SončnikO b v e s t i l a Z v e z e d r u š t e v z a c e r e b r a l n o p a r a l i z o S l o v e n i j e

l2010

m Skrb za mladostnika in odraslo osebo s CP

n Center Sonček Šiška

p Glasbena šola Krško

r Varna vožnja z invalidskim vozičkom

Poštnina plačana pri pošti 1113 Ljubljana

Izdaja: Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Rožanska ulica 2,1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75,e-pošta: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org, davčna št.: 13876970Urednica: Katja TootillNaklada: 9.000 izvodovNa naslovnici: Robert Potočnik

Sončnikl2010

Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prene-hamo uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »Sončnik«, letnegaporočila ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne po-datke, ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimovam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi.Kontakt: Zveza Sonček, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana,na elektronski naslov: pr@soncek.org ali po telefonu 01 534 06 67.Hvala za razumevanje!

k Uvodnik: Rabljeni in podarjeni predmeti ... 3

l Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4

m Pogovarjamo se: Skrb za mladostnika in odraslo osebo s cerebralno paralizo ... 10

n To smo mi: Center Sonček Šiška ... 12

o Kako poslujemo: OR, Terapevtske kolonije, Počitnice za otroke, APPČ ... 16

p Dobri zgledi vlečejo: Glasbena šola Krško ... 17

q Po navdih: Svetovno prvenstvo v bocci ... 18

r Svetujemo: Varna vožnja z invalidskim vozičkom ... 20

s Odprta pisma: Terapevtska kolonija – prijetno s koristnim ... 22

kt Zgodilo se bo: Napovednik dogodkov ... 23

kk Bingo! Nagradna igra ... 27

kazalo2

k

V svojih več kot petindvajsetihletih je Zveza Sonček razvilavrsto storitev in programov zaosebe z invalidnostjo. Po ob-segu je največja storitev varst-

veno delovnega centra Sonček. Ta je namen-jen odraslim osebam, ki se zaradi svoje in-validnosti ne morejo zaposliti na odprtemtrgu delovne sile. V delavnicah VDC Sončekte izdelujejo vrsto unikatnih izdelkov, ki si jihna Sončku prizadevamo tudi prodati, kar je izleta v leto težje. Da bi kljub vse težji prodajizagotovili zadostno količino denarja za iz-plačilo nagrad, nenehno iščemo nove proiz-vode in programe, kjer bi zaposlili našeuporabnike. Tako smo prišli na idejo, da biodprli Sončkovo tržnico rabljenih predmetov.Znotraj tega projekta obstaja vrsta aktivnosti,ki jih lahko opravljajo tudi uporabniki storitvevarstveno delovnega centra Sonček. Takobodo v okviru Sončkove tržnice sprejemali,čistili, po potrebi obnavljali in nenazadnje tu-di posredovali rabljene predmete tistim, ki jihbodo potrebovali.

Zamisel je, da bi sprva sprejemali predvsemmanjše predmete. Tako nam lahko podaritepredmete iz porcelana, kozarce, kuhinjskeposode, knjige, slike, glasbene plošče oz.kasete, razne manjše predmete, ki služijo kotokras v hiši (vaze, kipci, okrasni lončki, ...) alimorda darila, s katerimi ne veste, kaj bi. Vseto nam bo še kako koristilo. Ko sem med zbi-ranjem videl, kaj vse smo že dobili, sem bilnavdušen. Marsikaj mi je bilo všeč.

V prihodnosti si želimo Sončkovo tržnicorabljenih predmetov razviti v Sončkovo tr-govino rabljenih predmetov, ki bi imela svojeposlovne enote v večjih slovenskih mestih. Atakšnega razvoja ne bomo zmogli brez pros-tovoljcev. Sončkova trgovina rabljenih pred-metov bi za nas pomenila veliko, vi pa bilahko kupovali ceneje stvari, ki jih ni moč do-biti v trgovini.

Torej, sprehodite se v soboto mimo centra vŠiški in si oglejte našo pestro ponudbo. Go-tovo se bo našlo tudi kaj za vas. Prepričanismo, da ne boste odšli praznih rok.

Se vidimo!

Tomislav ŠpilakVodja prodaje

UvodnikRabljeni in podarjeni predmeti

3

4

Zgodilose je ...

k Kdo časti?

Klub študentov Kranj je 25. marca v okviručetrtkanja z naslovom "Kdo časti?" zbiral pro-stovoljne prispevke za Zvezo Sonček. Večerje popestrili DJ Tomy, najvišji prispevek paje bil nagrajen s sedemlitrsko steklenico pe-nine.

l Izvršni odbor Zveza Sonček

25. marca je na Kamniški v Ljubljani potekalIzvršni odbor Zveze Sonček. Na njem soobravnavali poročilo programa dela za leto2009, poročilo o realizaciji finančnega načrtaza leto 2009, poročilo inventurne komisije,popravek predloga finančnega načrta za leto2010 ter različne predloge: potovanja v tujino,cenike prevozov itd.

m Delovni tabor

6. do 8. aprila je v Elerjih potekal delovnitabor Zveze Sonček. Udeleženci tabora souredili okolico centra in hišk ter obnoviliadrenalinski poligon in na vrtu posadili 500sadik sivke in 50 dreves kakija. V osrednjem

objektu so zamenjali zavese, potem pa so selotili temeljite obnove dveh prikolic.

n Nov pralni in sušilni stroj

Predstavniki Društva cerebralne paralize Ce-lje in podjetja Gorenje Slovenija so 14. aprilastanovanjski skupini v Štorah predali v upo-rabo sušilni in pralni stroj. Stanovalcem vŠtorah bo donacija podjetja Gorenje Sloveni-ja in Društva cerebralne paralize Celje prišlazelo prav, saj je bil stari pralni stroj zaradipogoste uporabe dotrajan in se je pogostokvaril.

o Sodelovanje Zveze Sonček v projektu»Training in space«

V času od 16. marca do 16. aprila je ZvezaSonček z Nacionalnim turističnim združen-jem sodelovala pri projektu »Training in spa-ce«. V okviru dejavnosti projekta so uporab-niki Centra Sonček Rožanska obiskali ob-močje koseškega bajerja v Ljubljani, preverilidostopnost in si ogledali arhitektonske ovire.Nekaj dni zatem so se uporabniki udeležilidelavnice kreativnih izdelkov in obiskaliLjubljanski grad. Ogledali so si grajske stav-be, se povzpeli na stolp in razgledno ploščadter preizkusili vzpenjačo.

p Socialno podjetništvo in trženje vnevladnih organizacijah

V torek, 20. aprila, je Zveza Sonček v CentruSonček Kranj organizirala seminar »Socialnopodjetništvo in trženje v nevladnih organi-zacijah«. V prvem delu seminarja je mag.Janez Drobnič predstavil koncept socialnega

lPoročila o preteklih dogodkih

5

podjetništva, različne modele, formalne po-goje za socialno podjetje ter izzive, ki nasčakajo v prihodnosti na tem področju. Vdrugem delu pa je Jože Primožič, direktorZveze Sonček, osvetlil področje trženja v ne-vladnih organizacijah, razvoj koncepta upo-rabnika ter SWOT analizo za izbiro storitev.

q 4. kongres socialnih delavcev

Strokovni sodelavci Zveze Sonček so od 21.do 24. aprila sodelovali na 4. kongresu so-cialnega dela na Brdu pri Kranju v evrop-skem letu Boja proti revščini in socialni iz-ključenosti.

r Pripravljeni! Pozor!

24. aprila je potekal dobrodelni tek v parkuTivoli, ki so ga organizirali študenti Štu-dentskega doma Janeza F. Gnidovca. Ude-ležence je pred štartom nagovoril županLjubljane Zoran Jankovič in predsednik Zve-ze Sonček Iztok Suhadolnik. Zbrana sredstvaso študenti namenili Zvezi Sonček za novicenter v Šiški.

s Sosedje v akciji "Evropa za državljane"

V času med 3. 5. in 7. 5. 2010 so predstavnikiSončka zaključili drugi del projekta »Sosedje

v akciji« v okviru evropskega programa»Evropa za državljane«.

V okviru projekta so udeleženci obiskaliDruštvo osoba s cerebralnom i dječjom par-alizom v Zagrebu, se srečali s starši in dru-gimi člani društva. Obiskali so tudi osnovnošolo, ki je vodilna pri integraciji otrok z mot-njami v razvoju v redne oblike izobraževanjater ustanove, ki vključujejo otroke, učence indijake v prilagojene oblike izobraževanja inusposabljanja. V okviru »Dana cerebralneparalize« so se udeležili simpozija »Socialnestoritve za odrasle osebe z motnjami vrazvoju«. Spoznali so se tudi s projektomZET-a, ki v Zagrebu prilagaja javni prevoz os-ebam z motorično oviranostjo. V Splitu pa sose seznanili z delovanjem društva Anđeli(vrtec, REHA center), društva Lastavice (bi-vanje, podporno zaposlovanje) ter sodelovalipri treningu vsakodnevnih aktivnosti oseb zmotnjami v razvoju.

kt Skupščina Zveze Sonček

8. maja 2010 je v prostorih Centra SončekKranj potekala redna letna skupščina ZvezeSonček. Skupščina je potrdila poročilo oizvedbi programa dela in finančnega načrtaZveze Sonček za leto 2009, program dela infinančni načrt Zveze Sonček za leto 2010,Pravilnik o osebnih prejemkih v Zvezi Son-

ček ter Pravilnik o opredelitvi pridobitne innepridobitne dejavnosti. Skupščina je dolo-čila tudi članarino društev za leto 2010 inizbrala revizijsko hišo Ripro d.o.o. za storitevrevizije.

kk Izlet Pomurskega društva

22. maja so člani Sončka, Pomurskega dru-štva za cerebralno paralizo v okviru tedna vseživljenjskega učenja za člane organizirali izletv Postojnsko jamo in okolico.

kl Pohod za neodvisno življenje

25. maja so se uporabniki in zaposleni ZvezeSonček udeležili pohoda za neodvisno življe-nje v Ljubljani, ki ga je organiziralo Društvoza teorijo in kulturo hendikepa. Namen po-hoda je bil odgovornim državnim instituci-jam predočiti zahteve oseb z invalidnostjo poinkluzivnem izobraževalnem sistemu, zapo-slitvi, deinstitucionalizaciji, osebni asistenciin splošni dostopnosti do okolja, informacij,vsebin in javnega prometa.

km Sončki na Festivalu enakih možnosti vZagrebu

26. maja je dramsko-glasbena skupina Son-ček sodelovala na mednarodnem Festivaluenakih možnosti (FM) v Zagrebu, ki ga orga-nizira Društvo telesnih invalidov. Sončki sona Trgu bana Josipa Jelačića nastopili koteni izmed 900 nastopajočih iz držav nekdanjeJugoslavije. Na festivalu so Sončki nastopili zavtorsko pesmijo mentorice Vesne VilčnikLjubim te in poželi velik aplavz tudi s pesmijoDan ljubezni.

kn »Skrb za mladostnika in odraslo osebos cerebralno paralizo v Sloveniji.«

Inštitut za rehabilitacijo RS je 28. maja z Zve-zo Sonček organiziral posvet »Skrb za mla-dostnika in odraslo osebo s cerebralno para-lizo v Sloveniji«. Posveta so se udeležili različnistrokovnjaki s področja zdravstvene oskrbeoseb s cerebralno paralizo. Posvet je nastalkot posledica pomanjkanja znanja o ustrezniobravnavi odraslih s cerebralno paralizo.

ko Vseslovensko srečanje članov društevZveze Sonček

Zveza Sonček in Sonček, Mariborsko društvoza cerebralno paralizo sta 29. maja v CentruSonček Vrtiče pri Zgornji Kungoti orga-nizirala srečanje vseh članov društev ZvezeSonček. Srečanja se je udeležilo preko osem-sto ljudi, članov društev Zveze Sonček, nji-

6

hovih svojcev, donatorjev, sponzorjev, pri-jateljev in simpatizerjev. Dogodek je spreml-jal bogat kulturni in zabavni program, vokviru katerega sta dobrodelno nastopiliNuša Derenda in Rebeka Dremelj. Njunnastop je bil vrhunec srečanja, še posebno,ker sta si po koncu svojih nastopov vzeli šenekaj časa za druženje, avtograme in skupnofotografiranje z udeleženci srečanja. Srečanjeso popestrili še mnogi glasbeni gostje, medkaterimi sta bila tudi Maja Keuc in mladipevec s cerebralno paralizo Domen Gojčič.

Prireditve so se udeležili tudi gostje iz Hrvaš-ke (Društvo za cerebralnu i dječju paralizu izZagreba in Društvo »Andjeli« iz Splita), sre-čanja pa se je udeležila tudi aktualna missSlovenije Tina Petelin.

kp Festival »Igraj se z mano«

Sončkov pevski zbor, pod vodstvom VesneVilčnik, je 28. maja nastopil na mednarodnemfestivalu »Igraj se z mano«, v organizaciji Za-voda Janeza Levca in Društva za kulturoinkluzije, na Prešernovem trgu v Ljubljani.

kq Zveza Sonček odprla nov center vŠiški

Zveza Sonček je 16. junija v Ljubljani sloves-no odprla nove prostore Centra Sonček Šiška

na Trgu komandanta Staneta 5. Nove pros-tore je skupaj z bodočimi uporabniki CentraSonček Šiška odprl Cveto Uršič, generalni di-rektor Direktorata za invalide pri Ministrstvuza delo, družino in socialne zadeve. V krajšemkulturnem programu sta ob tej priložnostinastopili Fanika Križaj, finalistka oddaje Slo-venija ima talent, in Sončkova dramsko pev-ska skupina. Odprtju novega centra je sledildan odprtih vrat, v okviru katerega so se zvr-stile različne družabne in kulturne aktivnosti,med drugim smo odprli Sončkovo tržnicorabljenih predmetov.

kr Centri Sonček odprli svoja vrata

Zveza Sonček je 16. junija po Centrih Sončekv Sloveniji organizirala dan odprtih vrat. Nata dan je Zveza Sonček želela informiratibodoče uporabnike, prostovoljce in ostalozainteresirano javnost o delovanju centrov,delovanje predstaviti bližnji okolici, obvestitijavnost o delu in življenju oseb s posebnimipotrebami ter bolje spoznati tiste, ki jo prinjenem delu podpirajo. Uporabniki in za-posleni so v okviru dneva odprtih vrat pred-stavili delo v Varstveno delovnem centru,izdelke Sončkovih delavnic ter druge de-javnosti centra, pripravili pa so tudi zanimivdružabni program. Center Sonček SlovenjGradec je odprl svoja vrata en dan kasneje.

ks Sončkova tržnica rabljenih predmetov

16. junija smo v centru Sonček Šiška odprliSončkovo tržnica rabljenih predmetov. Po-darjeni predmeti bodo na omenjenem mestuna voljo v zameno za simbolični prostovoljniprispevek. Tržnica bo delovala v delovnemčasu centra ter vsako soboto med 8. in 11. uropod vhodnim nadstreškom.

7

lt Skupščina Skupnosti VDC

6. junija je v Centru Sonček Šiška potekalaskupščina Skupnosti varstveno delovnih cen-trov Slovenije.

lk Izobraževanje

• 8. 4. Supervizija za spremljevalce in prosto-voljce v Ljubljani

• 9. 4. Delavnica za starše enote VDC Ljub-ljana »Otrokov odhod od doma – DA aliNE«

• 13. 3. Korak k Sončku – OŠ Matije Čopa inOŠ Predoslje

• 16. 4. Srečanje s starši društva AS DA

• 19. 4. Predavanje za učitelje osnovnih šolKoroške v Mežici – 2. del

• 20. 4. Supervizija učitelji predmetne stopnjeOŠ Livade Izola

• 21. 4. Supervizija za vzgojiteljice v VrtcuKrško

• 24. 4. Celodnevna delavnica in supervizij-sko srečanje vodij kolonij v Mariboru

• 6. 5. Supervizija za spremljevalce in pros-tovoljce v Ljubljani

• 8. 5. Zaključni seminar za asistente in uči-telje v Ljubljani

• 11. 5. Korak k Sončku – aktiv učiteljic 3.razreda v Ljubljani

• 15. 5. Zaključni seminar za asistente in uči-telje v Mariboru

• 15. 5. Šola za starše Sončka, Gorenjskegadruštva za cerebralno paralizo v TermahZreče

• 18. 5. Supervizija za učitelje predmetnestopnje OŠ Livade Izola

• 19. 5. Supervizija za vzgojiteljice v VrtcuKrško

• 20. 5. Predavanje za starše odraslih oseb zavtizmom – Društvo AS DA

• 22. 5. Celodnevna delavnica in supervizij-sko srečanje vodij kolonij v Ljubljani

• 26. 5. Korak k Sončku – zaključek projektaosnovnih šol Ško:a Loka

• 2. 6. Delavnica za nove sodelavce in pros-tovoljce v obnovitvene rehabilitacije in tera-pevtskih kolonij

• 7. 6. Delavnica za starše z Jesperjem Jul-lom

• 22. 6. Korak k Sončku – osnovne šole Ljub-ljana

• 23. 6. Supervizija za vzgojiteljice v VrtcuKrško

• 17. 6. Supervizija za spremljevalce in prosto-voljce v Ljubljani

• 29. 6. Delavnice za nove sodelavce in pro-stovoljce v obnovitvene rehabilitacije in te-rapevtskih kolonij

• 1. 7. Priprava izobraževalnega modula Zve-ze Sonček in OŠ Gustav Šilih za šolsko leto2010/2011 v Mariboru

8

Šole za starše v terapevtskih kolonijah druš-tev Sonček

• 22. 6. Delavnica »Vzgoja za normalizacijo« vizvedbi Helene Kos za Sonček, Pomurskodruštvo za cerebralno paralizo

• 26. 6. Delavnica »Specifika družine z otro-kom s posebnimi potrebami« v izvedbiDamjane Šmid za Sonček – Društvo za cere-bralno paralizo Dolenjske in Bele krajine

• 28. 6. Delavnica »Vloge in odnosi v družini«v izvedbi Marije Božič za Sonček-Društvo zacerebralno paralizo Dolenjske in Bele kra-jine

• 28. 6. Delavnica »Sprejetje lastne družinetukaj in sedaj« v izvedbi Marije Božič za Za-savsko društvo za cerebralno paralizo

• 29. 6. Delavnica »Kako se naučim samosto-jnosti?« v izvedbi Tomija Špilaka za Sonček-Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske inBele krajine

• 1. 7. Delavnica »Zgodnje spodbujanje inpomoč otroku pri razvoju« v izvedbi Mi-haele Zupan za Sonček-Društvo za cere-bralno paralizo Dolenjske in Bele krajine

• 1. 7. Delavnica »Vzgoja za normalizacijo« vizvedbi Helene Kos za Zasavsko društvo zacerebralno paralizo

• 1. 7. Delavnica »Vloga sorojencev in starihstaršev« v izvedbi Helene Kos za Društvo zacerebralno paralizo Sonček Celje

• 2. 7. Delavnica »Pomoč ali razvajanje« vizvedbi Damjane Šmid za Društvo za cere-bralno paralizo Sonček Celje

• 2. 7. Delavnica »Mladostnik in spolnost« vizvedbi Damjane Šmid za Zasavsko društvoza cerebralno paralizo

• 6. 7. Delavnica »Inkluzija – pot od uboglji-vosti k odgovornosti« v izvedbi Marije Božičza Društvo za cerebralno paralizo SončekCelje

• 6. 7. Delavnica »Inkluzija - pot od uboglji-vosti k odgovornosti« v izvedbi Marije Božičza Notranjsko društvo za cerebralno parali-zo

• 8. 7. Delavnica »Vloge in odnosi v družini«v izvedbi Marije Božič za Društvo Sonček zacerebralno paralizo Posavje

• 8. 7. Delavnica »Odhod od doma – DA aliNE« v izvedbi Jelke Bratec za Notranjskodruštvo za cerebralno paralizo

• 12. 7. Delavnica »Pomoč ali razvajanje« vizvedbi Damjane Šmid za Društvo za cere-bralno paralizo Ljubljana

• 13. 7. Delavnica »Vzgoja temelji na odnosuin mejah« v izvedbi Marije Božič za Društvoza cerebralno paralizo Ljubljana

Interna izobraževanjaZa vodje delavnic, negovalce v VDC in stano-vanjskih skupinah ter šoferje

• 24. 3. Izobraževalna delavnica »Moja profe-sionalna vloga«

• 12. 5. Izobraževalna delavnica »Zloraba mo-či pri delu z osebami z invalidnostjo«

9

Pogovarjamose

Zveza Sonček je 28. maja v sodelovanju zInštitutom za rehabilitacijo RS organizi-rala posvet »Skrb za mladostnika in odrasloosebo s cerebralno paralizo v Sloveniji«.Posvet je nastal, ker ugotavljamo, da nam vslovenskem prostoru primanjkuje znanja,kako ustrezno obravnavati odrasle s cere-bralno paralizo, saj je njihovo staranje za-radi motoričnih motenj in drugih stanj te-žavno. O tem smo se pogovarjali z dr. Her-mino Damjan z Inštituta za rehabilitacijoRepublike Slovenije.

Zakaj ste se odločili organizirati ta posvetin kaj menite, da boste z njim dosegli?

Pobudo je dala Zveza Sonček odločili pa smose tudi zato, ker strokovnjaki na tem področjučutimo vrzel, ki pa je ni tako enostavno za-polniti. Posvet je bil namenjen družinskimzdravnikom, zdravnikom šolske medicine,samim osebam s cerebralno paralizo ter nji-hovim družinam in vsem, ki se s takimi ose-bami na tak in drugačen način srečujejo,Sodelovali so zdravniki specialisti različnih

strok, s področij, kjer imajo osebe s cere-bralno paralizo največ težav. Obravnavalismo različne teme; kdo naj prevzame skrb zaodraščajočo osebo s cerebralno paralizo inkakšno znanje o posebnostih zdravstvenihtežav naj bi ti posamezniki imeli, govorili pasmo tudi o zdravstvenih težavah in zapletih,ki so značilni za mladostnike in odraščajočeosebe s cerebralno paralizo.

Zakaj je tema »Skrb za mladostnika inodraslo osebo s cerebralno paralizo« aktu-alna? Koliko je takšnih oseb v Sloveniji?

Žal številke nimamo. Dejstvo pa je , da osebes cerebralno paralizo živijo dlje, da se tudistarajo in da za težave odraščajočih in odras-lih s cerebralno paralizo zdravstvena oskrbani dovolj dobro organizirana. Tema ni aktu-alna le pri nas, temveč tudi v drugih državahEvrope in po svetu.

Kakšne so najbolj pogoste zdravstvene te-žave in zapleti, ki so značilne za mladost-nike in odraščajoče osebe s cerebralno pa-ralizo? S kakšnimi težavami poleg zdrav-stvenih pa se še srečujejo mladostniki inodraščajoče osebe s to skupino motenj?

Težave, ki so prisotne, so v veliki meri odvis-ne od akutnosti cerebralne paralize in sevedaod številnih drugih okoliščin. Naj naštejem lenekatere od teh težav: motnja mišičnega to-nusa, epilepsija kot spremljajoča bolezen,motnje v delovanju črevesja in pri kontroliuriniranja, omejena gibljivost in deformacije

mSkrb za mladostnika in odraslo osebos cerebralno paralizo

10

sklepov ter hrbtenice, motnje pljučnih funk-cij, hranjenja, srčne in žilne bolezni, pogojenez motnjo gibanja ali deformacijami skeleta(hrbtenice in prsnega koša) ter ginekološketežave in rodnost, preležanine in še številnedruge. Med nezdravstvene sodijo gotovočustvene motnje in težave s samopodobo.Potem pa so tu še možnost zaposlovanja podposebnimi pogoji in samostojnega življenja,možnost vključevanja v širše socialno okolje,ustvarjalno preživljanje prostega časa, us-trezno izobraževanje, vključevanje v šport itn.

Kako dobro poznamo odraščanje in staranjeoseb s cerebralno paralizo? Kakšna pa jezdravstvena nega, ki je trenutno na voljomladostnikom in odraslim osebam s cere-bralno paralizo?

Na tem področju raziskav in znanja še ni do-volj. Zdravstvena oskrba predvsem pri boljzahtevnih primerih pogosto ni taka, kot jouporabniki pričakujejo, čeprav je potrebnoreči, da stroka vsega ne more popraviti. Na-men srečanja je bil pridobiti več znanja, do-ločiti strokovnjake, ki so na posameznih po-dročjih najbolj kompetentni, in v srednjeroč-nem obdobju organizirati/zagotoviti boljšooskrbo, kot je sedaj.

Kam naj se osebe s cerebralno paralizo (nji-hovi svojci, skrbniki, drugi), ki se soočajo stežavami, povezanimi z odraščanjem alistaranjem, obrnejo po informacije? Kdo jimlahko pomaga?

Vsak od nas ima svojega osebnega zdravnika.Ti naj bi v bodočnosti imeli več informacij otem, kako spremljati zdravje odrasle osebe scerebralno paralizo in kam jih napotiti v pri-meru težav, ki jih v zdravstvenem domu nemorejo obravnavati. Seveda pa nas tu čaka šeprecej dela.

Kako vidite razvoj področja skrbi za mla-dostnika in odraslo osebo s cerebralno pa-ralizo v prihodnosti? Lahko kmalu pričaku-jemo kakšen podoben posvet?

Še en posvet bomo organizirali spomladi leta2011, da obdelamo vsa področja.

Načrtujemo boljšo oskrbo, najprej z naboromspecialistov za posamezna področja, ki bodobolj usmerjeni v specifične zdravstvene teža-ve in potrebe odraslih s cerebralno paralizoin nato s širjenjem znanja o posebnih težavahna osebne zdravnike (to bi želeli dokončatido naslednjega posveta, ko bi izšel tudi izborčlankov predavateljev-specialistov za posa-mezna področja v posebni številki revije Re-habilitacija). Želja je, da bi dolgoročno vzpo-stavili neke vrste specialistični center v Lju-bljani in usmerjeno terapevtsko pomoč, mor-da v kakšnem od zdravilišč. Vendar pa je topovezano že z dodatnimi finančnimi sredstvi,zato pa bo potrebno pridobiti pristojna mini-strstva in Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije.

11

n

12

V Ljubljani smo 16. junija slovesno odprlinovi Center Sonček v Šiški na Trgu koman-danta Staneta 5. Center Sonček Šiška bovključeval enoto varstveno delavnega cen-tra za petnajst uporabnikov, večnamenskodvorana za prireditve in klet, ki bo služilarazličnim aktivnostim. Center Sonček Šiškanaj bi bil kulturno integracijsko središče, kipromovira naša načela »Sonček – eden zavse«.

Kako se je vse začelo…

Pred dvajsetimi leti se je odprl prvi centerSonček na Vojkovi in bil nekakšen zametekskupnostnega centra, kamor bi ljudje lahkoprišli in se vključevali v naše programe alirazvijali svoje. Zaradi povpraševanja se jeCenter Sonček na Vojkovi zelo hitro napolnilz uporabniki varstveno delovnega centra(VDC) in tako je zmanjkalo prostora za naševizije. Istočasno smo bili na Vojkovi cestisamo najemniki prostorov, ki nam jih jeMestna občina Ljubljana lani poleti odvzelain jih namenila vrtcem.

Poleg centra na Vojkovi si je Zveza Sončekprizadevala za večji Center v Ljubljani, ki biimel dovolj prostora za različne dejavnosti inprireditve, ki bi bil odprt tudi za lokalnookolje in bi ponujal raznolike programe za ra-zlične ciljne skupine.

Leta 2004 je Zveza Sonček dobila enkratnomožnost, da pridobi primerne prostore vŠiški, kjer je sredi decembra odkupila stare tr-govine poslovnega sistema Mercator d.d.. Kosmo zbrali dovolj sredstev, smo v letu 2006organizirali obnovo ter decembra skleniligradbeno pogodbo z Gradbenim podjetjemBežigrad. 25. 5. 2007 smo dobili tudi grad-beno dovoljenje. Vrata novega Centra SončekŠiška smo po dolgotrajnem in včasih muč-nem obnavljanju odprli 16. junija.

Kaj načrtujemo…

Novi Center Sonček Šiška je razdeljen na štiridele: Varstveni delovni center, večnamenskadvorana, klet in zunanja okolica centra.

Varstveno delovni center ima okoli 200 m2

površine in zajema veliko delavnico, jedil-nico, kuhinjo, pisarno, prostor za sprostitev,

Tosmo miCenter Sonček Šiška

13

štiri stranišča, garderobo in skladišče. V no-vem VDC-ju bo lahko delalo petnajst uporab-nikov Zveze Sonček, ki so zadnje leto delalina Rožanski ulici 2 v zelo tesnih razmerah.Uporabniki bodo zaposleni pri izdelavi son-čkovih izdelkov, skrbeli bodo za prostore inokolico ter prodajo izdelkov in posredovanjerabljenih predmetov.

Večnamenska dvorana ima 130 m2 površinein bo kulturno središče, namenjeno različnimciljnim skupinam. Nudila bo prostor različ-nim predavanjem, izobraževanjem in delavni-cam, sestankom, srečanjem, kongresom, fo-rumom in PR-dogodkom, ter kulturnim do-godkom, kot so koncerti, predstave, razstavein družabni dogodki. Večnamenska dvoranabo na voljo tudi za najem. Program se bo pri-čel z začetkom novega šolskega leta.

Kletni prostor, ki ima skoraj 400 m2 površine,bo namenjen športnim in drugim dejavno-stim in bo lahko gostil različne tečaje in de-lavnice, ki se izvajajo vsak teden. Dokler klet-ni prostori zaradi pomanjkanja sredstev šeniso popolnoma dostopni ljudem na invalid-skem vozičku, se bodo tedenski tečaji izvajalitudi v večnamenski dvorani.

Zunanja okolica centra bo namenjena druže-nju ljudi iz Sončka in soseske na klopcah inzelenici.

Vizija ...

Direktor Zveze Jože Primožič je o namenuCentra Sonček Šiška povedal: »Najprej je toprostor, kjer se lahko usedeš, popiješ kavo,prebereš časopis in se pogovarjaš. Nadaljemora naš Center nuditi informacije o dogaja-nju, kje dobiti pomoč in kje so prostovoljci.Nudil naj bi možnosti za zunanje sodelavce,da bi sodelovali pri programu kot udeleženci,lahko bi nastopali, organizirali ali sodelovalipri pripravi nastopov, razstav, predavanj terpomagali pri Sončkovi tržnici rabljenih pred-metov.«

Kje je to?

Opis dostopa:Iz Celovške ceste zavijete na Šišensko cesto, natodesno na Osterčevo ulico, nadaljujete po Lube-jevi ulici ter zavijete desno na Rašiško ulico. Nakoncu Rašiške ulice na levi strani se nahaja Cen-ter Sonček Šiška.

14

Sončkova tržnica rabljenih predmetov

Podarjeni in rabljeni predmeti bodo v našemnovem Sončkovem centru Šiška na voljo natržnici v zameno za simbolični prostovoljniprispevek v evrski ali tudi tolarski valuti. Narazpolago bodo v delovnem času centra. Predcentrom bodo na voljo tudi vsako sobotomed 8. in 11. uro pod vhodnim nadstreškomin sicer od 3. julija naprej.

Kaj je treba še obnoviti?

Klet: Dvigala, WC-je, fitnes oprema, stene intla

Dvorana: prenosljiv oder, stoli, projektor inplatno, magnetno tablo, ozvočenje (mikro-foni, stojala, kabli, ojačevalnik, mešalna miza,zvočniki), kabina za tolmačenje, oprema zagarderobo

Varstveno delovni center: oprema – garderob-ne omare, predalniki, pralni stroj

Zunanja okolica: klopce ob zelenici

Kako lahko pomagate?

• S podarjenim pohištvom za opremo VDC-ja in dvorane.

• Z rabljenimi predmeti za tržnico.

• Z donacijami za nadaljnjo obnovo in opre-mo centra.

• Sodelujete lahko tudi kot prostovoljec/ka:– pri posredovanju rabljenih predmetov– v kulturnem središču in VDC-ju– pri organizaciji in izvedbi tedenskih teča-

jev

Kontakt

Vodja enote VDC:Dragica Kustece-pošta: dragica.kustec@soncek.orgMobi: 031/390-225

Organizacija kulturnega programa inoddaja dvorane:Maja Čuk Greiner ali Maja BobnarMobi: 051/372-624e-pošta: centersiska@soncek.org

Vodja Sončkove tržnice rabljenih predme-tov:Tomislav Špilak,e-pošta: tomi.spilak@soncek.orgMobi: 041/364-379

Več informacij: www.soncek.org

UtrinkiKaj mi pomeni selitev v Center Šiška?

»Devet let sem preživela naRožanski, po svoje se bom tež-ko poslovila od svojih prijate-ljev, s katerimi smo bili skupajše iz Vipave. Močno se vese-lim selitve v Šiško, saj bom

lahko sama hodila iz dela in na delo. Imam tosrečo, da sem doma v sosednjem bloku, zameje to res velika pridobitev, kar pomeni tudi, dane bom potrebovala kombija za prevoz in mine bo treba vstajati ob petih zjutraj, ampakšele ob sedmih. Vesela sem, da me vsi spod-bujajo za odločitev, da bom v Šiški, ker bomlahko tako bolj samostojna, poleg tega ima-mo lekarno, DM-trgovino, Mercator, Knjižni-co Šiška… in še druge pomembne infrastruk-ture.«

Kristina Sazdova

»Šiška-veliko lepih punc je na-okoli, knjižnica, dvorana, kjerbomo lahko nastopali. Če ima-mo dvorano, bomo to moraliizkoristiti, upam, da bomo ma-lo manj delali. Imamo namreč

toliko dela z nastopi in vajami, da ne doha-jam; hvala vsem za donacije.

Lahko bom šel lulat, kadar mi bo “pasalo”, kerbo več prostih wc-jev, lažje se bomo učili, večtišine bomo imeli.«

Iztok Gubanc

»Šiška bo bližje mojega doma,imela bo veliko prostora, večbo miru, večja kuhinja in blizuje trgovina.«

Špela Janežič

»Šiška je “ful kul”, vsak dangrem pogledat, če je že kajnovega narejeno. Je blizu mo-jega doma in se mi ne bo trebaveč voziti čez mesto z avtobu-som, kar je super. Ne bo gne-

če, ne na avtobusu in ne v VDC-ju. Imeli bo-mo bolj fin razgled, več narave okoli VDC-ja,več prostora zunaj, klopce, da bom lahkosedel, šel na lepše v park …«

Darko Pavlin

15

Tokrat predstavljamo vrste in obseg pro-gramov, ki so še posebej v poletnih mesecihzelo obiskani.

Obnovitvena rehabilitacija (OR)

Obnovitvena rehabilitacija je namenjena ose-bam s cerebralno paralizo, ki so starejše odpetnajst let in jim po Pravilih obveznegazdravstvenega zavarovanja Zavod za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije sofinancira ob-novitveno rehabilitacijo. Cilj obnovitvene re-habilitacije je vzdrževanje ali izboljšanje psi-hofizičnega stanja udeleženca, ter usposabl-janje posameznika za čim bolj neodvisno živl-jenje glede na zmožnosti in cilje.

Program se bo izvajal v 16-ih terminih za 194odraslih oseb z invalidnostjo.

Počitnice za otroke

Počitnice za otroke so namenjene vsemotrokom (z in brez posebnih potreb), ki želijopridobiti izkušnje z kmečkim okoljem, sepreizkusiti se v mnogih športnih aktivnostih,

spoznati zanimive ljudi in dobiti prijatelje.Program poteka pozimi in poleti ter v jeseni.

Programa se bo v 7-ih terminih udeležilo 145otrok.

Terapevtske kolonije

Terapevtske kolonije so namenjene družinamz otroki do štirinajstega leta starosti, ki imajomotnje v razvoju, cerebralno paralizo ali nez-godno poškodbo možganov. Namen tera-pevtske kolonije je seznanjanje staršev z vzro-ki, oblikami in posledicami cerebralne paral-ize pri njihovem otroku ter učenje za ob-vladovanje le-te in o možni obliki pomoči.

Program se bo izvajal v 32-ih terminih za 407otrok s posebnimi potrebami.

Aktivno preživljanje prostega časa (APPČ)

V okviru programa APPČ Zveza Sonček or-ganizira zimske in poletne počitnice ter izo-braževalne tedne za odrasle osebe z invalid-nostjo, starejše od 18 let. Cilj programa jemožnost izbire in načrtovanja prostega časa,širjenje socialne mreže in druženje ter prido-bivanje novih znanj in izkušenj na različnihpodročjih.

Programa poletnih in zimskih počitnic se boudeležilo okoli 100 odraslih oseb z invalid-nostjo v 9-ih terminih.

Izobraževalni tedni se izvajajo prek celegaleta, število udeležencev in terminov pa vari-ra glede na zanimanje.

oKakoposlujemoOR, Terapevtske kolonije, Počitniceza otroke, APPČ

16

Dobrizgledi vlečejo

V Glasbeni šoli Krško vsako leto vpisujejoučence v izredni program glasbenega šola-nja. Namenjen je med drugim tudi otrokomin odraslim s posebnimi potrebami. Polegusposobljenega kadra in primerne infra-strukture šola vsem udeležencem ponujavključevanje v skupinsko igro (zbor, orke-ster, komorne skupine, ansambli), redneprodukcije in javne nastope ter širše vklju-čevanje v kulturno življenje kraja in regije.

Kvaliteta pouka in usposobljenost izvajalcevprogramov je enaka oz. popolnoma primer-ljiva z rednim programom, ki ga šola izvajakot svojo osnovno dejavnost v nespremenje-nem obsegu. Šola izda potrdila o opravljenemizobraževanju, vključenim v kompletni pro-gram izobraževanja pa javno veljavna spriče-vala in diplome.

Šola vsako prijavo v ta program obravnavaindividualno in s kandidati oz. njihovimi star-ši sklene pogodbo o vrsti, obsegu, nadaljeva-nju in ceni izobraževanja.

Že v letu 2000 so se v glasbeno šolo vključiliotroci iz Društva Sonček Posavje, uradno pa

je šola program pričela izvajati s šolskimletom 2007/08.

V letošnjem šolskem letu so bili vpisani štirjeotroci in dva odrasla člana društva SončekPosavje. Mentorja sta bila ga. Branka Žičkarin g. Mitja Režman, ki poučujeta klavir, klavia-ture, kitaro, tamburico, flavto, ksilofon, petje.

Monika Planinc, ki je članica Društva SončekPosavje in je vključena v Varstveno delovnicenter Sonček Krško, je povedala: “Glasbenošolo Krško obiskujem od leta 2007. Za to semse odločila, ker že od malih nog živim z glas-bo. Moj oče je muzikant, igra kitaro in sinte-sajzer. Ko sem bila stara pet let, sem prvičnastopala za materinski dan v Podsredi. Pelasem pesem Mamica je kakor zarja, ati pa meje spremljal na kitari. V glasbeni šoli mi je mo-ja mentorica ga. Branka Žičkar dala velikoglasbene osnove. Za to sem ji zelo hvaležna.Moja velika želja in cilj je, da bi čim boljeizpeljala svoj glasbeni koncert, ki ga bom ime-la letos ob koncu šolskega leta v glasbeni šoli”.

Monika obiskuje pouk v glasbeni šoli enkrattedensko. Vozi se s Sončkovim kombijem.Trenutno doma pridno vadi za samostojnikoncert. Ostali člani društva, ki obiskujejo taprogram, sodelujejo pri nastopih in koncer-tih v organizaciji glasbene šole ter tudi naSončkovih prireditvah.

Program je podrobneje predstavljen na splet-ni strani www.gs-krsko.si

17

pGlasbena šola Krško

Ponavdih

Od 30. maja do 10. junija letos je v Lizboni naPortugalskem potekalo svetovno prvenstvo vbocci, ki so se ga udeležili tudi slovenskipredstavniki v okviru Zveze za šport invali-dov Slovenije. Slovensko reprezentanco sozastopali trije igralci v kategoriji BC2 posa-mezno: Fabio Rizzi, Štefanja Peklar in NatalijaFinkšt. Naši tekmovalci so se prvič udeležilitekmovanja na takšnem nivoju. Najbolje se jeodrezala Natalija Finkšt s 54. mestom. Pri nasje boccia kot tekmovalen šport še precej vpovojih, vendar zanimanje za ta šport raste.Če bi želeli, kaj več vedeti o naši boccia ekipi,se ji lahko pridružite na socialnem omrežjuFacebooku.

Fabio Rizzi nam je o svoji udeležbi na tem po-membnem tekmovanju zaupal nekaj vtisov:»Na svetovnem prvenstvu v bocci mi je bilozelo lepo, čeprav malo naporno. Ganljivo jebilo videti toliko udeležencev z različnimi te-žavami, ki jih tako mojstrsko premagujejo inizvrstno igrajo. Spoznal sem veliko novih ljudi.V Lizbono so prišli iz štiriinpetdesetih različ-nih držav s prav vseh kontinentov. Od njihsem se veliko naučil; kako je mogoče boljše

metati, kakšne žogice uporabljati, kako obli-kovati svojo taktiko… Pri svoji igri sem se to-krat moral učiti večje samostojnosti, saj semprvič na večjem tekmovanju igral brez asis-tenta, predvsem pa sem se naučil prenesti po-raz. Od vsega pa so mi bili najbolj všeč ljudje,domačini s svojo srčnostjo, odprtostjo in topli-no. Medse so sprejeli okrog tristo športnikovin še vsaj trikrat toliko njihovih spremljeval-cev. Glede na to, da smo bili prvič na sve-tovnem prvenstvu, smo se še kar dobro odre-zali, nihče od nas ni bil zadnji. Žal pa ekipnonismo mogli tekmovati zaradi nove klasi-fikacije, ki je mene razvrstila v kategorijo BC2,tako da smo ostali brez tekmovalca v kate-goriji BC1, brez katerega ni mogoče sestavitiekipe. Konkurenca je bila zelo, zelo, zelomočna. Med njimi so bili že po deset let in večsvetovni prvaki, olimpijski prvaki, evropskiprvaki. Torej reprezentance, ki imajo že dvaj-setletno tradicijo in štejejo najmanj od 10 do15 članov ter imajo veliko trenerjev, fizioter-apevtov, zdravnikov, psihologov. Poleg tegavsaj desetkrat na leto potujejo na različnamednarodna tekmovanja in imajo omogoče-ne organizirane treninge vsak dan po več ur.

qSvetovno prvenstvo v Bocci

18

Kot smo lahko videli, so tu še posebej močniAngleži, Korejci, Brazilci, Portugalci, Španci…Zelo veliko je treba še postoriti za ta šport vSloveniji, najprej za večjo množičnost tegašporta, ki bi se kazal tudi v večji konkurenci.Potem pa bi bilo treba organizirati čim večtekmovanj, za kar bi rabili še veliko več sod-nikov in predvsem svojega klasifikatorja, dane bi na velikih prvenstvih vsakokrat naletelina iste težave. Nujno bi bilo tudi omogočiti šo-lanje trenerjev in selektorja. Zveza za šport in-validov, pa tudi druge organizacije bi moraleza boccio nameniti več sredstev.«

Začetki boccie segajo v osemdeseta leta prej-šnjega stoletja. Boccia je rekreativni šport zašportnike z najtežjimi oblikami gibalne ovi-ranosti in invalidnosti. Ime izhaja iz italijan-ske besede »boccia«, kar pomeni »popek, brstali kroglo«. Boccia kot šport je najbolj podob-na balinanju. Šport je bil prvotno zasnovan zaosebe s cerebralno paralizo, vendar pa se jerazširil tudi med ljudi z drugimi motoričnimimotnjami. Sprva prostočasna dejavnost jebila kot tekmovalni šport uvedena leta 1984na paraolimpijskih igrah v New Yorku. Tek-movalci v bocci lahko tekmujejo na svetov-nih igrah CPISRA (Cerebral Palys Interna-tional Sports & Recreation Association) in naparaolimpijskih igrah. Danes boccio igrajo v

60-ih državah po vsem svetu. Igra zahtevanadzor mišic in natančnost ter koncentraci-jo. Igralci pa so glede na svoje gibalno ovira-nost razvrščeni v štiri kategorije od BC1 doBC4. Igra se v notranjih prostorih, na ravnipodlagi, na dolgem, označenem igrišču, z us-njenimi žogicami – balinčki. Boccia kompletje sestavljen iz 13 balinčkov, 1 beli (Jack-ball),6 rdečih in 6 modrih balinčkov. Osnovni ciljigre je balinček čim bolj približati belemu bal-inčku. Boccia se lahko igra posamezno, vskupini ali paru.

19

20

rSvetujemoSpoštovani,

sem uporabnik invalidskega vozička. V vsa-kodnevni vožnji z vozičkom se kot udeleže-nec v prometu srečujem z različnimi arhi-tektonskimi ovirami, z neurejenimi potmi inpločniki, pogosto tudi z nestrpnostjo ostalihudeležencev. Mislim, da se sploh ne zaveda-mo, kako nevarne so ceste za uporabnikevozičkov. Ali je tu sploh mogoče kaj naredi-ti? Kako narediti pločnike in ceste prijaz-nejše, varnejše in dostopnejše?

Milan

Kot odgovor prilagamo poročilo z delavniceo varni vožnji z invalidskem vozičku, ki jepotekala 16. junija ob dnevu odprtih vrat Cen-tra Sonček v Murski Soboti v sodelovanju stamkajšnjimi policisti.

Poročilo z delavnice »Varna vožnja z in-validskim vozičkom«

V okviru delavnice »Varna vožnja z invalid-skim vozičkom v prometu«, smo na dan od-prtih vrat Centra Sonček v Murski Soboti 16.6. 2010 v sodelovanju s Policijsko postajo v

Murski Soboti uporabnikom, zaposlenim ingostom, predstavili zakonodajo s tega po-dročja in prikazali dejansko stanje na ulici.

Že pred praktičnim prikazom smo pregledalivozičke, ki ji naši uporabniki uporabljajo.Ugotovili smo, da so opremljeni pomanjklji-vo. Nimajo ne zadnjih niti bočnih odsevnikov.Sprednjega odsevnega telesa nima nihče,zato so kot udeleženci v prometu preslabovidni, še posebej, kadar je vidljivost že sicerslaba. Prav tako nimajo naslona za glavo ,čeprav jim voziček služi tudi kot sedež privožnji v Sončkovih kombijih.

Zakonodaja te opreme ne predpisuje, zatodobavitelji vozičkov te nujno potrebne opre-me ne dobavljajo v kompletu ampak samo zadoplačilo.

S praktičnim prikazom smo želeli pokazati,kako nevarna je vožnja z invalidskim vozič-kom iz našega Centra do najbližjega nakupo-valnega središča in v kolikšni meri je splohizvedljiva. Največje ovire so prav grbinastipločniki in vozne površine, neprilagojeninakloni klančin, občutno neprilagojene viši-

Varna vožnja z invalidskim vozičkom

21

ne sestopov iz klančin na vozno površino, indejstvo, da se pločniki končajo ali začenjajona popolnoma nepričakovan način ali na ne-predvidenem kraju. Čeprav je uporabnik do-volj kondicijsko pripravljen, da bi šel v naku-povalno središče lahko sam, mu neprilago-jene vozne površine onemogočajo samosto-jno gibanje brez spremljevalca, kar lahko šte-jemo za diskriminacijo.

Predlagamo, da Zveza Sonček Ministrstvu zapromet poda pobudo, ki bi dopolnila zako-nodajo, predvsem v Zakonu o varnosti v cest-nem prometu in določala, označevanje in-validskih vozičkov z odsevniki rdeče barve nazadnji strani in oranžnimi odsevniki na bočnistrani kot obvezno. Razlog je tudi dejstvo, daje voziček širok in uporabniku včasih ne pre-ostane nič drugega, kot da se vozi po cesti. Vzakonodaji je določeno le, da mora biti obzmanjšani vidljivosti in ponoči voziček o-premljen z vsaj eno svetilko, ki oddaja belosvetlobo, vidno od spredaj in zadaj.

Vidnost invalidskega vozička smo skušali po-večati z zastavico na upogljivem drogu, ki bibila prav tako lahko del obvezne opreme.

Če zakonodaja ne predpisuje obvezne var-nostne opreme, je tudi v praksi ni, čeprav greza tako pomembno in nujno stvar, kot jevarnost uporabnika invalidskega vozička. Za-

to se nam zdi dopolnitev na tem področjunujna.

V našem Centru se bomo vključili tudi v pro-jekt »Občina po meri oseb z invalidnostmi«.Opozarjali bomo zlasti na težave in ovire, skaterimi se v vsakodnevnem življenju sreču-jejo osebe, ki uporabljajo invalidski voziček.Zbrali bomo potrebe, ki jih bodo izrazili upo-rabniki vozičkov, ker le oni vedo, kakšno jedejansko stanje, in kaj potrebujejo. Vsi upo-rabniki invalidskih vozičkov, ki so po svoji fi-zični in psihični kondiciji sposobni samo-stojne udeležbe v prometu, morajo imetimožnost, da so lahko aktivni udeleženci, ki nepotrebujejo pomoči za premagovanje arhitek-turnih ovir. Te so bile očitno načrtovane brezsodelovanja z uporabniki vozičkov.

Prav tako bomo aktivno sodelovali pri ust-varjanju boljše kulture parkiranja.

Janko Rešeta in Tomaž Trajbarič

Odprtapisma

V tokratni rubriki objavljamo vtise in raz-mišljanja fizioterapevtke Ide Paradiž, ki ževrsto let spremlja otroke in starše Koroške-ga društva za cerebralno paralizo SlovenjGradec na terapevtskih kolonijah.

V dvaindvajsetih jesenih, kar se Korošci dru-žimo ob morju, se je kolonij udeležila množi-ca otrok, staršev, terapevtov in predavateljev.

Intenzivna terapija ter delo v drugem okoljusta se izkazala za uspešno kombinacijo, kidolgoročno daje dobre rezultate.

Otroci so bolj sproščeni in odprti in, če kdoterapije prej ni maral, se to v koloniji skorajčudežno spremeni. Celodnevno druženje midaje obilo priložnosti, da staršem brez besedna nevsiljiv in neobremenjen način nazornopokažem, kako lahko terapevtska navodila,nasvete in napotke, ki jih dobivajo, spontanovključijo v vsakdanje življenje.

Pestovanje malčkov, igra v mivki ob morju,večerne delavnice ob petju in gibalnih igri-

cah – vse to ima svoj namen in za vse lahkonajdem strokovno podlago. Vse to je terapija.Kdor hoče, lahko naše delo vidi, opazuje inpovzame ter me karkoli vpraša. »Doma« za topogosto zmanjka časa, v koloniji pa se lahkostarši in terapevti povežemo v skrbi in priza-devanju, kako storiti največ za vsakega naše-ga otroka. V drugem okolju je pogovor o skr-beh, težavah, obremenitvah, pa tudi o vsehdrobnih trenutkih sreče, ki nam jih prinašajootroci, lažji.

Prav tako pomembno je tudi druženje starševin njihova medsebojna pomoč pri premago-vanju podobnih, a vendar tako zelo različnihtežav. Opažam, da naše kolonije zelo dobrovplivajo na vse udeležence, pa tudi na staršein strokovne delavce, obenem pa se mi zdiizvrstna priložnost, kako popestriti naše deloin medsebojne odnose.

Ida Paradiž

sTerapevtska kolonija – prijetno skoristnim

22

Zgodilose boNapoved bodočih dogodkovkt

k Mednarodni kongres o cerebralniparalizi

Od 1. do 4. septembra bo v Ljubljani potekal8. mednarodni kongres o cerebralni paralizi.Namen kongresa je udeležencem predstavitiaktualne terapevtske pristope ter osvetlititudi vsakdanjo prakso in tradicionalne meto-de, ki so zaradi pomanjkanja ustrezne obrav-nave na voljo v manj razvitih državah. Orga-nizator kongresa je dr. Milivoj VeličkovičPerat.

l Forum ponudnikov storitev

Od 4. do 5. novembra bo v Ljubljani potekalForum ponudnikov storitev z delovnim na-slovom: Inkluzivno izobraževanje. Organiza-torji foruma so SOUS (Skupnost organizacijza usposabljanje), EASPD (Evropsko združe-nje ponudnikov storitev za osebe z invalid-nostjo) in Zveza Sonček.

m Šole za starše v kolonijah društevSonček

• 20. 7. Delavnica »Mladostnik in samopodo-ba« v izvedbi Marka Juhanta za Sonček-Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske inBele krajine

• 27. 7. Delavnica »Mladostnik in samopodo-ba« v izvedbi Marka Juhanta za Obalnodruštvo za cerebralno paralizo

• 27. 7. Delavnica »Sprejemanje otroka s po-sebnimi potrebami v družino« v izvedbiFranca Prosnika za Društvo za cerebralnoparalizo Ljubljana

• 29.7. Delavnica »Pomoč ali razvajanje« vizvedbi Damjane Šmid za Društvo za cere-bralno paralizo Ljubljana in Severno Primor-sko društvo za cerebralno paralizo NovaGorica

• 4. 8. Delavnica »Sprejemanje otroka s po-sebnimi potrebami v družino« v izvedbiDamjane Šmid za Sonček –Mariborsko druš-tvo za cerebralno paralizo in Sonček, druš-tvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož

• 6. 8. Delavnica »Inkluzija – pot od uboglji-vosti k odgovornosti« v izvedbi Marije Božičza Sonček-Mariborsko društvo za cerebral-no paralizo in Sonček, društvo za cerebralnoparalizo Ptuj-Ormož

• 9. 8. Delavnica »Spodbujanje zaznavanjapri težjih oblikah invalidnosti« v izvedbi Mi-

23

haele Zupan za Sonček-Mariborsko društvoza cerebralno paralizo in Sonček, društvo zacerebralno paralizo Ptuj-Ormož

• 12. 8. Delavnica »Inkluzija – pot od uboglji-vosti k odgovornosti« v izvedbi Marije Božičza Sonček-Mariborsko društvo za cerebral-no paralizo in Sonček, društvo za cerebralnoparalizo Ptuj-Ormož

• 13. 8. Delavnica »Odhod od doma – DA aliNE« v izvedbi Jelke Bratec za Sonček – Ma-riborsko društvo za cerebralno paralizo inSonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož

• 18. 8. Delavnica »Spodbujanje otrokovih ču-til« v izvedbi Damjane Šmid za Sonček –Mariborsko društvo za cerebralno paralizo

• 23. 8. Delavnica »Bratje in sestre kot nado-mestni starši?« v izvedbi Jelke Bratec zaSonček – Mariborsko društvo za cerebralnoparalizo

• 23. 8. Delavnica »Odhod od doma – DA aliNE« v izvedbi Jelke Bratec za Severno Pri-morsko društvo za cerebralno paralizo NovaGorica in Koroško društvo za cerebralnoparalizo Slovenj Gradec

• 23. 8. Delavnica »Odhod od doma – DA aliNE« v izvedbi Jelke Bratec za Severno Pri-morsko društvo za cerebralno paralizo NovaGorica in Koroško društvo za cerebralnoparalizo Slovenj Gradec

• 25. 8. Delavnica »Spodbujanje zaznavanjapri težjih oblikah invalidnosti« v izvedbi Mi-haele Zupan za Sonček – Mariborsko druš-tvo za cerebralno paralizo in Severno Pri-morsko društvo za cerebralno paralizo NovaGorica paralizo

• 26. 8. Delavnica »Otrokova integriteta in za-ščita staršev« v izvedbi Marije Božič za Son-ček – Mariborsko društvo za cerebralno pa-ralizo

• 26. 8. Delavnica »Vloge in odnosi v družini«v izvedbi Marije Božič za Severno Primorskodruštvo za cerebralno paralizo Nova Goricain Koroško društvo za cerebralno paralizoSlovenj Gradec

• 27. 8. Delavnica »Vključevanje in otrokovasamopodoba« v izvedbi Franca Prosnika zaSonček – Mariborsko društvo za cerebralnoparalizo

• 27. 8. Delavnica »Vključevanje in otrokovasamopodoba« v izvedbi Franca Prosnika zaSeverno Primorsko društvo za cerebralno par-alizo Nova Gorica paralizo in Koroško društ-vo za cerebralno paralizo Slovenj Gradec

n Terapevtske kolonije – kraji in terminiv letu 2010

Društvo za cerebralno paralizo LjubljanaElerji nad Ankaranom:1. termin: 11. – 18. 7. (družine s predšolskimi in

šolskimi otroki)2. termin: 18. – 25. 7. (otroci brez staršev)3. termin: 25. – 31. 7.(družine s predšolskimi in

šolskimi otroki)

24

Sonček – Mariborsko društvo za cerebralnoparalizoElerji nad Ankaranom:1. termin: 11. – 27. 7. (šoloobvezni otroci brez

staršev)2. termin: 1. – 11. 8. (družine s predšolskimi

otroki)3. termin: 11. – 21. 8. (družine s šolskimi otroki)4. termin: 21. – 31. 9. (družine s šolskimi otroki)

Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj–OrmožElerji nad Ankaranom1. termin: 1. – 8. 8. (družine s predšolskimi

otroki)2. termin: 8. – 14. 8. (družine s šolskimi otroki)

Društvo cerebralne paralize Sonček CeljeHotel Adria AnkaranTermin: 27. 6. – 11. 7. (družine s predšolskimi

in šolskimi otroki)

Severnoprimorsko društvo za cerebralnoparalizo Nova GoricaElerji nad Ankaranom:1. termin: 25. 7. – 1. 8. (družine s predšolskimi

in šolskimi otroki)2. termin: 22. – 29. 8. (družine s predšolskimi

in šolskimi otroki)

Sonček, Gorenjsko društvo za cerebralnoparalizoRogla1. termin: 13. – 16. 5. (otroci brez staršev –

»adrenalinček«)Planica2. termin: 25. – 28. 5. (otroci iz razvojnega

vrtca brez staršev)Pineta – Novigrad3. termin: 9. – 19. 6. ( družine s predšolskimi

otroki)Center Sonček Vrtiče4. termin: 5. – 11. 7. (mladostniki brez staršev)

Pineta - Novigrad5. termin: 15. – 20. 7. (šolski otroci brez staršev

– mlajši)6. termin: 12. – 22. 8. (šolski otroci brez staršev

– starejši)7. termin: 6. – 15. 9. (družine s predšolskimi in

šolskimi otroki)

Sonček – Društvo za cerebralno paralizoDolenjske in Bele KrajineDebeli rtič1. termin: 24. 6. – 2. 7. (družine s šolskimi

otroki)2. termin: 17. – 22. 7. (šolski otroci brez staršev)Center Sonček Elerji3. termin: 18. – 25. 7. (mladostniki brez staršev)

Obalno društvo za cerebralno paralizoTerme Zreče1. termin: 24. – 31. 7. (družine z otroki in mla-

dostniki)2. termin: 31. 7. – 7. 8. (mladostniki in odrasle

osebe sCP)

Notranjsko društvo za cerebralno paralizoTerme Čatež1. termin: 28. 6. – 11. 7. (družine s predšolskimi

in šolskimi otroki)Sonček Elerji2. termin: 4. – 11. 7. (družine s predšolskimi in

šolskimi otroki)

25

Društvo Sonček za cerebralno paralizo Po-savjeTerme Lendava1. termin: 3. – 10. 7. (družine s predšolskimi in

šolskimi otroki)Zdravilišče Debeli rtič2. termin: 24. – 31. 10. (družine s predšolskimi

in šolskimi otroki)

Sonček, Pomursko društvo za cerebralnoparalizoTerme Strunjan1. termin: 19. – 29. 6. (družine z otroki in mla-

dostniki)Sonček Vrtiče2. termin: 26. – 31. 7. (otroci in mladostniki

brez staršev)

Zasavsko društvo za cerebralno paralizoElerji nad AnkaranomTermin: 27. 6. – 4. 7. (družine s predšolskimi,

šolskimi otroki ter mladostniki)

Koroško društvo za cerebralno paralizo Slo-venj GradecZdravilišče Debeli rtičTermin: 20. – 30. 8. (družine s predšolskimi in

šolskimi otroki)

o Obnovitvena rehabilitacija - termini vletu 2010

Center Sonček Elerji nad Ankaranom1. 6. 6. – 13. 6.2. 13. 6. – 20. 6.3. 20. 6. – 27. 6.4. 27. 6. – 4. 7.5. 4. 7. – 11. 7.6. 25. 7. – 1. 8.7. 15. 8. – 22. 8.8. 29. 8. – 5. 9.9. 5. 9. – 12. 9.10. 12. 9. – 19. 9.

Termalium Laško11. 7. 7. – 21. 7.12. 31. 7. – 14. 8.

p Počitnice za otroke - termini v letu2010

1. 12. – 18. 7. (10 otrok s posebnimi potrebami,sodelovanje s CSD Moste Polje)

2. 19. – 25. 7. (20 otrok z in brez posebnihpotreb)

3. 9. – 15. 8. (20 otrok z in brez posebnihpotreb)

4. 16. – 22. 8. (20 otrok z in brez posebnihpotreb)

5. 23. – 29. 8. (20 otrok z in brez posebnihpotreb)

q Aktivno preživljanje prostega časa -preostali termini v letu 2010

Izobraževalni tedni:6. 20. 9. – 24. 9. Elerji7. 18. 10. – 22. 10. Elerji8. 22. 11. – 26. 11. Elerji

Počitnice za odrasle Centru Sonček Vrtiče:1. 7. 6. – 13. 6.2. 14. 6. – 20. 6.3. 28. 6. – 4. 7. (skupaj s skupino iz Srbije)4. 2. 8. – 8. 8.5. 30. 8. – 5. 9. (skupaj s skupino iz Hrvaške)6. 6. 9. – 12. 9.

26

BingokkNagradna igra

Vabimo vas, da sodelujete v naši nagradniigri. V vsaki številki obvestil bomo pripravilinovo vprašanje in vas nagradili z lepimi in za-nimivimi nagradami. Zadenite tudi vi!

Odgovorite na nagradno vprašanje in se po-tegujte za lepe nagrade. V tokratnem bingulahko zadenete predmete iz Sončkove tržnicerabljenih predmetov.

k Nagradno vprašanje:

Kdaj in kje je odprta Sončkova tr-žnica rabljenih predmetov?

l Nagrade:

1. nagrada: videorekorder, obesek za ključeSonček

2. nagrada: torbica in zbirka križank, obesekza ključe Sonček

3. nagrada: set treh puzzlov, obesek za klju-če Sonček

m Vaš odgovor:

Na vprašanje lahko odgovorite z izpolnitvijoobrazca za sodelovanje v nagradni igri naspletni strani www.soncek.org ali pošljete od-govor s svojimi podatki (ime, priimek, na-slov in telefonska številka, e-poštni naslov)prek dopisnice na naslov: ZVEZA SONČEK,Rožanska 2, 1000 Ljubljana, s pripisom Bingo– nagradna igra.

Pravilne odgovore bo izžrebala posebna ko-misija, izžrebanci oziroma nagrajenci pa bo-do objavljeni v naslednji številki obvestil inna spletni strani www.soncek.org.

Nagrajenci bodo o nagradah pisno obvešče-ni. Nagrajenci s sodelovanjem v nagradni igrisoglašajo, da se njihovi osebni podatki ob-javijo v naslednjih obvestilih in spletni staniwww.soncek.org.

Opomba: S sodelovanjem v nagradni igri ude-leženec dovoljuje Zvezi Sonček uporabo svo-jih podatkov za namene obveščanja.

Srečo pri marčevskem Bingu so imeli:

1. nagrada: Ana Petaci – Skleda s pokrovom,glinena podkev, glinena pikapolonica, gli-neni pujsek

2. nagrada: Simona Danko – Lavanda v lon-čku, glinena podkev, glinena pikapolonica,glineni pujsek

3. nagrada: Metka Rutar Piber – Slika sloven-ski ornament, glinena podkev, glinena pi-kapolonica, glineni pujsek

Iskrene čestitke!

27

www.bolha.com

Vsak dan več kot:

280.0001.400100.000

oglasov

spletnih trgovin

dnevnih obiskov

Bolha.comOdskocna deska v svet

spletnega nakupovanja!

novo & staronakup & prodajaizdelki & storitve

Avtomobili

PnevmatikeNepremičnine

Prenosni računalnikiIgralne konzole

Šport

RekreacijaIgrače

Otroška oprema

GSM aparatiTelefonija

Kuhinje

Dnevne sobe

Igre

Gospodinjski aparati

StanovanjaJavne dražbe

Novogradnje

Hiše

Vsak dan v

280.000ot:eč kv

280.0001.400100.000

oglasov

spletnih tr

dnevnih obiskov

lasov

govinetnih tr

evnih obiskov