak Hugo,OFM,FRANCOS. GVAJANA

Godnič Andreja,OSU,PERU

Kociper Agata,HMP,BRAZILIJA

Mujdrica Janez,DJ,ZAMBIJA

Nose Veronika,HKL,TURČIJA

Rozman Stanko,DJ,MALAVI

Rudež Radko,DJ,ZAMBIJA

Opeka Peter,CM,MADAGASKAR

Rus Ljudmila,HKL,ČILE

Ovtar Anton,CM,RUSIJA

Pavlič Terezija,HKL,MADAGASKAR

Sever Dorica,FMM,KANADA

Pavlišič Marija,HKL,MADAGASKAR

Peterlin Barbara,MS,UKRAJINA

Podgrajšek Lojze,DJ,MALAVI

Mozetič Tadeja,ŠS,PARAGVAJ

Poljanšek Vilko,SDB,RUANDA

Škerlj Zora,OSU,BOCVANA

Šubelj M. Andreja,HKL,ČILE

Švigelj Polona,OSU,SENEGAL

Telič Ema,HKL,ČILE

Vlašič Anica,FMM,RUSIJA

Zadravec Milena,HMP,IZRAEL

Sever Janez,DJ,RUSIJA

Slivka Ana,FMM,BRAZILIJA

Starman Anica,FBS,SLONOKOŠ. OBALA

Zajtl Franc,SDB,EGIPT

Sterle Jožica,MS,UKRAJINA

Zanjkovič Marjeta,HMP,MADAGASKAR

Tomc Katarina,LAIK,MOZAMBIK

Žnidaršič Fani,OSU,BOCVANA

Kos Vladimir,DJ,JAPONSKA

Kosmač Janko,KP,MADAGASKAR

Krmelj Janez,LJ,MADAGASKAR

Kunič Andreja,MCPOLJSKA

Lisjak Danilo,SDB,UGANDA

Mavrič Tomaž,CM,UKRAJINA

Majetič Miha, OFMConv, KAZAHSTAN

Legan Matjaž,LAIK,MALAWI

Meško Marta,MS,UKRAJINA

Mihelčič Janez,DJ,KIRGISTAN

Mikec Zvonka,HMP,MOZAMBIK

Mlakar Janez,DJ,ZAMBIJA

Mlinarič Jože,SDB,RUANDA

Mesec JanezDUHOVNIK LJMADAGASKAR

Slovenski misijonarjipo svetu v letu 2013

RAZDELJENI V DVE SKUPINIPrva je začela z delom v Ampitafa, druga pa se je odpravila v Ranomeno. Si predstavljate slovensko zagnanost v malgaških razmerah. Seveda nam prvi dan ni šlo čisto nič od rok. Zdaj vemo, kaj pomeni: »Mura, mura, vaza!« (Počasi, belec). Vseeno se nismo vrnili praznih rok. Imeli smo natančen popis materiala in orodja, ki ga bomo rabili v prihodnjih dneh. Če nas niso razvese-lili naši delovni uspehi, pa nas je nav-dihovalo gostoljubje Malgašev. Otroški smeh in zvedave oči otrok na vsakem koraku, prijazne sestre usmiljenke v Ranomeni z dispanzerjem, kjer je sedaj Blaževo delovno mesto. Sestre oči-tno lepo skrbijo zanj, saj je o njih dejal: »O moje sestre v Ranomeni, žive sve-tnice so!« Veselilo nas je, da se je Blaž v nekaj mesecih dobro naučil malgaško. Torej je z vsem srcem med njimi.Prosti vikend smo namenili nabavi ma-teriala in obisku Matange, kjer je Janez Krmelj deloval deset let in kjer smo

in na dispanzerju. Z motorjem se je mimo pripeljal tudi naš stari prijatelj misijonar Jani, ki je v drugič posku-šal priti do svoje župnije, pa mu zopet ni uspelo. Motor je popolnoma zata-jil. Tudi s skupnimi močmi ga nismo mogli vžgati. Vesel je bil, da mu ni bilo treba pešačiti in se je z nami vrnil v Vangaindrano. Med potjo smo si ogle-dali gradnjo nove cerkve ob obali, ki jo gradi Izidor.

Med vožnjo na delovno akcijo v Ranomeno mi je postalo slabo, pa sem del poti šel raje peš. Ko sem že bil blizu Ranomene, sem zbudil pozornost sku-pine otrok. Začeli so klicati za menoj: »Bonjour!« Nisem se ozrl, zato so po-izkusili v angleščini: »Good day!« Mirno sem nadaljeval pot. Tedaj sem zasli-šal v lepi slovenščini: »Dober dan«! Obrnil sem se in jim odzdravil: »Dober dan!« in otroci so navdušeno zaploskali. Spoznal sem, da malgaši na tem delu otoka vedo za štiri svetovne jezike; malgaščino, francoščino, angleščino in slovenščino. To samo po sebi priča, kakšno izjemno vlogo in poslanstvo tu vršijo Slovenci, pa naj gre za misijonarje, laiške misijonarje, redovnice, medi-cinske ekipe ali oratorijce. Upravičeno smo lahko na njih ponosni. Naj bodo te vrstice poklon vsem, ki darujete za misijone in tako ali drugače podpirate naše misijonarje. Vsi skupaj opravljate veliko delo. Božje delo.

kmalu naznanilo prihod farafangan-skega škofa Benjamina.

NEPOZABNO PRAZNOVANJEZačel se je praznik, ki ga redko doživiš. Čez štiristo otrok iz nove šole in več-stoglava množica je pričakala škofa s petjem in plesom. Samo maša je traja-la več kot štiri ure. Nič niso spustili, kar bi lahko podaljšalo slovesnost: svečana procesija, posvetitev cerkve, blagoslov in izročitev ključev, posvetitev oltar-ja in novega križa, ki so ga izdelali naši prostovoljci. Škof je med mašo poro-čil nekaj parov iz okolice. Slovesnost se je končala z zahvalnimi govori in tudi škof Benjamin ni pozabil omeniti naše-ga prispevka k slovesnosti. Zato pa je zaslužil salamo in čokolado. V dar smo dobili čudovito sliko misijona Ampitafa in lične malgaške klobuke.In tako je prišel naš zadnji dan bivanja v Ampitafa. V nedeljo je bila v Ranomeni birma. Vsi duhovniki in naš misijonar Janez so odšli tja, naša ekipa pa je na prav poseben način obhajala Krištofovo nedeljo. Z Jankom Novakom sva maše-vala za skupnost v Ampitafa seveda v slovenščini. Maša je trajala solidni dve uri, pa ne po najini krivdi, ampak za-radi sodelovanja domačinov pod vod-stvom sodelavcev Akamasoe. Za po-trebni prevod je skrbel naš laiški mi-sijonar Blaž. Izkazala se je gospodična Honorin, ki nam je po zahvalnem go-voru zapela v slovenščini: »O Marija, o Marija, kako si lepa ti.« Ko smo prišli do drugega refrena, je povzela že vsa cerkev. Ta pesem nas je pospremila na dolgo in naporno pot proti domu. Moja prva pot doma, ko sem prišel k sebi, je bila na Bled. K misijonarju Klemenu Štolcarju. Domov smo mu pri-peljali zajeten kup prtljage in zajeten kup pozdravov in dobrih želja. Občutili smo, da cel Madagaskar moli zanj in ga podpira pri njegovem boju z zahrbtno boleznijo.

Bogdan Oražem

podpirali številne njegove projekte. Pri nedeljski maši smo bili v Vangaindranu in nekoliko popravili slab vtis z dneva prihoda. Potem smo nadaljevali do Matange. Misijonar Izidor Grošelj za-vzeto nadgrajuje delo svojih predho-dnikov. V Matangi se nahaja skupi-na študentov medicine. Kot običajno so nas pred župniščem najprej spre-jeli razigrani otroci. Takoj za njimi so nas pozdravili člani medicinske odpra-ve, ki so prišli iz bližnjega dispanzerja. Zatem je prišel še misijonar Izidor, ki je slišal od domačinov, da se mu po vrtu sprehaja ogromna skupina vazajev. Mi smo potegnili iz prtljage salame in vangaindranske kruhke, Izidor harmo-niko, pa smo se zmenili. Naši prosto-voljci so v obrtni delavnici izdelali križ za novo cerkev v Ampitafa in si skrb-no ogledali hišno elektrarno na sončne celice. Prav taki dve smo nekaj dni ka-sneje postavili v Ranomeni pri sestrah

PONOVNO NA DELOOčitno nam je prosti vikend koristil. Polni lepih vtisov in z zalogo potreb-nega materiala in orodja smo se vrni-li na delovno mesto. Skupina žena in deklet je v Ampitafa pripravila vse za praznik posvetitve cerkve. Tehnični del ekipe je usposobil vozni park, tudi urgentno rešilno vozilo, ki pride do vsakega kotička misijona – samokol-nico z rdečim križem! Tehnična ekipa je v Ranomeni že v enem dnevu uspo-sobila prvo sončno hišno elektrar-no pri sestrah usmiljenkah. Na vese-lje sester smo jo blagoslovili po večer-ni maši v sestrski kapeli. V naslednjih dveh dneh smo sončne celice name-stili še na dispanzer. V petek, na sam dan posvetitve, je naš zvonarski moj-ster Jože skupaj z zagnanimi prosto-voljci izdelal še obeso za zvon. S po-močjo bagra so ga namestili na pri-pravljeno mesto. Glasno zvonjenje je

10

SVOJEVRSTNA PR ID IGA

MO_oktober2013.indd 10 7.10.2013 8:02:52

Bajec Ivan,KP,SLONOKOŠ. OBALA

Bajec Pavel,KP,SLONOKOŠ. OBALA

Burger Anka,HKL,RUANDA

Anžič Ljudmila,HMP,KAMBODŽA

Arhar Martina,ŠS,EGIPT

Adamič Jože,CM,MADAGASKAR

Berlec Polona,LAIK,SALOMONOVI OTOKI

Hiti Vesna,HKL,BURUNDI

Cekuta Slavka,ND,ALBANIJA

Kadunc Milan,OFM,FRANCOS. GVAJANA

Karničnik Mojca,MJCKONGO DR

Kavčič Bogdana,HKL,CENTRALNA AFRIKA

Kerin Tone,CM,MADAGASKAR

Kmetec Martin,OFMConv,TURČIJA

Grm Anton,SDB, MOZAMBIK

Ivančič Peter, SDB, KUBA

Grošelj Izidor,LJ,MADAGASKAR

Čuk Barbara,FMM,MEHIKA

Delčnjak Hugo,OFM,FRANCOS. GVAJANA

Godnič Andreja,OSU,PERU

Kociper Agata,HMP,BRAZILIJA

Mujdrica Janez,DJ,ZAMBIJA

Nose Veronika,HKL,TURČIJA

Rozman Stanko,DJ,MALAVI

Rudež Radko,DJ,ZAMBIJA

Opeka Peter,CM,MADAGASKAR

Rus Ljudmila,HKL,ČILE

Ovtar Anton,CM,RUSIJA

Pavlič Terezija,HKL,MADAGASKAR

Sever Dorica,FMM,KANADA

Pavlišič Marija,HKL,MADAGASKAR

Peterlin Barbara,MS,UKRAJINA

Podgrajšek Lojze,DJ,MALAVI

Mozetič Tadeja,ŠS,PARAGVAJ

Poljanšek Vilko,SDB,RUANDA

Škerlj Zora,OSU,BOCVANA

Šubelj M. Andreja,HKL,ČILE

Švigelj Polona,OSU,SENEGAL

Telič Ema,HKL,ČILE

Vlašič Anica,FMM,RUSIJA

Zadravec Milena,HMP,IZRAEL

Sever Janez,DJ,RUSIJA

Slivka Ana,FMM,BRAZILIJA

Starman Anica,FBS,SLONOKOŠ. OBALA

Zajtl Franc,SDB,EGIPT

Sterle Jožica,MS,UKRAJINA

Zanjkovič Marjeta,HMP,MADAGASKAR

Tomc Katarina,LAIK,MOZAMBIK

Žnidaršič Fani,OSU,BOCVANA

Kos Vladimir,DJ,JAPONSKA

Kosmač Janko,KP,MADAGASKAR

Krmelj Janez,LJ,MADAGASKAR

Kunič Andreja,MCPOLJSKA

Lisjak Danilo,SDB,UGANDA

Mavrič Tomaž,CM,UKRAJINA

Majetič Miha, OFMConv, KAZAHSTAN

Legan Matjaž,LAIK,MALAWI

Meško Marta,MS,UKRAJINA

Mihelčič Janez,DJ,KIRGISTAN

Mikec Zvonka,HMP,MOZAMBIK

Mlakar Janez,DJ,ZAMBIJA

Mlinarič Jože,SDB,RUANDA

Mesec JanezDUHOVNIK LJMADAGASKAR

Slovenski misijonarjipo svetu v letu 2013

Družba hčera Marije Pomočnice pra-znuje tudi 90-letnico naše misijonske navzočnosti na tem področju. Med reko Amazonko in reko Rio Negro v notranjosti pragozda je to področje še danes težko dostopno. Sem se pride le s čolnom. Do nedavnega smo bile sestre HMP in salezijanci edini misijonski de-lavci med Indijanci. Šele zadnjih 15 leti v škofijo São Gabriel da Cachoeira pri-hajajo nove moči, misijonarji iz drugih redov in škofijski duhovniki. Pogled v preteklost mi obuja veliko dragocenih spominov na prehojeno pot v skupnem prizadevanju do uveljavljanja indijan-skih pravic in enakopravnosti z dru-gimi brazilskimi ljudstvi. Ko sem en-krat enemu učitelju čestitala za napre-dek, ker je bil pobudnik domačih ple-sov, tradicij, legend, ki so bile že skoraj zatrte, mi je dejal: »Res je, da sem se pred kratkim sramoval plesati naše plese, a danes to naredim s ponosom in tudi učence učim tako«. Na enem takih praznovanj sem bila tudi kršče-na, ob indijanskem poglavarju v nav-zočnosti vsega zbranega ljudstva sku-paj z drugima sosestrama skupnosti. S tem so nam pokazali, da so nas sprejeli za svoje. Dobila sem tudi domače ime Yuhsio iz plemena descano.

IN DANES?Svet zbližuje razdalje in povezuje srca. Brazilija je letos avgusta 2013 ob SDM postala ena sama družina ob pa-pežu Frančišku ob vznožju Kristusa Odrešenika, od koder se širi blagoslov na vse strani neba. Tudi mladi sloven-ski romarji so se opogumili in si pred Rio de Janaeirom ogledali Amazonijo. Bilo je za kratek čas, a je bilo intenziv-no. Slovenske “lizike”, ki so mladim težile nahrbtnike, so prinesle veliko

S srcem in ponosom 30 let domačinka, Brazilka!Tako se počutim letos, ko z Marijo poveličujem Gospoda za neprecenljiv dar 30 let misijonskega življenja na Amazonskih poljanah v severni Braziliji, tik pod ekvatorjem. Sonce, ki nas greje 24 ur na dan in 365 dni v letu, nas nagiba k veselemu služenju preprostemu indijanskemu ljudstvu. Ti nas učijo, kako biti prijatelji in ne gospodarji ali posesivni vladarji sveta. Tukaj ne poznamo zime, le tropsko deževje nam blaži pot in osvežuje naše moči, in kot tukaj radi rečemo “a natureza também agradece” tudi narava se zahvaljuje. Z njo pa tudi mi.

veselje, predvsem malim oratorijan-cem po misijonih in v Manausu, ko so jim povedali, da so slovenske. S s. Ano Slivko sva se tokrat povezali in se ne-kajkrat dobili na skupnih srečanjih. Slovenska beseda je še kar tekla, pa tudi glasnega smeha je bilo dovolj!Pa še čisto sveže! Solidarnostna skupi-na žena in nekaj mož, ki letos že šteje več kot 60 družin, se pri sestrah zbira dvakrat tedensko, izdeluje razna ročna dela in s tem si pridobiva krajcarje, da se preživi. Na koncu meseca pa dobijo od sester in dobrotnikov potrebna ži-vila. Prijetno pa je predvsem zato, ker se ustvarijo prijateljske vezi in se pre-boli marsikatera rana iz težkega dru-žinskega in socialnega življenja.Mož Enoki je povedal svojo življenj-sko zgodbo takole: »Po hudi nesre-či sem oslepel, nisem več videl, le sence ... S tem sem se moral sprijazni-ti, a nisem dal miru. Šel sem na mestni avtobus in vedno spraševal, katera šte-vilka pelje in kam pelje. To je trajalo dolgo časa. Bil sem popolnoma odvisen od drugih. Enkrat pa me je vera tako presunila, da sem pred avtobusom stal

in prosil Jezusa: »Obljubim ti, dragi Jezus, da bom molil 33 dni, ki pred-stavljajo tvojih 33 zemeljskih let, če mi podariš vid. Oznanjal bom božjo be-sedo in razdelil bom 33 svetih pisem, le da spregledam! In res, pot sončne-ga vzhoda se je kmalu začela. 30. dan pa zopet stojim pred avtobusom in kar naenkrat se moje oči malo odprejo in močno sonce me kar slepi. Še zmeraj ne berem črk in številk na avtobusu.

A veselje in hvaležnost je že preplavilo moje srce in oči. Bilo je očitno, da me je Bog nagradil. ” Da, to je bila sreča, pravi čudež vere.«Še danes ta mož rad podeli svojo srečo z vsemi, ki ga potrebujejo in priča, da vera dela čudeže. Nikoli obupati in vedno v Boga zaupati, tak je tudi slo-venski krščanski pregovor.Naj sonce Enokijeve vere posije tudi v naša srca, da nam bo kakor žaro-met še naprej svetil na vseh poteh in potegnil iz osamljenosti in stiske tiste, ki ga iščejo. V hvaležnem spo-minu ob moji 30. obletnici misijon-skega poklica v Braziliji želim izrazi-ti moj NESKONČEN BOG PLAČAJ vod-stvu Misijonskega središča, ki kot kvas pospešuje misijonsko animacijo doma in po svetu ter dragim misijonarjem v zaledju, ki me podpirate z molitvijo in darovi. Še naprej ostanimo skupaj in orjimo globoke brazde vere nebeške-ga kraljestva v prostrani Amazoniji! Verjemite mi, čutim vas tukaj, nisem sama.

Vaša vedno hvaležna misijonarka, s. Agata Kociper

15

SVOJEVRSTNA PR ID IGA

MO_oktober2013.indd 15 7.10.2013 8:03:03

ANGOLAV Angoli zaključujejo z delom tri naše laiške misijonar-ke. Ob svojem delu skušajo pomagati tudi pri raznih pro-jektih, ki jih vodijo hčere Marije Pomočnice. Dve od njih delujeta v šolah. Za svoje delo sta potrebovali pripomoč-ke, barvice, svinčnike in podobno. Dežela se počasi obna-vlja po državljanski vojni. Veliko je bilo porušenega. Šole je bilo treba postaviti na novo. V skupnosti v Lueni, kjer so sestre zgradile novo šolo, je bilo nujno poskrbeti za dobro vzgojo. Prav je, da imajo otroci možnost odkriva-ti in spoznavati prave človeške in krščanske vrednote. Tu smo pomagali pri izgradnji kapele, kjer se otroci znotraj misijona zbirajo in molijo.V Angoli skušajo iz samega središča mesta izseliti ljudi, ki živijo v barakah. Naselijo jih v preproste bivalne pro-store, ki največkrat niso najbolj primerni za bivanje. Seveda ljudje na ta način prekinejo stik s svojimi prijate-lji. Nemalokrat se čutijo izgubljene. Projekt ZANGO jim

posledice genocida, ki je moril v sosednji državi Ruandi. Misijon Rwisabi je eden od mnogih, kjer imajo sestre usmiljenke svoj dispanzer. Pred leti so ga obnavljale tudi s pomočjo darov iz Slovenije. Včasih se zgodi, da se naj-dejo posamezniki, ki skušajo nekaj konkretnega naredi-ti za takšne misijone. Tako so v Tolminu zbirali razne pri-pomočke in kar je potrebno pri delu z bolniki. Pomagali smo s kritjem stroškov za zabojnik. Za otroke, velikokrat sirote, pa smo kupili zvezke za šolo.

CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKAZa Centralnoafriško republiko je znano, da je najbolj po-zabljena država, kar se tiče dobrodelne in razvojne po-moči. Pred kratkim je v to državo prišla sestra Bogdana Kavčič, usmiljenka. Pred tem je bila v Burundiju in Ruandi, sedaj pa je s skupino sester odšla na novo posto-janko, kjer so prevzele dispanzer. V enem od svojih prvih

Postorjeno z vašo pomočjoVsak darovalec ima pravico vedeti, za kaj oz. kako se porabi denar, ki ga daruje. Po navadi je namen jasen. Darujete za posamezne misijonarje, za botrstvo, za riž in podobno. Včasih pa kdo nameni dar z besedami: »Kar dajte tja, kjer je najbolj potrebno!« Ta denar se zbere na posebnem skladu, ki ga imenujemo »ZA MISIJONE« in je namenjen za pomoč v posebnih potrebah. Za kašne namene je bil denar »za misijone« porabljen lani in v prvi polovici letošnjega leta, je najbolje, da pogledamo kar po državah, kjer smo podprli delo misijonarjev, misijonark, domačih duhovnikov, redovnikov in redovnic.

skuša pomagati. Ponuja jim streho nad glavo in razne pripomočke za njihovo delo. Tu dobivajo nove prijatelje, lahko se udeležijo tečaja informatike, učijo se dela v pe-karni, poskrbljeno je za opismenjevanje starejših, zlasti žensk, učenje angleščine, gospodinjstva in raznih spre-tnosti. Za te dejavnosti smo pomagali opremiti prostore, da služijo svojemu namenu.

BURUNDIBurundi je država, kjer je še pred kratkim delovalo večje število slovenskih misijonarjev. Najtežje je bilo v devet-desetih letih, ko je tu divjala vojna oziroma so čutili

 ANGOLA

BURUNDI

  CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA16

K AKO SMO POMAGAL I

MO_oktober2013.indd 16 7.10.2013 8:03:04

dopisov, ki jih je poslala v Slovenijo, je omenila, kako ni-majo kaj prijeti v roke. Poleg vsega drugega bi nujno po-trebovale zdravila. Poslali smo denar, da so lahko kupile zdravila. Brez teh zdravil v letu, ko so prevzele dispan-zer, ne bi mogle pomagati ljudem. Trenutno se v tej dr-žavi končujejo spopadi med vladnimi enotami in upor-niki. Stanje se počasi umirja. Seveda je pomoč v zdravi-lih vedno potrebna, najsi bodo spopadi ali pa če življenje teče popolnoma urejeno. Kruto življenje, ki pa ga z vašo pomočjo sestre vsaj malo blažijo.

INDIJAV Indiji potrebujejo dobro izobražene ljudi, pripravni-ke za duhovništvo in laike. Tam je manj kot 2 % katoli-čanov. Seveda je razumljivo, da težko skrbijo za vzgojo. Vemo, da je velik problem v Indiji kastni sistem, ki dela velike razlike med ljudmi. Pomagali smo pri obnovi se-menišča z nakupom pločevine. Pomoč je bila namenjena v kraj Dibrugarh. Prav tako so se na nas obrnili iz škofije Kerala, kjer gradijo izobraževalni center. Mladi kristjani potrebujejo izobrazbo, da bodo lahko obstali na tem po-dročju. V Indiji smo tako pomagali dvema izobraževalni-ma centroma.

KOLUMBIJAPred leti se je v naši pisarni oglasil Ezio Roattino, po rodu je malo slovenske krvi. Dela v Kolumbiji na podro-čju, kjer je divjala državljanska vojna. Kraj se imenuje Toribio. Pater Ezio nam je napisal: »Na žalost je župni-šče na takšni lokaciji, ki ima pomemben strateški polo-žaj. Uporniško gibanje je zadnjih 40 let okupiralo to po-dročje. Ko so prišle vladne enote, je bilo samo še slabše.

največ pomagali prav njim. Misijonar Janez Mesec se je po dveh letih dela vrnil kot misijonar na Madagaskar. Potreboval je najosnovnejše stvari, orodje in podobno, da je lahko začel z delom na novem misijonu v kraju Manabondro. Pomoč je prejel tudi za obnovo osnovnih šol na podeželju, sicer bi otroci ostali brez možnosti izobraževanja.

Usmiljenka s. Marija Pavlišič dela v bolnici, kjer primanj-kuje zdravil. Na misijonu Ambatoabo še vedno skrbijo za gobavce. Čeprav uradno država trdi, da tam ni več goba-vosti, dejansko vsako leto še vedno odkrivajo nove pri-mere te krute bolezni. Večkrat se sestra obrne na nas tudi za pomoč pri nakupu hrane, ki jo delijo na misijonu.

Veliko je bilo porušenega, ubitih mnogo civilistov. Tudi župnijskim stavbam ni bilo prizaneseno. Župnišče so večkrat uporabljali za policijsko postajo. Veliko ljudi, do-mačinov iz škofije, je pomagalo s svojimi darovi.«Na nas so se obrnili s prošnjo, če lahko vsaj delno poma-gamo pri obnovi misijonskega centra, da se bo življenje normaliziralo.

MADAGASKARNa Madagaskarju deluje največ slovenskih misijonar-jev. Zato je razumljivo, da se ob načrtovanju raznih pro-jektov obrnejo na naš naslov. Z darovi za misijone smo

Hrana je namenjena najbolj revnim, po navadi so to oz-dravljeni gobavci in njihove družine. Nekaj hrane skuha-jo in razdelijo na misijonu, nekaj pa razdelijo po domo-vih, da si obroke pripravijo sami. Stavbe v gobavskem na-selju Ambatoabo so seveda potrebne obnove, da se delo lahko nadaljuje. Sestra Marija je prejela pomoč tudi za ureditev tal.

Da bi olajšal in skrajšal pot domačinom do mesta Vangaindrano, je misijonar Izidor Grošelj skoraj na novo zgradil most. Brez tega so morali ljudje uporabljati veli-ko daljšo pot, seveda peš.

 KOLUMBIJA MADAGASKAR

MADAGASKAR

17

K AKO SMO POMAGAL I

MO_oktober2013.indd 17 7.10.2013 8:03:07

Kaj pomeni elektrika, se morda niti ne zavedamo, do-kler je ne zmanjka. Pomagali smo tudi pri nakupu stre-šne pločevine. Nekajkrat, ko je nastopila lakota, je prejel tudi pomoč za nakup riža.

S. Terezija Pavlič skrbi na misijonu Ranomena za bolne. Imajo dispanzer, veliko je podhranjenih otrok, imajo tudi šolo. V dispanzerju nujno potrebujejo elektriko za hladil-nik, kjer shranjujejo zdravila. Kadar kupujejo zdravila, se peljejo v mesto Farafangana, ki je preko 100 km oddaljena od misijona. Ceste so zelo slabe. Pomagali smo pri posta-vitvi sončne elektrarne in s tem omogočili, da se življenje popolnoma spremeni tudi v krajih, kjer ni elektrike. Poleg elektrike smo sestri pomagali pri nakupu zbiralnika de-ževnice. Vodo morajo sicer nositi iz reke, saj vsak dan skr-bijo za 150 otrok, ki živijo na cesti (otroci sirote). Otroci so stari od dveh do deset let. Na misijonu se učijo pisa-nja in branja, da gredo lahko kasneje v osnovno šolo, ki jo imajo sestre na misijonu. Vsako leto skrbijo tudi za otro-ke v osnovni in srednji šoli. Nabavijo šolske potrebščine in vse potrebno za šolo. Teh otrok je skupaj 61.

Tudi misijonar Jože Adamič je potreboval denar za gra-dnjo dveh mostov na misijonu Marofary. Zgradili so moč-nejša, da jih ne bi odnesel ciklon, ki jih obišče vsako leto. Prosil je tudi za boljšo pločevino, potrebno pri obnovi cer-kva. Misijon je blizu morja, imeti mora dobro pločevino, sicer jo razje sol, ki jo veter nosi z morja. S pločevino smo pomagali tudi drugima misijonarjema, ki imata svoje po-družne cerkve blizu morja. Na misijonu Marofary deluje tudi dispanzer; pomagali smo pri nakupu zdravil.

Katehisti opravljajo na Madagaskarju izredno pomembno delo. Brez njihove pomoči misijonarji ne bi mogli delova-ti na tako velikem področju. Katehisti poleg odgovornosti za podružnico in katehezo skrbijo tudi za razvoj posame-znih področij misijona. Zato jih je treba izobraževati.

MALAWIV Malawiju delujejo trije misijonarji: p. Lojze Podgrajšek, p. Stanko Rozman in laiški misijonar Matjaž Legan. V marsikateri afriški državi so velik problem izsekani gozdovi. V Malawiju so se na področju misijona Kasungu

MADAGASKAR

MADAGASKAR

MADAGASKAR

18

KAKO SMO POMAGAL I

MO_oktober2013.indd 18 7.10.2013 8:03:09

To je nekaj projektov, kjer smo pomagali z darovi, ki ste jih namenili na splošno »ZA MISIJONE«. Brez vaših

darov ne bi mogli pomagati tam, kjer so nas prosili. Hvala za vaše široko srce in darežljive roke! Besede brez dejanj so nekaj mrtvega. Vaša dejanja kažejo, da razumete, da sveta ne spreminjajo lepe besede, ampak dejanja dobrote. Lepo vas prosimo, da še

naprej sodelujete in pomagate uresničevati projekte misijonarjev, ki se po vsem svetu trudijo, da bi ljudem pomagali odkrivati njihovo človeško dostojanstvo in

ga tudi zaživeti. Bog vam povrni!

lotili pogozdovanja. Poleg tega zelo dobro deluje skupi-na, ki obiskuje bolnike na domu. Pri vseh teh projektih so vključeni tudi domačini. Brez pomoči bi se to delo ustavi-lo. Ljudem skušajo s semeni pomagati pri pridelavi zele-njave za lastne potrebe. Ob dispanzerju pri podružnici sv. Petra je bilo treba zgraditi hiše za medicinsko osebje.

ŠRILANKAVerjetno smo si otok Šrilanka najbolj zapomnili po rušil-nem cunamiju, ki je pokopal nekaj deset tisoč ljudi. Na otoku je tudi sicer mnogo raznih stisk. Skupina obiralcev čaja, ki je znan po vsem svetu, živi v barakah, ki niso člove-ka vredno bivališče. Domači duhovnik Joseph Niroshan Vaz deluje kot župnik na tem področju. Z našimi darovi bo sku-šal pomagati tej odrinjeni skupini ljudi. Zaradi slabih raz-mer v barakah se pojavlja veliko bolezni. Pomagali smo pri nakupu materiala za gradnjo petih hiš. Tudi podatek, da je na Šrilanki samo 7,5 % kristjanov, pomeni, da potrebujejo pomoč pri obnovi cerkva. Pomagali smo pri obnovi ene od njih. Cerkve so na področju, kjer živijo obiralci čaja. Ti ljudje veliko pomagajo pri obnovi s svojim delom, potrebujejo pa denar za nakup gradbenega materiala.

TOGOV državi Togo je dolga leta deloval p. Pepi Lebreht. Še vedno ima stike s svojimi sobrati v tej državi. Občasno smo poslali pomoč za izobraževanje otrok.

UGANDAV Ugandi smo na priporočilo misijonarja Danila Lisjaka pomagali pri nakupu hiše v glavnem mestu Kampala, kjer bo sirotišnica in internat za dekleta, ki prihajajo s podeželja v mesto zaradi šole. Tako jim je omogočeno bi-vanje v času študija.

ZAMBIJAV Zambiji, v mestu Ndola, še vedno deluje tiskarna (Mission press). Pomagali smo pri nakupu novega tiskar-skega stroja. Janez Mujdrica je za svoje študente natisnil knjigo; delno smo pokrili stroške tiska.

MOZAMBIKSestre salezijanke v Mozambiku, kjer je dolga leta divjala državljanska vojna, spet vzpostavljajo šolstvo. Pri tem delu potrebujejo opremo. Za šolo smo pomagali pri nakupu ra-čunalnika in fotokopirnega stroja. Na samem misijonu imajo neke vrste internat za revnejša dekleta in zanje tudi kuhajo. Stari štedilnik se je pokvaril, prejele so pomoč za nov štedilnik. Skoraj vsako leto so v državi poplave. Veliko ljudi ostane brez vsega. Poslali smo pomoč za najnujnejše, zlasti za nakup odej. Del denarja se bo porabil za obnovo hiš; poplava jim je namreč odnesla skromna bivališča.

 MALAWI

 MOZAMBIK

 ŠRILANKA

Po tem, ko nam je v zadnji številki Misijonskih obzorij do-sedanji urednik dr. Drago Ocvirk sporočil, da ob odhodu v pokoj kot profesor na Teološki fakulteti končuje tudi ure-dnikovanje Misijonskih obzorij, vas obveščamo, da vsi pro-jekti, ki jih vodimo prek Misijonskega središča Slovenije na Salomonih, potekajo nemoteno naprej. Na Salomonovih otokih jih koordinira laiška misijonarka Polona Berlec. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo še za prihodnje. Če bi želeli podrobnejše informacije, se obrnite na Misijonsko središče, kjer so poročila o dosedanjem delu.

19

KAKO SMO POMAGAL I

MO_oktober2013.indd 19 7.10.2013 8:03:10

Kako nas Misijonsko središče Slovenije in Misijonska obzorja povezujeta, nas, ki smo raztreseni po vsem svetu! Obiščem spletno stran in že zvem mar-sikaj! Ob pismih misijonarjev, ki jih ob-javljate, spoznavam, kako se sicer vsak-do trudi po svoje, vendar z enakim na-menom - odgovoriti na Gospodov klic ter v njegovo čast in slavo. Z omejeno človeško močjo tega ne bi zmogli, zato je pomembna naša medsebojna duhov-na pomoč v molitvi in žrtvi.Pri tem so tudi člani Misijonske moli-tvene zveze po svojih molitvah in žr-tvah naši pomočniki in priprošnji-ki pri Gospodu. – Prepričana sem, da nam njihova molitev in žrtev pomaga-ta najti “pravo besedo ob pravem času” in tako pomagati ljudem pri iskanju Boga in utrjevanju vere – tudi tukaj, v Rusiji, v deželi s starimi krščanskimi koreninami.Dolgo obdobje preganjanja v prejšnjem stoletju gotovo ni ostalo brez posledic, ki se imenujeta nezaupanje in zapr-tost. Verska svoboda (dar od Gospoda in ne le demokratično pravilo) ter svo-boda gibanja in izražanja – vse to je zbudilo v ruskem človeku zanimanje za vse novo, a ga obenem postavilo tudi pred izbiro: znati razlikovati med

tem in drugim, med dobrim in slabim.V skupini odraslih, ki jo animiram po nedeljski maši, so večinoma starši naših veroukarjev, krščeni kot mladin-ci, kot študentje v začetku 90-tih let. Nekaj je tudi takih, ki so se pridružili katoliški Cerkvi s “prehodom” (iz pra-voslavne ali luteranske Cerkve, s kate-hezami, posebej pripravljenimi za ta-kšne primere). Že na začetku animacije sem spoznala, da so člani za-upane mi skupine ljudje, ki želijo “odriniti na glo-boko”. Srečanja niso na-vadne kateheze, ampak razmišljanje in pogo-vor na tekst aktualnih dogodkov v Cerkvi ali družbi. Pogosto vabim tudi duhovnike-profe-sorje, ki pripravijo te-ološko predavanje, kateremu sledijo mnoga vprašanja, najbolj pogosto: “Kaj pa Cerkev pravi …?”Dovolite, da se kar tukaj zahvalim vsem, ki so mi poslali voščila in čestit-ke k jubileju. Vem, da večina od njih “zahaja” na spletno stran MSS, pre-bira MO ali posluša Radio Ognjišče. Vsakemu posebej gotovo ne bom

mogla odgovoriti, spominjam pa se vsakogar od vas v molitvi.Bogu sem hvaležna za dar življenja, za duhovni poklic, za delo na misijonski poljani “Severnih Benetk” pri mojih 70-tih.Bogu hvala za vse!

Lep pozdrav vsem iz Sankt-Peterburga, s. Anica Vlašič, fmm

S. Anica Vlašič, frančiškanka Marijina misijonarka, Rusija

Dežela s krščanskimi koreninami20.8.2013 Spoštovani vsi, ki delate v Misijonskem središču Slovenije, dragi člani Misijonske molitvene zveze! Iskrene čestitke vsem, ki so orali trdo ledino začetka, in tistim, ki njihov trud nadaljujejo še danes! Naj Gospod velikodušno siplje svoje blagoslove na vse vas!

Foto

: Oxa

na D

ovga

n

Z ognjem ljubezniSpoštovani člani Misijonske molitve-ne zveze!Misijonska nedelja je vedno kažipot na-šega duhovnega življenja, ki nam po-sreduje izkustva naših misijonarjev, ki delujejo na različnih področjih in so apostoli današnjega časa. Poleg tega se pokaže na najlepši način pravi »obraz« Cerkve, ki je po svoji naravi misijonska.Tudi letošnja misijonska poslanica pa-peža Frančiška je napisana v zname-nju hvaležnosti duhovnikom in misi-jonarjem, ker veliko naredijo za novo

evangelizacijo tradicionalnih krščan-skih dežel, kjer mnogi nimajo več stika z vero. Misijonarji so glasniki no-vega upanja in prinašajo v te dežele »svežino in navdušenje« za Kristusov evangelij, ki je v svojem bistvu vesela novica in gori v naših srcih z ognjem ljubezni.Papež poudari iztekajoče se leto vere, ki se bo končalo 24. novembra, na pra-znik Kristusa Kralja. Vsi smo povablje-ni na osebno srečanje z Jezusom, ki se lahko zgodi v človeku, ki je odprt

za ljubezen do Boga in bližnjega. Prav je, da izpovemo vero in smo veseli oznanjevalci Kristusovega evangelija. Vero je treba deliti z drugimi, saj to širi naše srce, da se odpre za potrebe misijonov.Naj nas ta poslanica prebudi v sveži-ni in navdušenju, da bomo še bolj žive-li vero in pomagali z molitvijo našim misijonarjem ter se radi pridružili v cerkvi pri praznovanju misijonske nedelje.

Jožef Lipovšek, voditelj MMZ

20

M I S I JONAR J I   Z  MOL I T V I JO

MO_oktober2013.indd 20 7.10.2013 8:03:11

Misijon je na vseh celinah svetá »Kristusov prijem«. Srca se odpirajo Bogu, ljudje se povezujejo med seboj. Prek živega organizma Kristusove Cerkve se odkriva resnica, prihaja spoznanje svobode, rastejo vrtci, šole in internati, ambulante, bolnišnice in zavetišča, kraje povezujejo ceste, lačni dobivajo in si služijo kruh, ljudem se vrača njihovo dostojanstvo. Vse to je sad goreče vere, trdnega upanja in ne-omajne ljubezni ter neutrudnega, po-žrtvovalnega in vztrajnega dela mi-sijonarjev – ki pa jih mora podpirati naša molitev in dobrota.

MISIJONSKA VASMisijonsko središče Slovenije v le-tošnji jeseni že osmič izvaja projekt "MISIJONSKA VAS", tokrat v sodelova-nju s podjetjema Gnezdo in Golibar, z VIDES Slovenija, Slovenskim šolskim muzejem in prostovoljci programa POTA.»MISIJONSKA VAS« bo potekala 18. in 19. oktobra 2013 od 8.00 do 18.00 v Zavodu sv. Stanislava, Štula

23, Ljubljana – Šentvid. Namenjena je predstavitvi življenja, kulture in navad nam oddaljenih narodov in ljudstev Afrike, Azije, Amerike in Oceanije. Ker na teh kontinentih de-lujejo tudi naši misijonarji, je mogoče iz prve roke spoznati tamkajšnje kraje in ljudi, občutiti stisko, trpljenje, upa-nje, razvoj in prihodnost. Z besedo, sliko in predmeti postanejo ti ljudje in njihovi kraji živo navzoči med nami.

S. Anica Vlašič, frančiškanka Marijina misijonarka, Rusija

Dežela s krščanskimi koreninami

Naši veri dajmo roke

^rnec v beli ko`iP. Miha Drevenšek

Misijonar v Zambiji

P. Janez [amperl

Ptujska Gora 2013 Ob drugi obletnici misijonarjeve smrti

Z na

kupo

m k

njig

e po

mag

ate

mis

ijons

kim

pro

jekt

om.

^rnec v beli ko`iP. Miha Drevenšek

Misijonar v Zambiji

P. Janez [amperl

Ptujska Gora 2013 Ob drugi obletnici misijonarjeve smrti

Z nakupom knjige pomagate

misijonskim projektom.

^rnec v beli ko`iP. Miha DrevenšekMisijonar v Zambiji

P. Janez [amperl

Ptujska Gora 2013 Ob drugi obletnici misijonarjeve smrti

Z nakupom knjige pomagate

misijonskim projektom.

^rnec v beli ko`iP. Miha Drevenšek Misijonar v Zambiji

P. Janez [amperl

Ptujska Gora 2013 Ob drugi obletnici misijonarjeve smrti

Z nakupom knjige pom

agate m

isijonskim projektom

.

Če nam beseda 'misijon' pomeni 'na-ročilo' ali 'poslanstvo', potem nam po-stane jasno, da imamo vsi, ki smo udje Kristusovega telesa, nalogo, da širimo veselo sporočilo – z besedo in s svojim življenjem. Naj se ta povezanost z vso Cerkvijo, zlasti z njenimi najbolj rev-nimi udi v misijonskih krajih, pokaže v naših molitvah in materialni pomo-či. Naj bo na misijonsko nedeljo še po-sebej uresničeno letošnje geslo »Naši veri dajmo roke«.Vabimo vas, da z veseljem praznujete misijonsko nedeljo v domači župniji in se udeležite tudi skupnega praznova-nja, ki ga bo v vsaki škofiji vodil tam-kajšnji škof.Stane Kerin, narodni voditelj misijonov

in sodelavci Misijonskega središča

Skupna praznovanja misijonske nedelje bodo:

škofija Celje Petrovče ob 14.30

škofija Koper Komen ob 15. uri

nadškofija Ljubljana Planina pri Rakeku ob 16. uri

nadškofija Maribor Cirkovce ob 15. uri

škofija Murska Sobota Dobrovnik ob 15. uri

škofija Novo mesto Cerklje ob Krki ob 14.00

Hvala vam za sodelovanje – hvala za to, da »veri dajete roke«.

Dogajanje na Misijonski vasi:

življenje na misijonu, šolstvo, zdravstvo, pastorala – za nekaj ur se preselimo v »medkulturno misijonsko vas« in poglejmo, kako se učijo otroci v Afriki, kako živijo v Peruju …

muzikal in predstavitev knjige Črnec v beli koži, p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji (petek, 18. 10. 2013 ob 19.00 v dvorani Matije Tomca)

obisk misijonarke s. Slavke Cekuta, ki deluje v Albaniji, ter pogovor z njo

kronološki pregled vseh slovenskih misijonarjev s spremljajočo razstavo misijonskih izdelkov, ki bo na ogled do srede, 23. 10. 2013.

okrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov (sobota, 19. 10. 2013 ob 16.00)

delavnice (delavnica o globalnem učenju, izdelovanje zapestnic, voščilnic, živali iz papirja, pletenje kitk, ples, socialne igre)

ogled krajšega filma o delu misijonarjev

predstavitev projektov in akcij Misijonskega središča Slovenije

LEPO VABLJENI!Več o Misijonski vasi si lahko preberete na spletni strani

www.missio.si/misijonska-vas-2013

M I S I J O N S K A N E D E L J A – 20. O K t O b E r 2013

MO_oktober2013.indd 21 7.10.2013 9:52:28

JUBILANTI – ČESTITAMO55 let življenjaTone Kerin, lazarist, rojen 9. novembra 1958 v Krškem. V misijone je odšel 11. septembra 1985. Deluje na Madagaskarju.

35 let dela v misijonihPavel Bajec, duhovnik koprske škofije, rojen 15. januarja 1951 na Colu. V misijone je odšel 8. decembra 1978. Deluje na Slonokoščeni obali.

30 let dela v misijonihAndreja Kunič, misijonarka ljubezni, rojena 30. marca 1954 v Ljubljani. V misijone je odšla 8. decembra 1983. Deluje na Poljskem.

JUBILANTI – ČESTITAMO

60 let redovništva za misijon na JaponskemV župniji Ljubljana-Dravlje sta župnija in jezuitski provincialat 15. septembra pri-pravila slovesnost ob 60-letnici redovni-škega življenja p. Vladimirja Kosa, misi-jonarja in pesnika, ki že veliko let delu-je v Tokiu na Japonskem. Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je vodil soma-ševanje, se je v pridigi vprašal: »Zakaj se pater ni končno ustavil v Sloveniji in bi tukaj lahko toliko dobrega sto-ril predvsem v teh težkih časih? In ven-dar se vedno znova vrača na Japonsko!« Odgovor je našel v evangeliju tiste ne-delje o izgubljeni ovci, ki jo pastir gre iskat. »V Jezusu nam je Bog razodel, da vsakega človeka ljubi, ga sprejema in če se oddalji, ga išče. Stori vse, da bi ga našel, objel in ga rešil. Nihče ne sme biti izgubljen - prav nihče! Eden je vre-den toliko kot vsi. Vso so vredni toliko kot eden. Zaradi te logike evangelija pater Vladimir rad prihaja v Slovenijo, še raje po odhaja nazaj k svojim Japoncem.« Leta 1995 se je p. Kos po 50 letih prvič vrnil v Slovenijo. Kot urednik »Slovenskih jezuitov« sem naredil z njim daljši pogovor, češ »sedaj imamo priložnost, da Vas v živo kaj vpraša-mo…, kajti bogve, če jo bomo imeli še kdaj… saj ste nekomu na vprašanje, kdaj boste spet prišli, v šali odgovori-li, da spet čez 50 let.« Na to se je pater zasmejal, po tistem pa je kmalu začel redno prihajati v Slovenijo.Ponovno se je izkazalo znano reklo: človek obrača, Bog pa obrne. Tako je Bog obrnil tudi življenjsko pot patra Vladimirja, da je šel v bogoslovje,

preživel vojno, vstopil k jezuitom in odšel kot misijonar na Japonsko, od koder se je prvič vrnil po 50 letih, za-dnje čase pa pride vsako leto, tudi letos pri svojih devetinosemdesetih. Pater Kos se je rodil v Murski Soboti, in da je Prekmurec »smo v soboški škofi-ji zelo ponosni«, je dejal škof Štumpf . Pred nacisti je ob vojni vihri zbežal iz Maribora, kjer je obiskoval gimnazijo, v Ljubljano, tam so ga pograbili fašisti in ga odpeljali v Gonars, po vrnitvi se je vpisal v bogoslovje, proti koncu vojne je šel k domobrancem in se z njimi znašel v Vetrinju. S pomočjo Slovencev je zbežal v itali-jo, kjer je bilo begunsko bogoslovje. Od tam so ga poslali študirat v Rim, leta 1950 je bil posvečen v duhovnika, po končanih študijih je vstopil k jezuitom, takoj v japonsko provinco. Z vatikan-skim potnim listom je 13. maja 1955 prišel v Tokio. Tam se je začela patro-va misijonska pot na Daljnem vzhodu. Japonska je bila, kljub vojnemu pora-zu, zelo razvita država. Misijonar na Japonskem je bil lahko »tisti, ki je bil zmožen učiti na univerzi ali visoki šoli

ali je bil strokovnjak za to ali ono pano-go in je bil hkrati zmožen naučiti se je-zika ljudstva, h kateremu gre,« je za ča-snik Slovenec povedal pater Kos. Tako je tudi naš pater začel s poučevanjem, najprej nemščine in angleščine, potem pa filozofije na jezuitski univerzi v Tokiu. Poučeval je v angleščini za tujce ali Japonce, ki so se hoteli izuriti v an-gleščini. Istočasno se je učil japonščine. Pater Kos se je od vsega začetka držal stare jezuitske tradicije, da se je ob in-telektualnem delu posvečal tudi karita-tivnemu. Posvečal se je (in se še sedaj) ubogim in skrbel za zavetišče za sirote in zavržene otroke v Tokiu.Obvladovanje japonščine, ki se ji je pater z vso vero in ljubeznijo posvetil, so iz-datna priča za številne pesniške zbirke, ki so izhajale najprej v Argentini, zadnja leta pa pri Župnijskem zavodu Dravlje. Patrovemu pesniškemu ustvarjanju je bil posvečen bogat kulturni program po maši v Dravljah, pri katerem so so-delovali pisatelj, pesnik in publicist Lev Detela, igralec Pavle Ravnohrib in ško-fjeloški orgličarji. Patrovo obletnico so počastili pisatelj Zorko Simčič, politik Lojze Peterle in japonski veleposlanik Shigemi Jomori s soprogo v Ljubljani. Tako rekoč vsi pa so bili navdušeni nad petjem draveljskega mešanega pevske-ga zbora pri maši.

Franc KejžarN

aročam(o) izvodov knjige Č

rnec v beli koži.

Plačali bomo po računu, ki bo priložen paketu s knjigam

i.

Prosimo, knjige pošljite na naslov:

Datum

: Podpis:

Samostan M. B.Ptujska Gora 40

2323 Ptujska Gora

S TO N

AR

OČ

ILNIC

O PR

EJMETE

KN

JIGE S PO

PUSTO

M.

Naročam(o) izvodov knjige Črnec v beli koži.

Plačali bomo po računu, ki bo priložen paketu s knjigami.

Prosimo, knjige pošljite na naslov:

Datum: Podpis:

Samostan M. B.Ptujska Gora 40

2323 Ptujska Gora

S TO NAROČILNICO PREJMETE

KNJIGE S POPUSTOM.

T O I N O N O

MO_oktober2013.indd 22 7.10.2013 8:03:13

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto 2013: 9 EUR, za Evropo

12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.

BOG VAM POVRNI!

DAROVALI STE - HVALA

Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 30. 9. 2013. Hvala vsem.

TRIKRALJEVSKA AKCIJA o župnija: Domžale o ADVENTNA AKCIJA o župnija Mengeš, Šempeter pri Gorici, Trnje o SKLAD MIVA o posamezniki: Ambrožič Štefka, Andolšek Maja, Beniger Blaž, Bertoncelj Cvetka, Bizjak Janko, Božič Bojan, Cerkev Srca Jezusovega, Cistercijanska Opatija Stična, Cunder Rok, Čep Marija, Čufar Katarina, Debevec Jože,̧ ¸ Detajl Infrastruktura D.O.O., Dolenc Janez, Dolenc Matej, Dolinšek Tatjana, Dominik Polonca, Duhovno Središče Sv.Jožef, Durič Darko, Eržen Rajko, Flajnik Barbara, Flat Anica, Foto Anka, Frančiškanski Samostan Kamnik, Frančiškanski Samostan Sveta Gora, Fučka Marko, Gabrijel Marjeta, Gnezda Matjaž, Gorenc Ljudmila, Gros Marjeta, Grum Hermina, Guna Tomaž, Hojnik Ivan, Hrovat Avgusta, Hudobivnik Nevenka, Jagodic Metka, Jakša Ana, Jemec Zofija, Jereb Batagelj Miriam, Jerenko Helena, Jezeršek Janez, Kapucinski Samostan Vipavski Križ, Kerbler Kocuvan Vanja, Kešnar Vida, Kladnik Marjan in Milena, Klevišar dr. Metka, Kobal Maksimiljan, Kokovnik Zofija, Koprivec Boštjan, Košir Samo, Kovačič Breda, Kovšca Tončka, Kozina Jože, Kozinc Janez, Krajnc Marija, Kranjc Pavel, Križnar Olga, Krk Jurij, Kušar Mihael, družina Lahajnar, Magajna Bogdan, Majer Ivica, Malik David, Martinčič Andreja, Masatovič Josip, Matzele Meta, Menart Tomaž, Mikolaj Rudi, Minoriti Ofmconv, Mohar Jernej, Mrevlje Viktorija, N.N., Novak Janez, Ocvirk Marija, Ogrin Primož, Paljk Rafael, Pečnik Jožica, Petkovšek Marija, Pezdir, Podgoršek Tina, Pogorelc Boštjan, Pokrivač Marija in Tomaž, Primc Jožica, Prnaver Miran, Rahne Jože, Resman Silva, Rihtar Milena, Ropret Božidar, Ropret Tea, Rozman Magdalena, Saje Brigita, Salezijanci, Samostan Lazaristov Miren, Sestre Sv.Križa, Simonič Mateja, Skvarča Majda, Snoj Janko, Souidi Zavrl Nada, Strajnar Ana, Strgar Andrej, Strgar Olga, Strle Tatjana, Šavli Klemen, Škrlec Marjetica, Šolske Sestre, Študentski Center Jadro, Tome Jakob, Albinca, Trošt Peter, Trstenjak Franci, Turk Franc, Vadnov Tanja, Valenčič Marija, Vaukan Marija, Vegelj Vinko, Vene Matej, Vodoterm Radomlje D.O.O., Voljč Marija, Vrh Sv.Mihaela, Zaletel Lidija in Janez, Založnik Danica, Založnik Marija, Zanjkovič Ivan, Zidanšek Jurij, Zoks Alenka, Zupančič Silvestra, Zver Sonja, Žibert Marcel, družina Žugman, Žukovec Jožica župnije: Bolniška Župnija, Ajdovec, Ajdovščina, Ambrus, Ankaran, Apače, Artiče Bakovci, Banjaloka, Banjšice, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Bertoki, Besnica, Bevke, Biljana, Bilje, Blagovica, Bled, Bloke, Bočna, Bogojina, Bohinjska Bela, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branica, Branik, Braslovče, Brdo, Brestanica, Breznica, Brezno, Brje, Brusnice, Bučka, Budanje, Bukovica, Bukovščica, Cankova, Celje-Sv.Cecilija, Celje-Sv.Danijel, Celje-Sv.Duh, Celje-Sv.Jožef, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Cerklje ob Krki, Cerovo, Cezanjevci, Cirkovce, Cirkulane, Col, Čadram-Oplotnica, Čatež-Zaplaz, Čatež ob Savi, Čemšenik, Čepovan, Češnjice, Črešnjevec, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo, Črniče, Črnomelj, Dekani, Deskle, Divača, Doberdob, Dobje, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dobrova, Dokležovje, Dol pri Ljubljani, Dolenci, Dolnji Logatec, Domžale, Dornava, Dovje, Dragatuš, Drežnica, Dutovlje, Fram, Frankolovo, Galicija, Goče, Godovič, Golo, Gomilsko, Gora pri Sodražici, Gore, Gorenje Polje, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gornji Logatec, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grad, Gradno, Grahovo, Grahovo ob Bači, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Homec, Horjul, Hotedršica, Hotiza, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ihan, Ivančna Gorica, Izlake, Izola, Jamlje, Jarše, Javor, Javorje nad Šk.Loko, Javorje pri Litiji, Jelšane, Jesenice, Jezersko, Kalobje, Kamna Gorica, Kamnica, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kančevci, Kapela pri Radencih, Kapla na Kozjaku, Kebelj, Kidričevo, Kisovec, Kobilje, Kobjeglava, Kočevje, Kočevska Reka, Kog, Kojsko, Kolovrat, Komen, Kontovel, Koprivnica, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Korte, Kostanjevica na Krki, Koštabona, Kožbana, Kranj-Primskovo, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje, Kranj, Kranjska Gora, Krašnja, Kred, Kresnice, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kromberk, Kropa, Krško, Kuzma, Laporje, Ledine, Lenart v Slov.Goricah, Lendava, Leskovica, Leše, Levpa, Libeliče, Libušnje, Litija, Livek, Ljubečna, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Sv.Križ, Ljubljana-Sv.Nikolaj, Ljubljana-Sv.Trojica, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubljana - Sv.Peter, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Log pod Mangartom, Loka pri Zidanem Mostu, Lokavec, Lokev, Lokovec, Lokve, Lom, Loški Potok, Lozice, Lucija, Luče ob Savinji, Lučine, Makole, Mala Nedelja, Maribor-Pobrežje, Maribor-Radvanje, Maribor-Sv.Janez Bosko, Maribor-Sv.Križ, Maribor-Sv.Marija, Marija Reka, Marija Snežna, Marija Širje, Marijino Celje, Matenja Vas, Mavčiče, Medana, Mengeš, Miren, Mokronog, Moravče, Most na Soči, Muta, Naklo, Nazarje, Nevlje, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Gorica-Kapela, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Nova Oselica, Novo Mesto-Kapitelj, Novo Mesto-Sv.Janez, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Olimje, Opatje Selo, Orehek pri Postojni, Ormož, Osek, Osp, Otlica, Ovsiše, Pečarovci, Peče, Pesnica, Piran, Pirniče, Pišece, Pivka-Št.Peter na Krasu, Planina, Planina pri Rakeku, Plave, Podbrdo, Podbrezje, Podčetrtek, Podgorje pri Slov.Gradcu, Podgrad, Podgraje, Podkraj, Podlipa, Podmelec, Podnanos, Podraga, Podsabotin, Podsreda, Podzemelj, Polenšak, Polhov Gradec, Polica, Poljčane, Polje ob Sotli, Polšnik, Polzela, Pomjan, Portorož, Postojna, Povir, Prebold, Prečna, Predoslje, Preserje, Prežganje, Prihova, Primskovo na Dolenjskem, Prvačina, Ptuj-Sv.Jurij, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Ptujska Gora, Radeče, Radlje ob Dravi, Radmirje, Radovica, Rakek, Rakitna, Rateče-Planica, Razbor pri Slovenj Gradcu, Razkrižje, Rečica ob Savinji, Renče, Reteče, Ribnica na Pohorju, Ribno, Rob, Ročinj, Rogaška Slatina, Rovte, Ruše, Sečovlje, Sela pri Kamniku,

Senovo, Sevnica, Sežana, Sinji Vrh, Skomarje, Sladka Gora, Slavina, Slivnica, Slovenska Bistrica, Smlednik, Soča, Sodražica, Solkan, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Spodnja Sv.Kungota, Srednja vas v Bohinju, Sromlje, Srpenica, Stara Cerkev, Stara Oselica, Stari Trg ob Kolpi, Stoperce, Stopiče, Stranice, Struge, Studenec, Studenice, Suhor, Sv. Križ, Sv.Ana v Slov.Goricah, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Anton na Pohorju, Sv.Anton v Slov.Goricah, Sv.Benedikt v Slov.Goricah, Sv.Bolfenk v Slov.Goricah, Sv.Duh-Veliki Trn, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Ema, Sv.Florijan ob Boču, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jakob v Slov.Goricah, Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Jurij v Prekmurju, Sv.Jurij v Slov.Goricah, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Kunigunda na Pohorju, Sv.Lenart-Podgorci, Sv.Lenart, Sv.Lenart nad Laškim, Sv.Lovrenc na Dravskem Polju, Sv.Lovrenc nad Štorami, Sv.Marjeta niže Ptuja, Sv.Marjeta ob Pesnici, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin na Pohorju, Sv.Martin pri Vurberku, Sv.Miklavž nad Laškim, Sv.Miklavž ob Dravi, Sv.Miklavž pri Ormožu, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter na Kristan Vrhu, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Planina, Sv.Rok ob Sotli, Sv.Štefan, Sv.Trojica-Podlehnik, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid nad Cerknico, Sv.Vid nad Valdekom, Sv.Vid pri Ptuju, Svetina, Svibno, Šempas, Šempeter pri Gorici, Šempeter v Savinjski dolini, Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentjurij pri Grosupljem, Šentlambert, Šentlovrenc, Šentožbolt, Šentrupert, Šenturška Gora, Šentvid pri Stični, Šentviška Gora, Škocjan, Škocjan pri Turjaku, Škofije, Škofja Loka-Suha, Škofja Loka, Škofljica, Škrbina, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmarje na Vipavskem, Šmarje pri Kopru, Šmarjeta, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Rožni Dolini, Šmartno v Tuhinju, Šmihel, Šmihel pri Žužemberku, Špitalič, Št.Ilj pod Turjakom, Št.Ilj pri Velenju, Št.Peter-Otočec, Štanjel, Štjak, Šturje, Teharje, Temnica, Tolmin, Tomišelj, Toplice, Trata-Gorenja Vas, Trboje, Trbovlje-Sv.Martin, Trbovlje - Sv.Marija, Trebelno, Trebnje, Trnje, Trstenik, Trzin, Tržič-Bistrica, Tunjice, Turjak, Turnišče, Unec, Ustje, Vače, Vavta Vas, Velenje-Bl.A.M.Slomšek, Velenje-Sv.Martin, Velika Dolina, Velika Nedelja, Velika Polana, Velike Lašče, Velike Poljane, Velike Žablje, Veliki Dol, Veliki Gaber, Veržej, Vinica, Vipavski Križ, Vipolže, Višnja Gora, Vitanje, Vodice, Voglje, Vogrsko, Vojnik, Vojsko, Vojščica, Volče, Vrabče, Vranja Peč, Vreme, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhnika, Vrhpolje, Vrhpolje, Vrtojba, Vuhred, Vurberk, Vuzenica, Zabukovje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zaplana, Zapoge, Zasip, Zdole, Zgornji Tuhinj, Zibika, Zlato Polje, Zreče, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žiče, Žiri, Žužemberk o SKLAD ZA LAČNE V MISIJONIH o Župnija: Bovec, Maribor-Sv. Križ o posamezniki: Bratuša Andrej, Furlan Markež Barbara, Golob Matej, Kitak Ljudmila, Kozinc Drago, Kravos Stojan, Martinčič Ruth, Medvešek Viljem, Meglič Alma, Motaln Betka, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Remec Cirila, Rihtar Helena, Rihtar Milena, Sabolič Katja, Svoljšak Bojan, Šef Ida, Tajnikar Matej, Zajec Marija o ZA MADAGASKAR o posamezniki: Melinc Beti, Mernik Zinka, Šubic Alojzij s.p. o SKLAD ZA MISIJONE o župnije: Hrastnik, Ig, Ljubljana-Sv. Trojica, Ljubljana-Sv. Peter, Tržič-Bistrica, Vodice o posamezniki: Babnik Marija, Barat Rozalija, Berden Nataša, Blažič Miha, Buček Helen, Budja Marija, Butala Gregor, Celarec Vida, Čarman Marija, Dovnik Nežka, Dvoršak Tatjana, Erzar Jože, Fidler Lara, Gantar Metod, Grahor Alojz, Grlj Andreja, Hočevar Jožefa, Ipavec Erika, Iršič Andrej, Jagodic Jože, Jakšič Nataša, Jamnik Marija, Jazbec Danica, Jerovšek Jure, Jesenko Antonija, Kavčič Franc, Kavčič Irena, Kebe Janez, Kolar Mihaela, Koren Leopold, Korenc Bogoljuba, Koselj Veronika In Marko, Kozole Cvetka, Kržič Sonja, Kulovec Igor, Logar Rok, Lorber Petra, Lupša Angela, Magdič Olga, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morelj Darja, Možina Albina, N.N., Nastran Matej, Novak Janez, Oražem, Osredkar Fani, Osredkar Marija, Ozvatič Anica, Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pernat Anton, Perovšek Jure, Pezdirc Katarina, Ponikvar-Zorko Pavla, Prigo D.O.O., Prinčič Silvester, Ravnikar Marija, Ribič Slavica, Sadek Stjepčevič Milena, Sagadin Emil, Saksida Irena, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Senegačnik Jožica, Sever Alojz, Slokar Darja, Sočan Gregor, Stjepčevič Milena, Strgar Robert, Suhadolčan Franci, Šeruga Cvetka, Šifrar Ana, Štambuk Igor, Štrukelj Frančiška, Vehovar Darinka, Velepič Anica, Veranič Jožica, Zakrajšek Boris, Žagar Ana o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV o posamezniki: Glasenčnik Ivan, Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija o VODNJAKI - MALAWI o posamezniki: Hrovat Nika, Kobal Maksimiljan, Kobal Tadeja in Tone, Trošt Peter, Zver Sonja o LENČKOV SKLAD o posamezniki: Primc Anton, Šega Anka, Zavar Valerijan o SKLAD ZA LAKOTO V ETIOPIJI o posameznik: Medvešek Viljem o DISPANZER - MATANGA o posameznica: Irnar Ana o MATANGA - DAR UPANJA o posamezniki: Behek Mirjam, Hartman Jožefa, Kresnik Robert, Kucler Jerica, Malovrh Maja, Mladen Bogdan, Morelj Darja, Nastran Vida, Podobnik Jožica, Prezelj Drago, Rakovec Alojz, Štambuk Igor, Zabavnik Mitja, Zupančič Silvestra o DROBIŽ ZA RIŽ o posameznika: Jenič Dušan, Šubic Ida o SKLAD ZA POPLAVE o posameznica: Judež Amilija o ZA JOŽETA ADAMIČA o župnija: Žalna o posameznica: Burger Alenka o ZA PAVLA BAJCA o posameznik: Peternelj Janez o ZA S. ANKO BURGER o posameznica: Križman Romana o ZA JOŽETA MLINARIČA o posameznik: Kvaternik Tomaž o ZA S. VESNO HITI o župnija: Kalobje o posameznika: Kunšič Francka, N.N. o ZA TONETA KERINA o župnija: Domžale o posamezniki: Capl Ana Marija, Jagodic Jože, Kern Jože, Koncilija Jožica, Krk Jurij, N.N., Pompe Anica, Šušteršič o ZA S. AGATO KOCIPER o posameznika: N.N., Volavšek Marta o ZA P. VLADIMIRJA KOSA o

posamezniki: družina Vaukan o ZA JANKA KOSMAČA o posamezniki: Muller Marija, Slovensko Marijino Narodno Svetišče, Strajnar Ana o ZA JANEZA KRMELJA o posamezniki: Bogataj Gregor, Eržen - Sojer Zinka, Muller Marija, Pirc Dragica, Sušnik Janez, Vrabec Mirijam, Zakrajšek Boris o ZA S. ANDREJO GODNIČ o posamezniki: Klekljarsko Društvo Polhov Gradec, Sedej Andreja, Sitar Antonija, Štuhec Msgr.Dr. Ivan, družina Vaukan, Žukovec Jožica o ZA DANILA LISJAKA o župnija: Vrhpolje o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Sušnik Janez, Žukovec Jožica o ZA TOMAŽA MAVRIČA o posameznika: Kebe Janez, Malalan Nika o ZA S. ZVONKO MIKEC o župnija: Šentrupert o posamezniki: Murn o ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE o posameznik: Kranjc Rafael o ZA S. TADEJO MOZETIČ o župnija: Pivka-Št. Peter na Krasu o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Gregorc Ivan, Kolman Mojca, Pegan Jožef, Rudež Lučka, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA JANEZA MESCA o posamezniki: Rupar Aleš, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Vončina Slabe Urška o ZA PEDRA OPEKO o župnija: Slivnica o posamezniki: Beršnjak Marija, Bohak Ivan, Fegic Anica, Ferjančič Marija, Gojčič S.Martina, Gostiša Ladislav, Ješovnik Simona, Kešnar Vida, Kette Lucija, Kordiš Rozalija, Kosi Miroslav, Kotnik Danjela, Kovačič Matej, Lapajna Julijana, Leskošek Dr. Franc, Mastnjak Marjana, Murovec Terezija, N.N., Nadlič Apolonija, Pirc Janko, Rajh Danilo, Remše Matija, Rus Valerija, Samotorčan Vida, Semec Francka, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Škufca Ivanka, Tavčar Jože in Slavica, Verbič Karel, Zabret Danica, Zabret Polona, Zgonc Marija o ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ o posamezniki: Demšar Vida, Resman Mimi, Rozman Maksimiljan o ZA S. MIRIAM PRAPROTNIK o posameznica: Pešec Bogomila o ZA P. JANEZA MLAKARJA o posameznica: Ramovš Vera o ZA P. STANKA ROZMANA o posameznica: Kramar Marija Vida o ZA MARTINA KMETCA o posameznici: Resman Silv, Selan Stanka o ZA S. BOGDANO KAVČIČ o posamezniki: N.N., Peternel Frančiška, Zakrajšek Boris o ZA S. TEREZIJO PAVLIČ o posameznica: Čengija Kata o ZA P. LOJZETA PODGRAJŠKA o posamezniki: Kostroj Strojegradnje D.O.O., Pezdirc Majda, Povh Jože o ZA LAZARISTE NA SALOMONOVIH OTOKIH o posameznica: Kranjec Matilda o ZA S. ZORO ŠKERLJ o posameznica: Škerlj Milena o ZA S. FANI ŽNIDARŠIČ o posameznica: Souidi Zavrl Nada o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ o posamezniki: Hrovat Nika, družina Lahajnar o ZA S. ANO SLIVKA o posameznika: Prendl Branko, Resman Mimi o ZA S. BARBARO PETERLIN o posamezniki: Brumac Cenčič Martina, Karim Silva, Tomažič Jožef o ZA S. DORICO SEVER o posameznice: Barat Rozalija, Kešnar Vida, Križman Romana o ZA KARMEN KOŠUTAR o posameznici: Simonič Mateja, Strajnar Ana o ZA BLAŽA KRMELJA o posameznica: Strajnar Ana o ZA POLONO BERLEC o posameznika: Jesenko Andrej, Kožlakar Rafaela o ZA IZIDORJA GROŠLJA o posameznica: Grošelj Marija o ZA S. POLONO ŠVIGELJ o posameznica: Selan Matija o SKLAD ZA GRADNJO PORODNIŠNICE NA MADAGASKARJU o posamezniki: Bezovšek Tatjana, Bregant Mojca, Bregant Tomaž, Jere Marija, Jereb, o Kavčič Aleš, Langus Tadej, Leben Gordana, Lenart Marija, Loma Consulting D.O.O., Lovše Anica, Mahorič Remina Rebeka s.p., Malovrh Maja, Murko Ana, N.N., Pirc Dragica, Piskar Klavdija s.p., Poženel Drago, Primc Andrej, Salco Pohištvo d.o.o., Sika D.O.O., Sluga Janez, Smolnikar Silva, Soldo Emilijana, STAR Prevajalske Storitve D.O.O., Šijanec Pavle, Štravs Ana, Tavčar Petrovič Katja, Zavodnik Grobljar Marija, Zavrl Darko, Zm Matjaž Zupanič S.P., Zupanič Angelca o ZA S. MOJCO KARNIČNIK o posameznici: Marjanovič Miranda, Štafunko Fanika o ZNAMKE: Irena Plahuta, Marjeta Šteblaj, Pepca Kos, s. Štefka Bizjak, Rozi Terpinc, Marija Ana Limbek, Marija Zajko, Literarni Krožrk Lj., Prenova v Duhu Maribor, Kristina Hojnik, Marjan Ramčak, Rozika Mestinšek, Marija Terenta, Marija Garbas, Marko Pajk, Benjamin Bezek, Milena Grabušnik, Tilka Strmšnik, Viktor in Jože Čkufca, Zinka Krajnc, s. Mirjam Černigoj, Jožefa Turk, Stanka Selan, Nikolaj Štolcar, Nada Kladnik, Marija Potočnik, Irma Tomažič, Magdalena Tomažič, Milan Knep, Marija Sičen, Otilija Raubica, Bojan Pirast, Boris Jagodič, Katja Ilišinovič, družina Venčlevnik, Vladimir Cocej, Martin Pušenjak, Milojka Kranjec, Marija Cunta, Danijela Gorjanc, Marjeta Vobner, Mimi Resman, Danfoss Trata Lj., Ana Bajc, Zora Jurič, Jožica Lubej, Jasmina Možič, Matic Romšek, Leopold Korat, Viher Klepej, Andreja Sedej, Peter Marčun, Ljudmila Oblak, s. Irma Makše, Marija Dolžan, Ivanka Voros, Olga Kožuh, s. Andreja Čakš, Mirko Škoflek, Julijana Golob, Tone Bertoncelj, Štefan Strašek, Ivanka Žnidaršič, Luka Jeraj, Vida Ravnohrib, Jože Nemanič, Janez Gorše, Majda Rom, Tončka Jankovič, Milan Gosar, Zupančič, Slavica Mozetič, Franc Popravk, Damen Kolar, Marijan Brecelj, Karin Pelc, Gabrijel Knez, Center Sinaj Maribor, Telefon Samarjan Lj., Rozika Tacer, Helena Bonča, Anica Macedoni, Amalija Centrih, Mojca Polak, Tatjana Merzlak, Urška Herlah, Marija Kapušar, Marija Kumar, Pavla Lesnjak, Lucija Pirc.

23

MO_oktober2013.indd 23 7.10.2013 8:03:13

MISIJONSKA VASZavod sv. StanislavaŠentvid nad Ljubljano

petek, 18. 10. 2013 ob 19. uriMUZIKAL in predstavitev knjigeČrnec v beli koži, p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji

sobota, 19. 10. 2013 ob 16. uriokrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov

petek, 18. 10. in sobota, 19. 10. 2013od 8. do 18. ure

kronološki pregled slovenskih misijonarjevživljenje, šolstvo, zdravstvo,pastorala na misijonu različne delavnice in igre misijonska tržnicagostja s. Slavka Cekutamisijonarka v Albaniji

Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli

VABLJENIVSTOP PROST

18. in 19. oktober 2013

V SODELOVANJU Z

www.missio.si

MISIJONSKAVASZavod sv. StanislavaŠentvid nad Ljubljano

petek, 18. 10. 2013 ob 19. uriMUZIKALin predstavitev knjigeČrnec v beli koži, p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji

sobota, 19. 10. 2013 ob 16. uriokrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov

petek, 18. 10. in sobota, 19. 10. 2013od 8. do 18. ure

kronološki pregled slovenskih misijonarjevživljenje, šolstvo, zdravstvo,pastorala na misijonu različne delavnice in igre misijonska tržnicagostja s. Slavka Cekutamisijonarka v Albaniji

Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli

VABLJENIVSTOP PROST

18. in 19. oktober 2013

V SODELOVANJU Z

www.missio.si

MISIJONSKA VASZavod sv. StanislavaŠentvid nad Ljubljano

petek, 18. 10. 2013 ob 19. uriMUZIKAL in predstavitev knjigeČrnec v beli koži, p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji

sobota, 19. 10. 2013 ob 16. uriokrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov

petek, 18. 10. in sobota, 19. 10. 2013od 8. do 18. ure

kronološki pregled slovenskih misijonarjevživljenje, šolstvo, zdravstvo,pastorala na misijonu različne delavnice in igre misijonska tržnicagostja s. Slavka Cekutamisijonarka v Albaniji

Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli

VABLJENIVSTOP PROST

18. in 19. oktober 2013

V SODELOVANJU Z

www.missio.si

MISIJONSKAVASZavod sv. StanislavaŠentvid nad Ljubljano

petek, 18. 10. 2013 ob 19. uriMUZIKALin predstavitev knjigeČrnec v beli koži, p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji

sobota, 19. 10. 2013 ob 16. uriokrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov

petek, 18. 10. in sobota, 19. 10. 2013od 8. do 18. ure

kronološki pregled slovenskih misijonarjevživljenje, šolstvo, zdravstvo,pastorala na misijonu različne delavnice in igre misijonska tržnicagostja s. Slavka Cekutamisijonarka v Albaniji

Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli

VABLJENIVSTOP PROST

18. in 19. oktober 2013

V SODELOVANJU Z

www.missio.si

MISIJONSKA VASZavod sv. StanislavaŠentvid nad Ljubljano

petek, 18. 10. 2013 ob 19. uriMUZIKAL in predstavitev knjigeČrnec v beli koži, p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji

sobota, 19. 10. 2013 ob 16. uriokrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov

petek, 18. 10. in sobota, 19. 10. 2013od 8. do 18. ure

kronološki pregled slovenskih misijonarjevživljenje, šolstvo, zdravstvo,pastorala na misijonu različne delavnice in igre misijonska tržnicagostja s. Slavka Cekutamisijonarka v Albaniji

Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli

VABLJENIVSTOP PROST

18. in 19. oktober 2013

V SODELOVANJU Z

www.missio.si

MISIJONSKAVASZavod sv. StanislavaŠentvid nad Ljubljano

petek, 18. 10. 2013 ob 19. uriMUZIKALin predstavitev knjigeČrnec v beli koži, p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji

sobota, 19. 10. 2013 ob 16. uriokrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov

petek, 18. 10. in sobota, 19. 10. 2013od 8. do 18. ure

kronološki pregled slovenskih misijonarjevživljenje, šolstvo, zdravstvo,pastorala na misijonu različne delavnice in igre misijonska tržnicagostja s. Slavka Cekutamisijonarka v Albaniji

Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli

VABLJENIVSTOP PROST

18. in 19. oktober 2013

V SODELOVANJU Z

www.missio.si

MO_oktober2013.indd 24 7.10.2013 8:03:15