mkibn20080218-0010l

berz

NIK

- GO

DI

NA

II

- BRO

J 10

- 18

FEV

RUA

RI 2

008

GOD

IN

A -

(PRI

LO

G N

A T

END

ERN

IK

)

BIODIZEL GORIVOTO - VO MOMENTOT

NAJKVALITETNO NA PAZAROT

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 18.02.2008 broj 10 berzNIK

Period na zapoznavawe

Pi{uvajte,ocenuvajte,opi{uvajte,komentira-jte...stranicitena berzNIK seotvoreni....

Ova e desetiot broj na nedelniot pregled-nik berzNIK. A, koga ne{to raboti{ i koga }estigne{ do dvocifren broj, dobiva{ ~uvstvodeka rabotite kone~no trgnale kako {to treba.ûvstvo deka sega si soodveten reprezentant nasvoeto delo. A koga se vo pra{awe mediumite,priznanijata se prikaùvaat niz brojkite....Ili, kako {to bi rekol ovoj na{ narodec, baagipat treba da pomine{ za da napravi{ edenmediumski proizvod, a u{te pove}e pravilno dago pretstavi{ i prezentira{ pred target grupa-ta za koja e namenet....

E, pa da ne bidam skromna, i na{ata redak-ciska ekipa, koja e del od redakcijata na news-NIK pomina dve ipol mese~en pat, izdade 10broja na nedelen preglednik i sekojdnevno gipodgotvuva{e templejtite so selektiranitebiznis informacii za elektronskata distribu-cija. Period, za nekogo kratok, za nekogo podolg,no za nas - ovie osumdesetina dena se navisti-na va`ni,se ekipiravme, kreiravme i sozdadov-me spisanie, koe veruvam so va{a pomo{, stru~-nost, iskustva i znaewe od oblasta na berzan-skoto trguvawe, finansikoto rakovodewe, sto-panisuvawe i plasman na pazarot }e go usovr-{uvame i razvivame po prepoznatliv terk zakorisnicite ...

Period vo koj se obidovme da ve zapoznaemei so na{iot dneven elektronski distributivenservis, i so nedelniot preglednik , berzNIK, isega so prvoto mese~no izdanie - berzNIK. Zna-~i, promotivno preku dnevniot servis distri-buiravme selektirani informacii od dnevnitepe~ateni mediumi. Preku nedelnoto izdanie seobiduvame da ve potsetime ne samo na sodrì-nite koi bile najaktuelni vo tekot na pette iz-minati dena, tuku i se zadrùvavme i gi doob-jasnuvavme tekstovite okolu koi najmnogu sekoncentrira{e vnimanieto na javnosta, temikoi predizvikuvaa najgolem interes i koi naj-mnogu otvoraa prostor za polemiki, zabele{ki,komentari, {to se zaedno e zabeleàno od no-vinarskite pera. Sega, kako {to najavivme i nasamiot po~etok koga go kreiravme nedelniotpreglednik berzNIK, startuva i mese~niot brojna berzNIK. Na ovoj na~in smetam zaokruìvmeeden informativen period, vo slu~ajov, prviotmesec od godinava, so kompletna analiza za se{to be{e najaktuelno vo vesnicite vo tekot namesecot, a {to e arhivirano vo bazata na elek-tronskiot servis. No, sega nemam namera da jaopi{uvam sodrìnata na na{eto mese~no pr-ven~e, se nadevam va{ata qubopitnost }e vedovede do nego.

Vo ovoj nedelen broj na berzNIK, promo-tivno se pretstavuva NLB Tutunska broker. Mi-natata nedela vo fokusot na mediumite be{eodrùvaweto na Rabotilnicata za Vajmaks -nova solucija za {irokopojasen bezì~en pris-

tap vo Skopje. Na Rabotilnicata svoite iskus-tva, znaewa , predlozi i sugestii gi razmenijastru~ni lica od razni regulatorni tela zaelektronski komunikacii, operatori i drugizainteresirani subjekti od pove}e zemji od Ju-goisto~na Evropa. Del od nivite razmisluvawadosledno gi prenesuvame i na na{ite stranici.

Spored zastapenosta vo mediumite, me|unajaktuelnite se vbroi i vesta za pu{taweto napazarot na novoto biodizel gorivo. Poop{irnoobjasnuvawe za negovite prednosti i kvalitet-ni performansi izloì Andreja Josifovski,pretsedatelot na UO na Makpetrol...

Temite, vklu~uvaj}i gi i tabelarnite prika-zi za sostojbite na pazarot na kapital se re~isisekojdnevno zastapeni vo vesnicite. Sporedovie analizi nedelata {to izmina berzata jarazdviìja dvete blok transakcii na Mako{pedosiguruvawe. Vo ovaa kompanija vleze bugarskibrend od osiguritelna dejnost, koj {to kupi po-ve}e od 83,25 procenti od dru{tvoto. Vrednostana edna akcija vo blok-transkacijata iznesuva-{e 215.000 denari, a se istrguvaa 1.526 akcii voednata i 586 akcii vo drugata blok-transkaci-ja. Za razlika od prviot na posledniot den odnedelata najgolem promet od 26,78 milionidenari ostvarija akciite na Makedonska berza.Istrguvani se 148 akcii po cena od 181.000 de-nari za akcija. Zaradi se pogolemiot interes nagra|anite, pravnite subjektii mediumite za in-formacii povrzani so berzanskoto rabotewe iza poefikasno i poednostaven pristap do niv,Makedonska berza nedelava ja pu{ti vo upotre-ba svojata redizajnirana veb stranica. I kogasme kaj ovaa edinstvena makedonska instituci-ja preku koja se trguva kapitalot na makedon-skite kompanii, taa ja najavi svojata deveta go-di{na konferencija, koja }e se odrì od 10 do12 april godinava vo Hotel Metropol vo Ohrid.- Berzanska 2008 nasproti 2007: koj }e pobe-di?... Dobroto korporativno upravuvawe vo Ju-goisto~na Evropa - dali modata prerasnuva vopotreba? Mediumite i pazarot za hartii odvrednost... se samo del od najavenite sodrìnina panelite, .... Temi koi pove}e ili pomalku seinteresni za site igra~i na pazarot, a koi niekako servis na informacii smetavme deka tre-ba da gi najavime na na{ite stranici...

Vo me|uvreme, pi{uvajte, ocenuvajte, opi{u-vajte, komentirajte... stranicite na berzNIK seotvoreni...

Do sledniot ponedelnik

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik

na berzNIKe-mail: [email protected]


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. LEBOT 20 DENARI, MLEKOTO I BRA[NOTO POEVTINI ZA 10 OTSTO (****)2. MAVROVO VO FOKUSOT NA OBVINITELITE I INVESTITORITE (**)

11.02.2008 g. PONEDELNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.5 GORIVOTO EUR 5 ÊKA MINISTER ZA

EKONOMIJAs.9 KOSMOFON ]E GO DOBIE ODOBRENI-

ETO ZA ZG-TEHNOLOGIJAs.9 CENATA NA MLEKOTO NASKORO ]E SE

STABILIZIRABIZNIS

s.11 I POKRAJ PAZARNATA KOREKCIJA-INVESTITORITE VOZDR@ANI

s.3 OD DENES MLEKOTO I LEBOT POPONISKI CENI

s.5 SAKAME DA INVESTIRAME MNOGUPOVE]E VO MAKEDONIJA

s.5 GOLEMITE DEFICITI MO@AT DA GINAMALAT IZGLEDITE ZA RAST I DOVERBA NAINVESTITORITE

s.11 EVROPSKATA EKONOMIJA POKA@YBAZNACI NA OTPORNOST

s.12 MBI-10 SO PAD OD 1,78 PROCENTIs.12 VREDNOSTA NA PROMETOT

37.793.987,62 DENARIs.12 IZVE[TAJ ZA 08.02.2008s.13 I POKRAJ PAZARNATA KOREKCIJA -

INVESTITORITE [email protected] TABELAREN I GRAFI^KI PRIKAZ NA

MBIs.13 DNEVENIOT PROMET NA BERZATA -

PROSE^NI 50 MILIONI DENARIUTRINSKI VESNIK

s.8 ZA FIRMITE SO PROBLEMI - STARI-OT ZAKON ZA PLATEN PROMET

s.8 ITALIJANSKO SIREWE OD MAKEDON-SKO MLEKO

VEÊRs.8 MAVROVO VO FOKUSOT NA

OBVINITELITE I INVESTITORITE VREME

s.1 I @ITELITE NA GRADSKO NE JASAKAAT TOPILNICATA

s.2 SO VLADATA POSTIGNAVME FERDOGOVOR

s.3 I GRADSKO NE JA SAKA TOPILNICATAs.5 GO[EV NIZ PRATENI^KO SITOs.6 BANKITE SE NATPREVARUVAAT ZA

PARITE POD PERNICAs.7 MAKEDONIJA NITU EDNA SEKUNDA

NEMA DA JA OSTAVIME BEZ STRUJAs.7 LEBOT, BRA[NOTO I MLEKOTO SO

PONISKI CENIVEST

s.7 KOWANOSKI: CTRAVUVAWATA DEKAPEK BITOLA KE OSTANE BEZ JAGLEN-NEO-PRAVDANI NOVA MAKEDONIJA

s.1 LEBOT 20 DENARI, MLEKOTO IBRA[NOTO POEVTINI ZA 10 OTSTO

s.5 LEBOT 20 DENARI, MLEKOTO IBRA[NOTO POEVTINI ZA 10 OTSTO

s.5 IMA LI IMIX KAMPAWA SO AKCIJATANA GP MAVROVO?

s.5 TELEKOM ODOBRI INVESTICII VOADSL MRE@ATA

s.5 KOSMOFON DENESKA ]E DOBIEODOBRENIE ZA ZG TEHNOLOGIJA[PIC

s.1 OD DENESKA POEVTINA POPARAs.6 POEVTINITE SO ETIKETA s.6 OD DENESKA POEVTINA POPARA

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

NEDELEN IZVE[TAJ ZA TRGUVAWE ..... 4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK,SREDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-7

BERZA VESTI... BERZA VESTI... . . . . . . . . . 8

NLB TUTUNSKA BRO-KER. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

RABOTILNICA ZA VAJMAKS TEHNOLOGIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10-11

ANDREJA JOSIFOVSKI, PRETSEDA-TEL NA UO NAMAKPETROL..........................1 2 - 1 3

BERZNIK - ÊTVRTOK, PETOK, SABOTA , . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14-16

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . 17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKABERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 18-20

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKberzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 10Data: 18.02.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: Andrea Josifovski, pretsedatel na UO na Makpetrol

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

- Edna vooobi~aena nedela na Makedonska-ta berza e zad nas, ako se nabquduva periodotod po~etokot na ovaa godina, e ocenka na bro-kerskata ku}a Altavista vo nedelnata analizaobjavena vo Biznis. Spored nea dnevniot pro-met povtorno be{e na nivoto od prose~nite 50milioni denari i 85 % be~e napraven na Ofi-cijalniot pazar...

Spored berzanskata analiza vo Ve~er votekot na minatata nedela e zabeleàno skrom-no razdviùvawe na pazarot na kapital. NaMakedonskata berza za hartii od vrednost vosedmicata {to izmina be{e napraven promet od3,9 milioni evra. Minatata nedela ne be{e re-alizirana nitu edna blok-transakcija. Mono-tonijata na pazarot na kapital.sepak, ja prekinarastot na akcijata na grade`nata kompanijaMavrovo. Edna hartija od vrednost na ovaa kom-panija porasna za pove}e od 15 procenti, pri{to dostigna najvisok iznos od 2.122 denari. Seistrguvaa 31.415 akcii na grade`nata firma za{to bea plateni 68.426.714 denari ili okolu1,1 milion evra. Ovie slu~uvawa na pazarot nakapital samo potvrduvaat deka vo fokusot nainteresot na stranskiot kapital barem zaseganajmnogu se akciite na Mavrovo.

...Guvernerite na centralnite banki zabe-leàa deka posledicite za ekonomiite na zem-jite od Jugoisto~na Evropa od postoe~kite tur-bulencii na me|unarodnite finansiski pazaridosega se indirektni i ograni~eni. Tie, istotaka, ja priznaa zgolemenata neizvesnost za iz-gledite na zemjite od JIB koi proizleguvaat odmo`no ponatamo{no namaluvawe na stapkite narastot na svetskoto proizvodstvo i trgovija voslu~aj na prodolùvawe na turbulenciite...

Dnevnik objavuva deka cenata na mlekotovo Makedonija naskoro }e se stabilizira bidej-}i na svetskiot pazar toa ve}e se slu~uva. Ovago prognozira direktorot na bitolskata mle-karnica, Predrag Cvetkovi}. Toj e na ~elo naIMB od pred nekolku meseci, koga ovaa fabri-

ka be{e prezemena od grupacijata Danube fuds.Spored nego, strategiskiot investitor e zado-volen od sostojbite vo mlekarnicata, bidej}izateknale vospostaveni partnerski odnosi sosto~arite i doverba od potro{uva~ite.

Vo nego }e pro~itate i deka Kosmofon de-neska }e go dobie odobrenieto za koristeweradiofrekvencii za obezbeduvawe javni mo-bilni i komunikaciski mreì od tretata gene-racija - ZG.

Spored Agencijata za elektronski komuni-kacii. Kosmofon be{e izbran za najpovolen po-nuduva~ na javen povik i go uplatil iznosot od10,05 milioni evra za koristewe na radio-frekvencijata. V.d. direktorkata na Agencijata,Liljana Denkovska, sve~eno }e go dodeli odob-renieto na Borislav Zahariev, finansiski di-rektor na Kosmofon.

Za da se utvrdi cenata na garivoto eur 5,za koe Vladata ovozmoì bescarinski uvoz, }ese ~eka nazna~uvawe na nov minister za ekono-mija, soop{ti vladiniot portparol Ivica Bo-cevski. Vladata nema procena koga }e zavr{itaa procedura za da moè benzinot da se najdena makedonskiot pazar. Ruski Lukoil pobara{to poskoro da se utvrdi cenata za gorivoto eur5, koe e so najvisoki standardi za kvalitet. Ka-ko {to re~e direktorot na kompanijata AndrejKuku, Lukoil e podgotven da go uvezuva benzinotpo konkurentni ceni.

Utrinski objavuva deka prilepski Euro-kompozit, Tutunskiot kombinat i nekolku drugifirmi koi imaat te{ki finansiski problemi}e bidat izzemeni od primenata na noviot Za-kon za platen promet. Ova go na-javi vicepre-mierot @ivko Jankulovski vo Prilep, na odbe-leùvaweto na dvegodi{ninata od osnovawetoi rabotata na op{tinskiot razgranok na NSDP.Spored nego, denovive treba da se donese odlu-ka za konsultantska ku}a, a potoa }e bide ras-pi{an me|unaroden tender za proda`ba na ne-kolku firmi, me|u koi i Eurokompozit.

6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 10 Data 18.02.2008

Makedonskata berza od v~era ima novaveb-stranica zbogatena so novi sodrìni ipodatoci, prenesuvaat dnevnite mediumi.

- Vovedeni se pove}e novi sodrìni,koi, pred se, se odnesuvaat na istoriskitei statisti~kite podatoci od trguvaweto sohartii od vrednost, kotiranite akcioner-ski dru{tva i nivnite finansiski pokaza-teli, kako i sistematski pregled na in-formaciite objaveni od dru{tvata, soop{-tija od Berzata. Spored niv novata inter-net-stranica nudi novi tehnologii za po-brz i poednostaven prikaz i pristap do po-trebnite informacii.

Vo dene{nite vesnici }e ja pro~itate ideka Bugarskata osiguritelna kompanijaEuroins go kupi dominantniot paket-akciivo Mako{ped osiguruvawe od Skopje za {toplatija 7,35 mlioni evra (451,9 milionidenari). Taa vo dve blok-transakcii na ne-oficijalniot pazar na Makedonskata berzakupi 83,25 procenti od kapitalot na ovaamakedonska osiguritelna kompanija. Zasekoja od 2.102 istrguvani akcii stranska-ta kompanija platila po 214.970 denari.Toa zna~i deka Mako{ped osiguruvawe sta-nuva ekspozitura vo Makedonija na noviotsopstvenik - bugarskata osiguritelna kom-panija.

Vo po~etokot na septemvri, korisnici-te na Kosmofon }e imaat mo`nost da gi ko-

ristat uslugite od ZG-telefonijata: govor,brz prenos na sliki i podatoci preku mobi-len telefon, videopovici, Internet itn., evest koja ja prenesoa site dnevni vesnici.Ova go najavi Borislav Zafirov, glavenfinansiski direktor na Kosmofon, kojv~era go podigna odobrenieto od Agencijataza elektronski komunikacii za koristeweradiofrekvencii za ZG-tehnologija. Ope-ratorot za dobivawe na odobrenieto mi-natata nedela uplati 10,05 milioni evra.

Agencijata za elektronski komu-nika-cii (AEK) od v~era pa do petok (15 fevru-ari), }e bide doma}in i organizator na Pr-vata sredba na Izvr{niot komitet na Me-|unarodnata unija za telekomunikacii(ITU). Vo ramkite na ovaa sredba, }e seodrì i Vtorata faza od Proektot na Edu-kativniot centar na ITU, a od sredinata nanedelava (od 13 fevruari) i Rabotilnica-ta Vajmaks - nova solucija za {irokopoja-sen bezì~en pristap, {to se odrùva voorganizacija na Biroto za razvoj na teleko-munikaciite (BDT) pri Me|unarodnata unijaza telekomunikacii - (ITU), vo sorabotkaso INA Akademijata od Grcija i Agencijataza elektronski komunikacii na RepublikaMakedonija.

Vo Biznis }e pro~itate i za programa sokoja se predviduva da se identifikuvaat inagradat najuspe{nite firmi koi sprove-

duvaat aktivnosti vo nasoka na ostvaruva-we na konceptot na OOP. Vo Makedonija,programata se sproveduva preku german-skata institucija Invent, a implementato-ri se Iltis, Basme KT i Balkan net odSkopje, koj e operativen koordinator zazemjite od regionot. Po efikasnoto apli-cirawe na 75 doma{ni kompanii, selekti-rani se 15 najdobri, koi sproveduvaat ak-tivnosti vo nasoka na ostvaruvawe na kon-ceptot na OOK. Konceptot na nominacijatana uspe{nite firmi se sostoi od dve kate-gorii - mali i sredni pretprijatija i gole-mi kompanii.

Prvata PR-konferencija vo Makedoni-ja }e se odrì vo Skopje na 27 i 28 fevrua-ri. Inicijator e Apriori komunikacii, akoorganizator e Zdruènieto na produkci-jata, marketingot i mediumite - ProMark-Medija pri Stopanskata komora na Makedo-nija.

Direktorot na Apriori komunikacii ipretsedatel na Organizaciskiot odbor,Konstantin Ikonomov, istakna deka na pro-gramata na konferencijata prezenteri }ebidat {est doma{ni i trojca stranski eks-perti, me|u koi i glavnite direktori na ne-kolku renomirani PR-ku}i od Makedonija,Slovenija, Hrvatska i od Srbija.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. BUGARI KUPIJA 83 OTSTO OD MAKO[PED (*** **)2. LEBOT I MLEKOTO GO PO^NAA TRENDOT NA POEVTINUVAWE (****)

12.02.2008 g. VTORNIK

DNEVNIKs.7 DOGOVOR ZA POGOLEMA BIZNIS-SORABOTKAs.7 LEBOT POEVTIN ZA 5 DENARI, MLEKOTO ZA 10 OTSTOs.9 MBI 11.02.2008s.9 MEMORANDUM PROTIV PIRATERIJATA s.9 NOVA VEB-STRANICA NA MAKEDONSKATA BERZA s.9 KOSMOFON GO DOBI ODOBRENIETO ZA ZG-TELEFONI-

JA s.9 BUGARI KUPIJA 83 OTSTO OD MAKO[PED

BIZNISs.1 PRODADENI 80 OTSTO OD KAPITALOT NA MAKO[PED

OSIGURUVAWEs.1 SELEKTIRANI NAJDOBRITE 15 FIRMIs.3 SELEKTIRANI NAJDOBRITE 15 FIRMIs.4 KOSMOSFON SO LICENCA 3-G MOBILEN OPERATORs.4 SKOPJE DOMA]IN NA PRVA NACIONALNA PI-AR-KON-

FERENCIJAs.5 @IVEAT VO KU]I NA RODITELITE, VOZAT AVTOMO-

BILI NA BRA^NITE PARTNERIs.6 PET MINUTI RAZGOVOR ZA EDEN DENARs.6 ME\UNARODNA RABOTILNICA ZA TEHNOLOGIJATA VAJ-

MAKSs.11 PROMETOT OPADNAL ZA 42,74 PROCENTIs.11 MAKEDONSKATA BERZA SO REDIZAJNIRANA VEB-

STRANICAs.12 MBI-10 NAMALEN ZA 185,13 INDEKSNI POENI s.12 PRODADENI 80 OTSTO OD KAPITALOT NA MAKO[PED -

OSIGURUVAWEs.12 IZVE[TAJ ZA 11.02.2008s.13 ZAGUBA OD NAD 9,2 MILIJARDI FUNTIs.13 POD ISTRAGA NA FBI - 14 KOMPANII

UTRINSKI VESNIKs.5 PO LEBOT I MLEKOTO, SE NAJAVUVAAT I DRUGI POEV-

TINUVAWAs.8 BUGARSKA KOMPANIJA GO KUPI MAKO[PED OSIGURU-

VAWE s.8 KOSMOFON ]E NUDI VIDEOPOVICI OD STARTOT NA

SEPTEMVRIs.8 PET MINUTI RAZGOVOR ZA DENAR VO MRE@ATA NA VIPs.8 MAKEDONSKA BERZA SO NOVA INTERNET-STRANICAs.8 PREGLED ZA 11.02.2008s.9 SOSIETE @ENERAL PRODAVA AKCII ZA DA JA POKRIE

ZAGUBATAVEÊR

s.6 BUGARSKATA EUROINS GO KUPI MAKO[PED OSIGURU-VAWE

VREMEs.1 SILMAK PROIZVEDE 500 OTKAZI

s.6 LEBOT POEVTIN OD DVA DO PET DENARIs.6 KOSMOFON GO DOBI ODOBRENIETO ZA TEHNOLOGIJA-

TA 3-Gs.6 STRANCITE ]E KUPUVAAT, MAKEDONCITE ]E SE BOGA-

TATs.6 ITALIJANSKO SIREWE OD BITOLA s.7 VRABOTENITE ]E OSTANAT NA ULICA

VESTs.3 KOSMOFON GO DOBI ODOBRENIETO ZA ZG TEHNOLOGI-

JA s.6 BIV[ITE POLICAJCI MO@AT VO PRIVATNIOT PEN-

ZISKI FOND s.7 BUGARSKA OSIGURITELNA KOMPANIJA GO KUPI MAKO-

[PED OSIGURUVAWENOVA MAKEDONIJA

s.4 MAKEDONSKA BERZA SO REDIZAJNIRANA VEB STRANI-CA

s.5 BANKITE SE PRINUDENI DA GI OTPI[UVAATNENAPLATLIVITE ZAEMI

s.5 MAKO[PED OSIGURUVAWE PRODADEN NA BUGARSKAOSIGURITVLNA KU]A

s.5 GRA\ANITE [TEDAT ELEKTRI^NA ENERGIJA[PIC

s.8 LEBOT I MLEKOTO GO PO^NAA TRENDOT NA POEVTIN-UVAWE

s.8 SILMAK STARTUVA SO OTKAZI


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI13.02.2008 g. SREDA

DNEVNIKs.1 KUPUVAWETO ZEMJA MO@NOST ZA PEREWE VALKANI

PARIs.6 MLE^NITE PROIZVODI ]E POEVTINAT ZA U[TE 10

OTSTOs.7 KUPUVAWETO ZEMJA MO@NOST ZA PEREWE NA VALKA-

NITE PARI s.7 EUROINS DOBI DOZVOLA ZA VLEZ VO MAKO[PEDs.7 DANOK NA PRIHOD ZA MALITE BIZNISI

BIZNISs.1 FIRMITE ]E RABOTAT SO BLOKIRANI SMETKI DO

PRVI JANUARIs.1 GRANATITE ]E TREBA DA ZATVORAT AKO SE OTKA@AT

OD LEBOT I MLEKOTOs. 3 GRANAPITE KE TREBA DA ZATVORAT AKO SE OTKA@AT

OD LEBOT I MLEKOTOs.3 FIRMITE ]E RABOTAT SO BLOKIRANI SMETKI DO

PPBI JANUARIs.11 HOBI PADOVI NA REPERNITE INDEKSIs.11 PA\A VREDNOSTA NA CROBEX I CROEMIs.12 MBI-10 OPADNAL ZA 0,34 PROCENTIs.12 AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA - NAJTRGUVANIs.12 MBI IZVE[TAJ ZA 12.02.2008

UTRINSKI VESNIKs. 5 BLOKIRANITE FIRMI DOBIJA EDNA GODINA DA ZAS-

TANAT NA ZDRAVI NOZE s.8 EUROINS DOBI DOZVOLA ZA VLEZ VO MAKO[PED

OSIGURUVAWE s.8 POEVTINUVA HRANATA I VO MALITE MARKETI s.8 RABOTODAVCITE PROTIV ZAKON ZA NAJNISKA PLATAs.9 MBI 12.02.2008s.9 GR^KITE BIZNISMENI SE OTKA@UVAAT OD BITOL-

SKATA INDUSTRISKA ZONA, DABENI s.9 VO SILMAK SE DELAT OTKAZI

s.9 MALITE BIZNISI POLESNO ]E PLA]AAT DANOK s.9 JAHU JA OTFRLI PONUDATA NA MAJKROSOFT

VEÊRs. 6 ]E POEVTINI HRANATA I VO MALITE MARKETIs.6 ANDOV PROTIV ZAKONOT: FIRMI ]E RABOTAT SO

BLOKIRANI SMETKI

VREMEs.6 NATO NEMA DA GI NAMALI KAMATITEs.7 NOV BRAN NA POEVTINUVAWA OD SLEDNATA NEDELA s.7 VLADATA VO INSPEKCIJAs.7 PAD NA AKCIITE NA @ITO LUKSs.7 BOGATSTVOTO SE KRIE NA GOLEMA DLABOÎNAs.7 HRANATA POEVTINA ZA NEKOLKU DENARI

VESTs. 7 POEVTINUVAAT PUTEROT I SIREWATAs.8 ROK OD 1 GODINA ZA SPASUVAWE NA FIRMITE SO

BLOKIRANI SMETKI

NOVA MAKEDONIJAs. 1 PROLONGIRAWE NA FINANSISKATA DISCIPLINA s.3 PROLONGIRAWE NA FINANSISKATA DISCIPLINAs.5 HE CE OÊKUVA DRASTI^NO POSKAPUVAWE NA

STANOVITEs.5 ZDODEVEN I POTPROSEÊN BERZANSKI DENs.5 SOSIETE @ENERAL PRODAVA AKCIIs.5 UKRAINSKATA VLADA ]E GO VRATI DOLGOT KON GAS-

PORM AKO RUSITE DIREKNO IM ISPORAÛVAAT GAS [PIC

s. 9 MALITE TRGOVCI SE REVOLTIRAT [TO VLADATA SOETIKETI ZA POEVTINUVAWETO NA PROIZVODI GIREKLA-MIRA SAMO POGOLEMITE MARKETI

s.10 GO OLESNILE DR@AVNIOT BUXET ZA LA@NI PROMO-TIVNI BRO[URI

Po nizata poskapuvawa {to nastanaa kajpogolemiot del od prehranbenite proizvo-di, od Zdruènieto za trgovija najavija na-maluvawe na cenite na mle~nite proizvodi.Spored Dnevnik, na v~era{niot sostanok naZdruènieto, trgovcite o~ekuvaat i proiz-voditelite i distributerite da se otkaàtod del od zarabotuva~kata za poevtinuva-weto da bide {to pogolemo. Vakvata odluka,kako {to prenesuvaat i drugite vesnici, seodnesuva pred se na mle~nite proizvodi,kako {to se pavlakite, ovo{nite jogurti, to-penoto sirewe, ka{kavalite, sireweto, delod kremovite i drugi konditorski proizvo-di. Komitetot za sledewe na cenite ja raz-gleduva i mo`nosta za ukinuvawe na carini-te kaj rafiniranoto maslo. Za da se odrìnamaluvaweto na cenite, Vladata }e inter-venira so pu{tawe 2.000 toni surovo maslo.

Sopstvenicite na malite biznisi, ~ijgodi{en prihod ne nadminuva 50.000 evra,otsega mnogu poednostavno }e go pla}aat da-nokot. Imeno, namesto dosega{niot pokom-pliciran na~in na presmetka i pla}awe nadanokot na dobivka, tie }e pla}aat samo da-nok na vkupniot prihod i toa na krajot na go-dinata, po stapka od 1,5 otsto godi{no. Ovaanovina UJP ja voveduva vo soglasnost so naj-novite izmeni na Zakonot za danok na do-

bivka. So mali biznisi se zanimavaat 40 ot-sto od vkupniot broj trgovski dru{tva.

Sobranieto v~era vo brza postapka giizglasa izmenite na Zakonot za platen pro-met, koj gi predloì pratenikot Stojan An-dov, a so koi na firmite im se ovozmoùvau{te edna godina da moàt da rabotat prekublokirani smetki. Vo soglasnost so postoj-niot Zakon za platen promet od 1 januari,godinava, toa ne smee da se pravi. Vo tekotna stotata sobraniska sednica pratenikotStojan Andov gi predloì izmenite na Zako-not za platen promet, izrazuvaj}i nade` de-ka so izglasuvaweto na negoviot predlog }ese spre~i zgolemuvaweto na brojot na ste-~ajcite. Ministerot za finansii, TrajkoSlaveski, pojasni deka stanuva zbor za15.800 firmi ~ii ìro-smetki se blokira-ni. Andov ovaa inicijativata ja predloìlzatoa {to lo{o izvedenata tranzicija one-vozmoìla i kaj nas da vaàt pravilata naigra, kako i vo razvienite zapadni zemji, bi-dej}i se pokaàlo oti ne sme se u{te pod-gotveni za pogolema fmnansiska discipli-na. Izmenata se predlaga najnogu za da se iz-leze vo presret na nekolku kompanii koiimaat dràven kapital i pobaraa menaxeri-te na ovie nekolku firmi, koi gi postavuvadràvata, da napravat plan kako mislat da

izlezat od te{kata sostojba so blokiraniìro smetki za edna godina, kolku {to imdava rok menuvaweto na odredbata.

Euroins in{urans grup dobi dozvola odMinisterstvoto za finansii za prezemawena Mako{ped osiguruvawe, soop{ti v~erabugarskata kompanija, }erka na osiguritel-nata grupacija Evrohold. Bugarite zav~erapreku Makedonskata berza kupija 83,25 otstood kapitalot na Mako{ped za 7,3 milionievra.

Po~etokot na trguvaweto ovaa nedeladonese novi padovi na indeksite vo regio-not. Na Belgradskata berza, Beleks 15 be-leì pad od 1,04 procenti, dodeka Belekslajn beleì malku pogolem pad od 1,12 pro-centi. Pa|a vrednosta i na hrvatskiot Kro-beks i Kroemi. Na 29-ot den na trguvawe naMakedonskata berza (12.02.2008 godina)vkupno se trguva{e so 43 akcii, obvrznicataza devizni vlogovi i obvrznicite za dena-cionalizacija (treta, ~etvrta i petta emi-sija). Istrguvani se 13.465 akcii preku 186transakcii i obvrznici vo nominalna vred-nost od 28.878 evra preku 17 transakcii.Vkupno se sklu~eni 203 transakcii i e ost-varen vkupen promet od 32.533.873,26 dena-ri.

1. ANDOV PROTIV ZAKONOT: FIRMI ]E RABOTAT SO BLOKIRANI SMETKI (***)2. MALITE BIZNISI POLESNO ]E PLA]AAT DANOK (***)

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 berzNIK broj 10 Data 18.02.2008

BERZA VESTI .....BERZA VESTI...

BLOK TRANSAKCII

ISTRGUVANI 83,25 % OD MAKO[PED OSIGURUVAWENa 11 fevruari Mako{ped osiguruvawe AD Skopje na Redoven pazar - Sloboden pazar

prodade 1.516 obi~ni akcii preku edna transakcija. Nominalnata rednost bila 511,29 Evraza akcija, a se istrguvaa po cena od 214.970,00 denari po akcija. Vkupnata vrednost natransakcija iznesuva 325.894.520,00 vo denari {to pretstavuva 60,04% od osnovnataglavnina.

Istiot den napravena e u{te edna blok transakcija so 586 obi~ni akcii na Mako{pedOsiguruvawe AD Skopje , koi se istrguvani po ista cena od 214.970,00 denari po akcija.Vrednosta na ovaa transakcija iznesuva 125.972.420,00 denari {to pretstavuva 23,21 % odosnovnata glavnina na dru{tvoto.

NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII OD KOTIRANI DRU[TVA Soglasno podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, ve

izvestuvame deka se izvr{eni slednite netrgovski transferi na akcii na kotiranidru{tva (po osnov na kompenzacija, podarok ili nasledstvo):

- na 08.02.2008 godina - Granit AD Skopje - 277 obi~ni akcii, -VV Tikve{ AD Skopje - 37 obi~ni akcii, -Komercijalna banka AD Skopje - 11 prioritetni akcii.

na 11.02.2008 godina - ADG Mavrovo Skopje - 96 obi~ni akcii;- Beton AD Skopje - 16 obi~ni akcii;- Granit AD Skopje - 331 obi~ni akcii.

-na 12.02.2008 godina - R@ Ekonomika AD Skopje - 1.235 obi~ni akcii;- Makstil AD Skopje - 454 obi~ni akcii;- Vitaminka AD Prilep - 64 obi~ni akcii;- R@ Inter-Trans{ped AD Skopje - 20 obi~ni akcii.

na 13.02.2008 godina - ADG Mavrovo Skopje - 73 obi~ni akcii;- EMO AD Ohrid - 53 obi~ni akcii.

OTKUP NA SOPSTVENI AKCII Na 11.02.2008 godina Makedonijaturist AD Skopje izvr{i otkup na:

- 90 sopstveni obi~ni akcii po cena od 8.000 denari za edna akcija, preku 2 transakcii;- 14 sopstveni obi~ni akcii po cena od 7.902 denari za edna akcija, preku 1 transakcija;- 66 sopstveni obi~ni akcii po cena od 7.900 denari za edna akcija, preku 1 transakcija;

Na 12.02.2008 godina Makedonijaturist AD Skopje izvr{i otkup na:- 43 sopstveni obi~ni akcii po cena od 8.000 denari za edna akcija, preku 1 transakcija

REDIZAJNIRANA VEBSTRANICA NA

MAKEDONSKA BERZA

WWW.MSE.COM.MK

Na 11 Fevruari 2008 godina, vo 12:30 ~a-sot vo upotreba e pu{tena novata, redizajni-rana veb stranica na Makedonska Berza ADSkopje. So ogled na se' pogolemiot interes nagra|anite, pravnite subjekti i mediumite zainformacii povrzani so berzanskoto rabo-tewe, (okolu 8.000 posetiteli dnevno ja pose-tuvaat na{ata veb stranica), gi unapredivmemo`nostite na na{ite korisnici za poe-fikasen i poednostaven pristap do potreb-nite informacii. Za taa cel Berzata napravii sopstveno istraùvawe, gi analizira{esite pristignati komentari i predlozi odna{ite korisnici i vodej}i se od nivnitepotrebi go definira{e izgledot na novataveb stranica.

Vovedeni se pove}e novi sodrìni koipred se' se odnesuvaat na istoriskite i sta-tisti~kite podatoci od trguvaweto so harti-ite od vrednost, podatoci za kotiraniteakcionerski dru{tva i nivnite finansiskipokazateli, kako i sistemati~en pregled nainformaciite objaveni od samite dru{tva iobjavite dadeni od Berzata za ovie dru{tva.

Koristeni se sovremeni alatki koi gi nu-dat novite tehnologii za pobrz i poedno-staven prikaz i pristap do potrebnite in-formacii, kako na primer RSS fidovi koi{to pretstavuvaat kanali za priem na op-redelen tip na vesti preku elektronski po-raki (e-mail) do krajnite korisnici.

Se nadevame deka so ovaa redizajniranaveb stranica }e izlezeme vo presret na se'pogolemiot interes na korisnicite. Za taacel Makedonska berza i ponatamu }e gi sledipotrebite na svoite korisnici i vo ramkitena svoite mo`nosti istite }e gi implementi-ra so primena na novi tehnologii.

R@ INTER-TRANS[PED AD

DEAN BRKOVSKI - NOV ^LEN NAODBOROT NA DIREKTORI

O D L U K Aza izbor na Izvr{en ~len na Odborot na direktori

1. Za Izvr{en ~len na Odborot na direktori na R@ Inter-Trans{ped AD Skopje, SEIZBIRA Dean Brkovski, so neograni~eni ovlastuvawa za sklu~uvawe na dogovori ipotpi{uvawe na dokumenti za vrednost od 5.000,00 EVRA.

So ograni~eno ovlastuvawa za sklu~uvawe na dogovori i potpi{uvawe na dokumenti zavrednost nad 5.000,00 EVRA do 15.000,00 EVRA, pri {to potpi{uvaweto }e se vr{i so vrzanpotpis so Pretsedatelot na Odborot na direktori.

Za sklu~uvawe na dogovori i potpi{uvawe na bilo kakov dokument vo vrednost nad15.000,00 EVRA potrebna e Odluka na Odborot na direktori.

2. Ovaa Odluka vleguva na sila so denot na donesuvaweto. Na ovaa Odluka i prethodela Odlukata za razre{uvawe na Izvr{niot ~len na Odborot na

direktori1. SE RAZRE[UVA @ivko Georgievski od Izvr{en ~len na Odborot na direktori na R@

Inter-Trans{ped AD Skopje.2. Razre{eniot Izvr{en ~len na Odborot na direktori od to~ka 1 ostanuva da bide

neizvr{en ~len na Odborot na direktori do krajot na mandatot za koj e izbran od Sobranietona akcioneri.

KIB AD KUMANOVO

NAMALUVAWE NAOSNOVNATAGLAVNINA NABANKATA

Vo soglasnost so Pravilata za kotaci-ja KIB a.d. Kumanovo, preku cenovno ~uvst-vitelna informacija na Makedonska berzainformira:

Vo soglasnost so Odlukata na Sobrani-eto na akcioneri na KIB a.d. Kumanovo na05.02.2008 godina e izvr{eno namaluvawena osnovnata glavnina na Bankata od369.430.693,00 denari na 231.773.440,00

denari. Namaluvaweto e napraveno za po-krivawe na zagubi od 2005 i 2006 godina.

Namaluvawetona osnovnata glavnina eizvr{eno so namaluvawe na nominalnatavrednost na akcija od 2.741,56 na 1.720,00denari.

Brojot na izdadeni akcii koj iznesuva128.655 obi~ni i 6.097 prioritetni ostanu-va nepromenet.


NLB Tutunska broker e edna od najstarite i najak-tivni ~lenki na Makedonksata berza na dolgoro~ni har-tii od vrednost i e aktivno vklu~ena vo razvojot na pa-zarot na kapital vo Republika Makedonija. Na pazarotna kapital raboti od mart 1996 godina i e eden od osno-va~ite na Makedonskata berza (septemvri 1995). NLBTutunska broker e akcionersko dru{tvo koe e 100% sop-stvenost na NLB Tutunska banka, i sostaven del na NLBgrupacijata. So ogled na osnova~kiot kapital, broker-skata ku}a pokraj mo`nosta za trguvawe so hartii odvrednost za klienti, poseduva licenca za vr{ewe nasite uslugi soglasno Zakonot za hartii od vrednost. NLBTutunska broker poseduva 12.5% od pazarnoto u~estvoodnosno e na vtoro mesto od vkupno 22 brokerski ku}ikoi funkcioniraat na pazarot na kapital vo RepublikaMakedonija.

Dru{tvoto raboti so visoko kvaliteten i fleksibi-len tim. Timot se sostoi od osum vraboteni od koi dvaj-ca poseduvaat licenca za investicioni sovetnici ipetmina licenca za brokeri. Kako dokaz za profesi-onalnosta i obu~enosta na kadarot na NLB Tutunskabroker ukaùva i faktot deka dvajca od vrabotenite sekandidati za treto odnosno prvo nivo na CFA (CharteredFinancial Analyst) programata. Usvoenite Kodeks na etikai Standardite na profesionalno odnesuvawe od CFAinstitutot pretstavuvaat osnova na vrednostite na NLBTutunska broker AD Skopje i se va`ni za naporite na or-ganizacijata za vospostavuvawe i poddrùvawe na naj-visoki standardi na obrazovanie, integritet i profe-sionalnost na svoite vraboteni. Visokite eti~ki stan-dardi se od klu~no zna~ewe za odrùvawe na doverbata na javnosta vo finansiskite pazari i inves-ticiite. Vrabotenite na NLB Tutunska broker imaat obvrska za lojalnost kon svoite klienti i morada dejstvuvaat so razumna grià i da donesuvaat prudentni odluki.Voedno imaat obvrska da preze-maat aktivnosti vo korist na svoite klienti i interesot na klientite sekoga{ da go stavaat predinteresot na svojot rabotodava~ ili svoite interesi. Vo odnosite so klientite, vrabotenite na NLB

Tutunska broker mora da utvrdat doveri-telska obvrska (fiduciary duty) i mora da japo~ituvaat taa obvrska i da dejstvuvaat vointeres na onoj komu mu se obvrzani.

NLB Tutunska broker kontinuirano ra-boti na podobruvawe i zgolemuvawe na svo-jot asortiman na uslugi so cel da go olesni istimulira investiraweto na klientite kakoi da go razvie pazarot na kapital vo Repub-lika Makedonija. Od mesec oktomvri bro-kerskata ku}a im ovozmoì na svoite klien-ti da davaat nalozi za izvr{uvawe na ber-zanski transakcii po telefon vo nasoka dase poednostavi trguvaweto i realizacijatana istite. Visokiot kvalitet na uslugi ikonkurentnite provizii NLB tutunska bro-ker gi nadopolnuva so nudewe na tehni~ka ifundamentalna analiza.

Ul. Dame Gruev br.1, blok 53, 1000 Skopje, R.Makedonija, faks: 3133 305; tel.: 3133 464, 3290 932; ìro s-ka: 210-0522320202.69, deponent na: NLB Tutunska banka AD Skopje, osnovna glavnina

30.864.000,00 den.

e-mail: [email protected]


RABOTILNICA ZA VAJMAKS TEHNOLOGIJA

VO MAKEDONIJA, VAJMAKSOT ETEHNOLOGIJA NA IDNINATA

Agencijata za elektronski komunika-cii (AEK) vo organizacija na Birotoza razvoj na telekomunikacii pri

Me|unarodnata unija za telekomunikacii(ITU) i INA Akademijata od Grcija mina-tata nedela (od 13 -15) odràa Rabotilni-ca za Vajmaks - nova solucija za {irokopo-jasen bezì~en pristap. Rabotilnicata seodrà vo prostoriite na AEK, a se organi-zira{e kako del od Programata za zapoz-navawe so tehnologijata vo ramki na Cen-tarot za izvr{uvawe na proekti za Evropa.Taa se organizira{e so cel da im ovozmo-ì na regulatornite tela za elektronskikomunikacii, operatorite i drugi zainte-resirani subjekti od Jugoisto~na Evropada razmenat iskustva, da prezentiraatpredlozi i sugestii od oblasta na tehno-logijata Vajmaks. Rabotilnicata se odvi-va{e vo dve sesii, vo prvata se pretstavi-ja regulatorite, a vo vtorata operatorite.Na rabotilnicata u~estvuva stru~waci,rakovoditeli i regulatori od telekomuni-kaciskiot sektor od Srbija, Crna Gora, Hr-vatska, Romanija, Grcija, Bugarija, Albani-ja, Polska, Turcija, Francija, Latvija i Ma-kedonija. Gostite gi pozdravi i Rabotil-nicata ja proglasi za otvorena direktor-kata na AEK.

Liljana Denkovska, v.d direktor naAEK na Republika Makedonija

RAZMENA NATEHNI^KI I PROFESIONALNIUSLUGI

Po~ituvani gosti Dozvolete mi da ja izrazam mojata po-

~estenost i zadovolstvo zatoa {to smezemja-doma}in na Rabotilnicata za Vaj-maks - nov {irokopojasen bezì~en inter-net pristap, vo zaedni~ka organizacija naBiroto za razvoj na telekomunikacii priITU, vo sorabotka so INA Akademijata odGrcija i Agencijata za elektronski komuni-kacii na Republika Makedonija i da vi po-sakam toplo dobredojde vo Skopje.

Vo narednite tri dena }e imame mo`-nost da razmenime zaedni~ki tehni~ki iprofesionalni iskustva, da gi zacvrstimevrskite i da razvieme pobliska sorabotkavo poleto na elektronskite komunikacii,odnosno vo Vajmaks tehnologijata.

Vi posakuvam uspe{na i prijatna rabo-ta i bi sakala nakratko da vi poso~am dekaod 01.07.2005 Agencijata za elektronskikomunikacii prestavuva nezavisno regula-torno telo vo oblasta na elektronskitekomunikacii, nezavisno i neprofitabilnopravno lice so javni ovlastuvawa reguli-rani so Zakonot za elektronski komunika-cii.

Zakonot me|u drugoto predviduva uslo-vi za ispolnuvawe na komunikaciskite us-lugi, za{tita na interesi, zabrzuvawe naprocesot na sozdavawe konkurenten pazarvo poleto na elektronskite komunikacii,uslovi za osiguruvawe univerzalni uslugipo pristapni ceni i kvalitet kako i upra-vuvawe, monitoring i sproveduvawe na ra-diofrekvenciskiot spektar.

Vo vrska so Vajmaks tehnologijata voRepublika Makedonija, bi sakala da spo-menam deka minatata godina Agencijata zaelektronski komunikacii izdade 2 licen-ci za koristewe na radiofrekvencii zafiksen pristap, poznat kako Vajmaks, koi}e funkcioniraat na teritorijata na Re-publika Makedonija za period od 10 godi-

ni na kompaniite Ameri-kom i Nekskom za nacio-nalno pokrivawe i 18 zaregionalno pokrivawe naslednive provajderi nauslugi: Neotel - 6 regio-nalni licenci (vklu~uvaj-}i i nacionalno pokriva-we), Istel - 6 regionalnilicenci (vklu~uvaj}i i na-cionalno pokrivawe), Kos-mofon 4 regionalni li-cenci, Matel edna regio-nalna licenca i R@ Uslu-gi edna regionalna licen-ca.

Zemaj}i gi predvid obvrskite za po~e-tok na uslugite vo period od {est meseciod davaweto na dozvolite, Nekskom i Kos-motelko ve}e zapo~naa so davawe komer-cijalni uslugi na 23 januari 2008 g. Osta-natite kompanii imaat obvrska da zapo~-nat so komercijalnite uslugi vo mart. Ve-ruvam deka denovive }e dobiete pove}einformacii vo vrska so ova pra{awe odpretsedatelite na Kosmotelko i Nekskom.

Vo idnina o~ekuvame kompaniite-ope-ratori vo uslovi na fer igra da gi ispol-nat obvrskite vo vrska so zapo~nuvaweto ivremeto za izgradba na mreìte, prekuovozmoùvawe uslugi so visok kvalitet,preku zgolemuvawe na ponudata na uslugi ikonkurentnosta na telekomunikaciskiotpazar vo Republika Makedonija, kako izgolemuvawe na Internet rasprostraneto-sta.

Ova e vo linija so celite na Vladatana Republika Makedonija, spored Nacio-nalnata strategija za razvoj na elektrons-ki komunikacii i informati~ka tehnolo-gija ostavaj}i prostor isto taka i drugi te-lekomunikaciski uslugi da bidat ponude-ni.

Dragi gosti,Uverena vo va{ata plodna rabota, Vi

posakuvam prijaten prestoj vo Skopje.

Mr. Marjan Globan, Agencija za telekomunikacii od Hrvatska

OSUM KONCESIONERI,USLUGI OD TRI OPERATORI I MALBROJ KORISNICI

Prikaznata za Vajmaksot zapo~na neka-de vo 2005 godina i sega ima osum vajmakskoncesioneri. Vo momentov najgolem prob-lem e {to uslugite ne se komercijalno dos-tapni vo cela Hrvatska. Brojot na korisni-cite e relativno mal. Vo tekot na godina-va o~ekuvame podobruvawe, iako moàm dakaàm deka vajmaksot odi poleka, so mali~ekori, so ogled deka od site koncesione-ri vo realnosta, samo mal broj od niv na-vistina nudat uslugi. Poedini koncesio-neri se konkurentni so nivnite ceni, od-nosno nudat ne{to poniski cenite. Moè-bi najgolem problem e {to se potrebnimnogu vloùvawa poradi {to i cenata naterminalnata usluga e seu{te relativnovisoka, taka {to cenata na uslugite u{te

Vajmaksot kako standard globalno e kreiran prvo za ruralni sredini, kade {to ima slabo pokrivawe so inter-net konekcija. No, taa filozofija sega se menuva. Kako i sekoja nova tehnologija, i vajmaksot startuva kaj onie

korisnici koi nosat pogolem profit i pobrzo vra}awe na sredstvata. Toa se biznis korisnicite, a potoa }edojdat na red rezidencijalnite korisnici. Toa ne se samo o~ekuvawa, tuku edna normalna strategija i kaj nas i

vo svetot


ne e konkurentna za da moè da privle~epogolem broj na korisnici. No, mislam dekase odi kon toa. Kako {to }e pa|a cenata naterminalnite uslugi, taka }e se namaluva-at i cenite na uslugite, bidej}i, za da seprivle~at novi korisnici, mora so ne{toda bidat konkurentni. Mislam deka vaj-maks tehnologijata ima idnina, iako vo na-{eto trigodi{no iskustvoto, se pokaàdeka proizvoditelite na opremata, a i sa-mata oprema se u{te treba da se razvivaati se nadevam deka vo idnina }e bide se po-dobra i pokvalitetna. Vo sekoj slu~aj, sme-tam deka tie treba da se naso~at osobenovo ruralnite podra~ja, koi nemaat pristapdo internet. Idnina postoi. Samo pra{awee vo koj vremenski period. Vo momentov,iako ima osum koncesioneri, samo tri ope-ratori nudat uslugi. Duri, nekoi operatorise otkaàa. Dobija koncesija, no se otka-àa, bidej}i smetaa deka od toa nema daimaa korist. Procenile, od deloven as-pekt, deka natamo{nite vloùvawa nemada im go donesat toa {to go oekuvale napo~etokot.

Vo Zagreb postoi mo`nost za pristap,no ne e tolku ra{ireno i mislam deka voodnos na goleminata na gradot i brojot naìtelite, brojot na korisnicite e mnogumal. Vsu{nost, mislam deka vo cela Hr-vatska ima okolu iljada korisnici.

Profesor Toni Janevski -Univerzitet Sv. Kiril i MetodiSkopje - Makedonija

LICENCITE SE DODELENI, SLEDIEVOLUTIVEN PERIODVo odnos na Makedonija, vajmaks tehno-

logijata e tehnologija na idninata. Taa do-a|a vo edno vreme, koga imame zasitenostna pazarot vo zapadnite zemji, kade {toimame golema internetizacija. No, vo zemjikade {to internetizacijata e seu{te vopodem, kako {to e Makedonija, ima dovol-no prostor za tehnologija kako {to e vaj-maks, zatoa {to ovozmoùvaat eden {iro-

kopojasen pristap za internet servisi, od-nosno za IT. Taka {to, moite o~ekuvawa voodnos na vajmaksot se golemi. No, treba dase po~eka da se vidi {to }e donese idni-nata.

[ireweto na vajmaks tehnologijata nee vrzano samo za Makedonija kako zemja,tuku so globalnite trendovi na ovaa teh-nologija, odnosno so ra{iruvaweto na glo-balnata baza na korisnici. Kolku pove}e}e ima korisnici vo svetot, }e pa|a cenatana terminalnata oprema, taka{to taa op-rema }e bide poraspoloìva kako oprema iza korisnicite tuka. Taka {to o~ekuvawa-ta se vrzani so razvojot na vajmaksot voglobalni ramki. Vo Makedonija ve}e imamedodeleno po pet liceni vo sekoj region,{to e dobra osnova za da vidime konkret-ni rezultati vo tekot na ovaa godina. Akakvi }e bidat rezultatite, se zavisi odsamite operatori na koj na~in }e gi ponu-dat paketite uslugi do samite korisnici ikako }e nastapat. Zna~i procesot nema dabide revolucioneren, tuku }e bide evolu-tiven, vo godinite {to doa|aat.

Kako za sekoja tehnologija, taka i za

vajmaksot, ima operatori koi se otkaùva-at, i drugi koi se pojavuvaat. Toa e norma-len proces vo uslovi koga ima cela paletana tehnologii, koi se konkurentni. Site senatprevaruvaat za istata baza na korisni-ci, a koj kakov uspeh }e ima, }e zavisi odtoa kakov pristap i kakva ponuda }e na-pravat. Zna~i ne se bazira samo na pristapna tehnologija, tuku i na mo`nostite koi }ese ponudat preku takvata tehnologija.

Vajmaksot kako standard globalno ekreiran prvo za ruralni sredini, kade {toima slabo pokrivawe so internet konekci-ja. No, taa filozofija sega se menuva. Kakoi sekoja nova tehnologija, i vajmaksot star-tuva kaj onie korisnici koi nosat pogolemprofit i pobrzo vra}awe na sredstvata.Toa se biznis korisnicite, a potoa }e doj-dat na red rezidencijalnite korisnici.Toa ne se samo o~ekuvawa, tuku edna nor-malna strategija i kaj nas i vo svetot.

Mr. Pavle Miju{kovi} - Crna GoraAgencija za telekomunikacii ipo{tenski uslugi

VO CRNA GORA ZA PRV-PAT IZBOR ME\UTELEKOMOT I DRUGOPERATORVo Crna Gora dodelivme ~etiri licen-

ci za Vajmaks i site se za nacionalna po-krienost. M-tel po~na so rabota i ve}eima okolu 2.000 korisnici. Po~na so rabo-ta vo Podgorica, Cetiwe i Nik{i} i segainstalira u{te tri bazni stanici na se-verniot del na dràvata. O~ekuvame i oddrugite tri operatori da po~nat so rabotado krajot na april godinava.

Procentot na penetracija e okolu 2,5%,pa mislime deka toa }e bide tehnologija naidninata za Crna Gora. Otkako vo CrnaGora se pojavi M-tel, tie imaat nad 2.000korisnici, no na listata za ~ekawe imaatbarem iljada korisnici. Ova e prvpatkorisnicite da moàt da biraat dali }e gikoristat telefonite od Telekomot ili odnekoj drug operator. Vo servisite tienudat i fiksna telefonija, i internet,poeftini me|unarodni razgovori. Za vaj-

maks, vo zavisnost od dogovorot, vo M-tel,pretplatata e od dva do tri evra.


ANDREJA JOSIFOVSKI, PRETSEDATEL NA UO NA MAKPETROL

BIODIZEL GORIVOTO - VO MOMENTOT

NAJKVALITETNO NA PAZAROT

- Makpetrol od 9 fevruari startuva{eso proda`ba na novoto biodizel gorivoto.Za voveduvaweto na ova novoto gorivo namakedonskiot pazar Andreja Josifovski,pretsedatel na Upravniot odbor na Mak-petrol veli: Makpetrol se odlu~i na vakov~ekor od pri~ina {to vo javnosta ~esto pa-ti se apelira deka vo Makedonija se tro-{at nekvalitetni goriva, koi se von ev-ropskite standardi. So ovoj ~ekor Makpet-rol pokaà deka, ne samo {to gi sledi ev-ropskite trendovi, tuku najodgovorno mo-àm da kaàm, koga e vo pra{awe dizel go-rivoto, na pazarot vo Makedonija pu{tiv-me najkvaliteten moèn dizel Eko 4 pome-{an so {est procenti biogorivo. Naskoroplanirame da go vovedeme i dizelot so so-drìna od 10 miligrami sulfur na edenlitar. Za {to sme vo pregovori so nekolkustranski rafinerii i imame obezbedenokoli~ina od 12.000 toni za ovaa godina.Me|utoa }e odime u{te eden ~ekor ponap-red. Toa gorivo nema da go pu{time kako~isto na pazarot, tuku }e go name{uvame sobiodizelot isto taka vo forma na B6. Natoj na~in }e prodavame gorivo koe po svo-jot kvalitet deneska vo Evropa se prodavaedinstveno vo Germanija i vo Norve{ka.

Novoto biodizel gorivo vo momentot seprodava na 20 maloproda`ni objekti nakompanijata, so intencija nivniot broj dase zgolemi za u{te desetina objekti. Pro-da`bata }e se zgolemuva vo zavisnost odtoa kakva }e bide pobaruva~kata na paza-rot, a Makpetrol }e nastojuva da go pla-sira na site svoi maloproda`ni objekti.

Josifovski objasnuva deka zasega se

zadovolni od interesot na korisnicite,iako cenata e za eden denar povisoka odcenata na evro 4 i evro 3 gorivoto i vo mo-mentot se prodava po 60,50 denari po li-tar. Dnevno se prodava pove}e od 20 tonana 20 proda`ni objekti i potro{uva~katakonstantno se zgolemuva.

Koja e bazata za formirawe na cenata?

Makpetrol kako baza ja koristi odlu-kata na Regulatornata komisija koja se no-si na sekoi 15 dena. Se zema baza za cena-ta na fosilniot dizel koja se mnoì so94%, plus 6% od cenata na biodizelot kojagi sodrì site tro{oci za nabavka na su-rovinite i na proizvdstvoto i odredenamarà na Makpetrol za da se formira ma-loproda`nata cena. Pritoa, na dràvata ise pla}aat site dava~ki vo poln iznos iakcizata i pogolem iznos na danok na do-dadena vrenost, bidej}i e pogolema osno-vicata vrz koja se presmetuva danokot, do-deka Makpetrol svojata zarabotka ja bazi-ra vrz osnova na zakonskata marà koja kajbiodizel gorivoto e za eden denar pomalaod pravoto po odlukata na ceni od regula-torot.

Zna~i ovaa me{avina {to Makpetrol japrodava ne podleì na Regulatornata ko-misija. - Mene me za~uduva eden drug fak-tor. Baravme od Vladata me{avinata, od-nosno onie 6% na biodizelot {to se sodr-àni vo fosilnoto gorivo da bidat oslo-bodeni od pla}awe na akciza. Prakti~novo soglasnost so Evropskata direktiva

takviot na~in se primenuva vo site evrop-ski dràvi. Imavme odredena prepiska soMinisterstvoto za finansii im dadovme ikonkreten prelog, im go dadovme Avstri-skiot zakon, im dadovme presmetka kakotoa da se napravi, odnosno da se zgolemi zaeden denar akcizata na fosilnoto gorivo ,a za smetka na toa da bide oslobodeno bi-odizel gorivoto vo me{avinata od pla}a-we na akciza. No nivniot stav e deka Ma-kedonija ima mnogu mala akciza za dizelgorivoto i nema prostor da bide istoto os-lobodeno vo me{avinata, tuku samo kako~isto biodizel gorivo.

So kolku u~estvuva akcizata vocenata?

- Akcizata u~estvuva so 50% i zaednoso DDV dava~kite se nekade okolu 65%. Iona {to za~uduva e {to pu{tivme na paza-rot najkvalitetno dizel gorivo {to moèvo momentov da se pojavi vo RM, a vo cena-ta ni vkalkulirale ekolo{ka taksa od0,030 denari po litar.

[to se slu~uva so izgradbata nabiorafinerijata ?

- Ve}e potpi{avme dogovor i go pri-mivme avansot. Na{eto nou hau, vrz koja enapravena biorafinerijata, go prodadovmena Pretprijatieto za pati{ta na Srbija.Biorafinerijata se gradi vo krugot nafabrikata za maslo i maziva, Fam Kru{e-vac po na{a tehnologija i so na{e nou hau,zatoa {to Makpetrol ja ima licencata za

Naskoro, kompanijata planira da go vovede i dizelgorivoto so sodrìna od 10 miligrami sulfur na edenlitar. Za godinava seobezbedeni 12.000 toni, notoa gorivo nema da se pu{tikako ~isto na pazarot, tuku}e se name{uva biodizelot,isto taka vo forma na B 6.Gorivo so vakov kvalitetdeneska vo Evropa se prodava edinstveno vo Germanija i voNorve{ka


Balkanot vklu~uvaj}i ja i Slovenija i na-{ite delovni partneri so koi zaedni~ki jaizgradivme rafinerijata vo Skopje.

Vo Makedonija treba da se organizirakompletna strategija za razvoj na biogori-vata, zasega postoi samo Pravilnik, kojpredviduva procent na potro{uva~ka, none i nekakva strategija.

Pokraj promocijata na biodizelot B6,Josifovski odgovori i na drugi aktuelnipra{awa koi se povrzani so nastanite zanafteniot pazar vo Makedonija.

Dali Vladata ve konsultira{e zagasifikacijata {to treba da segradi so parite od klirin{kiotdolg?

- Vladata na RM ima obvrska da si gozatvori dolgot so Ruskata Federacija.Me|utoa vo javnosta, kako {to i sami stesvedoci, se iznaslu{avme sekakvi izjavi -za gradewe na razni prsteni, za gasifika-cija kon Tetovo i Gostivar, deka }e se ga-sificira Strumnica itn... Dolgot koj goima Ruskata Federacija kon RM po osnov natoj klirin{ki dolg od sukcesijata na biv-{ite Jugoslovenski republiki e navistinamnogu mal za da se realizira seto ona {tose zboruva deka }e se gasificira vo Make-donija.

Vie bevte vo Moskva kade {to si-gurno razgovaravte i na ovaa tema, za

gasovodot vo Makedonija?

- Vo Moskva bev na pokana na pretse-datelot na ruskata kompanija Gasprom popovod 15 godi{ninata od formiraweto natoa akcionersko dru{tvo. Proslavata be-

{e organizirana vo rus-kiot dvorec Kremq kadeprisustvuvaa okolu 6.000gosti na koncertot, a napriemot u~estvuvaa samo500 gosti, me|u koi bev ijas kako pretstavnik naMakpetrol. Uvoden zborna toj priem ima{e pret-sedatelot na Ruskata fe-deracija, Vladimir Pu-tin, koj zboruva{e za us-pesite i razvojot na Gas-prom, posebno napomenu-vaj}i gi planiranite in-vesticii na kompanijatavo naredniot period, ka-de {to gi potencira{einvesticiite vo ZapadnaEvropa, vo Azija i pred sevo Severna Amerika. Sa-miot fakt {to edinstve-no Makpetrol be{e poka-net na ovaa proslava, do-volno zboruva koj e part-ner na Gasprom vo RM.

Kako ja komentiratespogodbata na Vladata soOKTA vo delot nakvalitetot na gorivata?

- Toa e dil koj{to enapraven vo paket da seizgladat rabotite. Da senamali {tetata koja {toVladata treba{e da japlati, no kako rezultat

na toa OKTA dobi prolongirawe na inves-ticiite za 18 meseci. Me|utoa koga stanuvazbor za kvalitetot na derivatite vo RM,treba da se razgrani~at nekolku raboti.

Koga se zboruva za nekvalitetni deri-vati, moè da stane zbor samo koga se vopra{awe motornite benzini, no ne za so-drìnata na sulfurot vo niv, bidej}i ben-zinite {to gi proizveduva OKTA se dalekunad evropskite standardi koga e vo pra{a-we sulfurot. Imeno, benzinot na OKTA so-drì pet do {est miligrami sulfur, no elo{ od aspekt na sodrìnata ne benzenot iaromatika. Zna~i benzinot na OKTA e soodli~en kvalitet, no benzenot i aromatitese lo{i. Evropskiot kvalitet za benzen eeden posto, kaj OKTA e pet posto, aromati-te se 35%, a kaj OKTA e 42%. Tie standar-di so sega{niot katalizator, sega{natatehnologija, ne moàt da go postignat. Tok-mu na ova pole i se dozvoli periodot od 18meseci za da vleze vo inesticioni aktiv-nosti, za da proizvede kvalitet na benzineko 4 ili eko 5, za {to mora da zameni ka-talizatorot vo Rafinerijata. Zna~i da nese sozdava zabuna, od aspekt na sulfurot.Ne ja branam OKTA , no realno e da se znaevo Makedonija kade e problemot, a ne samoda se zboruva. [to se odnesuva pak do ma-zutot, sekade vo Evropa imate pravo da ko-ristite mazut do eden posto sulfur ili do3,5% sulfur. Kaj nas Pravilnikot predvi-duva{e eden procent, me|utoa na OKTA i sedozvoli vo narednite 18 meseci da plasi-ra dva procenten mazut na pazarot, {to ine e taka stra{no, bidej}i koga e vo pra{a-we mazutot, mnogu e bitno i kolku korisni-cite na mazuot prezemale merki od svojastrana da ja za{titat ekologijata, odnosnoìvotnata sredina.

Makedonka Baldazarska

KVALITET I CENA NA BIODIZEL GORIVOTO

Biodizel gorivoto ima nekolku prednosti nad fosilnoto gorivo. Toj re~isi i nesodrì ìv sulfur, a ovozmoùva podobro podma~kuvawe na motorite, podobrosogoruvawe i {to e mnogu bitno, ja namaluva sodrìnata na jaglen dioksidot i sul-furot vo izduvnite gasovi za okolu 35 %. Minatata godina be{e obvrska naRegulatornata komisija da ja formira cenata za biodizel gorivoto. -Toa mislewe godelevme i nie i Vladata, veli Josifovski, konkretno dvete nadele`ni ministerst-va, Ministerstvoto za ekonomija i za finansii. No, Regulatornata komisija ima{esvoj stav i ne znam zo{to i se popu{ti vo toj pravec i ne prifati da ja formira cena-ta. Vo Pravilnikot za kvalitet na te~nite goriva vo RM za minatata godina be{epredvideno biodizel gorivoto, odnosno biogorivata da se name{uvaat do 2,5% sofosilnite goriva. Koga procentot na name{uvawe ne e pogolem od 5%, fosilnotogorivo go zadrùva imeto i vo toj slu~aj biogorivoto se imenuva kako evrodizel iliekodizel, zavisno od toa dali bi se name{uvalo so fosilno gorivo koe sodrì 350ili 50 miligrami sulfur.

Godinava go iskoristivme pravoto da ja formirame cenata vo soglasnost soZakonot za energetika kade {to biogorivata ne se regulirana dejnost i soPravilnikot za kvalitet na te~ni goriva za 2008 g. se predviduva da sodràt 5,75 %biogoriva vo fosilnite goriva. Kako {to kaàv, dokolku biogorivata se koristatkako ~isti ili vo sebe sodràt sodrìna pogolema od 5% na biogorivo go nosatnazivot na biogorivo i tuka imame slobodno formirawe na cenite.



1. OSNOVICATA NA MINIMALECOT DA BIDE 65 OTSTO OD PROSEKOT (***)2. BANKITE ]E ZNAAT KOJ PLA]A REDOVNO SMETKI (**)

14.02.2008 g. ÊTVRTOK

So formiraweto na kreditno biro Ban-kite }e znaat koj pla}a, objavuva Dnevnik. Vonapisot se objasnuva deka Bankite preku bi-roto }e dobijat uvid dali gra|anite redovnogi otpla}aat kreditite i dali navreme gipla}aat smetkite za struja, voda, telefon iza parno. Ovie podatoci }e gi dobivaat odprivatno kreditno biro, ~ija rabota }e seuredi so zakon, koj sega e vo rabotna verzija.So predlog-zakonot kako {to pi{uva Dnev-nik se predviduva podatocite za zadolè-nosta na fizi~kite lica i na kompaniite dase ispra}aat vo kreditnoto biro bez soglas-nost na gra|aninot. No, podatocite }e moèda se koristat samo so pismena soglasnost nagra|anite ili na pravnite lica.

- Taka bankite }e odobruvaat krediti sojasna slika za klientot, a toa treba da dove-de i do pad na kamatnite stapki poradi na-maleniot rizik - velat ~lenovite na rabot-nata grupa {to go podgotvuva tekstot na za-konot.

Vo Dnevnik }e pro~itate i deka bankar-skite plasmani kaj gra|anite i firmite nakrajot od minatata godina dostignaa dve mi-lijardi evra. Toa e godi{en porast od 500milioni evra za edna godina. Spored pos-ledniot izve{taj na Narodnata banka na Ma-kedonija, zadolènosta na gra|anite vo de-kemvri lani dostigna 788 milioni evra. Akoovaa brojka se podeli so brojot na tie {toimaat nekakvi prihodi (550.000 vraboteni i220.000 penzioneri), izleguva deka vo proseksekoj od niv dolì po 1.023 evra. Bankaritei ekspertite velat deka ne postoi opasnostod prezadolènost na naselenieto, a gra|a-nite ve}e go ~uvstvuvaat tovarot na dolgovi-

te.Vlezot na operatorot Vip na makedon-

skiot pazar predizvika namaluvawe na ce-nite vo pripejd za 50 otsto i vo postpejd mo-bilnata telefonija za 30 otsto, izjavi di-rektorot na mobilniot operator, NikolaQu{ev, na prezentacijata vo Barselona.

- Podatocite od poslednite tri meseciod 2007 godina pokaùvaat deka vkupniotbroj razgovori e zgolemen za 46 otsto vo od-nos na istiot period vo 2006 .Direktorot naVip o~ekuva otvorawe na pove}e mo`nosti zatretiot operator i novo razdviùvawe nacenite so voveduvaweto asimetri~na inter-konekcija. Toj veruva deka i godinava }e sezgolemi koristeweto na mobilnata za smetkana fiksnata telefonija.

Da se namalat cenite vo roaming zaSMS-porakite i za prenos na podatoci donajdocna do 1 juli godinava, pobara VivijanReding evrokomesarkata za informati~koop{testvo i mediumi od direktorite na ev-ropskite mobilni operatori na SvetskiotGSM kongres {to se odrùva vo Barselona.Prvite lu|e na Vodafon, Mobilkom, T-mobi-le, Telefonika burno reagiraa na ovoj obidza regulacija na pazarot. Tie ja obvinija Re-ding deka so populisti~ki metodi im ottrg-nuva del od prihodite {to gi koristat zainovacii i za razvoj na mobilnata industri-ja.

Ve~er so interesna tema, Skopskata ce-mentarnica Usje nudi re{enie za ekolo{kiotproblem so pepeltz vo Ki~evo. Spored kom-panijata, pepelta koja se sozdava kako otpadpri proizvodstvoto na struja vo TEC Oslomejmoè da se iskoristi za proizvodstvo na ce-

ment.Usje, kako op{testveno odgovorna kom-

panija i ponudi na dràvnata kompanijaElektrani na Makedonija (ELEM) tehnolo{kore{enie so koe trajno }e se re{i problemotso pepelta od TEC Oslomej.

Ovaa nedela, prometot na Makedonskataberza na hartii od vrednost e vo opa|awe iso turbulencii. Vo ponedelnikot, vkupniotpromet iznesuva{e 503.629.993 denari, me|u-toa, ova se dolì na dve blok-transakcii odprod`bata na Mako{ped osiguruvawe -Skopje. Vo ovaa kompanija vleze bugarskibrend od osiguritelnata dejnost, kade {tokupi pove}e od 50 procenti od ovaa osiguri-telna kompanija. Vrednosta na edna akcija voblok - transakcijata iznesuva{e 215.000 de-nari, a se istrguvaa vkupno 1.516 akcii voednata i 586 akcii vo drugata blok-transakcija.

Na berzata v~era se istrguva kapital od914.458 evra. Najgolem promet ima{e so ak-cii na Makpetrol i od kompanijata se iatrgu-va kapital od 217.999 evra. Vrednost na ak-cijata ima{e blag pad za 0,88 procenti i seprodava{e za 104.742 denari. Me|u najlik-vidnite be{e i akcijata na Mavrovo i seprodava akcii za 187.322 evra.Edna akcija naMavrovo se prodava{e za 2.122 denari. Ba-rani bea i akciite na Alkoloid , Komerci-jalna banka i na Granit- Vrednosta na akci-jata na Alkoloid porasna za 1,7 procenti naGranit za 0,85 procenti.

Najgolem pad ima{e akcijata na Tehnome-tal za 8,88 procenti..Vo vlera{noto berzan-sko trguvawe indeksot MBI-10 porasna za0,84 procenti.


DNEVNIKs.1 BANKITE ]E ZNAAT KOJ PLA]A REDOVNO SMETKI s.5 BANKITE ]E ZNAAT KOJ PLA]A REDOVNO SMETKIs.6 MBI 13.02.2008s.6 POTRO[UVA^KATA NA STRUJA POGOLEMA, PROIZVOD-

STVOTO POTFRLI s.6 PRITISOK ZA POEVTINUVAWE NA SMS-PORAKITE s.6 VIP GO RAZDVI@I MAKEDONSKIOT PAZAR s.7 SO 1.600 DENARI MESE^NO DO PENZIJA OD 4.100

DENARI s.7 SEKOJ VRABOTEN DRL@I PO 1400 EVRA VO BANKA

BIZNISs.1 BLOKOVITE ZA MAKO[PED GO POPRAVIJA PROSEKOTs.2 MEPSO ]E GO REVIDIRA ELEKTROENERGETSKIOT PLAN

s.11 SILNO ZAJAKNUVAWE NA CROBEXA s.11 STRANSKITE INVESTITORI SO ISTO TEMPO NA TRGU-

VAWEs.12 MBI 13.02.2008s.12 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO - 56.239.171,66 DENARI s.12 MBI-10 SO PORAST - MBID SO PAD s.13 BLOKOVITE ZA MAKO[PED GO POPRAVIJA PROSEKOT

UTRINSKI VESNIKs.8 PREKINOT NA STRUJA OD SRBIJA BI BIL KATASGROFA

ZA MAKEDONIJAs.8 MEPSO NAJAVUVA NOV TENDER ZA UVOZ NA STRUJAs.8 SEMEJNA FIRMA NA ZAEV KUPI POGON NA KIRO ]UÛK

s.8 MBI ZA 13.02.2008

VEÊRs.6 PREDLOG DO ELEM: USJE SAKA OD PEPELTA DA PRAVI

CEMENTs.7 KINA I INDIJA DVIGATELI NA MOBILNIOT PAZAR

VREMEs.6 MINIMALNA PLATA SO ZAKON s.6 MO@EN E VONREDEN UVOZ NA STRUJA s.6 MAKPETROL NAPRAVI NAJGOLEM PROMET

VESTs. 6 ZEMJODELCITE DO PENZIJA SO PRIDONESI OD SAMO

1.600 DENARI

NOVA MAKEDONIJAs.1 OSNOVICATA NA MINIMALECOT DA BIDE 65 OTSTO OD

PROSEKOTs.4 USJE NUDI RE[ENIE ZA EKOLO[KIOT PROBLEMs.9 OSNOVICATA NA MINIMALECOT DA BIDE 65 OTSTO OD

PROSEKOTs.9 SLOBODNITE EKONOMSKI ZONI PONUDENI ZA INVE-

STIRAWEs.9 SKOK NA MBI10 ZA 0,84 OTSTO

[PICs. 9 SEMEJNA FIRMA HA ZAEV KUPI POGON HA KIRO ]UÛK



1. VO PRODA@BA - BIODIZEL GORIVO (****)2. EVN I HIDROPOL ]E GI REVITALIZIRAAT MALITE HIDROCENTRALI (***)

15.02.2008 g. PETOK


Vo Makedonija po~na da se to~i biogo-rivo. Kako {to izvestuvaat dene{nite iz-danija na Vest i Utrinski vesnik, na 20 ben-ziski pumpi na Makpetrol niz zemjava odvikendot se prodava biodizel B6 gorivo,koe }e ~ini 60,5 denari za litar. Na v~e-ra{nata promocija na gorivoto, koe so isti-te kvaliteti se prodava edinstveno vo Ger-manija i vo Norve{ka, Pretsedatelot naUpravniot odbor na Makpetrol Andreja Jo-sifovski istakna deka po~etokot na proiz-vodstvo na ova kvalitetno gorivo }e prido-nese od makedonskiot pazar postepeno da seistisne upotrebata na nekvalitetnite go-riva. Proda`nata cena, spored nego, ja for-mirala samata kompanija, vrz osnova na Za-konot za energetika. Josifovski veli dekaRegulatornata komisija za energetika seizjasnila oti ne e nadle`na da nosi pra-vilnik za smesa vo koja zastapenosta na bi-ogorivoto e pogolema od pet otsto.

Novite gazdi na Topilnicata ne se dob-redojdeni vo Veles, objavuva Vest, prenesu-vaj}i ja javnata poraka {to gradona~alnikotAce Kocevski {to im ja upatil na [vajcar-cite koi, so otkup na doveritelskite poba-ruvawa, se zdobija so pravo na pogolem delod fabrikata. Pretstavnici na firmataMineko imale kratka sredba so vele{kiotgradona~alnik na koja go informirale dekakontroliraat 60% od fabrikata i vetilevloùvawe na 30 milioni evra za za{tita

na ìvotnata sredina na Veles. Utrinski janadopolnuva vesta za Topilnicata so pre-zentirawe na mislewata na ekspertite, koipredupreduvaat deka i pokraj toa {to kapa-citetot e zatvoren pet godini, zagaduvawe-to na Veles i ponatamu e alarmantno, a naj-seriozen problem e kadmiumot.

Za Spogodbata za brza i uspe{na revi-talizacija na malite hidrocentrali, pot-pi{ana pome|u doma{nata elektrodistri-butivna kompanija EVN Makedonija i ~e{-kata kompanija Hidropol pi{uvaat dene{-nite izdanija na Biznis i Utrinski vesnik.So nea se predviduva razre{uvawe na sitedosega{ni nedorazbirawa okolu implemen-tacijata na dogovorot ROT, napraven me|uHidropol i porane{noto JP Elektrosto-panstvo na Makedonija. Noviot vremenskiplan za brza rehabilitacija na sedumte ma-li HEC na EVN e osobeno neophoden vo vre-me koga se potrebni golemi investicii voproizvodstvoto na struja vo Makedonija, is-takna Georg Valdner, pretsedatel na UO naEVN Makedonija.

Vo Utrinski vesnik moè da se pro~itai deka T-mobile lani rabotela podobro odTelekomot. Spored finansiskiot izve{tajna Ma|ar telekom , nivniot fiksen opera-tor vo Makedonija vo 2007 godina ima nama-luvawe na prihodite vo visina od 6,7 otstoi pad na profitot pred odano~uvawe od 4,5otsto, odnosno MT vo 2006 godina imala

prihod od 169 milioni evra, a minatata go-dina 157 milioni evra. Profitot pred oda-no~uvawe pred dve godini na Telekomot bilvo visina od 77,6 milioni evra, a vo 2007godina 74,1 milion evra.

Od oblasta na telekomunikaciite e ivesta za pet~asovniot prekin na internetuslugite na makedonskiot Telokom. Koris-nicite na dajl-ap Internet i na ADSL-us-lugata rano utrovo osganaa pet ~asa bezmo`nost da surfaat. Prekinot se slu~i po-radi obnovuvawe, odnosno nadgraduvawe nainternet mreàta. Ova e prva faza od pla-niranite akgivnosti za obnovuvawe na In-ternet-mreàta, a vo naredniot period sepredvideni novi intervencii.

Vo vesnikot Biznis moè da se pro~itai informacijata za programata za rabota naNBRM, spored koja inflacijata }e se proek-tira spored nov model. Imeno, Narodnabanka }e ja sledi praktikata na sovremeni-te centralni banki za proekcija na infla-cijata, zasnovana vrz makroekonomski fun-damenti i procenka na vlijanijata od me|u-narodnoto opkruùvawe, kako osnova za do-nesuvawe odluki na monetarnata politika.Aktivnostite povrzani so sproveduvawetona programata gi pokrivaat zada~ite na so-vremenoto centralno bankarstvo: monetar-no istraùvawe i statistika, centralno-bankarski i trezorski operacii, finansis-ki sistem i op{to rakovodstvo.

DNEVNIKs.1 HRANATA NAJSKAPA VO MAKEDONIJA s.1 NOV DANOÊN UDAR VRZ MALITE KOMPANIIs.7 HRANATA NAJSKAPA VO MAKEDONIJA s.7 HOLANDIJA NUDI POMO[ ZA EKOLO[KI RUDNICIs.7 HELENIK INVESTIRA, AMA NE I KAJ NASs.7 TRIGLAV ZADOVOLEN OD VLEZOT VO VARDAR OSIGURU-

VAWEs.9 PROPADNA PRODA@BATA NA MOLIKA

BIZNISs.1 VO PRODA@BA - BIODIZEL GORIVOs.1 OFICIJALNIOT PAZAR SO UÊSTVO OD 71,88 PROCEN-

TIs.3 VO PRODA@BA - BIODIZEL GORIVO s.3 EVN MAKEDONIJA I HIDROPOL POTPI[AA SPOGODBA s.4 VIZBA SO ODBRANI SORTI VINSKO GROZJEs.4 LOZAR - PELISTERKA ]E GI ZGOLEMUVA LOZOVITE

NASADIs.4 SKOVIN GO OÊKUVA SERTIFIKATOT ZA PRVOTO

ORGANSKO VINO VO [email protected] INFLACIJATA ]E SE PROEKTIRA SPORED NOV MODELs.11 OFICIJALNIOT PAZAR SO UÊSTVO OD 71,88 PROCEN-

TIs.12 MBI-10 BELE@I PORAST ZA 40,72 INDEKSNI POENIs.12 MBI 14.02.2008s.12 TRGUVAWETO SO VREDNOST OD 46.085.592,27 DENARI s.15 ARCELOR MITAL ZARABOTI NAD 10 MILIJARDI DOLARI

UTRINSKI VESNIKs. 6 TOPILNICA ZATVORENA PET GODINI, VELE[ANI SE

U[TE DI[AT OTROVI s.8 MBI 14.02.2008s.8 INTERNETOT NA TELEKOM VO PREKIN PET ÂSA s.8 EVN I HIDROPOL ]E GI REVITALIZIRAAT MALITE

HIDROCENTRALI s.8 OKTA PRVA ME\U DESETTE TOP-PLA]AÎ NA DANOCI

s.9 NALOG ZA APSEWE NA PRVIOT ÔVEK NA DOJÊTELEKOM

s.9 MAKPETROL STARTUVA SO PRODA@BA NA BIODIZEL-GORIVO

s.9 T-MOBILE LANI RABOTELA PODOBRO OD TELEKOM VEÊR

s. 6 AMERIKANSKA KOMPANIJA GO KUPI TURSKI MIGROSs.6 NOV DOGOVOR ZA OBNOVA NA MALITE HIDROCENTRALI

s.7 APSEWE NA PRVIOT ÔVEK NA DOJÊ POST

VREMEs.6 PROFITOT NA MAKTEL OPA\A NA T-MOBAJL SE ZGOLE-

MUVA s.6 VELES NE VE SAKA!s.6 PAD NA REÎSI SITE AKCIIs.7 STRU^WACITE SE PLA[AT OD DEVALVACIJA NA

DENAROTs.7 ]E SE PREISPITUVA INFLACIJATA

VESTs. 2 NOVITE GAZDI NA TOPILNICATA NE SE DOBREDOJ-

DENI VO VELES3 VO MAKEDONIJA PO^NA DA SE TOÎ BIOGORIVO

NOVA MAKEDONIJAs. 1 SAMO KONKURENCIJATA MO@E DA GI NAMALI CENITEs.6 SAMO KONKURENCIJATA MO@E DA GI NAMALI CENITEs.6 DOMA]INSTVATA ]E DOBIJAT GAS ZA TRI GODINIs.6 REKORDNA ZAGUBA NA XENERAL MOTORSs.6 SLOVENE^KI AGROKOR NE USPEA DA GO KUPI TURSKI-

OT MIGROS s.7 BRZA REVITALIZACIJA NA MALITE HIDROCENTRALIs.7 NOVA TRAFOSTANICA VO SKOPJE s.7 AKCIJATA NA GP MAVROVO OSTVARI 38 OTSTO OD PRO-

METOT NA OFICIJALEN PAZARs.7 NAFTATA POEVTINI



1. SO POPULIZAM SE ODR@UVA NISKA CENATA NA STRUJATA (***)2. VAJMAKS" BUDI GOLEM INTERES KAJ FIRMITE(***)

16.02.2008 g. SABOTA

Tehnologijata Vajmaks za {irokopoja-sen bezì~en pristal predizvika goleminteres kaj firmite vo zemjava, zabeleù-vaat sabotnite izdanija na vesnicite. Narabotilnicata {to ja organizira Agencija-ta za elektronski telekomunikacii u~es-nicite bea zapoznati so iskustvoto i soproblemite pri voveduvaweto na ovaa teh-nologija vo drugite zemji. -

Patot na voveduvaweto na tehnologija-ta Vajmaks, {to podrazbira pristap do {i-rokopojasen Internet, e razli~en. No, voosnova, postojnite telekomunikaciskioperatori, koi naj~esto se monopoli, pra-vat odredeni opstrukcii na operatoritena Vajmaks. Ova e eden od problemite sokoi se soo~uvaat operatorite na ovoj sis-tem vo dràvite kade {to ovaa usluga ve}ee dostapna. Del od u~esnicite na rabotil-nicata od nekolku dràvi vo regionot is-taknaa deka silnite kompanii od fiksna-ta telefonija, kako i od mobilnata, koive}e imaat vovedeni sistemi od vtorataili tretata generacija, se obiduvaat prekuniski ceni za uslugite {to gi pretpo~ita itehnologijata Vajmaks da gi onevozmoàtnormalno da rabotat operatorite na Vaj-maks. Pokraj toa, operatorite imaat prob-lem i so obezbeduvawe dokumentacija zapostavuvawe na infrastrukturata.

Vo dene{nite vesnici povtorno aktu-elni temite za nedostigot od elektri~naenergija. Najavata za niskite temperaturigi razdviì site involvirani vo ovaaproblematika. Taka Nevladinata organi-zacija Transparentnost Makedonija pobrzaso obvinuvaweto upateno na adresa na

Vladata, deka potro{i 18 meseci za poli-ti~ko odrùvawe niska cena na elektri~-nata energija namesto da razviva strategi-ja kako neizbe`noto poskapuvawe da se od-viva postepeno i vo razumen rok. Transpa-rentnost Makedonija baraat Vladata dausvoi socijalna programa i investicii zada se pottikne za{tedata na struja i da sekoristi drug vid energija. Od Elektrani naMakedonija pak tvrdat deka najaveniotstuden bran i niskite temperaturi nema dapredizvikaat nedostatok od elektri~naenergija vo zemjava. Od ELEM informiraatdeka budno ja sledat sostojbata za dnevni-te potrebi na makedonskiot konzum zastruja. Spored niv, REK Bitola i REK Os-lomej se tehni~ki podgotveni da gi ispora-~uvaat potrebnite koli~ini na elektri~naenergija, a deùrnite ekipi se vo mobilnasostojba.

Inaku, kako {to objavuva Ve~er, najgo-lema potro{uva~ka na struja od golemitefabriki prijavil Feni, a potoa sleduvakombinatot Silmak od Jegunovce, koj iakose prijavi kako korisnik, najverojatno, ne-ma da gi iskoristi pobaranite koli~estvana struja bidej}i fabrikata vo momentovne raboti. Za da se zadovolat potrebite odelektri~na energija za potro{uva~kata vozemjava, pokraj 60 nasto od doma{no proiz-vodstvo, 40 procenti od potrebite na Ma-kedonija za struja }e se nabavuvaat od uvoz.

Spored informaciite na Vreme, pakGrcija e taa koja povtorno }e ja spasuvaMakedonija od nedostig od elektri~naenergija oti dràvnite elektrocentraline moàt da gi zadovolat potrebite

Utrinski vesnik objavuva deka bankitenudat, no te{ko davaat kredit. Gra|anitese revoltirani od del od doma{nite ban-ki. Tie prili~no spektakularno gi nudatsvoite krediti, a potoa, koga gra|anite }epodnesat barawe za kredit i }e izvadateden kup dokumenti {to gi baraat bankite,dobivaat odgovor deka se odbieni. Toa giluti baratelite, bidej}i za da se apliciraza kredit ne samo {to se potrebni ogromenbroj dokumenti i gubewe vreme, tuku i nemali tro{oci {to pa|aat na tovar na ko-risnikot {to bara kredit. Gra|anite ginerviraat i pri~inite {to im gi naveduva-at bankite zo{to ne se podobni za kredit...

Od druga strana pak, kako {to objaviDnevnik, kamatite za {tedewe vo bankite}e rastat i godinava. Toa go tvrdat doma{-nite bankari. Trendot na porast na kamat-nite stapki na depozitite po~na vo mina-tata godina i e prisuten vo site zemji odregionot. Bankarite re{ija da gi zgolematkamatite, za da gi stimuliraat gra|aniteda gi oro~uvaat parite na {to podolg pe-riod. Na toj na~in bankite si obezbeduvaatsigurni i poevtini izvori za kreditirawena naselenieto i na firmite...

Od petokot pak Eurositi konsaltingd.o.o. e nov akcioner vo Makedonska berza.Na peto~noto trguvawe ova dru{tvo kupilo148 akcii od Makedonska berza, {to e 5,3procenti od kapitalot na Berzata. Inakuvo petokot najgolem promet ostvarija ak-ciite na Stopanska banka od Bitola, a naj-golem pad imaa akciite na Mavrovo.


DNEVNIKs.7 MBI ZA 15.02.2005s.7 RASTAT KAMATITE ZA [TEDEWE VO BANKAs.7 CO POPULIZAM SE ODR@UVA NISKA CENATA NA STRU-

JATA s.8 VAJMAKS" BUDI GOLEM INTERES KAJ FIRMITEs. 15 KE SE GRADI TRGOVSKI CENTAR SPROTI BISER

UTRINSKI VESNIKs. 1 BANKITE NUDAT, NO TE[KO DAVAAT KREDITIs.10 MBI 15.02.2008s.10 "DANON" SO TROJNO ZGOLEMEN PROFIT s.10 TELEKOMUNIKACISKITE MONOPOLI GI OPSTRU-

IRAAT OPERATORITE NA "VAJMAKS" S.10 BANKITE NUDAT, NO TE[KO DAVAAT KREDITI

VEÊRs.6 ELEM VO MOBILNA SOSTOJBAs.8 POSKAPUVA STRUJATA OD MART

s.8 BROJOT NA TURISTITE ZGOLEMEN ZA 7,4% s.8 PREKU MAKEDONIJA DO KOSOVO I ALBANIJAs.8 FENI - NAJGOLEM POTRO[UVA^ NA STRUJA VO ZEMJA-

VAs.9 NAMESTO SKALI - MODEREN TRGOVSKI CENTAR

VREMEs. 7 GRCIJA ]E NE SPASUVA SO STRUJAs.7 NAJMNOGU PADNAA AKCIITE NA "MAVROVO"

VESTs. 8 "EUROSITI KONSALTING" KUPI 5,3% OQ BERZA s.13 MILIJARDEROT BAFET NAJGOLEM AKCIONER NA

"KRAFT FUDS"NOVA MAKEDONIJA

s.7 PORAST NA IZVOZOT VO GERMANIJA I REGIONOTs.7 BIZNIS PLANOT E MILIJARDA EVRA OD OSIGURITELNITE

PREMII[PIC

s.7 FABRIKITE @RTVI NA NEZAVISNO KOSOVO

GLOBUSSTR.34,35,36TOPILNICATA ZA OLOVO I CINK PRED RESTARTIRAWE? TRI LO[I RE[ENIJA ZA VELES Site opcii okolu Topilnicata kraj Vardar se ili protiv

ekolo{kite standardi ili protiv ekonomskata logika Vo Veles odnovo se razbudeni duhovite na razdorot i nespoko-

jot. Na edna strana se obedinetite ekologisti koi baraat gradot, ko-ne~no, da i re~e stop na te{kata industrija poradi previsokiotdanok {to go pla}aa gra|anite i se u{te go davaat preku visokatasmrtnost i hroni~nite bolesti. Iako gi nema na jave, kako nekoirazbudeni duhovi, vo gradot kruàt lobistite na starite profiteriso olovoto i cinkot, {to gotvat teren za restartirawe na objektot,najverojatno so pomal vlog, vo ramki na postojnite tehnolo{ki per-formansi na Topilnicata. Gradona~alnikot Ace Kocevski i nekoidrugi promotori na na{ite potencijali se obiduvaat - kako nekojatreta opcija - da najdat vloùva~i koi bi platile preselba naproizvodstvoto na olovo-cinkoviot koncentrat podaleku od gradot,so {to vele{ani, no i Makedonija, bi dobile silen ekonomski imput{to bi ja promenil od koren atmosferata na stopanskabeznade`nost.KAPITAL

MAKEDONSKITE GRADE@NICI DOGOVORILE NOVI ZDELKITE[KI 100 MILIONI EVRA

Makedonskite grade`ni kompanii vo tekot na izminata 2007 go-dina vo stranstvo izvr{ile grade`ni raboti vo vredost od 4.976.219iljadi denari ili 81 milion evra, {to vo sporedba so prethodnatagodina e zgolemuvawe od celi 112,2%, pokaùvaat podatocite naDràvniot zavod zo statistika. Golemiot porast se dolì na zgole-meniot obem na rabota na mokedonskite grade`nici vo Ukraina, nakoja otpa|aat duri 48.9% od vkupno izvr{enite grade`ni rabotilani vo stranstvo.

SELEKTIRANI 15 OP[TESTVENO ODGOVORNI PRETPRI-JATIJA

Od 75 makedonski kompanii koi konkuriraa za sertifikat dekase op{testveno odgovorni pretprijatija, Vladata na Sojuzna Re-publika Germanija koja go raspi{a konkursot za promovirawe nakonceptot OOP (Op{testvena odgvornost na pretprijatija) voregionot na Jugoisto~na Evropa selektira 15 kompanii od na{atadràva koi imaat {ansa da dobijat priznanie deka se op{testvenoodgovorni pretprijatija: Tineks MT DOEL, Skopje, Makpetrop ADSkopje, Rade Kon~ar Servis, Birkart Logiaik DOEL [tip, FarmohemDOO, Skopje, Makstil AD Skopje, Cementarnica Usje AD Skopje,Tutunski kombinat AD Skopje, Net AD Skopje, Duna Kompjuteri DOOSkopje, Teteks AD Tetovo, Javno soobra}ajno pretprijatie, Skopje,Renovo DOO Skopje, Mont DOOEL i Ading AD Skopje.

TIKVE[ NAJOMILEN REGIONALEN BRENDMakedonskiot brend Tikve{ (najgolemata vinarija vo

Jugoisto~na Evropa) ja dobi nagradata "Najomilen regionalen brend"na saemot na brendovi Brand Fair Internacional koj se odrà od07-09.02.2008 godina vo Belgrad. Okolu 20.000 posetiteli glasaa zaTikve{, vo konkurencija na 70 drugi brendovi. Ovoj saem e edinstve-niot vo regionot i eden od najuglednite specijalizirani saemi zabrending vo svetot.

Trend na makedonskiot pazar na kapital CVETA BIZNISOT SO BROKERSKI KU]IMinatata godina prometot na Makedonskata berza iznesuva{e

okolu 680 mipioni evra, od koi vo klasi~no trguvawe 494 milionievra, a ostatokot bea blok transakcii. Be{e toa rekordna godina zamakedonskiot lazar na kapital, vreme koga euforijata doa|a{e vobranovi, a lu|eto kupuvaa akcii kako da im e toa poslednoto ne{to{to go pravat vo ìvotot. Se razbira site tie transakcii pominaaniz racete na makedonskite brokeri, odnosno nivnite mati~ni bro-kerski ku}i.FORUM

Razgovor so Andrej Mihajlovi~ Kuku Lukoil sepka (ne) si odi prodolùva od str. 26)Forum: Lukoil vo Makedonija vleze na golema vrata, so pro-

mocii, se~ewe lenti, politi~ari od najvisok rang, popovi. Zo{tosega rabotata ne odi? Dali tri godini kolku {to Lukoil e zako~envo Makedonija ne se predolgo i premnogu za zastojot vo realizacija-ta na dogovorot Lukoil-Republika Makedonija da se objasnuva soadministrativni pri~ini? ([ihajlovi~ Kuku: To~no e deka na 14 juni2008g. se navr{uvaat tri godini od potpi{uvaweto na Memorandumotza sorabotka me|u Vladata na Republika Makedonija i Otvorenoakcionersko dru{tvo Lukoil.

Dali e navistina (ne)zamislivo Lukoil da si zamine od Repub-lika Makedonija barem kako strate{ka firma od svetski rang i dali

toa ve}e se slu~ilo vo nekoja Lukoil ... firma vo svetot?Odluka za osnovawe ili zatvorawe firma-}erka na Otvorenoto

akcionersko dru{tvo AD Lukoil, vo koja bilo zemja, moè da ja do-nese samo upravata na na{ata kompanija. Vo soglasnost so strategi-jata na kompanijata, Lukoil Makedonija }e se razviva i ponatamu inie sme ubedeni deka vo idnina }e imame poddr{ka vo toa i od Vla-data na Republika Makedonija.

BERZATA VO BORE^KA "TU[" POZICIJAVrednosta na pazarnata kapitalizacija na site kompanii {to

kotiraat na Oficijalniot pazar na Makedonskata berza izgubi nadsedumstotini milioni evra vo vremenskiot period od po~etokot naseptemvri minatata do krajot na januari ovaa godina. Toa e vrednost{to e pogolema za iznosot na site stranski investicii {to vlegoa voMakedonija vo periodot od izminatite tri godini. Iako toa e zagubasamo na hartija, za mnogumina {to ja ~uvaat svojata

Minatata nedela POVTORNO DOMINACIJA NA AKCIJATA NA MAVROVONajgolem porast na cenata vo petokot vo odnos na ponedelni-

kot beleì Tutunskiot kombinat Prilep so 19,76% U{te edna skromna trgovska nedela, barem sudej}i spored ost-

vareniot promet od 245,2 milioni denari, od koi nad 85% se reali-ziraa na Oficijalniot pazar, kade {to vkupniot promet iznesuvaokolu 210 milioni denari. Tokmu kaj ovoj segment vo klasi~noto tr-guvawe ima pozitivna nedelna promena od 33,04%, no vkupno reali-ziraniot promet vo izminatata sedmica sporedeno so prometot odnedelata pred nea beleì pad od 1,32 %. Edinstveno...

Jadranka Mr{i}, Generalen direktor na KB Prvo penziskodru{tvo

DO KRAJOT NA GODINAVA O~EKUVAME 100 ILJADI^LENOVI Na krajot na januari godinava imavme 87.022 ~lenovi, {to pret-

stavuva 52,7 od ~lenovite vo dvostolbniot penziski sistem vo Ma-kedonija. O~ekuvame vo Fondot da se vklu~at novi penziski osigu-renici ideka brojot na ~lenovi }e nadmine 100.000 do krajot na ovaagodina

Forum: Neodamna ja namalivte provizijata za va{ite ~lenovi za0,6%. Zo{to se odlu~ivte za ovaa merka? Mr{i}: Na{a cel e za ~le-novite na Fondot so koj upravuvame da obezbedime sigurnost i prof-it za visoka penzija. KB Prvo penzisko dru{tvo vodi smetka za ost-varuvawe na interesot na ~lenovite i vo tretata godina na upravu-vawe so sredstvata na ~lenovite na Fondot, tretpat MAKEDONSKO SOMCE

Intervju ZORAN KOWANOVSKI, GENERALEN DIREKTOR NAREK BITOLA

(1) ÊKAJ]I JA DR@AVATA REK BITOLA PAPSA OD RABOTA REK Bitola snabduva 75 procenti od naselenieto vo RM so

elektri~na energija i, za àl, za nego nema zamena. Dràvata ne us-peala da kreira takva politika so koja }e napravi u{te nekolkuenergetski kapaciteti za da moè za "utre" da ja odmori. Vo slu~aj dase sozdade odreden problem i eden mesec da isklu~ime nekoj blok,nema koj da ne zameni. Dokolku proizvoditelot na opremata vo REKBitola predvidel da se raboti 6.000 ~asa vo tekot na godinata, nievo ovie 20 godini sme rabotele duri po 7.000 ~asa, taka {to e nor-malno "zamorot" na materijalot da dojde mnogu pobrzo, ja objasnuvapri~inata za ~estite defekti gao REK Bitola, generalniot direk-tor Zoran Kowanovski.

Gospodine Kowanovski, REK Bitola postojano e na udar na jav-nosta poradi defektite koi vo izminatiov period ~esto se slu~uvaavo rudnikot Suvodol od kade se crpat najgolemite rezervi jaglen zaproizvodstvo na elektri~na energija. Neodamne{niot defekt, kojnastana poradi aktiviraweto na svle~i{teto vo ju`-niot del narudnikot Suvodol, e otstranet, no ima{e zastoj od 40 ~asa. Kolkavi{teti pretrpe zemjava vo odnos na elektri~nata energija?

KOWANOVSKI: To~no e toa deka ima{e zastoj od 40 ~asa. No, toadenes e realnost vo rudnikot Suvodol...

Nikolaj~o Nikolov, zamenik generalen direktor vo rudnikotza bakar Bu~im od Radovi{

VO BAKARNIOT OD PO @ICA SO STRU^NIOT TIM OSTVARUVAME MAKSIMALNO PROIZVODSTVO S.27 Na{ata deviza be{e n ostana deka vo Kombinatot ne moè da

se vodi politika tuku deka sekoj mora ~esno, stru~no i disciplinira-no da si gi vr{i zada~ite za koi e povikan.

NIKOLOV: Generalno gledano, nie sme zadovolni od kva-litetotia rabotnata sila i od ~ove^/~e resursi. Tsz be{e i eden od faktitekoj pridonese "Bu~im da go vozobnovime za mnogu kratko vreme i brzoda postigneme visoko koristewe na instalira~ite kapaciteti. Imameponuda na golem broj kvalifik-uvani specijalisti od site oblasti iàl ni e {to brojot za vrabotuvawe e ograii~en. Navistina ima golempotenciJal na rabotna sila i toj treba da se iskoristi...

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

11.02.-16.02.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z A

za period od 11.02. - 15.02.2008 godina

mkibn20080218-0010l

Documents