oktober 2004 oglasna priloga - finance · 2004. 10. 14. · oktober 2004 oglasna priloga finance...

OKTOBER 2004 oglasna priloga Finance Club Tek 21

� V snegu, vetru in mrazu� Ne `enite se za uspeh za vsako ceno� Obvezna zimska teka{ka oprema� Gorski teki� Intervju z dr. Janezom Rugljem

BOJANA K. [KODI^,urednica prilog

bojana.skodic�finance-on.net

Foto

: M

atev

` Pa

tern

oste

r

^ez drn in strm tudi pozimi[e malo in zakorakali bomo v zimo. Po nizkih

temperaturah, ki nas spremljajo te dni, se zdi, kot da

jeseni sploh ni bilo. Pa vendar tudi mraz, vlaga in veter

niso ovira, da se vsaj tisti, ki jim je tek zlezel pod ko‘o in

tako reko~ postal na~in ‘ivljenja, ne bi {e naprej vsak

dan odpravili ~ez drn in strm. V dana{nji prilogi smo se

tako razpisali o teku pozimi in vam posku{ali pregnati

pomisleke, da v snegu ni dobro te~i. Posvetili smo se tudi

ob~utljivemu vpra{anju, kako h teku pritegniti otroke, od

najmlaj{ih do starej{ih, da pri tem ne bomo naredili

{kode njihovemu razvoju. [e posebej pa smo se potrudili

predstaviti vam gorski tek, ki ‘e nekaj let pridobiva nove

in nove navdu{ence. Preberite si zanimivo reporta‘o z

leto{njega gorskega teka na [marno goro in glede na to,

da se bli‘a leto{nji ‘e 9. ljubljanski maraton, tudi

prispevek Bena Pi{kurja, v katerem opisuje prvi

olimpijski maraton. Pa dober zimski tek vam ‘elim!

Foto

: To

mo

[ar

f

Finance Club Tek oglasna priloga OKTOBER 200422

Veter, de‘, megla in sneg nas krepijoPozimi ni teka{kih nastopov, zato je to pravi trenutek, da se

v miru kondicijsko pripravimo na spomladanska tekmovanja.Poleg tega pa nam tek v neugodnih vremenskih razmerah dvi-guje samozavest, po teku smo zadovoljni, saj smo kljub neugod-nim razmeram za vadbo naredili nekaj zase.

Zdrav ~lovek naj bi brez ve~jih te‘avtekel tudi pri temperaturido minus 10 stopinj.

Pri nas se - razen v redkih krajih severnegadela Slovenije - dnevna temperatura le redkoza dlje ~asa spusti pod minus 10 stopinj. Tudina smu~eh pogosto te~emo pri zelo nizkihtemperaturah, saj je v zadnjih letih nasmu~kah mo‘no te~i le v visokogorskih krajih,kjer so temperature {e precej ni‘je kot v dolini.Tudi v severnih de‘elah Evrope, kjer so {portnedejavnosti v naravi zelo priljubljene, te~ejo pritemperaturah, ki so celo ni‘je od minus 20stopinj. Pri telesni dejavnosti, kot je tek, se samo20 odstotkov energije, ki jo ustvarijo mi{ice,spremeni v mehansko gibanje,80 odstotkov pa se je pretvori v toploto.

Pozimi je tako veliko ve~ja nevarnost veter, ki lahko zelozni‘a temperaturo. V takih razmerah se je namre~ zelo te‘koogreti na temperaturo, ki jo mi{ice potrebujejo za normalnodelo. Najbolje je, da se vetru ne izpostavljamo in posku{amote~i po predelih, kjer smo pred vetrom za{~iteni, ~e pa to nimogo~e, je najbolje, da te~emo z vetrom v hrbet.

Strah, da bi pri teku v neugodnihvremenskih razmerah staknili vnetjedihal ali sklepov, je odve~

Tek pozimi

V snegu, vetruin mrazu

Tek ni ve~ rekreacija samo za nekaj mesecev, temve~postaja oblika redne telesne dejavnosti posameznika skozivse leto. Teka~i, ki se na~rtno pripravljajo na teka{kenastope, si poletne sezone ne morejo zami{ljati brezdobrega temeljnega treninga v zimskem ~asu. Ljubiteljiteka pa se po jesenski sezoni, ki se ponavadi kon~a zzadnjimi teka{kimi nastopi v oktobru, preselijo v dvoranein fitnes centre, kjer nadaljujejo vadbo.

Tako kot spomladi potrebujemonekaj ~asa, da se privadimo na vi{je tem-perature, se telo tudi pozimi postopo-ma privadi na mraz. Vadba mora bitipostopna tako po {tevilu vadbenih enotkot po dol‘ini trajanja. Pozimi tudi nevadimo tako intenzivno kot obi~ajno. Prihitrem teku je namre~ dihanje intenziv-no in globoko, kar pomeni, da vdihava-mo veliko mrzlega zraka. Bolje je, date~emo z manj{o intenzivnostjo in nad-zorujemo vdihavanje mrzlega zraka.Zrak se v ustni votlini in dihalih predprihodom v plju~a sicer segreje, a ~ete~emo zelo intenzivno, to ne bo za-do{~alo.

Kako se oble~emo za tek v hladnem vremenuUniverzalnega pravila ni. Kako smo

oble~eni, je odvisno od posameznika,saj imamo razli~ne navade in mraz nanas razli~no deluje. In kaj pravijo o temstrokovnjaki? V Kanadi je raziskovalniin{titut pri{el do spoznanja, da je lahkoteka~ pri minus petih stopinjah oble~entako kot ~lovek v mirovanju pri tem-peraturi 21 stopinj. Pomembno je, dasmo oble~eni v ve~ slojih. Da so obla~ilatanka, tako da je toplotna izolacijabolj{a.

Zelo pomembno je tudi, da pri vad-bi uporabljamo posebno spodnje peri-lo, ki odvaja prekomeren znoj in {~iti ko‘o pred vlago. Perilo semora dobro prilegati na ko‘o, saj lahko le tako opravlja svojo

funkcijo, torej odvaja prekomerni znoj in nas {~iti. Perilo upo-rabljamo tudi pri drugih zimskih {portih, kot so smu~arski tek,alpsko smu~anje, pohodni{tvo in kolesarjenje. Bomba‘na

BENO PI[KUR

fc�finance-on.net

In komu teka pozimi vendarle ne priporo~amo? Predvsemsr~nim bolnikom. Tek v hladnem vremenu namre~ pove~aplju~no cirkulacijo tudi do 30 odstotkov, kar lahko izzovenapad angine pectoris. Vendar so po drugi strani koristizimskega teka veliko ve~je od dejavnika tveganja. ̂ e imatepomisleke, je najbolje, da se o vadbi posvetujete s svojimzdravnikom, ki vam bo povedal, kaj bi bilo najbolj primerno.

Mitja Kosovelj je lani septembra v Girdwoodu na Aljaski na 19. svetovnemprvenstvu v gorskem teku dobil zlato medaljo v kategoriji mladi ekipno.

Peter Lamovec je na 3. evropskem prvenstvu v gorskih tekih v poljskem smu~arskem centru Korbielow julija letoszasedel deveto mesto in bil s tem najbolj{i slovenski predstavnik.

obla~ila so zamenjala obla~ila iz poliestra, ki so tehnolo{ko boljdovr{ena in funkcionalna. Pomembno je, da nas obleka {~itipred mrazom in omogo~a odvajanje prekomernega znoja.

V vetrovnem in de‘evnem vremenu je zelo pomembno,da se zavarujemo z vetrovko ali anorakom, ki nas {~iti inprepre~uje, da bi prekomerno odvajali telesno toploto. Dobreteka{ke vetrovke so take, ki prepre~ujejo vdor hladnega zrakain hkrati omogo~ajo dihanje ko‘e. S tem pa prepre~ujejo, da biv takem obla~ilu »zakuhali«.

Za{~itimo tudi glavo in rokeZelo pomembno pri teku v mrazu je tudi, da si za{~itimo

glavo in roke. Dobro pokrivalo mora imeti enake lastnosti kotobla~ilo, saj nas mora varovati pred vetrom in hladnim zrakomter prepre~iti prekomerno odvajanje toplote. Podatek, da se40 odstotkov toplote telesa izgublja prek glave, veliko pove.

Tek brez za{~itnih rokavic bo neprijeten in kljub dobri pre-krvitvi vas bo v roke po{teno mrazilo. Zato so pozimi rokavicepomemben del teka{ke garderobe.

Copat ne sme premo~itiObutev je lahko obi~ajna, taka, kot jo uporabljamo ~ez vse

leto. Lahko pa si kupimo bolj specialne copate, ki so namenjeniteku v slabih vremenskih razmerah. Ti imajo bolj profiliran pod-plat, ki prepre~uje drsenje. Zgornji del obuvala mora biti nare-jen iz materialov, ki ne prepu{~ajo vlage in so vodoodporni.Tudi pri na{ih prodajalcih se ‘e najdejo modeli teka{ke obutveza tek v zimskih razmerah.

Piti moramo, tudi ~e nismo `ejniZelo pomembno je tudi, da u‘ijemo dovolj teko~ine, saj

lahko tudi pozimi zaradi pomanjkanja teko~ine ob~utimo dehi-dracijo. Pri teku se telesna temperatura dvigne, zato se znojimone glede na to, da je zunanja temperatura nizka. Izgubljenoteko~ino moramo zato nadomestiti, ~eprav pozimi ne ob~utimotak{ne ‘eje kot poleti.

Foto

: R

ober

t B

ogat

aj

Foto

: R

ober

t B

ogat

aj


Z aktivnostjo se krepijo srce,plju~a, sr~no-‘ilni sistem, vobdobju odra{~anja pa so u~inki{e ve~ji. Vendar je najpo-membneje, da otrok med od-ra{~anjem vadbo sprejema kotzabavo in igro. Pravilno je torej,da se otrok pri teku zabava neglede na dose‘ene uspehe in daga tek tako prevzame, da ‘elinadaljevati sam od sebe.

Velika nevarnost, ki se lahko pojavi pri vadbi, je, da so star{i in okolica ambicioznej{i kototrok. To se {e pogosteje kot pri vadbi teka dogaja pri finan~no bolj zanimivih {portnih panogah.Navdu{enje in zagnanost star{ev ter njihove {portne ambicije mo~no presegajo otrokove ‘elje.V takih situacijah so star{i tisti, ki uveljavljajo svojo voljo glede oblike in trajanja vadbe. Trenerji,ki so odgovorni za otrokov {portni razvoj, nimajo mo~i, da bi uveljavili postopno aktivnost in stem napredovanje ter pri tem pomagali tudi pri otrokovi osebnostni rasti. Uspeh za vsako cenoizni~i postopen {portni razvoj, ki je pri mladostnikih zelo pomemben. V doseganju visokih ciljevje velika nevarnost, da mladi teka~ »pregori«. Ni malo primerov, ko otroci dosegajo odli~nerezultate, vendar zaradi sindroma »preve~, prezgodaj, prehitro« nikoli ne razvijejo svojegapotenciala. Preobse‘na vadba in prenaporna tekmovanja so dejavniki, ki otroka po~asi, a vztrajnoodmikajo od {portne dejavnosti. Otroci postanejo naveli~ani in izgubijo motivacijo. Pri tem bimorali imeti glavno besedo usposobljeni {portni pedagogi, ki bi pravilno usmerjali otrokov{portni in osebnostni razvoj ne glede na ‘elje in ambicije star{ev.

Tudi pri nastopih na tekmovanjih je treba imeti pravo meroNastopanje za vsako ceni ni priporo~ljivo, {e manj pa zdravo. Ob~asni nastopi, ki jih mora otrok

vzeti kot zabavo in obliko dru‘enja, vzbudijo v otroku tekmovalnost, ki pa {e ni obremenjena zuspehi. Otrok naj tekmuje samo v konkurenci s svojimi vrstniki, nastopanje v konkurenci starej{ih

teka~ev naj bo le izjema. Tudinaporni nastopi na dalj{ih tekihniso primerni za otroke. Maratonlahko te~ejo mladostniki, kodopolnijo 18 let.

Za otroke, ki {e ne hodijo vosnovno {olo, je najprimerneje,da jih s tekom seznanjamo prekdrugih {portnih dejavnosti. ̂ e se

sami udele‘ujemo teka{kih prireditev, ga vzemimo s seboj, tako mu tek tudi predstavimo. Vprvih {tirih razredih osnovne {ole lahko otroka, ki poka‘e zanimanje za tek, spodbudite sami.Tecite z njim in mu prika‘ite pozitivne u~inke teka za zdravje in razvoj osebnosti. Ne silite ga vtek in ne pretiravajte z dol‘ino teka. ê otrok redno vadi, naj nastopi na {olskih tekmovanjih.Tekmovanja naj bodo nagrada za vadbo. Uspeh ne sme biti nekaj nujnega in v tem obdobju nitini pomemben.

Resen teka{ki trening mora nadzorovati trenerKo otrok obiskuje zadnja leta osnovne {ole in je star 12, 13 let, se lahko bolj na~rtno posveti

vadbi teka, v~lani v atletski klub ali obiskuje atletski kro‘ek na {oli. Te~e naj dva- do trikrat na tedenpod vodstvom pedagoga. Udele‘i naj se le nekaj {olskih tekmovanj na leto, to je v tem obdobjupovsem dovolj.

V srednji {oli naj mladostnik za~ne resen teka{ki trening, ki pa ga mora nadzorovati {portni

Kako mladostnika pravilno pripraviti na teka{ko vadbo? To je vpra{anje, ki se nam pogosto postavlja, {e posebno, ~e otrok za topoka‘e veliko zanimanje. Pri zgodnji vadbi teka otrok razvija sr~no-‘ilne sposobnosti, ki lahko v prihodnosti pomembno vplivajo nanjegove dose‘ke. Pravilen razvoj zagotavlja otroku zdravje na dalj{i rok in ve~je tekmovalne uspehe, ~e se bo seveda odlo~il za resnovadbo.

Tek in otroci

Ne ènite se za uspeh za vsako ceno

Tekalne steze TUNTURI

Tek in njemu sorodni dejavnosti, kot sta hoja in trim~kanje v naravi, je zelote‘ko nadomestiti, saj je vsako gibanje v zaprtem prostoru neprimerno manjzanimivo kot v naravi. Vendar pa nam ob slabem vremenu in hudempomanjkanju ~asa ne preostane drugega, kot da se odpravimo v fitnes centerali pa si omislimo napravo za tek v dnevni sobi. Prednost tekalne steze je meddrugim to, da si lahko v trenutku prilagodimo tako hitrost kot tudi tip oziromanaklon terena za tekanje ali zgolj hitro hojo, kar v naravi ni mogo~e.

Za tiste, ki soradi na toplem

Zna~ilnosti tekalnih stez proizvajalca Tunturi, ki ga pri nas zastopa podjetje Sokolmarket, d. o. o.,iz Ljubljane, so velika tekalna povr{ina, ki je pri nekaterih modelih rahlo vzmetena, kakovostna insodobna zasnova, pregleden grafi~ni prikazovalnik z ogromno funkcijami in kar nekajprednastavljenih vadbenih programov. Nekateri modeli imajo serijsko prilo‘en Polarjev telemetri~nioddajnik sr~nega utripa, tekalne steze pa so na voljo tudi v zlo‘ljivih razli~icah. Pri ve~ini tekalnihstez je mogo~e hitrost tekanjaspreminjati brez dotikanja ukazneplo{~e in ne da bi morali zatoprekiniti vadbo. Opremljene sotudi s funkcijo samodejnegauravnavanja napora vadbe gledena izmerjeni sr~ni utrip teka~a, kiostane na ‘eleni ravni.

Tunturi tokrat predstavljadva popolnoma nova modela,ki poleg vseh omenjenih funk-cij omogo~ata tudi dvokilo-metrski test hoje in Cooperjevtest (12 minut maksimalnihzmo`nosti). Posebnost je tudinova oblika, ve~ja tekalnapovr{ina, osemto~kovno vzme-tenje tekalne povr{ine, mo~-nej{i motor, ve~ja hitrost (22km/uro), grafi~ni tribarvni zas-lon (LED) in izjemno nesli{nodelovanje.

www.tunturi.com

Z aktivnostjo sekrepijo srce,

plju~a, sr~no-‘ilnisistem, v obdobjuodra{~anja pa so

u~inki {e ve~ji.Vendar je

najpomembneje,da otrok medodra{~anjem

vadbo sprejemakot zabavo in

igro.

Jeff Galloway, znani teka{ki publicist in dober teka~, pravi, da je postal odvisen od tekapri 13 letih - predvsem zato, ker je bil njegov cilj na treningu sprostitev in dobro po~utje.ê otroku tek nekaj pomeni, potem je velika verjetnost, da bo ta dejavnost postala delnjegovega ‘ivljenja. V mladosti je veliko bolj pomembno dru‘enje, prijateljstvo, skupnopotovanje na nastope, zabava kot pa zmage in uspehi. Najve~ji cilj je zdrav razvoj telesain duha. Pri otrocih moramo budno spremljati njihovo teka{ko dejavnost in jih pripretirani volji po vadbi dr‘ati na ravni, ki je primerna za njihovo starost.

pedagog ali trener. Razdalje pri vadbi naj bodokraj{e in ne prenaporne. Nastopov je v temobdobju ve~ in tudi pomembnost se ve~a. Otrokne te~e ve~ samo na {olskih tekmovanjih, ampak

v svoji starostni kategoriji nastopa ‘e naregijskih, ob~inskih in dr‘avnih prvenstvih.

Ko mladostnik postane polnoleten, se lahkosam odlo~i, na kako dolgih razdaljah botekmoval. Vendar ni prav nobene potrebe, dabi ‘e pri teh letih nastopil denimo na maratonu.[e vedno se mora dr‘ati na~ela postopnosti,tako pri vadbi kot pri nastopih in teka{kihrazdaljah. Priporo~ljiva je udele‘ba na teka{kihprireditvah na razdalje do 21 kilometrov. Zanastope na najdalj{ih teka{kih preizku{njah paje treba imeti za sabo dovolj prete~enihkilometrov in nekaj let teka{kega sta‘a ter seza vsakega posebej pripraviti s pravilnim na~r-tovanjem vadbe, po~itka in nastopov.

Ni malo primerov, ko otroci dosegajo odli~nerezultate, vendar zaradi sindroma »preve~,prezgodaj, prehitro« nikoli ne razvijejo svojegapotenciala. Preobse‘na vadba in prenapornatekmovanja so dejavniki, ki otroka po~asi, avztrajno odmikajo od {portne dejavnosti.

BENO PI[KUR

fc�finance-on.net

Foto

: R

ober

t B

ogat

aj


Foto

: a

rhiv

Her

vis

��Copat je namenjen za~etnikom in manj zahtevnim ljubiteljem tekain ni primeren za tiste, ki postavljajo stopala navznoter ali navzven(pronacija, supinacija). Je stabilen in nekoliko manj blazinjen.Slab{e blazinjenje bodo ob~utili predvsem te‘ji teka~i. Podplat je izkarbonske gume, ki prepre~uje pretirano obrabo, vendar jepremalo groba za tek po razgibanem in spolzkem terenu, primerna

pa je za gladke in po mo‘nosti mehkej{epodlage. Za neredne teka~e

dovolj dober incenovno zelo ugodencopat.��

Vse ve~ je zaljubljencev v tek, ki si tudi pozimi ne mhladnemu in meglenemu vremenu so pripravljeni navadba skozi vse leto lahko omogo~i izbolj{anje telesnprevladuje mnenje, da tek pozimi ni priporo~ljiv in neugodnih vremenskih razmerah staknili vnetje dihpreve~ pogumni pri garderobi, saj se je treba za tek v naravi pomeni obliko rekreacije, se strinjajo s temkot poleti travnik s poljskim cvetjem. Zato so pripraob~utkom, ki jih jim omogo~a gibanje v naravi.

�� S tem teka{kim copatom lahko te~e tako za~etnik kot nekoliko bolj zagret teka~. Poudarek je

na blazinjenju, ki je pri tem modelu zelo dobro. Copat je te‘ak 320 gramov. Primeren jeza vse teka~e, {e posebno pa ga priporo~amo tistim, ki nimajo te‘av pri postavljanju

stopal. Wave cadence namre~ nima dodatnih stranskih opor pri postavljanju stopalana tla. Je zelo zra~en in ima lep dizajn, kar bo pritegnilo predvsem teka~ice. Za

dobro blazinjenje je v petnem delu poskrbljeno s sistemom WAVE, ki zagotavljatudi stabilnost. Copat je primeren za tek po razli~nih podlagah, {e najbolje pa se

z njim po~utite na gladkih ravnih podlagah, saj nima preve~ grobega podplata.Karbonska guma, iz katerega je narejen spodnji del, omogo~a dober

oprijem na podlagi in prepre~uje prehitro obrabo. Z njimi lahko brezve~jih te‘av nastopite na teka{kih prireditvah, saj omogo~a tudihitrej{i tek. Glede na svojo te‘o in na to, da je brez posebnihstranskih oja~itev, pa copat ni primeren za te‘je teka~e.��

Obvezna zimsk

��Copat za zahtevne in manj zahtevne teka~e. Ima odli~no stabilnost inblazinjenje s sistemom ZOOM AIR. Te‘a copata je 310 gramov.Sprednji del je dovolj {irok, da omogo~a udobje in s tem tudidobro stabilnost. Blazinjenje je optimalno, saj je srednji del izphylona in zunanji iz duralona. Podplat je v srednjem in zadnjemdelu oja~en z mre‘ico peebax, kar pove~uje stabilnost copata in {~itizra~no blazinico ZOOM AIR. Peta je prozorna, dobro blazinjena inna notranji strani oja~ena. Copat je zaradi zra~nega zgornjega dela,ki omogo~a pretok zraka iz notranjosti, udoben in mehak, tako daimate med tekom ob~utek velikega udobja. Z njim lahko te~ete povseh terenih, opozarjamo le, da lahko zadnji del pete na grdem ingrobem terenu po{kodujete. Najboljese odziva na trdih gladkihpodlagah. Izdelan je tako vmo{ki kot ‘enski razli~ici.��

�� Za vse ljubitelje teka, {e posebno pa za tiste, ki poznajo Asicsoveteka{ke modele in vedo, kaj jim ti copati omogo~ajo. Zgornji delje v kombinaciji umetnega usnja in zra~ne mre‘ice. Copat jeudoben, stabilen in tudi dovolj blazinjen. Za blazinjenje vzadnjem, petnem delu skrbi gel, ki omogo~a varen in udoben tek.Poleg tega je v peti ASYMETRIC HEEL, ki prepre~uje prekomernopronacijo v petnem delu. Copat je opremljen z odsevniki 3M, kiomogo~ajo varen tek tudi pono~i. Namenjen je teku po ravni

podlagi, ki je lahko tudimehkej{a. Ne priporo~amo

pa ga teka~em sprekomerno telesno te‘o.

Cenovno zelo ugodenteka{ki model.��

�� Terenski teka{ki copat, ki je ohranil {e nekaj lastnosti cestnegateka{kega copata. Ima zadovoljivo blazinjenje, ki je prav takoneobhodno za tek po brezpotjih. Sistem blazinjenja WAVE vpetnem delu pa omogo~a tudi dobro stabilnost, ki je pri takemteku {e kako pomembna. VS-1 v sprednjem prstnem deluomogo~a tudi pri odrivu dobro bla‘enje. Te‘a copata je 350gramov. Podplat je bolj grob in je primeren tudi za tek po neravnihin travnatih povr{inah. Spodnji del je iz gume X10, ki prepre~ujeprehitro obrabo podplata. Zaradi namembnosti je copat manjzra~en, saj je bolj zaprt in nekoliko manj udoben. Je pa zeloprimeren za tek v slabem de‘evnem vremenu.Sprednji del stopala je {ir{i in niprimeren za teka~e z ozkimstopalom. Zaradi kompaktnostiin ve~je te‘e ga priporo~amotudi te‘jim teka~em.��

��Teka{ki copat za brezpotja. Za tek ~ez drn in strn niso primerni karvsaki copati, temve~ priporo~amo take bolj robustne in stabilne, kiteka~u med tekom omogo~ajo udobje in varnost. Copati ali boljere~eno ~evlji ACG air teoccali so primerni tako za tek kot zapohodni{tvo. Zgornji del je kombinacija mre‘astega materiala inusnja. Je nepremo~ljiv, saj je izdelan iz goretexa, ki omogo~azra~nost navzven in prepre~uje vdor vode v notranjost. Zaradi dobrestabilnosti je nekoliko tr{i, saj je blazinjenje pri takih modelihnekoliko slab{e. V petnem delu stopala ima dodatno blazinjenje, karpripomore k bolj{emu po~utju med hojo ali tekom. Spodnji del jerobusten in dobro profiliran. Omogo~a dober oprijem pripostavljanju noge tako pri teku kot pri hoji v naravi. Podplat ima v

sprednjem prstnem in zadnjem petnemdelu {e posebne izbokline, ki

omogo~ajo dober oprijem tudi vblatu in snegu. Priporo~amo ga

vsem, ki u‘ivajo v gibanju vnaravi.��

��

��Model teka{kega copata z dobrim blazinjenjem in odli~nostabilnostjo. Zgornji del je kombinacija zra~ne mre‘ice insinteti~nega usnja. Sistem adiPRENE® zagotavlja dobroblazinjenje in stabilnost v petnem delu. Za u~inkovitej{i odriv paje v sprednjem prstnem delu adiPRENE® +, ki ohranja naravneodrivne sile in pove~a u~inkovitost sprednjega dela stopala.Copat se pona{a z odli~no stabilnostjo in kontrolo med tekom.Sistem TORSION® daje optimalno oporo v srednjem delustopala, poleg tega pa uravnava neodvisno rotacijo pete insprednjega dela stopala. Guma na spodnjem delu podplata je zelopro‘na in omogo~a dober oprijem na podlagi. Copat tehta 360gramov in ga priporo~amo srednje te‘kim teka~em, ki potrebujejostabilno in dobro blazinjeno obuvalo. Namenjenje tudi za dalj{e teke, saj je zra~en inudoben. Priporo~amo ga {ezahtevnej{im ljubiteljicam teka, saj jena voljo tudi v ‘enski razli~ici.��

��

�� Namenjen je manj zahtevnim ljubiteljem teka, saj je primeren le zateka~e, ki ne potrebujejo dodatnih stranskih oja~itev pri postavljanjustopala. Zgornji del je narejen iz kombinacije zra~ne mre‘ice inumetnih materialov. Notranji vlo‘ek ali srednji podplat, ki jenamenjen dobremu blazinjenju, pa je iz pene EVA, ki senajpogosteje uporablja v teka{kih ~evljih. Pena je lahka, pro‘na inbla‘i udarce pri stiku stopala s podlago. Tehnolo{ko manj razvitmodel, ki je cenovno zelougoden.��

��Udoben vsestranski teka{ki copat, ki ima poudarek na stabilnosti.Primeren je za vse teka~e, tako zahtevnej{e kot za~etnike. Za dobroblazinjenje v sprednjem prstnem in zadnjem petnem delu sonamestili gel, ki omogo~a dovolj udobja med tekom. Srednji del indeloma notranji del pete je oja~en z DuoMaxom, ki prepre~ujeprekomerno pronacijo stopala. Sistem Trusstic omogo~a kontrolotorzije stopalnega dela. Tisti deli na podplatu, ki se navadno hitroobrabijo, so oja~eni s posebno gumo Ahar. Copat tehta 335

gramov, kar je primerno za dobro stabilnostin zadovoljivo blazinjenje. Model

priporo~amo vsem ljubiteljem teka,morda je nekoliko premehak le za

te‘je teka~e.��

��

teka

{ki

cop

ati

TEKA[KIcopat leta

� gibaj se, za~uti ìvljenje � gibaj se, za~uti ìvljenje � gibaj se, za~uti ìvljenje � gibaj se, za~uti ìvljenje �


Simbolna slika

� get movin’ start livin’ � get movin’ start livin’ � get movin’ start livin’ � get movin’ start livin’ �

Hervis, {port in moda d.o.o.[martinska 152g, 1000 Ljubljana

morejo zami{ljati, da bi jim dan minil brez te dejavnosti. Kljuba nove teka{ke podvige. Zavedajo se, da jim pravilna teka{kane pripravljenosti in tudi bolj{e teka{ke rezultate. [e vedno pada zdravju bolj {koduje, kot koristi. Bojazen, da bi pri teku v

hal ali sklepov, je odve~. Paziti moramo le na to, da nismopri ni‘jih temperaturah pravilno oble~i. Ljudje, ki jim gibanje

m, da jih pokrajina, pokrita s snegom, navdu{uje prav tolikoavljeni narediti nekaj ve~ in se tudi pozimi prepustiti

�� Hladno in vetrovno vreme nam ne dopu{~a teka v kratkih hla~ah, sajso mo‘nosti za po{kodbe veliko ve~je. Zato teka~i pri ni‘jihtemperaturah uporabljajo teka{ke hla~e pajkice,ki omogo~ajo naravno in neovirano gibanjenog med tekom in vzdr‘ujejo dovolj visokotemperaturo mi{ic nog. Pomembno je, daso hla~e funkcionalne, udobne in da soprave velikosti. Asicsove hla~e sonekoliko debelej{e, saj so podlo‘ene inzato primerne za hladnej{e dni. Vrvicav pasu prepre~uje, da bi vas hla~emed tekom ovirale. Izdelane so izpoliestra v kombinaciji sspandexom, ki omogo~a ve~joelasti~nost.��

��Model je zelo podoben AIR Pegasusu. Je stabilenin dobro blazinjen po vsem stopalu, kar omogo~asistem AIR sole v kombinaciji s phylonom. Vpetnem delu ima zaradi bolj{e pro‘nosti zareze,tako da se lahko stopalo neovirano giblje.Srednji stopalni del ima dodan vlo‘ek, kionemogo~a torzijsko togost. V petnem delu soob strani dodani prekrivni sloji, ki dajejo oporostopalu in izbolj{ujejo stabilnost med tekom.Odpornej{a guma BSR 1000 v peti prepre~ujeprekomerno pronacijo stopala. Namenjen jevsem ljubiteljem teka, {e posebno pa tistim, kiredno te~ejo v naravi.��

ka teka{ka oprema

�� Vsestranski teka{ki copat, ki je pri nas zelo priljubljen. Namenjenje vsem teka{kim navdu{encem. Najve~ja odlika je zelo dobrorazmerje med stabilnostjo in blazinjenjem. V sprednjem, prstnemdelu, ki je nekoliko {ir{i, skrbi za bla‘enje udarcev sistem VS 1, vzadnjem, petnem delu pa poleg sistema VS 1 tudi tehnologijaWAVE, ki daje stopalu dodatno oporo pri postavljanju noge.Zadnji del podplata je iz posebne tr{e gume, ki prepre~ujeprehitro obrabo. Zaradi robustnega videza je na pogled nekolikote‘ji, v resnici pa tehta 340 gramov, kar je za tak model povsemprimerna te‘a. Z njim lahko te~emo dalj{e teke, vendar namnjegove lastnosti ne omogo~ajo ve~jih hitrosti. Model je na voljotudi v razli~ici za ‘enske.��

��Vrhunski teka{ki model, ki ga poznajo vsi pravi teka~i in v kateremob~asno vadi tudi zmagovalec olimpijskega maratona v Atenahitalijanski teka~ Stefano Baldini. Ima zelo dobro razmerje medstabilnostjo in blazinjenjem ter je namenjen teku po razli~nihpodlagah. Asicsov vlo‘ek GEL je narejen na osnovi silikona in gauporabljajo v ve~ izvedbah za blazinjenje tako v sprednjem, prstnemdelu kot zadnjem, petnem. Sprednji del je narejen iz posebne gumeSpeva, ki teka~u poleg dobrega bla‘enja omogo~a tudi boljekonomi~en tek zaradi odbojne sile majhnih delcev v gumi, ki sozelo elasti~ni. Srednji del je dodatno oja~en, kar daje copatu trdnostin stabilnost. Na notranji strani petnega dela je tr{a guma DuoMax,ki prepre~uje prekomerno pronacijo stopala. Copat tehta 350gramov, kar pomeni, da lahko z njim te~ejo tudi nekoliko te‘ji teka~i.Najbolj obremenjeni deli podplata so narejeni iz gume Ahar, ki

prepre~uje pretirano obrabo. Sprednji del stopalaje nekoliko {ir{i, zato copate priporo~amo

teka~em s {ir{im stopalom. Tek znjimi je udoben in varen.

��

�� Adidasov model za tek ~ez drn in strn. Uporaben povsod, {e najboljpa je primeren za teka{ko-pohodni{ke avanture po vseh mogo~ihterenih. Njegova odlika je odli~en oprijem na razli~nih podlagah,kljub temu da je nepremo~ljiv, pa je {e vedno dovolj zra~en, da je tekudoben. Zgornji del je kompakten, izdelan iz nepremo~ljivegagoretexa. Notranji vlo‘ek je anatomsko oblikovan, kar daje stopalumed gibanjem {e bolj{i ob~utek. Za blazinjenje v petnem delu skrbiadi PRENE, v sprednjem delu pa aktivni sistem adiPRENE+, kiomogo~a bolj{i prenos sile pri odrivu. Sistem 3D TORSIONomogo~a, da copat sam uravnava naravno rotacijo med zadnjim inprednjim delom stopala ter daje dobro oporo srednjemu delustopala. Podplat TRAXION zagotavlja najbolj{i oprijem na vseh

vrstah podlage in v vseh smereh gibanja.To pa pomeni zelo dobro stabilnost

tudi na mehkej{ih neravnihterenih. Copat, primeren za vse

ljubitelje gibanja v naravi,uporaben za tek in hojo.

��

�� !�"Vedno ve~ telesno dejavnih ljudi razmi{lja o svoji vadbi in sespra{uje, ali je na~in in trajanje vadbe resni~no tisto, kar ‘elijo. Topomeni, da nas vadba ohranja zdrave, ne pa da med njo prese‘emosvoje sposobnosti. Odgovore na ta vpra{anja nam nenehno dajena{e srce. Moramo ga le poslu{ati in seveda tudi razumeti.Vodilni v svetu pri razvoju in proizvodnji monitorjev sr~ne frekvenceje �� !". Z njim boste vedeli, kaj se med vadbo v va{em telesudogaja in kako posamezna vadba u~inkuje na va{e zdravje in po~utje.#�$�%�#��& je primeren tako za za~etnike kot za zahtevnej{eljubitelje teka. Odlikuje se z veliko funkcijami v svojem razredu terima najugodnej{e razmerje med zmogljivostjo in ceno. Primeren jeza resno vadbo, nadzor telesne te‘e in kondicije. Posebnosti vsehrazli~ic so: popolna EKG-natan~nost, vodotesnost do 30 metrovglobine, brez‘i~ni prenos signala srca od peresno lahkegaergonomsko oblikovanega oddajnega pasu na zapestju. Model namomogo~a, da za vsakega posameznika dolo~imo najprimernej{ovadbo. �'()*+�� pomagajo priti do u~inkovite in varne vadbe.'�� je lahek ergonomski oddajni pas. �,�-�� vas varno vodipri vadbi ob spremljanju va{e sr~ne frekvence in vam omogo~avadbo v va{em individualnem aerobnem obmo~ju, ki vam ga dolo~isr~ni monitor. �,��% vam poleg stopnje pripravljenosti poka‘etudi porabo kalorij med vadbo. �,��$�.� testirava{o trenutno telesno pripravljenost. Poro~ilo jeekvivalent obi~ajno uporabljene vrednosti zadefinicijo VO2max – maksimalna porabakisika. Ko poznate va{o vrednostVO2max, je na~rtovanje vadbe velikola‘je. Poleg teh funkcij ima model{e mo‘nost nastavitve za dveosebi, vizualno in zvo~nonastavitev obmo~ja sr~nefrekvence, osvetlitev zaslona,funkcije {portne ure infunkcije pomnilnika. Va{avadba je lahko varna, zabavna,spro{~ajo~a in prijetna, ~euporabljate monitorje sr~nefrekvence.��/��

�� #��Nosilni pas za plastenko je ena od stvari, ki lahko teka~u zelo pomagapri teku. Zato je torbica z nosilcem za plastenko, ki je name{~en podkotom, ve~ kot dobrodo{la. Nosilec za plastenko je iz mehkegamateriala in je dovolj dobro pritrjen na pas, da nas med gibanjem neovira. Namestitev plastenke pod kotom omogo~a teka~u, da lahkose‘e po pija~i tudi med tekom. Poleg nosilca za plastenko ima pastudi priro~en ‘ep, v katerega lahko spravimo manj{e in la‘jepredmete, denimo mobilni telefon.��

�� Teka{ka jakna ali po doma~e anorak je narejena iz lahkegafunkcionalnega materiala poliestra in je krojena tako, da teka~a medgibanjem ne ovira. Rokavi so pri zapestju stisnjeni z elastiko, karprepre~uje prekomerno odvajanje toplote. Ovratnik je ravno pravvisok, da teka~a med tekom ne ovira. Na prsnem in hrbtnem deluima zra~ne re‘e, ki omogo~ajo dobro zra~nost tudi v slabih

vremenskih razmerah.Odsevni trak za varen

tek pono~i jename{~en

spredaj naprsih in

zadaj nahrbtu.Teka{kajakna jenamenjenateku vde‘evnemin

vetrovnem vremenu.��

teka

{ka

ob

la~i

la

teka

{ka

op

rem

a

MARATONcopat leta

�� Majhno priro~no torbico za klju~e z zanemarljivo te‘o namestimona vezalke teka{kih copat. Primerna je tudiza denarnico.��

Foto

: a

rhiv

Her

vis


Samo po sebi se zastavlja vpra{anje, ali sodi gorski tek med atletiko ali planinstvo. Filozofijaplaninstva temelji na stiku ~loveka z gorami, na osvajanju vrhov in premagovanju tehni~no zah-tevnih poti, ki vodijo na te vrhove. ^asovni dejavnik je v ozadju, kot pripomo~ek, ki gornikuomogo~a na~rtovanje varne planinske ture ali alpinisti~nega vzpona. Filozofija atletike pa te-melji na ~asovnem dejavniku, kako po to~no dolo~eni poti kar najhitreje dose~i cilj in hkrati biti~im hitrej{i med tekmujo~imi - s poudarkom na najhitreje. In pri gorskih tekih gre prav za to

- kako kar najhitreje prete~i progo.Tako so proge za gorske teke vedno dobro ozna~ene in povsem varne, organizator pa

je takoj po prireditvi dol‘an s proge odstraniti vse sledove tekmovanja.

ProgeZ leti sta se izoblikovali dve skrajni disciplini, to je tek navkreber, kjer mora

biti cilj bistveno vi{e od starta, in tek gor-dol, kjer sta start in cilj na pribli‘no istinadmorski vi{ini, seveda pa so mo‘ne tudi vse vmesne razli~ice. Le za tekmenajvi{je ravni, kot sta evropsko in svetovno prvenstvo, so postavljeni dolo~eninormativi o dol‘ini in vi{inski razliki za posamezne kategorije, pri drugih tek-

mah pa progo dolo~a predvsem pokrajina. Proge za neprvenstvene tek-me so tako lahko zelo razli~ne. Prav v Sloveniji imamo dva primera

ekstremnih prog na vsem poznanih terenih: rekord [marne gore ima1,8 kilometra dolgo progo s 360 metri vi{inske razlike, na teku na

Grintovec pa se tekmovalci na 9,6 kilometra dolgi poti iz Kamni{keBistrice na vrh piramidaste gore, ki krasi severno panoramo

Ljubljane, spopadejo kar z dva tiso~ metri vi{inske razlike. Zaprvo potrebujejo najhitrej{i 11 minut in pol, za slednjo pa uroin 20 minut.

Leta 1984 je bila ustanovljena mednarodna zveza zagorske teke (WMRA), ki je bila kmalu sprejeta v mednarod-no atletsko zvezo (IAAF). Osrednje tekmovanje na svetov-ni ravni je svetovno prvenstvo, ki je bilo letos organizirano‘e dvajseti~.

Gorski teki po SlovenijiV Sloveniji ves ~as spontano sledimo te‘njam v sve-

tu - prvi gorski teki so se pojavili konec 70. let (1979 -tek na Vr{i~, tek na [marno goro) kot {portno-rekrea-tivne prireditve, ne da bi kdo kaj ve~ vedel o gorskihtekih kot tekmovalni {portni zvrsti.

Danes so gorski teka~i organizirani v odboru zagorske teke pri Atletski zvezi Slovenije. Odborskrbi za razvoj te {portne zvrsti pri nas, tekmo-vanja nacionalnega pomena (dr‘avna prvenst-va, pokal Slovenije), udele‘bo na mednarod-nih tekmah in drugo. Vsako leto je v Slovenijiorganiziranih prek 40 gorskih teka{kih prire-ditev. Prav vse so odprtega tipa, kar pomeni,da lahko na njih preizkusi svojo pripravljenostvsakdo, ki se ~uti sposobnega.

Tudi v organizacijskem smislu ima Slove-nija eno vodilnih vlog v Evropi. OrganizacijaEP 2001 na Krvavcu in tekem Grand Prix na[marni gori ter ~lanstvo v vseh organih med-narodnih zvez so ~vrst dokaz za to.

Slovenski gorski teka~i so eni redkih, ki sosodelovali na vseh dosedanjih SP. Serijo me-dalj s svetovnih prvenstev sta za~eli sestri Hi‘arleta 1998 na francoskem Reunionu in nadalje-vali naslednje leto v Maleziji. Po enoletnempremoru so nas z ekipno bronasto medaljopresenetili mladinci v Atra Termah in posreb-rili uspeh naslednje leto v Innsbrucku. Pravoeksplozijo smo do‘iveli lani na Aljaski - enaposami~na in dve ekipni zlati medalji ter poena posami~na srebrna in ena bronasta so naspostavile na ~elo vseh ekip na prvenstvu. Ktej neponovljivi triletni seriji sta med mladincinajve~ prispevala prvak Mitja Kosovelj in pod-prvak Peter Lamovec. Z leto{njega prvenstvasmo se po zaslugi na{ih mladink prav tako vr-nili s celim kompletom medalj - ekipno zlatoter posami~no srebrno in bronasto so osvojileLucija Krko~, Mateja Kosovelj in Suzana Mla-denovi~.

Gorski tekiV Sloveniji vsako leto organiziramoprek 40 gorskih teka{kih prireditev

Gorski teki so se kot tekmovalna zvrst, kakr{nopoznamo danes, pojavili v 80. letih v alpskih de‘elahin Veliki Britaniji. Najstarej{i zapis o tej sicer mladi{portni zvrsti pa izvira iz leta 1040, ko je {kotski kraljMalcom na tak na~in izbiral svojega osebnegakurirja. Skupaj z drugimi ekstremnimi {porti, kot sogorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, prostoplezanje in {e nekateri, pomenijo gorski teki nekak{enbeg {portnikov iz utesnjenih stadionov in igri{~ terzasmrajenih cest v naj~istej{i del narave, v neokrnjenhriboviti svet.

Prvih 11 let je bila proga bolj ali manj standardna - nekakaspirala je tekmovalce v razgibanem vzponu vodila najprej protiGrmadi, nato pa okrog [marne gore na njen vrh. Leta 1992 je biladodana {e pentlja ~ez vrh Grmade, ki je progo pribli‘ala medna-rodnim normativom za »veliko dirko«. Sedanja proga je po mnenjuteka~ev pravi izziv - strmi vzponi se izmenjujejo s teka{kimi deliin tehni~no zahtevnimi spusti, kjer lahko zmaga samo popolngorski teka~.

Prireditev z najmo~nej{o udele‘boHkrati s progo se je spreminjala tudi udele‘ba. Sprva je bila to

povsem lokalna prireditev, ki je v samostojni Slovenji prerasla vdr‘avno prvenstvo, zadnja leta pa se je tek na [marno goro uvel-javil kot ena najve~jih tovrstnih prireditev v Evropi. O tem pri~atudi udele‘ba, saj je bil {marnogorski tek zadnja leta z izjemo

Reporta‘a

Tek na [marno goro[marnogorski tek je bil zadnjaleta z izjemo svetovnega inevropskega prvenstva ena odprireditev z najmo~nej{oudele‘bo na svetuVse skupaj se je za~elo davne jeseni leta 1979.[marnogorska pobo~ja Ljubljan~ani ‘e desetletjauporabljajo kot poligon za nabiranje kondicije,konec 70. let pa je bilo obdobje rojevanja {portno-rekreativnih tekmovanj. Spomnimo se smu~arskihpa kolesarskih in teka{kih maratonov in mno‘iceljudi, ki se je tedaj za~ela ukvarjati s telesom! Medtemi mu~itelji svojih teles, kot so jih poimenovalinekateri, so zakro‘ile govorice o neverjetnih ~asihpod 10 minutami za vzpon na vrh na{e gore. Beseda je dala besedo in iz idej se je rodila dirka. Najkraj{apot ni bila zanimiva, zato so izbrali manj obiskanoin dalj{o progo po kro‘ni Mladinski poti.

TOMO [ARF

fc�finance-on.netZmagovalci zadnjih petih tekov so bili vedno aktualnisvetovni prvaki. Wyatt, zmagovalec teka leta 2003, pa jetudi njen rekorder.

V organizacijskem smislu ima Slovenija enovodilnih vlog v Evropi. Organizacija EP 2001na Krvavcu in tekem Grand Prix na [marnigori ter ~lanstvo v vseh organih mednarodnihzvez so ~vrst dokaz za to. Slovenski gorski teka~ipa so eni redkih, ki so sodelovali na vsehdosedanjih SP.

svetovnega in evropskega prvenstva ena od prireditev z najmo~-nej{o udele‘bo na svetu. Zmagovalci zadnjih petih tekov so bilivedno aktualni svetovni prvaki. Imena, kot so Fregona, Manzi,Degasperi, Wyatt pa Zatorska in Mudge, so z zlatimi ~rkami za-pisana v letopisih svetovnega gorskega teka in teka na [marno goro.

Leto{nji tek je bil {e posebno zanimiv, saj je bila to finalnatekma mednarodnega tekmovanja Grand Prix, ki zdru‘uje {estvrhunskih gorskih teka{kih prireditev po Evropi. Hkrati je to edi-na leto{nja atletska prireditev v Sloveniji, ki ima status »IAAF per-mit« - status, ki ga mednarodna atletska zveza (IAAF) podeljujesamo prireditvam, ki izpolnjujejo visoke zahteve.

V soboto, 9. oktobra, se je tako prek 200 zanesenjakov de‘junavkljub spopadlo z devetkilometrsko {marskogorsko drsalnico.Tu ni {tel umetni{ki vtis niti ne bli‘nja sre~anja z drevesi in blatnostezo - {tele so sekunde, tako kot na vsaki teka{ki preizku{nji.Teka~i pa~ sebi in somi{ljenikom radi dokazujemo, iz kak{negatesta smo. T. [.

Podrobnosti o {portni ponudbi [marne gore vklju~no zrezultati 25. teka na [marno goro si lahko ogledate na splet-ni strani: www.smarnagora.com

Foto

: To

mo

[ar

f

Foto

: To

mo

[ar

f


Prvi olimpijski maraton ‘epred dobrim stoletjemZmagovalec prvega maratona Spiridon Louis je bil~astni gost na olimpijskih igrah v Berlinu 1936

Po nekaterih podatkih naj bi prvi olimpijski maraton tekli ‘e davnegaleta 1896 v gr{ki vasici Maraton. O tem dogodku naj bi poro~alo vsaj 20zapisov, ki pa se med seboj zelo razlikujejo. Najpopolnej{e in najboljverodostojno je uradno poro~ilo, ki je bilo podlaga za kasnej{ekomentiranje olimpijskih iger.

In kako je bilo tistega velikega dne? Teka~e so pripeljali v vas Maraton dan prednastopom 9. aprila 1896, kjer so pod budnim o~esom organizatorjev olimpijskih igerprespali. Startna lista ne obstaja, po zapisih sode~ pa naj bi od 18 prijavljenih teka~ev nastart pri{lo 17 maratoncev iz petih dr‘av. Od tega je bilo 13 Grkov in po en teka~ izAvstralije, Francije, Mad‘arske in ZDA, med katerimi so maratonsko razdaljo ‘e preteklisamo Grki in Mad‘ar, preostali trije pa so bili srednjeproga{i in so na istih igrah nastopili naprogi, dolgi 800 in 1.500 metrov.

Po startu so vodstvo prevzeli tujci, Grki zaostajaliPo opravljenih formalnostih se je dirka ob 14. uri za~ela. Vreme je bilo hladno, a kljub

temu son~no. Na startu je teka~e bodrilo le nekaj sto doma~inov, ki so se udele‘ili zgodo-vinskega dogodka. Zavedali so se pomembnosti tekme, saj je Gr~ija na teh olimpijskihigrah do tistega trenutka imela le eno zlato medaljo - v sabljanju. Vsakega teka~a je naprogi lahko spremljal en pomo~nik, ki mu je bil v oporo med tekom. Francoz je kmalu postartu prevzel vodstvo, sledila sta mu Avstralec in Mad‘ar, Grki pa so zaostajali. Po 20prete~enih kilometrih kasnej{ega zmagovalca Spiridona Louisa {e ni bilo med vodilnimiteka~i. Proga pa se je tedaj za~ela vzpenjati in pri 25. kilometru je bil vmesni ~as 1 ura in 34minut. V vasi Harvati so va{~ani prvega teka~a okitili s krono iz vejic, ki naj bi pomenilatudi kon~no zmago. Vendar je bila ta odlo~itev prenagljena, saj so vode~emu Francozupo~asi za~ele pojemati mo~i. Ko je pri{el iz vasi, je za~el hoditi, pomagala ni niti masa‘a intek se je zanj kon~al v re{evalnem vozilu. Vodstvo je za njim prevzel Avstralec.

BENO PI[KUR

fc�finance-on.net

ro~il kralju Geor-giosu, da vodiLouis Spiridon.Mno‘ica na sta-dionu je pono-rela od veselja.Vsi pogledi sobili uprti protivhodu na tribu-nah, da bi videliprihod svojegajunaka. O‘ganod sonca in oblitz znojem v belemdresu s {tartno{tevilko 17 je pri-tekel Louis Spiri-don. Prestolonas-lednik Konstanti-nus in kralj Geor-gios sta poleg Loui-sa stekla ~ez stadion.Med igranjem gr{kehimne se je zmago-valec ustavil tam, kjerje prej sedel kralj. Tekje kon~al s ~asom 2uri 58 minut in50 sekund, dru-gi je bil prav takoGrk Kharilaos Vasila-kos s ~asom 2 uri, 6 minutin 3 sekunde. Med mno‘ico gledalcev je spet zavr{alo, saj je bilarazlika med prvim in drugim teka~em zelo velika: 7 minut in 3sekunde. Na stadion sta nato v presledku petih sekund priteklaGrk Spiridon Belokas in Mad‘ar Gyula Kellner, nato pa {e zadnjitekmovalci.

Zmagovalec prvega maratona Spiridon Louis,oble~en v tradicionalno gr{ko no{o

Rezine pomaran~eza novo mo~

Na 34. kilometru je Spiri-don Louis ujel vode~ega, Mad-‘ar je tekel na tretjem mestu.Malo iz vasi Ambelokipi, napribli‘no 37. kilometru, je Loui-su dekle, ki ga je spremljalo obprogi, podalo nekaj rezin po-maran~e; ko jih je pojedel, jedobil novo mo~. Mo~no je pos-pe{il, saj se je proga po~asispu{~ala proti cilju. Preden je

pritekel v Atene, so njegovprihod naznanili s strelom izpi{tole.

Na zmagovalnihstopni~kah Grka inMad‘ar

Na stadionu ves ta ~as nibilo jasno, kdo vodi in kak{en~as sploh imajo teka~i. Potempa je na stadion pred kraljevs-ko lo‘o prijezdil starter in spo-

In kaj pravi statistika olimpijskega maratona v Atenah leta1896?

* Start: 9. aprila 1896 ob 14 uri.* Proga poteka od enega mesta do drugega, obstaja tudi kro‘na.* Dol‘ina proge je 40 kilometrov. ([ele na olimpijskih igrah v Londonu leta1908 so spremenili razdaljo na 26,2 milje ali 42.195 metrov. Uradno so torazdaljo potrdili na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924.)* Vreme je bilo hladno in son~no.* Na startu je bilo 17 teka~ev iz petih dr‘av, tek je kon~alo 10 teka~ev in odteh je bil eden diskvalificiran.* V ekipnem to~kovanju so zmagali Grki.

Grk diskvalificiranZadnji je pritekel Grk Lagoudakis, kar celo uro za zma-

govalcem. Njegov ~as je bil nekaj pod {tirimi urami. Mad‘ar pa jepo teku vlo‘il protest, da se je gr{ki teka~ Belokas del proge peljalv vozilu. Prestolonaslednik je preveril obto‘bo in v uradnih rezul-tatih je bil Belokas diskvalificiran, Kellner pa razgla{en za tretjega.Tako je neznani 23-letni delavec Spiridon Louis postal prvi mara-tonski zmagovalec. Po tej zmagi ni nikoli ve~ nastopil na teka{kihtekmovanjih, o‘enil pa se je z dekletom, ki mu je pomagalo medtekom. Bil je eden ~astnih gostov na olimpijskih igrah v Berlinu1936. Umrl je leta 1940 zaradi sr~ne kapi, star 67 let.

Vir: The Olympic Marathon - David E. Martin, Roger W. H. Gynn


Kak{na je vloga telesne dejavnosti za~loveka, ki ìvi stresno?

Vsak ~lovek v tej »kulturi sedenja in telesnega lenarjenja« bise moral ukvarjati z ustrezno rekreacijo. V 99 odstotkih svojezgodovine se je ~lovek oblikoval predvsem kot lovec in bojev-nik. V~asih je moral prete~i do 300 kilometrov, da je v iz~rpava-jo~em teku ujel z lokom zastreljeno ̀ ival, in ~e ni imel zadostnekondicije, mu je ̀ ival u{la. Ostal je brez mesa in stradal. V~asihso vojaki in predvsem bojevniki ogromno mar{irali. Ljudje nakmetih so delali ves dan. Danes pa lagodno lenarijo in so gledeozave{~enosti o nujnosti telesne vadbe temu primerno zaruka-ni. Pravi je samo tisti ~lovek, ki se je od otro{tva naprej trudil zavsestranski razvoj: bil odli~en v {oli, pri rekreaciji, druènju, vo-denju ... Kdor tega ni dosegel, zaostaja za svojimi uspe{nimivrstniki, zato je trajno, dosmrtno zakompleksano bitje. Zdravduh v zdravem telesu je stalno na~elo modrega ìvljenja. Vdobri pe~i vse zgori, kar pomeni: kdor se dovolj giblje, pokuritudi odve~no hrano. V dana{njem ~asu je za to najprimernej{iredni tek, vsaj pet do {est kilometrov na dan. Najbolje je zjutraj,po jutranji telovadbi. Tako se telo vsestransko razmiga in aktivi-ra, nevtralizirajo se morebitni stresi in ~lovek se pripravi za pol-no dejavno ìvljenje tega dne. Smiselna aktivnost ~lovekupove~uje telesno in du{evno vzdr`ljivost, podalj{uje ìvljenj-sko dobo, pove~uje delovno u~inkovitost, utrjuje zdravje invpliva na hitrost reagiranja, skladnost gibov, zbranost, vztrajnost,odlo~nost, pogum in drugo.

Kje naj ~lovek najde motivacijo, da mutek postane na~in ìvljenja?

To je odvisno od ~loveka - ali je normalen ali zarukan. ̂ e jezarukan zaleànec, potem mu ni pomo~i. ê je produktivnousmerjen po Frommu, pa je razumljivo, da ̀ ivi telesno, intelek-tualno, duhovno in socialno produktivno. Vsak ~lovek, ki ̀ ivi vmestu in ni telesno aktiven, je zaleàn. ê se ne potrudi inzmiga, sodi med zarukance, ki negativno vplivajo na vzgojosvojih otrok, na sodelavce, in ~e je politik, na dràvljane. Nisposoben celostne presoje svoje situacije, ne zaveda se, da bozaleàn, nakoplje si {tevilne bolezni - sladkorno, debelost, arte-riosklerozo, zvi{an krvni tlak in druge. Kdor te~e, teh bolezninima. Vsak, ki se ne ukvarja s smotrno rekreacijo, bi moral pla~e-

Janez Rugelj, dr. sc. med.:

»Dober teka~ je lahko samo osebnostno zrel~lovek, ki modro ̀ ivi in v ni~emer ne pretirava«

Trajna skrb za telesno dejavnost je najbolj{a nalo`ba v zdravje. Ve~inakroni~nih degenerativnih bolezni se pospe{eno razvija ali celo nastane zaradinezadostne telesne dejavnosti in preobilne hrane oziroma po`re{nosti. O tekukot najenostavnej{i in zelo u~inkoviti rekreativni aktivnosti ter njegovihu~inkih smo se pogovarjali z dr. Janezom Rugljem, specialistom psihiatrom, kiv okviru radikalne psihoterapije v skupini tudi z usmerjanjem v redenrekreativni tek pomaga ljudem v nevroti~ni stiski, da se re{ijo svojih zagat inpatolo{kih odvisnosti.

banja ni ~loveka tako preèla in si ga podredila kot tek.

Ali Slovenci dovolj te~emo in kdo so splohtisti, ki te~ejo?

Samo tanka plast ozave{~enih ljudi je usmerjena produktiv-no, kar pomeni, da ho~ejo ìveti zdravo, ho~ejo biti zdravi inuspe{ni. Ho~ejo pozitivno vplivati na druge. Vendar je teh ljudimalo. Ocenjujem, da jih je v Sloveniji okoli pet odstotkov. Pre-ostalih 95 odstotkov pa je zafuranih (zaleàni, faliranci, debelu-hi, kadilci, alkoholiki, narkomani, postopa~i, nezaposleni ...).Vsak ~lovek, ki se ne ukvarja s smotrno rekreacijo, je problema-ti~en. To je osnovno na~elo. Najprej se je treba ogreti s tekomna mestu in razmigati sklepe, zato sta silno pomembna jutranjatelovadba in tek. Tak ~lovek zjutraj aktivno zakoraka v dan in jeofenziven, ni zaleàn. Sposoben se je spoprijeti z vsemi dejav-nostmi in dogodki. Rev~ki pa so tisti, ki dolgo spijo, si komajutegnejo obrisati nos, se za silo po~e{ejo, si nataknejo eno beloin eno ~rno nogavico ter zdolgo~aseno odidejo v slu`bo. Dr-nov{ek, na primer, te~e in je zgleden ~lovek. Tito in slovenskipolitiki tistega ~asa, zlasti Stane Dolanc, pa so bili zaleàni, de-beli, alkoholiki … Ljudje, ki so zdaj del poslovne elite, so takozelo obsedeni z zaslu`karstvom, da se karakterno deformirajo,kajti garajo zaradi finan~nega uspeha, so pa odmaknjeni odkulture, branja leposlovja, zato se utirjajo v barbarski ̀ ivljenjskislog.

Kak{no dejavnost priporo~ate tistim, kine marajo teka oziroma ne morejo te~i?

Tek lahko za silo nadomestimo s kolesarjenjem (tudi sobnokolo) ali plavanjem. Vendar je kolesarjenje na prostem nevar-no, za plavanje pa potrebujemo zasebni bazen. Zelo dobre sotudi razgibalne in gimnasti~ne vaje. Najenostavnej{i je tek, sajlahko te~emo ob vsaki uri in ob vsakem vremenu. Tudi pozimitek ne {koduje. Vzemimo na primer ̀ ivali. ̂ e bi jim hladen zrak{kodoval, bi poginile. Tudi ~loveku ne {kodi, ~e ob teku pravil-no diha. Vdihuje skozi nos, kjer se zrak ogreje in pride v plju~a,in izdihuje skozi usta. Ljudje, ki se izogibajo teku zaradi lenobe,so pa~ zaleànci, ki se niso pripravljeni potruditi za ohranitev inutrjevanje svojega zdravja. ̂ lovek naj bi bil na dan telesno de-javen vsaj eno uro.

Ali vi {e vedno te~ete?Star sem 75 let, {e vedno delam, ~eprav imam è 64 let

pokojninske dobe, toda zaradi starostne iztro{enosti hrbtenja~enimam ve~ mo~i, da bi tekel vsak dan. Obi~ajno sem vsak te-den pretekel vsaj 30 do 40 kilometrov in za~enjal ob petihzjutraj. Te~em {e, vendar po~asneje, zato pa ve~ telovadim inse tako razmigam.

vati ve~je prispevke za zdravstveno zavarovanje, ker bolj ogroàzdravstveno blagajno.

Kako je lahko tek terapevtsko sredstvo?Vsakdo, ki se vklju~i v moj program radikalne psihoterapije

v skupini, mora nehati piti, kaditi, za~eti redno telovaditi, seoprijeti rednega rekreativnega teka z lahkotnimi maratoni inplaninariti, kar krona s prehojenimi transverzalami. Pomembnoje, da se zmiga. Vsak ~lovek, ki je star do 60 let, lahko prete~emali maraton v dobrih dveh urah. Seveda pa je pomembnapostopnost. Za~eti je treba po~asi, da se telo ogreje in se ak-tivnost stopnjuje. Gre tudi za discipliniranje. V knjigi Ljubezenin duhovna rast je Scott Peck napisal celo poglavje o disciplini.Kdor se ni sposoben spontano dràti discipline, sodi med des-truktivne tipe. Tak ~lovek kvari vse okoli sebe - druìno, sode-lavce in dru`bo. Normalnih ljudi, ki so produktivno usmerjeni,je zelo malo. Ve~ina so zaleànci, faliranci, kadilci, alkoholiki,debeluhi, ki kvarno vplivajo na dru`bo. Vsak ~lovek, ki se red-no ukvarja z rekreacijo, lahko gleda zvi{ka na zaleànce. Tekprina{a ve~jo samozavest. ̂ lovek, ki te~e je, elitnik v primerja-vi z drugimi. Je tudi bolj zdrav in uspe{en. Reden rekreativnitek omogo~a polnej{e ̀ ivljenje. Tak ~lovek se ne bo prenaìral,ne bo zapravljal ~asa, ne bo pil in kadil. Sposoben je produktiv-no voditi svoje otroke, ̀ eno in sodelavce. Vsakodnevna investi-cija v zdravje je pomembna. Tisti, ki ves ~as nekaj jedo, sobolni, nevroti~ni in potrebujejo hrano za omamo. Tako kot al-koholiki alkohol.

Ali ni mogo~e, da postanemo odvisni odteka?

Bedarija! S tem stali{~em so razni zaleànci sku{ali diskva-lificirati rekreativce in opravi~iti svojo lenobo. Rekreativnitek je vendar pozitivna odvisnost, tako kot je empati~enmo` ~ustveno odvisen od ̀ ene in ̀ ena od moà. So pa tekmo-valci, ki so odvisni od teka, od vizije {portnega rezultata,ampak to je ̀ e podro~je patologije, s katero je preèt vrhunski{port. Desetletja in desetletja so tekli samo redki izjemneì.Tekli so kot obsedeni in zamaknjeni v uìtek, ki ga ve~ina nimogla dojeti in razumeti. Njim gre zasluga, da so se vrsteobsedenih teka~ev polagoma mnoìle ... Nobena zvrst gi-

BARBARA VREZOVNIK

fc�finance-on.net

Foto

: B

arba

ra V

rezo

vnik

oktober 2004 oglasna priloga - finance · 2004. 10. 14. · oktober 2004 oglasna priloga finance...

Documents