predmet_4865

Mag. Toma� Prus, vi�ji predavatelj �tudijsko gradivo za ciklus predavanj Maj 2000

CENTER ZA PEDOLOGIJO IN VARSTVO OKOLJA

1

KLASIFIKACIJA TAL Vse naravoslovne vede predmete svoje obravnave razvr�čajo po določenih kriterijih. Botaniki rastline, zoologi �ivali, kemiki elemente. Razvr�čamo ali klasificiramo tudi tla. Na ta način la�je opisujemo njihove lastnosti in določamo njihovo razprostranjenost v prostoru. Za razvr�čanje uporabljamo določene kriterije. Ti so lahko različni. Sprva so uporabljali v ta namen nekatere uporabne lastnosti tal. V takem primeru govorimo o interpretativni ali tehnični klasifikaciji tal. Če uporabimo kot kriterij npr. vrsto rabe lahko govorimo o njivskih, travni�kih ali gozdnih tleh, o tleh vinogradov in tako dalje. Nedvomno tudi na tak način zajamemo določene razlike med posameznimi vrstami tal, te�ko pa bi ugotovili na ta način zakaj npr. na neki njivi pridelamo več kot na drugi. Vzroke za nastanek in razvoj določenih vrst tal zajame le genetska klasifikacija. To je klasifikacija, ki temelji na razvoju, genezi tal. To načelo izhaja iz ruske pedolo�ke �ole in ga je nato povzela tudi vsa Evropa. Nacionalne klasifikacije tal so bolj globalne v tistih dr�avah, ki so imele tudi kolonije izven Evrope. Tako so znane npr. francoska, nem�ka in britanske klasifikacije tal ( Anglija in Wales, Avstralija). Klasifikacija tal, ki se uporablja v ZDA ne temelji na teh načelih in bomo o njej kratko spregovorili na koncu. Prav tako se od tega sistema razlikuje poimenovanje tal, ki ga uporablja FAO. Tudi ta način bomo opisali na koncu. V Sloveniji uporabljamo na�im razmeram prilagojeno klasifikacijo tal. Njen izvor sega v nekdanjo skupno dr�avo, v čas sedemdesetih let, ko so intenzivno potekale raziskave in kartiranje tal. Tradicionalno, pa je slovenska klasifikacija ostajala vedno bolj navezana na evropske �ole, zlasti na nem�ko. OSNOVNI PRINCIPI Talni profil je v prečnem prerezu zgrajen iz talnih horizontov. Horizonti so plasti, bolj ali manj vzporedne s talnim povr�jem, ki so nastali v procesu nastanka in razvoja tal v neki medsebojni odvisnosti. V tem se razlikujejo od slojev, to je plasti, ki so bile nanesene ena na drugo brez neke medsebojne povezave. Sloje najdemo pogosto v rečnih naplavinah, ko vodotok ob različnih stanjih vodnatosti naplavlja različen material. Horizonti imajo svoja imena in oznake. Kadar nastopajo v značilnem zaporedju za določeno vrsto tal govorimo o diagnostičnih horizontih, saj določajo oz. diagnosticirajo ta tla. Glavne horizonte označujemo z velikimi tiskanimi črkami, podhorizonte pa z malimi črkami, včasih pa tudi z arabskimi �tevilkami. Sloje označujemo z rimskimi �tevilkami. OZNAKE O Ol Of Oh

organski horizonti; le�ijo nad mineralnim delom tal, vsebujejo nad 35% organske snovi; najbolj pogosti so v gozdu: suho listje, iglice in drugi rastlinski ostanki deloma razpadli rastlinski ostanki humificirana organska snov



2

A Ah Ap Aa

humusno akumulativni (povr�inski) horizonti ( tudi humusni horizont ) je temno obarvan zaradi prisotnosti humusnih snovi: s huminskimi snovmi temno obarvan mineralni talni horizont zgornji horizont na njivah, ki je nastal z oranjem zgornji horizont, kjer se pogosto zadr�uje voda

V okvirjih poimenovanja tal, ki ga uporablja FAO, so predvidene sledeče oblike diagnostičnega A horizonta: (horizonti so zelo natančno definirani, kar je nedvomen vpliv ameri�ke �ole, op. T.P.)

Amo molični (mollis - mehek, blag), ima: - debelino horizonta, ki je večja od 10 cm, če le�i na trdi kamnini, ali večja od 25 cm, če je skupna globina tal večja od 75 cm, ali večja od ene tretjine skupne globine tal, če so tla plitvej�a od 75 cm. - dovolj dobro izra�eno strukturo, tako da horizont ne postane trd in masiven, če se izsu�i - stopnjo nasičenosti z bazičnimi kationi ki presega 50% - temno barvo po Munsellovem atlasu je chroma manj�a od 3,5 v vla�nem stanju in value temnej�a od 3,5 v vla�nem in 5,5 v suhem stanju

Aum

umbrični (umbra - senca); horizont izpolnjuje kriterije za globino tako kakor molični horizont, stopnja nasičenosti z bazičnimi kationi pa je manj�a od 50%, ima slabo izra�eno strukturo in postane trd in masiven ob izsu�itvi.

Aoh ohrični (ochros - bled ) horizont je svetlej�e barve in manj�e globine oz. debeline od moličnega ali umbričnega. Struktura je slabo izra�ena, tako da postane lahko trd in kompakten ob izsu�itvi.

B Bv Brz

kambični horizonti; so rjavi, rumeni ali rdeči in so nastali zaradi preperevanja matične podlage na mestu: nastal je zaradi preperevanja primarnih mineralov in tvorbe gline nastal je zaradi kopičenja netopnega ostanka pri preperevanju apnenca ali dolomita ( opomba: starej�i načini zapisa tudi (B), (B)v, (B)rz )

B Bt Bh Bfe

iluvialni horizonti; v njih se zadr�ujejo izprane snovi iz zgornjih horizontov: vsebuje več gline kot horizont nad njim vsebuje več humusnih snovi izpranih iz O ali E horizonta vsebuje izprane seskvi okside

E eluvialni horizont; je svetlej�i zaradi izpiranja finih talnih delcev (gline) in humusnih snovi, nahaja se pod O ali A in nad B horizontom

G Go Gr

glejni horizonti; zaradi zastajanja podtalnice so modrikasto sivkasti, lahko tudi z rjastimi made�i: oksidiran del horizonta G - nihanje podtalnice (rjasti made�i) reduciran del horizonta G - trajna podtalnica (popolnoma siv)

g horizont, ki je nastal zaradi vpliva občasno stoječe povr�inske vode; je marmoriran - rjaste in belo sive pege, lahko pa tudi popolnoma siv

T �otni horizont; slabo razkrojena organska snov, ki se kopiči v anaerobnih in vla�nih razmerah (barje)



3

P antropogeni horizont; umetno ustvarjen horizont, včasih je pome�anih več naravnih talnih horizontov

C zdrobljena (preperela) matična podlaga (kamnina) R čvrsta kamnina Prehodni horizonti Prehodne horizonte označujemo z ustrezno kombinacijo črk, običajno dveh. Sam prehod pa označimo z ~, če je valovit. Okrogli oklepaj ( ) pomeni slab�o razvitost ali inicialno (začetno) stanje v razvoju določenega talnega horizonta. Zato je potrebno paziti pri starej�ih besedilih, kjer je okrogli oklepaj (B) označeval kambični horizont. Zaradi tega je v novem istemu, ki je skladen tudi z novej�imi tujimi sistemi označevanja, za ločevanje iluvialnega in kambičnega horizonta obvezna uporaba ustrezne oznake podhorizonta! SLOVENSKA KLASIFIKACIJA TAL Osnovna enota slovenske klasifikacije tal je talni tip. Ko govorimo o različnih (vrstah) tal imamo v mislih vedno talni tip, če ni posebej drugače povedano. Talne tipe zdru�ujemo v razrede, te pa v oddelke, vse seveda na osnovi določenih skupnih lastnosti. Sistem je izgrajen tudi navzdol, tako da talne tipe delimo v podrobnej�e enote na podtipe, različke (varietete) in oblike (forme). ODDELKI AVTOMORFNA TLA Oddelek avtomorfnih tal zdru�uje tla na katerih nastanek vpliva samo padavinska voda, ki prosto odteče skozi talni profil. HIDROMORFNA TLA Ta oddelek zdru�uje vrste tal v katerih zastaja oziroma se dalj časa zadr�uje visoka podtalnica, padavinska voda, poplavna ali zlivna voda. Na tla lahko vpliva tudi kombinacija različnih oblik zastajajoče vode, na primer podtalnica in poplavna voda. Zastajanje vode v tleh traja dalj časa, tako da pride do sprememb v redoks potencialu, s tem pa do pojavljanja vidnih znakov redukcijskih procesov to je do pojava sivkaste ali celo sive barve talnih horizontov. V na�ih hidromorfnih tleh se običajno pojavljata suha in mokra faza (stanje), kar pomeni, da ob suhem stanju pride do osu�itve in ponovnega zračenja tal. Horizonti v katerih se izmenjavajo redukcijski in oksidacijski procesi so sivo in rjavo lisasti oziroma marmorirani. HALOMORFNA TLA (ZASLANJENA TLA) Za ta tla je značilna prisotnost različnih soli v različnih koncentracijah, kar se odra�a na stopnji zaslanjenosti tal. Pri nas najdemo le manj�e povr�ine ob morju, večinoma jih označuje le povečan dele� natrijevih ionov na sorptivnem delu tal. Za kmetijske namene pri nas niso



4

pomembna. V svetu pa zajemajo relativno velike povr�ine, pomembne tudi za pridelovanje hrane, tako da je razsoljevanje tal tudi pomembno delovno področje �tevilnih kmetijskih in�enirjev. SUBAKVALNA TLA To so tla, ki nastajajo pod vodo, v večjih vodnih bazenih, lagunah, deltah ipd. Večinoma ostajajo na stopnji razvoja, ki bi jo lahko primerjali s humusno-akumulativnimi tlemi avtomorfnega oddelka. Nekateri horizonti pod �oto na Ljubljanskem barju imajo podobne značilnosti. Za kmetijske namene pri nas niso pomembna. Podrobneje bomo opisali le prva dva oddelka. Kakor je �e bilo omenjeno oddelka halomorfnih in subakvalnih tal nista pomembna ne s kmetijskega ne z gozdarskega vidika. To pa �e ne pomeni, da taka tla nimajo nobenega pomena. Ker so to pri nas redke in posebne vrste tal, imajo z vidika varovanja naravne dedi�čine zelo velik pomen! Pogosto so to tudi rasti�ča posebnih rastlinskih zdru�b in trajni ali občasni habitati nekaterih �ivalskih vrst. Lep primer tako povezanega naravnega ekosistema so Sečoveljske soline. AVTOMORFNA TLA V ta oddelek uvr�čamo na�a najpomembnej�a kopenska (terestrična) tla. Oddelek sestavlja več razredov, ki si sledijo glede na večjo razvitost talnega profila. Običajno to pomeni, da imajo razvitej�a tla tudi več talnih horizontov. 1. razred: Nerazvita tla profil (A) - C Za ta tla je značilna inicialna stopnja razvoja humusnega horizonta. To se ka�e v sporadičnem pojavljanju organske snovi v obliki večjih ali manj�ih skupkov, lahko pa je humus fino porazdeljen med mineralno preperino. Vsekakor pa (A) horizont ne prekriva popolnoma matične podlage. Tako imamo večje gole povr�ine in ne samo posamezne gole skale ali kamenje. Taka tla nastajajo tako na trdnih kamninah kakor tudi na razdrobljenih in prenesenih substratih. Nastajajo pa tudi kot posledica erozijskega odlaganja različnega talnega materiala. Vzrok za nastanek nerazvitih tal so ekstremne klimatske ali reliefne razmere, ki ne dopu�čajo večje akumulacije humusa na mestu. Sekundarni povzročitelj pa je lahko tudi človek, ki je s prekomerno izrabo povzročil izginotje rastlinske zarasti, s tem pa nadaljnje erozijske procese. Obnova takih tal je običajno zelo počasna. KAMNI�ČE (Litosol) je v na�ih razmerah verjetno najbolj raz�irjen talni tip tega razreda. Najdemo ga tako v območju Alp, kakor tudi na krasu. V manj�ih povr�inah pa tudi drugje po Sloveniji. Matična osnova je trd, ostrorob kamninski drobir, najpogosteje je to apnenec, lahko pa so to tudi druge trde kamnine. Kamni�če je talni tip, ki ga sestavlja razdrobljen kamninski skelet (običajno gru�č). Erozija finih talnih delcev je osnovni pedogenetski proces. Zato vladajo v tleh zelo ostre in za rast rastlin neugodne razmere: zelo malo hranil, pomanjkanje vode itd.



5

Ozelenjevanje takih povr�in je običajno edini ukrep, ki pospe�i nadaljnje procese razvoja tal (akumulacija humusa). V ta namen uporabljamo tako tehnične kakor tudi biolo�ke postopke. SUROVA TLA ( Regosol ) Tla nastajajo na mehkej�ih kamninah, ki lahko in hitro preperevajo, prav tako pa na tudi na nekaterih preperelih in prenesenih podlagah. V Sloveniji se pojavljajo v manj�ih povr�inah zlasti na fli�u in tudi na laporju. Večinoma gre za sekundarno nastala tla ob udorih, zdrsih, ki so pogosto tudi antropogenega izvora. Ta tla imajo običajno veliko moč samoobnove saj so fizikalne razmere za rast rastlin veliko ugodnej�e. Zaradi močnega preperevanja nastaja veliko finih talnih delcev, ki zadr�ujejo vodo in hranila. Ob močnej�i rasti rastlin je tudi akumulacija humusa večja in hitrej�a. Najpomembnej�i ukrep je tako ustavitev erozijskih procesov. Mogoča pa je tudi direktna sprememba z rigolanjem (in gradnjo teras) v antropogena tla primerna za nasade vinske trte in sadnega drevja. Regosole lahko delimo �e na podrobnej�e enote glede na matično podlago, nasičenost z bazičnimi kationi, teksturo in globino. KOLUVIALNO - DELUVIALNA TLA Nastajajo ob vzno�ju pobočij, kjer se akumulira me�an material sestavljen iz finih talnih delcev in kamninskega drobirja. Ta material po pobočju navzdol prina�ajo povr�inski vodni tokovi, včasih tudi hudourniki in plazovi, ter sila gravitacije. Material je praviloma nesortiran , le na povr�ini zaznamo inicialen (A) horizont. Rodovitnost teh tal je odvisna predvsem od razmerja med skeletom oz. kamninskim drobirjem in finimi talnimi delci. Pogosto so taka tla tudi bolj vla�na od okolice zaradi povirnih vod. Vode so običajno bogate s hranili. Gozdarji tako ločijo posebno obliko rasti�č s koluvialno-deluvialnimi tlemi in jo imenujejo aceretalna rasti�ča saj tu dobro uspevajo plemeniti listavci (javor, jesen, lipa). Tudi pa�nike in travnike �e najdemo na takih tleh. Nadaljnja delitev poteka na osnovi stopnje nasičenosti z bazičnimi kationi, ali eventualne karbonatnosti, glede na razmerje skelet / fini talni delci, mogoče oglejenosti in teksture. 2. razred: Humusno akumulativna tla profil tipa A - C Diagnostični horizont za ta razred je A horizont, ki kontinuirano pokriva matično osnovo. Iz tal gledajo lahko le posamezne skale npr. na krasu, pa �e te so v razmerah z naravno vegetacijo večinoma pokrite z mahovi in drugimi rastlinami. Pod mahovi najdemo tudi črno humozno zemljo. Tako nastaja na apnenih skalah ena od inicialnih oblik rendzine, ki jo imenujemo protorendzina. Humusno akumulativni horizont je lahko različno globok. V gozdu nad njim najdemo lahko �e Oh horizont ter �tevilne in raznovrstne prehode in kombinacije tudi s C horizontom. Fiziolo�ka globina takih tal je lahko presenetljivo globoka. Vsem pa je značilna temna, prete�no črna barva. Starej�a tla tega razreda na bolj umirjenem reliefu in pogosto v rabi kot travinje pa imajo A horizont lahko tudi bolj rjavkaste barve, zaradi izrazitej�e razvitega organsko mineralnega kompleksa in manj�ega dele�a humusa oz. organske snovi. Taka tla predstavljajo �e prehodne oblike k kambičnim tlem. Zaradi razmeroma nerazvitega profila je pomembna ekspozicija. Prisojne lege so pogosto tople in suhe, medtem ko so osojne bolj sve�e in vla�nej�e. Te



6

razmere se dobro odra�ajo v vseh procesih razgradnje organskih ostankov. Humusno akumulativna tla delimo na dva talna tipa glede na vrsto matične podlage. RENDZINA nastaja na karbonatnih matičnih osnovah. To so lahko trdi apnenci ali dolomiti, laporji pa tudi nekateri preneseni substrati kot so pobočni gru�č, ledenodobne prodnate nasutine rek in morene. �korič in Čirič v svojih knjigah navajata t. i. crnico, slovensko bi ji rekli črnica, kot poseben talni tip, ki se razvije na trdih apnencih in dolomitih v vi�jih nadmorskih vi�inah. V Sloveniji tako poimenovanje ni bilo nikoli v rabi, ne uporablja pa se niti v tujih klasifikacijskih sistemih. Ne nazadnje, v pogovornem jeziku poznamo črnico kot vrsto tal značilno za Ljubljansko barje, ki pa so popolnoma drugačna. Med na�tetimi karbonatnimi substrati pa so seveda opazne razlike. Mehke karbonatne kamnine in nekateri dolomiti ter seveda razdrobljeni substrati zadr�ujejo lahko več vode, to pa vpliva na razgradnjo organske snovi ter s tem seveda na razvitost ( obliko humusa in debelino ) A horizonta. V prisotnosti drobnih razpr�enih delcev kalcijevega in magnezijevega karbonata poteka razgradnja organskih ostankov v smeri moličnega A horizonta oziroma sprstenine. Tudi fiziolo�ka globina tal je praviloma na takih podlagah večja. v hladnih in bolj humidnih razmerah pa nastaja na apnencu in dolomitu prav tako pa tudi na morenah in pobočnem gru�ču prhnnast ali celo surov humus. Organski humusni horizont ter humusno akumulativni horizont sta lahko zelo kisla, saj se bazični kationi sproti izpirajo. Na takih tleh najdemo bujno rastočo borovnico ( Vaccinium myrtillus), včasih pa tudi brusnico ( Vaccinium vitis-idaea), obe značilni za kislo reakcijo tal. V Sloveniji najdemo take zdru�be v Tamarju, na Veliki planini, na Dleskov�ki planoti pa tudi drugod v Alpah in mestoma tudi v jelovo bukovih gozdovih dinarskega območja. Na navaljenih skalah ob vzno�jih pobočij, kjer se zaradi votlin tudi poleti zadr�uje dokaj hladna mikroklima najdemo avtohtone smrekove gozdove ( Alpe, Kočevska). Iz navedenega sledi, da poleg matične podlage na lastnosti rendzine vpliva oblika humusa, pa na ta način tudi delimo rendzino na ni�je sistematske enote. Razdelitev rendzine: PODTIP RAZLIČICA (VARIETETA) OBLIKA na trdem apnencu ali dolomitu (dolomitizirani apnenci)

sprsteninasta prhninasta s surovim humusom (organogena)

tipična rjava

na laporju (lapornati in drugi mehki apnenci)

sprsteninasta prhninasta (predvsem pod iglavci, ju�ne lege)

tipična rjava karbonatna

na pobočnem gru�ču sprsteninasta prhninasta s surovim humusom (organogena)

tipična rjava

na moreni sprsteninasta prhninasta s surovim humusom (organogena)

tipična rjava

na ledenodobnih pe�čenih nasutinah sprsteninasta prhninasta

tipična rjava



7

Zaradi nekaterih posebnih lastnosti rendzine na laporjih in drugih mehkih karbonatnih kamninah ( prisotnost prostih karbonatov, mehka podlaga, ki jo je mogoče rigolati in tako umetno povečati globino profila) je Stritar predlagal ime pararendzina, ki pa se ni uveljavilo. Na dolomitni podlagi lahko iz odmrlih ostankov spomladanske rese ( Erica herbacea ) nastaja rendzina, ki raste navzgor ( debelita se slabo razgrajena Of in Oh horizont). Tako rendzino imenuje Stepančič tangel rendzina po vzoru avstrijske klasifikacije. Pri nas je razmeroma redka, najdemo jo na prisojnih dolomitnih grebenih. V splo�nem so rendzine bolj gozdna rasti�ča. Kmetijske povr�ine so prete�no travinja vseh vrst, večinoma na dolomitu in na apnencih kjer ni povr�inske skalovitosti (ovira za ko�njo). Obdelovalne povr�ine so redke; razen na ledenodobnih nasutinah rek jih najdemo �e na mehkih karbonatnih kamninah, kjer so pogosto spremenjene v rigosole. Zaradi prisotnosti prostih karbonatov oz. aktivnega apna je pri nekaterih rastlinah mo�en pojav kloroze. Za Dolenjsko, Notranjsko in Primorsko so značilne tudi ko�enice (ekstenzivni travniki z običajno eno ko�njo na leto), kjer zaradi plitvega profila poletna su�a močno zmanj�a rast trav. RANKER Ranker je oblika tal ekvivalentna rendzini le da nastaja izključno na silikatnih oziroma nekarbonatnih matičnih podlagah različnega porekla (sedimentne, metamorfne, magmatske). Tla so obvezno nekarbonatna, vendar v odvisnosti od klime in vrste podlage je reakcija lahko manj ali pa zelo kisla. Delitev rankerjev poteka tako prvenstveno na osnovi nasičenosti tal z bazičnimi kationi ( evtrični, distrični ), v naslednji stopnji pa na osnovi stika med solumom (tlemi) in matično podlago. V tako pestri skupini kamnin so razlike v preperevanju zelo velike. Nekatere preperevajo bolj kemično in tla mejijo dokaj ostro s čvrsto kamnino. Tak ranker imenujemo litični. Njegov profil označujeta horizonta A - R. Druge kamnine preperevajo tudi fizikalno, pri čemer nastaja bolj ali manj debela plast regolita. Tak profil označimo A - C - R ali A - AC - C - R. Ob dokončanju pedolo�ke karte Slovenije smo dokaj presenečeno odkrili, da je rankerjev v Sloveniji relativno malo. Celo v najbolj strmih pobočjih na Koro�kem smo naleteli na globoke in bolj razvite talne profile. Obratno, pa na permo karbonskem gričevju v okolici Ljubljane, pojav rankerja ni tako redek. Očitno je dobra pora�čenost in s tem močno zmanj�ana povr�inska erozija zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na nadaljnji razvoj talnega profila. Goloseki ter steljarjenje pa lahko pripeljejo do nastanka sekundarnih ali erozijskih rankerjev. Rankerji so torej prete�no gozdna rasti�ča, saj strm relief skoraj izključuje vsako drugo rabo. Na bolj umirjenih pobočjih najdemo tudi travnike, na terasah, kaskadah, pogosto tudi na hrbtih pa manj�e njive. Pri pridobivanju novih kmetijskih povr�in ( vinogradi, čredinke) moramo biti izjemno pazljivi, da ne spro�imo erozije ali celo plazenja pobočij. 3. razred: Kambična tla, profil tipa A - Brz - C ali A - Bv - C Diagnostični horizont tega razreda je kambični horizont ki nastane med humusno akumulativnim horizontom in matično podlago. Kambični horizont je tipičen mineralni horizont. Nekaj procentov organske snovi ( npr. do 2% ) lahko vsebuje zaradi razgradnje korenin tudi v večji globini talnega profila. Ugodne temperaturne in vla�nostne razmere



8

vplivajo na večjo intenzivnost tlotvornih procesov. Tako se kambični horizont značilno obarva zaradi prisotnosti predvsem �elezovih oksidov z različnimi odtenki od rumene do rjave in celo rdeče barve. ( Pri tem ne upo�tevamo barv, ki jih tla lahko podedujejo od matične podlage npr. vijoličaste barve od grödenskih pe�čenjakov ali triadnih skrilavcev. ) Od tod tudi ime za ta razred - rjava tla. Kambični horizont nastaja lahko na dva načina. Na apnencih in dolomitih se s topljenjem apnenca kopiči netopni ostanek, na ostalih kamninah pa prihaja do razpada primarnih mineralov in do tvorbe glinenih mineralov (argilogeneza). Zaradi tega je za kambični horizont značilno tudi povečanje dele�a glinastih delcev, ki lahko pri rjavih pokarbonatnih tleh prese�e 60 %. EVTRIČNA RJAVA TLA Za ta tla je značilen molični ali ohrični humusno akumulativni horizont, ki le�i na kambičnem horizontu tipa Bv. Za kambični horizont (diagnostični) je značilna visoka nasičenost z bazičnimi kationi (V > od 50% ) in pH merjen v vodi vi�ji od 5,5. Po definiciji evtrična rjava tla nastajajo na različnih matičnih podlagah, ki so karbonatne ali vsaj bogate z bazami, vendar nikoli na apnencu ali dolomitu. V Sloveniji se pojavljajo predvsem na laporju, karbonatnem fli�u (kopr�čina, ju�ni del gori�kih brd ) ter na ledenodobnih prodnatih nasutinah rek, ki so nasipavale prete�no karbonaten prod (Soča, Sava, Savinja idr.). Kambični horizont ne vsebuje karbonatov. Le ti se zaradi dobre propustnosti izpirajo, ter v posebnih razmerah na stiku z matično podlago odlagajo v obliki psevdomicelija ali karbonatnih konkrecij ( lutk oz. figuric). V naravnih razmerah ta tla prera�čajo listnati gozdovi, v primorju seveda s kserotermnin značajem. Vendar so do danes ti gozdovi močno izkrčeni, vse primerne povr�ine pa spremenjene v kmetijske namene. Na fli�u in laporju je večji del povr�in namenjen trajnim nasadom, vinogradom in sadovnjakom. Raba evtričnih rjavih tla na ledenodobnih nasutinah rek pa je predvsem poljedelska. Zaradi ravnega reliefa, dobre propustnosti, primerne globine, dobrih fizikalnih in kemičnih lahnosti so ob ustrezni klimi (dovolj padavin) v Sloveniji to najbolj rodovitna kmetijska tla. Velike doline (bazeni) napolnjeni s prodom so ob enem tudi veliki rezervoarji pitne vode s katero se oskrbujejo tudi velika mesta (Ljubljana, Kranj, Celje ), hkrati pa bli�ina mest pomeni tudi velik pritisk na kmetijska zemlji�ča zaradi �irjenja mest ( naselja, industrija, infrastruktura). V bodoče bo zato zelo pomembno v tem okolju ohraniti ustrezno razmerje povr�in pora�čenih z gozdom, kmetijskih povr�in in urbanega okolja, hkrati pa ohraniti čisto vodo ter čim manj onesna�ena tla. V podtipu evtrična rjava tla delimo glede na vrsto matične podlage, v varieteti pa na tipična, izprana, oglejena in psevdooglejena. DISTRIČNA RJAVA TLA Ta tla se razvijejo na nekarbonatnih, silikatnih substratih. Značilna zanje je nizka stopnja nasičenosti z bazičnimi kationi, V< 50 %, ter nizek pH, merjen v vodi, ki je manj�i od 5,5. Zaradi kisle reakcije so ta tla včasih imenovali tudi kisla rjava tla. V Sloveniji jih najdemo na magmatski kamninah, večini metamorfnih in nekaterih sedimentnih (pe�čenjaki, skrilavci, nekarbonaten fli�-Brkini). Prav tako pa na nekarbonatnih prodnatih nanosih Drave in Mure.



9

Večinoma so distrična rjava tla prerasla z gozdovi z večjim dele�em iglavcev. Zaradi kislega okolja in hladnej�e klime je pogost humus slab�ih lastnosti (prhnina, surovi humus), velik dele� iglavcev pa z opadom dodatno vpliva na nastajanje surovega humusa. Gojenje gozdov temelji na takih tleh v večini primerov na ohranjanju primernega dele�a listavcev. Kmetijskih povr�in je razmeroma malo, razen na nekarbonatnih prodnatih nasutinah. Večinoma pa so ta tla �e močno izgubila distričen značaj zaradi zelo dolge kmetijske rabe. Na distričnih rjavih tleh dobro uspevajo le redke polj�čine (krompir, r�). Za ostale kmetijske rastline pa je potrebno tla redno apniti. V podtipu delimo distrična rjava tla na tipična, izprana, psevdooglejena in oglejena. RJAVA POKARBONATNA TLA Na apnencih in dolomitih nastane v osrednji Sloveniji posebna vrsta tal. Kambični horizont nastaja z akumulacijo netopnega ostanka, ki ga je v kamnini zelo malo. Če ga je npr 1% (veliko apnencev ga vsebuje precej manj ), se mora raztopiti 1 m debela plast apnenca da ostane 1 cm netopnega ostanka. Proces raztapljanja apnenca poteka zelo počasi; za raztopitev enega metra je potrebnih pribli�no 2000 let. Kambični horizont je rumenkasto rjave barve, ki jo daje mineral limonit. Tekstura je ilovnata ali te�ja, dobro je izra�ena poliedrična struktura. Humusno akumulativni horizont je običajno moličen. Fizikalne in kemične lastnosti so zelo dobre. Kljub temu pa na teh tleh najdemo �e vedno večji dele� gozdov. Vzrokov zato je več. Razgiban (kra�ki) relief skoraj vedno onemogoča izvedbo večjih obdelovalnih povr�in. Njive so zato nepravilnih oblik in prilagojene reliefu. Globina talnega profila je zelo neenakomerna in se menja na kratkih razdaljah. Manj�e skale so kmetje pogosto izruvali in jih zlo�ili ponekod v ograde ali v groblje. Kljub temu pa je povr�inska skalovitost največja ovira za kmetijsko rabo. Ker na dolomitu ni povr�inske skalovitosti ali je bistveno manj�a, je tu največji dele� kmetijskih povr�in. Rjav pokarbonatna tla se v Sloveniji pogosto prepletajo z rendzino. Menjavanje je običajno zelo mozaično in ga na pedolo�ki karti prikazujemo kot zdru�bo tal ( talni tipi povezani v razvojnem nizu), z ocenjenimi dele�i povr�ne, ki ga posamezen talni tip pokriva. Nadaljnja členitev talnega tipa poteka na nivoju podtipa na tipična in lesivirana (izprana). Slednja ka�ejo �e inicialne znake izpranosti v zgornjem delu talnega profila kot so ni�ji pH, manj�i dele� bazičnih kationov ipd. Varietete razločujemo na osnovi globine: do 35 cm plitva, 35-50 cm srednje globoka in preko 50 cm globoka. Oblika (forma) pa je lahko ilovnata ali glinasta. JEROVICA (terra rossa) Tudi to so tla, ki jih najdemo na apnencu in dolomitu, vendar v razmerah mediteranske ali submediteranske klime. Kambični horizont je zaradi prisotnosti hematita izrazito rdeče barve po kateri so tla dobila tudi svoje ime. Čeprav sta Lobnik in �korič dokazala, da poteka v Istri recentna pedogeneza v smeri tvorbe terra rosse, pa obstojajo tudi teorije o reliktnem poreklu terra rosse. Taka naj bi bila zlasti nekatera rdeča tla na Dolenjskem.



10

Humusno akumulativni horizont je pri terra rossi slabo izra�en, kajti v razmeroma toplem podnebju je biolo�ka aktivnost velika, prav tako pa tudi razgradnja organskih ostankov v smeri mineralizacije. Tla so zelo rodovitna, omejujoč dejavnik je lahko le pomanjkanje vode. Jerovica vsebuje večje količine te�kih kovin Fe, Cr, Mn, Ti idr. V Sloveniji so povr�ine terra rosse razmeroma majhne. Ločimo dva podtipa, ki ju je prvi opisal Su�in. Ilovko, ki nima skeleta, ter kremenico, ki vsebuje kremenov skelet iz t. i. komenskih skladov. Na teh tleh pridelujejo značilno vino teran. Nadaljnja členitev talnega tipa poteka na nivoju varietete na tipična in lesivirana (izprana). Oblike razločujemo na osnovi globine: do 40 cm plitva, 40-70 cm srednje globoka in preko 70 cm globoka. 4. razred: Izprana tla, profil tipa A - E - Bt (ali Bh, Bfe) - C ( eluvialno � iluvialna tla ) Inicialne oblike izpiranja poznamo �e iz razreda kambičnih tal. Z nara�čajočo starostjo tal postajajo procesi izpiranja vse bolj izraziti. Z večjo starostjo tal, večjo količino padavin itd. pa se pojavi nova značilna zgradba talnega profila. Ključen (diagnostičen) horizont za opredeljevanje tega razreda je eluvialni E horizont iz katerega se snovi izpirajo. To se pozna po svetlej�i barvi, la�ji teksturi (manj gline), slab�e izra�eni in slabo obstojni strukturi, po zni�ani vrednosti pH in manj�em dele�u izmenljivih bazičnih kationov. V nekaterih primerih se izpere tudi organska snov in seskvi oksidi (Al2O3 in Fe2O3). V primeru zelo izrazitega izpiranja je E horizont popolnoma sive barve in sestavljen iz prete�no čistega kremenovega peska (podzol). Izprane snovi se odlagajo v iluvialnem B horizontu. Nakopičena glina je značilna za argiluvični Bt horizont. Gline mora biti toliko, da je razlika med E in Bt horizontom zaznavna s prstnim poskusom. Akumulacija seskvi oksidov je značilna za Bfe oz. ferispodični iluvialni horizont, medtem ko nakopičenje organske snovi označuje humospodični Bh horizont. Slednja sta značilna za podzole. V oddelku ločimo dva talna tipa glede na intenzivnost in značaj procesov izpiranja: Izprana tla (v o�jem smislu) imenujemo jih tudi lesivirana tla ali redkeje ilimerizirana tla in podzol. Rjava opodzoljena tla (podzoluvisol FAO, 1994) v Sloveniji niso bila opisana. IZPRANA TLA (lesivirana tla) se razvijejo iz kambičnih tal z nara�čanjem intenzivnosti procesov izpiranja. Prvenstveno naraste izpiranje bazičnih kationov iz sorptivnega dela tal in njihovo zamenjavo z vodikovimi oz. hidronijevimi ioni. Tla z manj�o vsebnostjo Ca in Mg so seveda bolj dovzetna za peptizacijo koloidnih delcev, zlasti ker istočasno slabi tudi stabilnost mikroagregatov in strukturnih agregatov. Infiltrirana voda tako lahko prena�a peptizirane koloidne delce, predvsem minerale glin, prav tako pa tudi sole hidratiziranih oksidov �eleza in aluminija, v ni�je dele talnega profila. Najbolj izrazit je ta proces pri pH 4,5 do 6,5. V globljem delu talnega profila se pronicanje vode zmanj�uje, povečana prisotnost bazičnih kationov, zlasti kalcija, pa povzroči koagulacijo koloidnih delcev. Delci gline se odlagajo na stenah por oziroma na robovih strukturnih agregatov, kjer tvorijo prevleke. Te pri pozornem opazovanju agregatov opazimo z lupo po �ametastem sijaju in plastovitem nanosu. Večja poroznost zgornjega dela tal nedvomno vpliva na hitrej�e preme�čanje koloidnih delcev in tudi na hitrej�i diferenciacijo talnega profila v E in Bt horizont.



11

E horizont je blede, rumenkasto sive barve, la�je teksture zaradi izprane gline, slabo izra�ene in nestabilne strukture in kisle reakcije. Bt horizont je izrazito teksturno te�ji, kar lahko ugotovimo s prstnim poskusom. Barva je intenzivna pogosto tudi bolj rdečkasta, je bolj zbit (včasih tu zastaja padavinska voda), struktura je izrazitej�a in bolj obstojna. Obdelovanje rjavih tal na prodnatih in pe�čenih nasutinah rek tudi vpliva na preme�čanje delcev gline. V dolgoletni rabi se vzpostavi stabilno stanje, ko delci gline trdno obdajo zgornji del prodnate nasutine ter tako tvorijo zaporno plast, ki preprečuje nadaljnje izpiranje finih talnih delcev v prodnato podtalje. Nenadna poglobitev oranja lahko tako stanje poru�i, pojavi se močno in hitro izpiranje talne substance, na povr�ini tal pa nara�ča dele� prodnikov. Tipičen primer takega stanja je Menge�ko polje. V naravnih razmerah izpiranje bazičnih ionov in organske snovi, slab�anje stabilnosti strukturnih agregatov vodi v zakisanje tal in tako do ustvarjanja razmer značilnih za distrična rjava tla (kljub pogosto prisotnih karbonatnih kamninah celo na povr�ju). V takih razmerah lahko povr�je tal prera�ča tudi borovnica ( v otokih ali zaplatah), pojavi se lahko tudi kostanj in druge rastline značilne za kislo reakcijo tal. Prisotnost rastlin, ki uspevajo v kislih substratih je lahko torej posledica razvoja tal na nekarbonatnih oz. silikatnih podlagah (vključno s koluvialnimi, eolskimi in drugimi nanosi), slabo razgrajene organske snovi � surovi humus, lahko pa je tudi posledica izpiranja tal. V na�ih naravnih razmerah pora�ča izprana tla prete�no me�an gozd, v nekaterih primerih pa je dominanten dele� iglavcev, predvsem rdečega bora. Podtipe delimo na osnovi vrste matične podlage pri čemer ločimo 1. silikatne, silikatno karbonatne substrate ter 2. apnence in dolomite. Podtip na silikatni podlagi je lahko tipičen pa tudi psevdooglejen ali celo oglejen, medtem ko na apnencih in dolomitih ločimo tipično in akrično varieteto. Oblike lahko ločimo na osnovi teksture ali dele�a skeleta. Za Slovenijo je značilno, da nastopajo izprana tla razpr�eno. Kljub temu pa lahko izdvojimo tipična izprana tla na najstarej�ih terasah ledenodobnega proda in peska (konglomerata), tako ob Savi severno od Ljubljane, kakor tudi ob Dravi, Dravsko- Ptujsko polje. Le manj�i del teh tal je v kmetijski rabi. Zaradi kisle reakcije in bolj pe�čene teksture je glavna kultura krompir ( �enčur pri Kranju). Mo�nosti kmetijske rabe so zaradi nizke vsebnosti hranil in kisle reakcije majhne, kljub relativno ravnemu reliefu in ustrezni globini tal. Tradicionalna raba teh tal je steljnik � prete�no listnat gozd iz katerega odstranjujemo rastlinski opad kot so listje, drobne vejice, torej Ol podhorizont, včasih tudi Of ali celo Oh s ko�njo pa tudi zeli�čno in mahovno rastlinsko podrast. Izgled steljnika na prodnatih nasutinah se razlikuje od steljnika na apnencih in dolomitih. V prvem primeru je prisoten velik dele� rdečega bora ( Pinus sylvestris), za steljo pa se uporablja predvsem poko�ena podrast z velikim dele�em orlove praproti (Pteridium aquilinum). Akrična izprana tla, značilna za steljnike na apnencu in dolomitu so posebnost Bele krajine. V tem tipu steljnika izstopa breza ( Betula pendula ), v podrasti pa prav tako prevladuje orlova praprot. Ločimo steljo od steljiva ali nastila ( lahko tudi �aganje, slama, oblanci ipd.). Gozdna stelja ali slama prepojeni z �ivalskimi ekskrementi sta poznani kot zelo kvalitetno organsko gnojilo. V primeru da uporabljamo �aganje ali oblance, pa je hlevski gnoj manj vreden.



12

Steljniki z brezo dajejo Beli krajini tipično krajinsko podobo. �al so v bli�ini nekaterih vinorodnih krajev (Dra�iči) močno ogro�eni zaradi vdiranja robinije. Robinijo ( Robinia psevdacacia), ki jo v pogovornem jeziku (nepravilno) imenujejo tudi akacija so sadili za pridobivanje vinogradni�kih kolov. Njen les je v zemlji zelo odporen, se pa močno razra�ča iz koreninskih poganjkov in v naravi deluje kot agresiven tujek. Za intenzivno kmetijsko pridelavo je potrebno izprana tla meliorirati. Agromeliorecije sestavlja globoko oranje, apnenje ter izdatno meliorativno oz. zalo�no gnojenje. Ker so to razmeroma dragi ukrepi je predhodno potrebna temeljita analiza ekonomičnosti. PODZOL so tla z značilnimi tipičnimi procesi preme�čanja peptiziranih solov ali kelatov fulvokislin in seskvioksidov �eleza, mangana in aluminija. Nastajajo izključno na dobro propustnih in razdrobljenih silikatnih matičnih podlagah v hladni in humidnih razmerah. Organski horizont je običajno dobro razvit in zaradi slabe razgradnje in biolo�ke aktivnosti bogat s fulvokislinami. Slednje �e dodatno vplivajo na hitrej�e preperevanje matične podlage in razpadanje mineralnega dela tal. E horizont je tako sestavljen skoraj izključno iz čistega kremena, katerega delci so lahko velikosti od peska do skeleta. V iluvialnem horizontu pa se odlaga organska snov kakor tudi mineralne snovi in njihovi kompleksi. Glede na prevladujoče snovi ki se izpirajo, delimo podtipe na �elezov in humusno-�elezov podzol. V Sloveniji je podzol tipično gozdno rasti�če in je zelo redek. Manj�a območja podzola so ponekod ogro�ena zaradi gradnje gozdnih prometnic ali smučarskih prog. Zaradi njegove redkosti bi bilo p. potrebno zavarovati po načelih veljavnih za naravno dedi�čino. 5. razred: Antropogena tla, profil tipa P - C, ali I - II - C Sem uvr�čamo tla, ki so nastala oziroma dobila popolnoma nove značilnosti zaradi močnega vpliva delovanja človeka. To delovanje človeka je tako izrazito, da nastala tla ne moremo uvrstiti v noben doslej obravnavan razred avtomorfnih tal. Tako jih ločimo od antropogeniziranih tal v katera uvr�čamo praktično vsa kmetijska tla, ki imajo na povr�ju Ap horizont ali pri travni�ki rabi A1in A2 horizont. Slednja se sicer ne obdelujejo, vendar je pogosto odstranjeno kamenje in skale s povr�ine, dodajajo se mineralna in organska gnojila, uporaba strojev za ko�njo ali pa�a �ivali pa bolj ali manj spremeni tudi njihove fizikalne lastnosti ( so bolj zbita, slab�a infiltracijska sposobnost, slab�a struktura ipd. ) Delovanje človeka se ločuje tudi po namenu. Tako je potrebno ločiti tla v katerih je človek obdr�al in povečal rodovitnost (pridelovalno sposobnost, pridelovalni potencial) od tal v katerih je rodovitnost zmanj�ana na minimum zaradi prekrivanja in me�anja s snovmi, ki so nastale v nekih drugih procesih človekove aktivnosti ( jalovina, pepeli, odpadki ipd.).



13

ANTROPOGENA OBDELANA TLA P - C Kot je �e bilo omenjeno v ta razred uvr�čamo zaradi človekovega vpliva močno spremenjena tla. Obdelan ni samo zgornji del talnega profila zaradi oranje 15, 20 ali 25 cm ampak celoten profil do C horizonta, kar je okvirno med 40 in 60 cm. Tako nastali P horizont je pogosto �e dodatno intenzivno pognojen z mineralnimi in organskimi gnojili, lahko pa je bilo opravljeno tudi apnenje. RIGOLANA TLA so nastala rigolanjem, to je globokim oranjem s posebnimi plugi. Pogosto pri rigolanju zajamemo v talni profil večji del zgornjega dela C horizonta, ki močno razdrobljen poveča dele� skeleta v tleh. Ta pojav je značilen zlasti za mehke kamnine (lapor, fli�) na katerih pripravljamo tla za vinograde. Na teksturno te�kih tleh z rigolanjem ali podrahlavanjem povečujemo propustnost tal za pronicanje vode in tako izbolj�amo vodno � zračne razmere za vzgojo zahtevnej�ih posevkov (sladkorna pesa, krompir, vrtnine ipd). Glede na namen rigolana tla delimo na tla vinogradov (vitisol), tla sadovnjakov in njivska tla. VRTNA TLA se močno razlikujejo po globini od rigolanih tal. Idealen P horizont ima skoraj značilnosti črnozema, kar pomeni, da ima zelo temno barvo, ki je posledica zelo velikega dele�a humusa. Hkrati so tla zelo dobro zalo�ena z rastlinskimi hranili (pogosto tudi pretirano), prav tako z bazami, imajo pa tudi zelo dobre fizikalne lastnosti. Take lastnosti ni lahko doseči, osnovno pa je dobro gnojenje z organskimi gnojili ( hlevski gnoj, kompost ). Globina P horizonta je običajno okoli 35 cm, lahko tudi več. Namenjena so predvsem intenzivnemu pridelovanju vrtnin ( 2 � 3 posevka letno). TLA DEPONIJ Poseben tip antropogenih tal so tla, ki so nastala z nasipavanjem različnih odpadnih materialov. Najbolj pogosto so to različne jalovine, pepel in komunalni odpadki. Vsak od na�tetih nasutih materialov vpliva vsaj na neposredno okolico, pogosto tudi �ir�e. Starej�e deponije jalovine so običajno �e kolikor toliko stabilne, pri mlaj�ih pa so na neravnem reliefu pogosti zdrsi in plazenje. Ureditev povr�inske odvodne je zato eden od osnovnih ukrepov urejanja deposolov. Deponij zlasti komunalnih odpadkov nastaja v Sloveniji vse več. Pogosto vplivajo na onesna�enje povr�inske vode in podtalnice, v okolici se pojavlja tudi mrčes in glodalci. Ker gre za ekolo�ko zelo problematične tvorbe, je nujno potrebno uvesti sortiranje odpadkov ter kompostiranje organskih snovi, neorganske snovi pa v čim večji meri predelati oz. reciklirati. HIDROMORFNA TLA Oddelek hidromorfnih tal zajema tla v katerih voda zastaja dalj časa in se zaradi tega v talnem profilu izoblikujejo specifični horizonti. Značilnost teh horizontov je v morfolo�kem pogledu sivo rjava lisavost ali marmoracija, ki je posledica menjavanja oksidacijskih in redukcijskih procesov. Menjavanje teh procesov je posledica menjavanja mokre in suhe faze v tleh, le to pa sledi iz letnega razporeda padavin. V na�ih razmerah lahko dokaj redno pričakujemo jesensko in spomladansko mokro obdobje, medtem ko v teku zime in poleti nastopi suha faza v kateri se talne pore napolnijo z zrakom.



14

Za nastanek hidromorfnih tal je pomembna tudi vrsta vode, ki se zadr�uje v tleh. Ločimo padavinsko vodo, ki izvira neposredno iz padavin, njena količina na enoto povr�ine pa ne presega letne količine padavin. Ta voda se običajno zadr�uje znotraj talnega profila na slabo propustnem ali celo nepropustnem horizontu. To zadr�evanje predstavlja bistveno razliko glede na avtomorfna tla. Dodatna voda priteče iz drugega mesta in poveča celotno količino vode v tleh. Pri tem razlikujemo zlivno vodo, ki se zliva po pobočju ali lateralno steka skozi talni profil ter se ob vzno�ju pobočja v ravnem zlasti pa nekoliko depresivnem reliefu pridru�i padavinski vodi. Poplavna voda se izlije iz korita rek ali potokov. Padavinska, zlivna in poplavna voda so povr�inske vode. Podtalna voda se zadr�uje v podtalju na nepropustni podlagi v vbočenih reliefnih oblikah. Način nastajanja podtalnice je lahko različen. Večinoma pa je povezana s pritekanjem vode iz bli�njega vodotoka in je z njim v določenem hidrolo�kem ravnote�ju. Visoka podtalnica lahko dose�e talni profil in povzroča hidromorfne procese v spodnjem delu talnega profila. Razlikovati je potrebno talno vodo � voda v porah od podtalne vode. G talni horizonti nastali pod vplivom podtalne vode g talni horizonti nastali pod vplivom padavinske oz. povr�inske vode 1. razred: Obrečna tla, profil tipa (A) - C, A - C ali A- I - II - C Mlada tla, ki so nastala z odlaganjem in nasipavanjem različnega materiala ob koritu rek ali potokov in ki nimajo zelo jasno določenega talnega profila uvr�čamo v obrečna tla. V zgornjem toku v nasutinah prevladuje slabo zaobljen kamninski drobir, ob koritu navzdol pa nara�ča dele� finej�ih usedlin. Tudi melj in glina sta lahko prete�na sestavina aluvialnih nanosov, ki jih ne smemo zamenjevati s kambičnim horizontom, tega v profilu obrečnih tal praviloma ni. Nanosi so plastoviti, pogosto je lahko ostro menjavanje pre�čeno prodnatih in finej�ih naplavin. Kra�ki aluviji so nekoliko drugačni. Marsikje je tak nanos prekril apneno podlago, voda priteče redko, podtalnica ni prisotna. Taka tla običajno opredelimo kot kambična (evtrična ali distrična) tla na starej�em aluvialnem nanosu. Procesi oglejevanja so v obrečnih tleh lahko prisotni, vendar so praviloma manj izraziti zaradi tekoče podtalnice, ki vsebuje več kisika. Tla praviloma nimajo močvirnega videza. Na njih uspevajo vrbe in topoli. Veliko je travnatega sveta. NERAZVITA OBREČNA TLA V zgornjem delu potokov in rek se pojavljajo zelo mlada tla, ki jih praviloma gradijo nanosi slabo zaobljenega proda in peska. A horizont je slabo razvit ali se pojavlja le mestoma. Tla niso popolnoma prekrita z rastlinsko odejo ampak najdemo tudi večje gole povr�ine. Pomembna je prisotnost podtalnice. Ta je tudi glavni razlikovalni znak med včasih po povr�inskem izgledu zelo podobnimi litosoli. Erozijski procesi so lahko močno prisotni. Deroča voda lahko v nekaj urah popolnoma spremeni povr�inski videz.



15

V ta talni tip uvr�čamo tudi tla ob nekaterih kra�kih vodotokih. Ostrorob skelet (zaradi kratke transportne razdalje) je preme�an s finej�imi (zemljatimi ) talnimi delci. Talni profil je zelo neizrazit. RAZVITA OBREČNA TLA Ta tla so značilna za srednje in ni�je dele vodotokov. V aluvialnem nanosu prevladujejo finej�i delci. Tla so tudi globoko humozna. V spodnjem delu talnega profila se lahko pojavlja prodnat in pe�čen nanos, če je spodnji del profila te�je teksture pa tu lahko zasledimo tudi slabo izra�ene znake oglejevanja. Tla so običajno sve�a in dobro preskrbljena z rastlinskimi hranili. Prevladuje travni�ka raba a z urejenim varstvom pred poplavami so lahko to tudi dobra obdelovalna tla. Včasih se povr�ina rada zaskorji, zato je potrebno posvečati posebno skrb dele�u organske snovi (humusa) v tleh. V preteklosti se je z urejanjem vodotokov pogosto pretiravalo. Za preprečevanje poplav so bile izvedene �tevilne zelo toge regulacije rek in potokov, ki so se tako spremenili v odtočne kanale. Tako so bili močno okrnjeni ali celo uničeni �tevilni vodni on obvodni biotopi. Sodobni pristopi urejanja obvodnih tal predvidevajo razbremenilne povr�ine, dele dolin, ki jih prekomerna voda zalije za nekaj dni. S tem se razbremenijo korita vodotokov, zmanj�a in upočasni se tudi poplavni val. Obrečna tla so v splo�nem zelo rodovitna. Kmetijstvo starega Egipta je slonelo na obrečnih tleh in njihovem vsakoletnem poplavljanju in naplavljanju hranilnih snovi. Z izgradnjo asuanskega jezu je ta način kmetovanja dokončno izginil. Obrečna tla delimo v podtipu na evtrična, distrična in karbonatna. Varietete so razdeljene po globini, oblike pa po teksturi in dele�u skeleta. 2. razred: Psevdoglejna tla, profil tipa A � Bg � C, redkeje A � Eg � Bg C Blaga vzno�ja pobočij ali terase z meljasto glinasto teksturo pliocenskih ali pleistocenskih nanosov ter na karbonatnih in nekarbonatnih vododr�nih kamninah so območja pojavljanja psevdooglejenih tal. Te�ja tekstura ter večja prisotnost melja je vzrok za nastanek zbitega horizonta na katerem zastaja padavinska voda. Ta voda le zelo počasi zapu�ča talni profil. Zaradi tega se pojavljajo v času nasičenosti z vodo redukcijski procesi, v suhem obdobju pa oksidacija. Bg horizont označuje sivo rjava lisavost ali marmoracija. Povr�ina strukturnih agregatov je sive barve, notranjost pa rjave. V suhem stanju je izredno trd in zbit, moker pa je mehek in mazav. PSEVDOGLEJ je edini talni tip tega razreda. Pojavlja se v klimatskem okolju z vsaj enim letnim izrazito vla�nim in enim suhim obdobjem, ki je običajno poleti. Bg horizont se pojavlja v različnih globinah. Eg horizonta navadno ni, je pa mo�no, da je bil erodiran ali pa je z obdelovanjem, skupaj z drugimi zgornjimi horizonti, pre�el v Ap horizont. Naravna rastlinska odeja je hrastovo gabrov gozd (dobrava), ki je v veliki meri izkrčen za kmetijske namene. Osnovna kmetijska raba je travnik, za njive je manj primeren. Mokra tla so zelo ranljiva za teptanje in ga�enje (pa�a, obdelovalni stroji!), suha tla pa so zelo trda in zbita.



16

Infiltracijska sposobnost tal je takrat zelo majhna, tako da lahko poletna neurja povzročijo znatne erozijske po�kodbe. Zelo pogosta kultura na psevdogleju je koruza. Dokler ni strnjenega sklepa rastlin so tla �e posebno izpostavljena erozijskemu delovanju vode. Vodno zračne lastnosti tal lahko popravimo z globokim oranjem ali podrahlavanjem, kar pa seveda poveča stro�ke pridelovanja, zato je zelo pomembno na kateri globini se psevdooglejevanje pojavi in kako izrazito je. Lastnosti izbolj�amo tudi z organskim gnojenjem. Tradicionalen postopek izbolj�evanja psevdoglejev je bavliranje, to je oranje s katerim dvignemo osrednji del njive, robove pa zni�amo, da povr�inska voda la�je odteka. Zelo pomembni so tudi protierozijski ukrepi kot so oranje po plastnici in ne po padnici, za�čita z rastlinami, izogibanje pa�e in uporabe strojev v mokri fazi. Delitev psevdogleja na podtipe poteka na osnovi reliefa (ravninski, pobočni), varieteta je podana na osnovi globine Bg horizonta, oblike po dele�u bazičnih kationov (evtrični, distrični). 3. razred: Oglejena tla, profil tipa A - G Oglejena tla spoznamo po izrazitem močvirnatem videzu. Poleg vrb in sive jel�e se kot rastlinska odeja pojavlja lahko tudi trstičje včasih tudi travinje z velikim dele�em bičkov, ločkov in drugim močvirnih rastlin. Povr�inski mikrorelief je pogosto "d�ombast" (rugged angl.= neraven, brazdast; slovenski slovar nima posebnega termina). D�ombe so �opi trav, ki gledajo 10 pa tudi 20 cm iz z vodo prelite povr�ine. Gibanje po taki povr�ini je zelo te�ko. Zamočvirjanje je posledica podtalne vode, ponekod pa tudi �e dodatno vpliva poplavna ali zlivna voda. Z vodo nasičena tla so slabo zračna zato v njih vladajo redukcijske razmere. Reducirano �elezo daje značilno sivo ali vsaj sivkasto barvo tlom, horizonti, ki so trajno nasičeni z vodo so popolnoma sive barve, včasih tudi zelenkasto ali modrikasto sive barve. V delu tal, kjer prihaja do občasnega prezračenja pa je značilna sivo rjava lisavost ali marmoracija. Na povr�ini se tvori močvirni humus - mokra prhnina. V primeru osu�evanja se ta humus zelo hitro razgradi. Talne tipe tega razreda imenujemo kratko glej in lahko nastopajo v tipični obliki, lahko pa tudi v kombinaciji s predhodnim in sledečim razredom. Tako ločimo: - PSEVDOGLEJ � GLEJ (glej s psevdooglejenim povr�jem) - GLEJ kot epiglej, hipoglej in amfiglej - �OTNO - GLEJNA TLA ( kombinacija gleja in �otnih tal) V nadaljevanju podrobneje predstavljamo glej. Osnoven in najbolj pogost podtip gleja je hipoglej. Zanj je značilno prekomerno vla�enje, ki je posledica izključno visoke podtalne vode. Zato ga najdemo vedno v konkavnih reliefnih oblikah. Tekstura tal je te�ka, dele� gline je visok. Hidromorfni obliki humusno akumulativnega horizonta Aa sledi Go in Gr horizont. Gr horizont je trajno nasičen z vodo i popolnoma sive barve. Struktura ni izra�ena ali je lističasta. Okoli rovov korenin močvirskih rastlin se včasih pojavlja rjav kolobar, ki je posledica fiziolo�kih procesov rastlin (dovajanje kisika v koreninski sistem, da pre�ivi), vendar teh kolobarjev ne smemo zamenjevati z marmoracijo. Go horizont se ujema z vi�ino nihanja podtalnice. Meja Go - Gr je meja su�nega poletnega nivoja podtalnice, mejo A - Go pa dose�e podtalnica v mokrem obdobju. Go je zato lisast oz marmoriran.



17

Epiglej nastaja pod vplivom povr�inskega oglejevanja. Poplavna oziroma zlivna voda povzroča redukcijske procese v zgornjem delu tal in nastanek Ag ali kar g horizonta. Epigleji so v Sloveniji redki. Zelo pogosta pa je kombinacija obeh načinov oglejevanja, ki je značilna za amfiglej. V profilu tako najdemo močno oglejen povr�inski del, intenzivnost oglejevanja nato nekoliko popusti V Go horizontu, pod njim pa ponovno naraste v Gr horizontu. Vse tri horizonte najdemo seveda znotraj enega metra globine tal. Amfiglej je poleg �otnih tal na� najbolj močviren talni tip. Oglejena tla so le redko primerna za obdelovanje; le če je Go horizont pod 50 cm globine, pa �e tedaj je potrebno zelo pazljivo izbirati čas za obdelavo. Travinje je bolj pogosta raba. Ker pa travna ru�a vsebuje večji dele� močvirnih rastlin kmetje govorijo o kislih travah ali celo o konjski krmi. Tradicionalno se je v takih področjih razvila konjereja - Ziljska dolina, �entjernej in z njo povezani običaji so ponekod �e ohranjeni. Velik del teh tal pa pora�čajo močvirni jel�evi gozdovi, trstičja ipd. 4. razred: �otna tla, profil tipa T � G, T - C Akumulacija organskih ostankov in njihovo razgrajevanje v anaerobnih razmerah v debelini preko 30 cm je glavna značilnost �otnih tal. Nastajanje �otnih tal je lahko povzročene z reliefnimi razmerami (topogena �otna tla ) ali pa z klimatskimi (ombrogena �otna tla). Na lastnosti �otnih tal vplivajo tudi vrsta in stopnja razgradnje rastlinskih ostankov. �OTNA TLA NIZKEGA BARJA (topogena �otna tla) Njihov nastanek je vezan na konkavne reliefne oblike ter na prisotnost visoke podtalnice. �otni horizonti so nastali prete�no iz barskih trav, ter lesnatih listnatih rastlin. Dele� mahov je manj�i. Tipičen predstavnik nizkega barja je Ljubljansko barje. Pogosto velja mnenje, da je nizko barje kislo. To vsaj v tem primeru ne dr�i. Kisli so le tisti predeli barja, kjer je �ota zelo debela oz. imamo �e ostanke visokega barja. Pod �oto le�i gyttja - nekdanje jezersko dno, ki je karbonatna, v njej najdemo �tevilne pol�je hi�ice, zato ji pravimo tudi pol�arica. Karbonati raztopljeni v podtalnici pa vplivajo tudi na zgornje �otne horizonte. �OTNA TLA VISOKEGA BARJA (ombrogena �otna tla) �otna tla tega tipa nastanejo kot posledica intenzivne rasti in odmiranja mahov vrste Sphagnum sp. v razmerah hladne in humidne klime. Med prete�no mahovnimi ostanki so tudi ostanki lesnatih rastlin, v veliki meri iglavcev. Visoka barja najdemo na Pokljuki, Jelovici v Karavankah in na Pohorju. Ta barja so izrazito kisla. PREHODNA �OTNA TLA Ta so nastala kot kombinacija obeh predhodno omenjenih tipov. 5. razred: Antropogena hidromorfna tla, profil tipa P � G



18

Za kmetijsko pridelavo imajo hidromorfna tla neugodne vodno- zračne lastnosti. Raven relief in večja globina pa sta bila glavna vzroka, da so ljudje vedno razmi�ljali kako taka tla izbolj�ati. Prve hidromelioracije so v na�ih krajih izvajali �e Rimljani. Odprti odvodni jarki in kanali pa običajno poberejo velik dele� povr�in. Zato je za kmetijske namene primernej�a pokrita, cevna drena�a, ker omogoča obdelovanje tal tudi nad drena�nim sistemom. Vsaka drena�a pa zahteva vzdr�evanje, to je či�čenje odvodnih jarkov in cevi. To predstavlja nesporno dodatni stro�ek, zanemarjanje odtoka vode pa prej ali slej povzroči, da se tla vrnejo v predhodno hidromorfno stanje. HIDROMELIORIRANA TLA Ta tla pridobimo z urejanjem odtekanja vode iz različnih tipov hidromorfnih tal. Poleg urejenega odtoka je potrebno tla intenzivno oskrbeti z organsko snovjo, saj se močvirni humus zelo hitro mineralizira. Visok dele� organske snovi je nujen za dobro in obstojno strukturo, prav tako preprečuje zbitost tal in nastajanje večjih kep. Biolo�ka rekultivacija je zelo pomemben ukrep po ureditvi odtoka vode. Tla je potrebno z ustreznim kolobarjem, ki vsebuje več ponovitev setve travno - deteljnih me�anic pripraviti za poljedelsko obdelavo. Pri obdelavi je potrebno zelo paziti na stopnjo vla�nosti tal. Prevelika vla�nost ob obdelavi vpliva na zbijanje tal in uničevanje strukture, presuha tla so pogosto kepasta in te�ko drobljiva. V preteklosti smo z intenzivnimi melioracijami sku�ali nadomestiti zaradi urbanizacije izgubljena kvalitetna kmetijska tla. Ob tem je bilo premalo poudarka na biolo�ki rekultivaciji, zanemarili so se skoraj vsi naravovarstveni vidiki. Vsa zelo izrazito zamočvirjena tla so pomembni habitati ptic in drugih �ivali. Glede na to ter seveda tudi iz ekonomskih razlogov, je smiselno ohranjati in urejati le tla z manj izrazitimi znaki hidromorfnosti, tla pri katerih �e z minimalnimi ukrepi dose�emo za kmetijske rastline ugodne razmere. Vloga močvirij v naravi je nenadomestljiva. Močvirja delujejo kot filter, zadr�ujejo mehanske delce in izprana hranila, ki jih prena�ajo reke in potoki. Prisotna hranila omogočajo, da sodijo močvirja med biotsko najbolj pestre ekosisteme. Voda ki odteka dalje pa je veliko bolj čista. Tla kot naravna dedi�čina Varovanje narave postaja vedno bolj pomembno, saj globalno zaradi urbanizacije izgubljamo velike povr�ine. Industrijske dejavnosti in promet pa vplivajo na vnos �tevilnih neza�elenih snovi v tla, tako da so tla pogosto tudi onesna�ena. Tla so naravna dedi�čina, ki nam kot naravni vir omogoča pridelovanje hrane, krme, industrijskih surovin in energetskih snovi �e od zgodnjih začetkov civilizacije. Na drugi strani pa so tla pomembna kot osnova za vseh naravnih okolij z vsemi prosto rastočimi in prosto �ivečimi rastlinami in �ivalmi. Pogosto govorimo o pomembnih biotopih ali habitatih za ohranjanje biotske pestrosti. Tla v vseh teh primerih omogočajo snovne in energetske pretoke oz. kro�enje snovi, ter s tem vplivajo na njihov obstoj. Merila za vrednotenje naravne dedi�čine so (1) izjemnost, (2) tipičnost oziroma značilnost, (3) kompleksnost pojavov, (4) ekolo�ki vidik in (5) kulturni vidik.



19

Nedvomno so nekatera tla v Sloveniji tako izjemna, da jih lahko v skladu s temi kriteriji uvrstimo v naravno dedi�čino. Naj navedemo nekaj primerov: - PODZOL na ledeni�kih nanosih ro�encev na Kobli - LITOSOL na boksitu pri Borovnici - EVTRIČNA RJAVA TLA na eolskih nanosih v Prekmurju - KOLUVIALNA TLA na holocenskih koluvijih pred spodmoli na Krasu - �OTNA TLA so kot barja �e marsikje samostojno zavarovana Vse premalo pa se zavedamo, da k naravni in kulturni dedi�čini sodijo tudi najbolj�a kmetijska tla, ki so omogočila pre�ivetje in razvoj prebivalcev Slovenije. Zelo lahkomiselno bi se jim bilo v tem trenutku odreči zaradi kratkoročnih interesov ter jih spremeniti v infrastrukturne koridorje ali industrijske cone. DODATEK OBLIKE HUMUSA Oblika humusa Mednarodno ime Morfolo�ka

zgradba, oznaka C/N pH Okolje nastajanja

Sprstenina Mull Ol- A 10-15 Slabo kisla Karbonatne kamnine

Prhninasta sprstenina

Prehodna oblika 15-20

Prhnina Moder Ol-Of-Oh-A Tanki

20-25 Zmerno kisla Silikatne kamnine

Surovi humus Mor, Rohhumus Ol-Of-Oh-A Debeli

25-35+ močno kisla Hladna in humidna klima

Močvirni humus Anmor Podoben mokri prhnini

Hidromorfno

�ota, evtrična T < 30 Nevtralna Vodno okolje �ota, distrična T ≈ 40 Zelo kisla Hladna in humidna

klima SLOVAR PEDOLO�KIH IZRAZOV Pedosfera Del zemeljske skorje, v katerem potekajo tlotvorni procesi (Su�in, 1983) Tla Naravna tvorba na povr�ju zemeljske skorje, ki je pod vplivom litosfere,

atmosfere, hidrosfere in biosfere dobila novo kvalitativno lastnost - RODOVITNOST, to je sposobnost, da oskrbuje rastline z vodo, mineralnimi hranili in kisikom ter jim obenem nudi oporo za rast in razvoj

Zemlji�če Geodetsko - tehnični ekvivalent za tla, ki se ozira predvsem na povr�ino tal; z. se loči od sosednjega glede na njegovo rabo. V novej�i terminologiji je zemlji�če termin za prevajanje izraza Land (angl.) - glej blok vrednotenje zemlji�č !

Prst Ljudski in knji�evni izraz za zgornji s humusom obogateni del tal, ki ga



20

lahko obdelujemo, ali substrat, v katerem uspevajo lončnice zemlja Ljudski izraz za tla kot substrat za rastline ali posest zemljina Geolo�ki termin; koherentna zemljina (glina, ilovica), nekoherentna

zemljina (pesek, prod) Osnovne talne lastnosti antropogen Nastal pod vplivom človeka. Antropogena tla - tla, katerih zgradba

horizontov je nastala zaradi delovanja človeka Antropogenizirana tla - tla s spremenjenim, običajno obdelovalnim, horizontom na povr�ini tal

distričen Distrična tla - tla z nizkim odstotkom nasičenosti z bazičnimi kationi (V < 50 %) in kislo reakcijo tal (pH/H2O < 5,5)

eluvijacija Preme�čanje talnih snovi v obliki suspenzije in/ali raztopine iz tal; preme�čanje snovi v obliki raztopine se običajno imenuje izpiranje

evtričen Evtrična tla - tla z visokim odstotkom nasičenosti z bazičnimi kationi ( V > 50 %) in slabo kislo, nevtralno ali slabo alkalno reakcijo (pH/H2O > 5,5)

globina Zelo plitva tla < 15 cm Plitva tla 15 - 40 cm Srednje globoka 40 - 80 cm Globoka tla 80 - 100 cm Zelo globoka > 100 cm

humus Obstojen, večinoma temno obarvan del organske snovi, ki nastane, ko se je del rastlinskih in �ivalskih ostankov razkrojil, preostali del pa humificiral

ilimerizacija Izpiranje gline kambičen Podpovr�inski horizont, ki ima bolj fino teksturo od ilovnatega peska in v

katerem je material preperel ali preme�čen, vendar ne nakopičen, bolj rumen ali rdeč kot spodnji horizont

karbonaten Karbonatna tla - tla ki vsebujejo prost kalcijev karbonat ali kalcijev magnezijev karbonat v taki količini, da za�umijo po dodatku hladne 10% HCl

kisel Tla z vrednostjo pH < 7 slabo kisla tla 6.0 - 6.9 srednje kisla tla 5.0 - 5.9 močno kisla tla 4.0 - 4.9 zelo močno kisla < 4

marmoracija Siva in rjava lisavost horizonta, nastala zaradi menjavanja oksidacijskih in redukcijskih procesov

oglejevanje Redukcija �eleza in drugih elementov v anaerobnih razmerah zaradi visoke podtalnice ali povr�inske zastajajoče poplavne ali zlivne vode. Oglejeni horizont je sive do modrikasto sive barve

organska snov (v tleh)

Rastlinski in �ivalski ostanki v tleh v različnih stopnjah razkroja

psevdooglejevanje

Proces, podoben oglejevanju, ki nastaja zaradi občasnega zastajanja padavinske vode v zgornjem nepropustnem delu tal ali na nepropustni podlagi



21

struktura Način razporeditve ali zlepljanja talnih delcev peska, melja, gline in organske snovi v agregate različne oblike in velikosti

tekstura Sestava tal glede na dele� mineralnih delcev različnih velikostnih skupin kot so pesek, melj in glina

Raziskovanje in kartiranje tal alohton Prenesen; Alohtona tla - tla, ki so nastala na preneseni matični podlagi asociacija tal Zdru�ba tal; skupina definiranih taksonomskih talnih enot, ki značilno

nastopajo skupaj na določenem območju (običajno mi�ljeno na enaki matični podlagi)

deluvij Nakopičenje produktov preperevanja kamnin ob vzno�ju pobočij brez plastovitosti

horizont Plast tal, ki je pribli�no vzporedna s talnim povr�jem in je nastala v procesih geneze tal; od sosednjega h. se razlikuje po fizikalnih, kemičnih in biolo�kih lastnostih

kartografska enota

Povr�insko omejena talna enota prikazana na pedolo�ki karti in opisana v komentarju; homogena k.e. je setavljena iz ene pedosistematske enote, zdru�ba tal je k.e. s pedosistematsko sorodnimi enotami, kompleks je k. e. s pedosistematsko nesorodnimi enotami

koluvij Heterogena me�anica materiala, predvsem finih talnih delcev, ki se je s pobočij premestila in nakopičila ob vzno�ju

metoda zanke Pedolo�ki obhod dela raziskovanega področja, ki poteka v obliki vzporednih razpotegnjenih zank, tako da se vedno vračamo v izhodi�čno točko

morfolo�ke značilnosti

Fizikalne lastnosti talnih horizontov, ki jih določimo v pedolo�kem profilu: barva, tekstura, struktura, konsistenca in poroznost

pedolo�ki profil Navpičen presek tal skozi vse horizonte do matične podlage pedosistematska enota

Sestavni del kartografske enote, opredeljen s klasifikacijskim sistemom. Podrobnost p.e. je odvisna od merila karte

podtip Enota klasifikacijskega sistema, podrobneje opredeljena kot osnovna enota talni tip

recenten Mlad, nov sondiranje Terensko raziskovanje tal s pomočjo ročnega ali mehaniziranega vrtanja

sond taksonomija Obravnavanje zvez med tlemi in med tlemi in dejavniki, ki vplivajo na

razvoj in značilnosti tal talni tip Osnovna sistematska enota v klasifikacijskem sistemu tlotvorni činitelji tudi tlotvorni dejavniki - dejavniki, ki vplivajo na nastanek in razvoj tal:

matična podlaga, klima, organizmi, relief in čas varieteta Enota klasifikacijskega sistema, bolj podrobno opredeljena kot podtip Vrednotenje zemlji�č (tal)



22

ekosistem Ekosistem je vsak sistem v katerem obstaja soodvisnost in vzajemno

vplivanje med �ivimi organizmi in njihovim neposrednim naravnim, kemijskim ali biolo�kim okoljem.

krajina Ozemeljska celota z določenimi lastnostmi na podlagi katerih jo je mogoče tudi prostorsko določiti; podrobneje jo lahko opredelimo npr. z geolo�ko osnovo, klimatskimi razmerami in rabo tal (npr.: naravna, kulturna, urbana k.)

zemlji�če Geografsko opredeljeno področje Zemljine povr�ine, ki zajema tudi vse kar se pojavlja vertikalno pod povr�ino in nad povr�ino: geolo�ko osnovo, tla, hidrologijo, atmosfero oziroma klimo, biosfero ter minulo in sedanje delovanje človeka v smislu obsega in načina rabe zemlji�ča (Land, angl.)

namembnost zemlji�ča

S prostorskim planom določena razvrstitev zemlji�č na (1) kmetijska zemlji�ča trajno namenjena za kmetijsko rabo (prvo območje), (2) kmetijska zemlji�ča, ki se lahko uporabijo tudi za nekmetijske namene (drugo območje) in (3) zemlji�ča za nekmetijsko rabo

kategorija zemlji�ča

Primernost zemlji�ča za različne vrste kmetijske rabe. Omejitve rabe zemlji�ča nara�čajo od I do VIII.

naravne danosti Klimatske, geolo�ke, hidrolo�ke, talne in druge značilnosti geografsko opredeljenega območja

primernost zemlji�ča

Primernost zemlji�ča za določeno rabo (Land suitability, angl.)

raba zemlji�ča Vsakovrsten trajen ali cikličen poseg na zemlji�če, v sklop naravnih ali umetnih zemlji�kih virov, z namenom zadovoljevanja člove�kih duhovnih in/ali materialnih potreb.

rajonizacija Določitev območij na osnovi naravnih danosti in gospodarskih razmer, v katerih prevladuje najprimernej�a dejavnost npr. kmetijstvo ali posamezne kmetijske dejavnosti.

značilnosti zemlji�ča

Lastnosti zemlji�ča, ki se lahko merijo in ocenjujejo npr. naklon, tekstura, kapaciteta tal za vodo, količina padavin ipd. Z značilnostmi opredelimo kakovosti zemlji�ča ali razliko v primernosti zemlji�č za rabo (Land characteristics, angl.)

vrsta rabe zemlji�ča

Podrobno določena raba zemlji�ča, ustrezna posameznemu posevku, kombinaciji ali kolobarju v določenem tehnolo�kem in sociolo�ko-ekonomskem okvirju (Land utilization type, angl.)

vrednotenje zemlji�č

Proces ocenjevanja zemlji�č za določene namene; zajema terenske raziskave, �tudijo in interpretacijo reliefa, tal, vegetacije, klime in drugih vidikov zemlji�č z namenom ugotoviti in primerjati obetajoče načine rabe zemlji�č v mejah uporabnosti za cilje vrednotenja (Land evaluation, angl.)

predmet_4865

Documents

center za

popolnoma

zaradi kisle

ombrogena

topogena otna

ki je

otna tla

matino podlago