ČEBELN’AK FEBRUAR’14

P U B L I K A C I J A K L U B A R A D O V L J I Š K I H Š T U D E N T O V

V mojem srcu je nemir

na jesenski ta večer,

tiho stopim sam čez prag,

grem v moj stari čebelnjak.

(Lojze Slak)

2 ČEBELN'AK

V FEBRUARSKEM ČEBELN'AKU SI LAHKO

PREBERETE

Aktualno

>Vprašalnik o globalnih izzivih in socialni pravičnosti (4)

>Delavnica »Možganski fitnes« (5)

>Učna mobilnost v Evropski uniji (6)

>Zakon o visokem šolstvu: brezplačni delni študij (8)

>Brez marketinga? Brezveze (10)

>Vlada RS sprejela Jamstvo za mlade (11)

>Uspešno izvedena konferenca »Priznajmo neformalno« (12)

>Socialno podjetništvo je velika priložnost za zaposlovanje mladih (14)

Prazen želodec (16)

Horoskop (18)

Reportaža (20)

www.krs-klub.si

www.facebook.com/klubradovljiskihstudentov

3 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

NASLOVNICA

www.prlekija-on.net

AVTORJI PRISPEVKOV

Sabina Carli

Nik Pogačnik

Lara Mlakar

Dorian Kordež

Tim Nemeček

Ana Košir

Nejc Mokič

MSS

Timotej Vitez

STA

IZDAJATELJ

Klub radovljiških študentov

ODGOVORNA UREDNICA

Eva Omerza

4 ČEBELN'AK—AKTUALNO

VPRAŠALNIK O GLOBALNIH IZZIVIH IN SOCIALNI PRAVIČNOSTI Povabilo mladim k izpolnitvi vprašalnika o globalnih izzivih in socialni pravič-nosti: Kaj pa TI misliš o socialni pravičnosti in globalnem razvoju? Sodeluj v raziskavi in povej svoje mnenje tudi ti!

SLOGA, Platforma nevladnih organizacij (NVO) za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, v okvi-

ru projekta z naslovom »Challenging the Crisis« (»Izzivanje krize«) in v sodelovanju s partnerskimi

NVO izvaja raziskavo o stališču mladih do globalnih izzivov in socialne pravičnosti.

Glavni namen tega 3-letnega projekta, ki poteka v šestih državah članicah EU (Grčija, Irska, Italija,

Portugalska, Slovenija in Španija), je spodbuditi mlade h kritičnemu razmišljanju o evropski krizi v kon-

tekstu globalnih soodvisnosti, pa tudi k temu, da bodo postali aktivni zagovorniki socialne pravičnosti.

Pomemben del projekta je tudi pridobitev mnenj mladih iz Slovenije in iz nekaterih drugih držav EU ter

seznanitev z njihovimi pogledi na globalne izzive in socialno pravičnost. Zato vam bomo zelo hvaležni,

če si boste vzeli čas in izpolnili kratek vprašalnik. Želimo namreč izvedeti vaše mnenje, kot predstavni-

kov mladih, do aktualnih globalnih izzivov in vprašanj socialne pravičnosti. Podrobnejše informacije o

vprašalniku najdete v njegovem uvodnem besedilu.

Pridružite se naraščajočemu številu mladih, ki jim ni vseeno in razmišljajo globalno za boljši jutri!

Pa še to: če vas projekt »Challenging the Crisis« zanima in bi se želeli še bolj aktivno vključiti v njego-

ve aktivnosti, ste lepo vabljeni k sodelovanju. Več informacij tukaj.

5 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

DELAVNICA »MOŽGANSKI FITNES«

Povabilo mladim k izpolnitvi vprašalnika o globalnih izzivih in socialni pravič-nosti: Kaj pa TI misliš o socialni pravičnosti in globalnem razvoju? Sodeluj v raziskavi in povej svoje mnenje tudi ti!

Na delavnici, ki bo potekala 11. marca od 10. do 16. ure v Multimedijskem centru na Kersnikovi 4,

bomo razmislili, kako se lahko pripravimo, da bomo bolj usposobljeni za vstop na trg dela. Razširili

bomo pogled na ustvarjalnost, trende in stanje na trgu dela v Sloveniji in EU. S praktičnimi vajami

bomo trenirali ključno kompetenco učenja in se naučili generirati nove ideje ter možnosti za njihovo

uresničevanje.

Izvaja: TiPovej

Zaradi omejenega števila mest, se je potrebno na delavnico predhodno prijaviti. Prijavi se preko splet-

ne prijave na povezavi (klik).

Dogodek je del projekta “Uživajmo evropsko državljanstvo in ...”, ki ga podpira Evropska Unija pro-

gram Mladi v akciji. V sklopu projekta bomo izvedli tudi druge delavnice, kjer boste udeleženci nadgra-

dili svoje ideje, se jih naučili javno predstaviti in argumentirati pod mentorstvom Sama Novaka in Mihe

Andrića. Termine delavnic bomo sporočili naknadno.

Izvedbo projekta so omogočili vodilna organizacija ZIP, Za in proti, zavod za kulturo dialoga ter part-

nerji: Tipovej!, RA Kozjansko – Mladinski center Šentjur ter MMC K6/4, Zavoda Kersnikova.

Več informacij o projektu (klik).

6 ČEBELN'AK—AKTUALNO

UČNA MOBILNOST V EVROPSKI UNIJI

O mobilnosti je bilo že veliko napisanega, vedno znova pa na Mednarodnem odboru Zveze ŠKIS poudarjamo, da je možnosti in priložnosti zelo veliko, če le zberemo pogum za odločitev, da bomo del svojega izobraževanja, usposab-ljanja ali dela opravljali v tujini. Omrežje Eurydice, ki opravlja raziskave s področja izobraževanja in mobilnosti v Evropi, pa je v začetku letošnjega leta objavilo raziskavo, ki preverja pogoje za izobraževanje v tujini po različnih državah EU. (Sabina Carli)

Države članice so se namreč po priporočilu Sveta EU "Youth on the move" leta 2011 zavezale, da bodo

promovirale mobilnost mladih, odstranjevale ovire za mobilnost v izobraževanju in podpirale Evropsko

komisijo pri izgradnji okvirja za načrtovanje in nadzor procesa mobilnosti - izobraževanje v tujini bi

tako postalo vedno bolj dostopno, manj birokratsko omejeno ter prepoznano v širši javnosti.

Raziskava Eurydice

Raziskava Eurydice zaobseže štiri elemente informiranja in vodenja s področja učne mobilnosti in sicer:

strateško planiranje informiranja in vodenja (strategije, nacionalne in regionalne pobude, aktivnosti

vladnih in drguih javnih teles), javno podprti spletni viri informacij (spletne strani, portali), javno pod-

prte personalizirane storitve svetovanja, vodenja in informiranja ter vključevanje pomnoževalnih akter-

jev v javno podprte iniciative za informiranje in vodenje. Študija tako primerja evropske države glede

na strateško načrtovanje učne mobilnosti, svetovanje in podporo, financiranje, štipendiranje mobilnos-

ti, učenje tujih jezikov, priznavanje v tujini opravljenega študija, obravnave prikrajšanih skupin in

podobno.

Glede na zgoraj omenjene štiri elemente, se je v raziskavi, ki kot referenčno leto jemlje 2011/2012, najbolje odrezala Nemčija, sledijo ji Belgija, Francija, Italija in Španija. Medtem ko se ostale države uvršajo nekje na sredino pa zadaj šepajo Ciper, Islandija, Turčija in Slovenija, še nižje pa Bolgarija in Grčija.

7 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

Kaj torej pove raziskava o pogojih za učno mobilnost v Sloveniji?

- Medtem ko države, kot so nemški del Belgije, Ciper in Luksemburg, učenju tujega jezika namenjajo

tudi preko 10 let, je v Sloveniji učenje prvega tujega jezika obvezno 5-6 let, drugi tuji jezik pa je obve-

zen manj kot 5 let. Severna Irska in Škotska v Veliki Britaniji pa denimo niti nimata obveznega tujega

jezika v šolah.

- Slovenija se med razvitejše uvršča na področju javnih štipendij in subvencioniranih posojil. Eurydice

ocenjuje, da so štipendije dobro prenosljive, zahteve za pridobitev štipendije pa so enake za študij v

tujini kot za študij doma.

- Slovenija izvaja programe svetovanja o učni mobilnosti in razvijanja kompetenc s tega področja, nima

pa sistema reintegracije po dolgotrajnem študiju v tujini, kot ga pozanjo denimo Nemčija, Norveška,

Finska in Grčija. Manjka tudi nadzor kvalitete izvajanja študijskih sporazumov ter preverjanje progra-

mov integracije tujih študentov.

- Slovenija nadzoruje priznavanje študija v tujini prek kreditnih točk ECTS, umanjka pa redno in siste-

matično zbiranje informacij glede diplomantov z namenom prepoznavanja izobrazbe pri delodajalcih.

- Slovenija sicer socialno-ekonomski status priznava kot osnovo za status osebe z manj priložnostmi,

nima pa razvitega nadzora participacije socialno-ekonomsko prikrajšanih oseb v programih mobilnosti.

Podobno kot ostale države Srednje Evrope goji prakso podeljevanja štipendij na osnovi socialno-

ekonomskih potreb.

Zanimivo je, da raziskava ugotavlja, da nobena izmed preučevanjih držav ne dosega visokih rezultatov

v vseh kategorijah ukrepov oziroma pogojev, pač pa je prostora za izboljšave tudi pri najbolj razvitih

evropskih državah še zelo veliko.

Vir:

- European Commission/EACEA/Eurydice, 2013. Towards a Mobility Scoreboard: Conditions for Lear-

ning Abroad in Europe. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno prek:

http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/162EN.pdf (23. feb-

ruar 2014).

- www.statisticsforall.eu (23. februar 2014)

8 ČEBELN'AK—AKTUALNO

ZAKON O VISOKEM ŠOLSTVU: BREZPLAČNI DELNI

ŠTUDIJ Obravnavani predlog Zakona o visokem šolstvu, po zgledu evropskih držav in skladno s smernicami Nacionalnega programa visokega šolstva, uvaja kon-cept delnega, “part-time” študija, ki bi v veliki meri moral nadomestiti trenut-ni nepravičen in netransparenten institut izrednega študija. (Timotej Vitez)

Kaj sploh je delni študij, da ne bi prihajalo do nadaljnje napačne interpretacije? Delni študij pomeni

izpolnjevanje enakih študijskih obveznosti in doseganje enakih učnih izidov kot pri polni obliki študija,

vendar skozi daljše časovno obdobje. Zato govorimo o študiju v zmanjšanem obsegu obremenitve v

posameznem študijskem letu. Študent, ki bo študiral delno, bo imel pravico do opravljanja letnika v

obremenitvi 36 ECTS letno in ne 60 ECTS, kot velja za polno obliko študija. To v praksi pomeni, da se

študij na prvi bolonjski stopnji, ki obsega 180 ECTS, podaljša s treh na pet študijskih let.

Komu je namenjen?

Delni študij ni namenjen podaljševanju študija, temveč je namenjen zagotavljanju dostopnega, brez-

plačnega študija tistim, ki danes zaradi drugih obveznosti ali posebnih okoliščin niso zmogli študirati na

redni študijski obliki s polno obremenitvijo. Oblika delnega študija bo namenjena študentom staršem,

študentom s posebnimi potrebami ter tistim, ki so v delovnem razmerju in še nimajo pridobljene enake

stopnje izobrazbe.

Zakaj je izredni študij, kot ga poznamo danes, potrebno ukiniti?

Izredni študij je bil sprva mišljen kot oblika študija ob delu za tiste posameznike, ki zaradi delovne

obremenitve niso mogli obiskovati predavanj v dopoldanskem času in izpolnjevati vseh študijskih obve-

znosti skupaj z rednimi študenti. Zato so predavanja, vaje in seminarji potekali v popoldanskih terminih

in ob koncu tedna.

Izredni študij v obliki, ki jo poznamo danes, pa pomeni nič drugega kot prikrito zaračunavanje šolnin in

obliko plačljivega študija, ki ne dosega standardov kakovosti v primerjavi z rednim študijem. Kot stran-

ski dohodek visokošolskih zavodov, se je preko povečevanja vpisnih mest in brez vstopnih pogojev

masificiral do te mere, da ponekod na programih javnih visokošolskih zavodov izredni študij predstavlja

glavnino vpisanih študentov, vse več programov pa postaja v celoti izrednih, torej plačljivih.

Za polno šolnino manj kakovosten študij

Študent, ki je vpisan izredno, plača danes polno šolnino, izvedba pa ne dosega standardov kakovosti

kot bi jih morala. Kaj dobi študent za današnjo šolnino? Manj predavanj, manj seminarjev, manj kon-

taktnih ur s pedagoškim osebjem. Kaj pomeni izredni študij za visokošolske zavode? Hiter zaslužek

brez pretiranega dodatnega truda pri izvedbi. Študentje so večinoma prepuščeni sami sebi, študij kot

tak pa razen nekaj ur predavanj v petek in soboto, študentu ne nudi ustrezne podpore in izobraževal-

nega oziroma študijskega procesa.

9 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

Izredni študij kot družbeni razslojevalec

Še en vidik izrednega študija je treba izpostaviti. Zaradi neobstoječih vstopnih pogojev, se je izredni

študij razvil tudi v sistem kupovanja diplom in izobrazbene ravni. V primeru, da študent ne dosega

vstopnih pogojev za redni študij, se ima možnost vpisati na izredni študij in za to plačati šolnino. Zavod

dobi dodatna sredstva, posameznik pa ima možnost s plačilom šolnine pridobiti enako izobrazbo kot

tisti, ki študirajo redno. Tak sistem danes že deli slovensko družbo: na tiste, ki izpolnujejo pogoje za

študij in morajo opravljati vse študijske obveznosti, skupaj z obvezno prisotnostjo na predavanjih in

vajah, ter na tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev in za vpis na študijski program plačajo šolnino, ter niso

deležni študija po enakih kriterijih in obremenitvah.

Kaj bi prinesel in odnesel brezplačen delni študij?

Za brezplačen delni študij bi morali veljati enaki vpisni pogoji kot za polno obliko študija. Poleg tega pa

bi moral študent za vpis na delni študij izpolnjevati še dodatne kriterije oz. pogoje, kot so starševstvo,

zaposlitveno razmerje ali status študenta s posebnimi potrebami.

Primerjava, kaj bi delni študij prinesel in odnesel in kakšna je primerjava z rednim študijem:

Dobra ideja potrebuje dobro implementacijo

Delni študij je idejno dobro zasnovan koncept, ki pa potrebuje tudi ustrezno implementacijo na izved-

beni ravni. Da bi končno postavili sistem študija, ki bo vse študente obravnaval enako, jim dal enake

možnosti in od njih zahteval enako mero vloženega truda, pri tem pa upošteval različne življenjske

pogoje, si moramo prizadevati vsi deležniki, še posebej pa študenti. Delni študij bi omogočil skupinam

študentov, ki ne zmorejo študirati v obsegu 60 ECTS letno, dostop do brezplačnega študija, hkrati pa

poskrbel za njegovo kakovostno izvedbo. To pa je nekaj, za kar bi si morali prizadevati vsi – le način

implementacije bolonjske reforme se nam ne sme ponoviti.

10 ČEBELN'AK—AKTUALNO

BREZ MARKETINGA? BREZVEZE

Čeprav se marketing marsikomu zdi povsem nepotreben in ga veliko ljudi vidi zgolj kot hrup, ki skuša pritegniti našo pozornost ter nas prepričati v nakup izdel-ka, ustvarjalci 7. študentske marketinške konference Fanfare trdimo, da se motijo. In to zelo. Kakšen bi pa bil svet brez marketinga? Popolnoma brezvezen. Če ne

verjamete, se prepričajte na naši spletni strani. www.fanfara.net

9. aprila 2014 bo Festivalna dvorana v Ljubljani gostila najboljše govorce iz raznolikih področij marke-

tinga, ki bodo z udeleženci delili svoje izkušnje in primere dobrih praks. Marketing je tako zelo preple-

ten z našim vsakdanom, da ga preprosto moramo poznati in nihče nam ga ne more predstaviti bolje

kot Fanfarini letošnji gostje - ljudje, ki “živijo” marketing (klik).

Letošnja Fanfara vas izziva: odločite se, da 9. april ne bo brezvezen dan in ga preživite v raziskovanju

sveta marketinga, spoznavanju novih ljudi in ustvarjanju priložnosti za prihodnost. Do 10. marca se

lahko na Fanfaro s kolegi prijavite po posebej ugodni ceni, zato ne oklevajte: prijavite se na Fanfaro in

recite adijo brezveznosti! Prijava na povezavi.

11 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

VLADA RS SPREJELA JAMSTVO ZA MLADE

Mladinski svet Slovenije (MSS) pozdravlja sprejem programa Jamstvo za mla-de. Že več let MSS odločevalce opozara na naraščajočo brezposelnost mladih in nujno je bilo, da so tudi odločevalci z oblikovanjem programa naredili korak k bolj sistematičnemu pristopu k reševanju te problematike. Pri pripra-vi programa Jamstvo za mlade se je tudi izkazalo, da je sodelovanje med odločevalci in organizacijami, ki poznajo problematiko zaposlovanja mladih, ključno za uspešno izpeljavo procesa.(MSS)

Po mnenju MSS je največja dodana vrednost celotnega Programa Jamstvo za mlade predvsem v prep-

rečevanju socialne izključenosti mladih, saj bo mladim brezposelnim omogočena aktivacija v roku štirih

mesecev od nastopa brezposelnosti. Seveda je tovrstna zaveza šele prvi korak pri soočanju z brezpo-

selnostjo mladih. V kratkem MSS pričakuje nadaljevanje sodelovanja s predstavniki vlade, tako pri obli-

kovanju strategije zaposlovanja mladih kot tudi pri pripravi ukrepov, ki bodo doprinesli k ustvarjanju

delovnih mest pri nas.

MSS se pomembno zdi tudi poudariti, da še pred letom dni odločevalci niso imeli posebnega posluha za

problem brezposelnosti mladih v Sloveniji. Verjamejo, da jih k spremembi odnosa do tega problema

niso prisilile samo statistični podatki, ampak tudi aktivna vloga MSS in drugih sodelujočih, ki so z

nenehnim opozarjanjem na problematiko vršili pritisk na pristojne institucije.

Povezava na novico MDSZEM in program.

Tudi Klub radovljiških študentov je podpornik programa Jamstvo za mlade.

12 ČEBELN'AK—AKTUALNO

USPEŠNO IZVEDENA KONFERENCA »PRIZNAJMO

NEFORMALNO«

Mladinski svet Slovenije je, v sodelovanju s partnerji (Zavod Nefiks, e-

Študentski Servis, Mreža MINVOS, Zveza ŠKIS) in ob podpori Ministrstva za

izobraževanje, znanost in šport, 25. februarja 2014 organiziral konferenco

Priznajmo neformalno. (MSS)

Konferenca je pomenila nadaljevanje procesa, začrtanega z mednarodnim simpozijem »Priznavanje in

vloga neformalnega izobraževanja«, ki smo ga izvedli oktobra 2013, ter z resolucijo »Priznavanje

neformalnega izobraževanja v Sloveniji«, ki je bila sprejeta na simpoziju. V okviru tega procesa si pri-

zadevamo:

(1) za sistemsko in celostno ureditev področja priznavanja neformalnega izobraževanja (v nadaljevanju

NFI) v Sloveniji,

(2) za vzpostavitev dialoga in skupnega delovanja za priznavanje NFI med vsemi relevantnimi akterji

in

(3) zagotoviti, da bo priznavanje NFI v Sloveniji vzpostavljeno izhajajoč iz potreb mladih in mladinske-

ga sektorja.

Cilje konference so bili nadgradnja začrtanih pričakovanj in prizadevanj za priznavanje NFI kot smo jih

opredelili v resoluciji, identifikacija ključnih ovir na posameznih nivojih priznavanja ter izgradnja in kre-

pitev sodelovanja med ključnimi deležniki na področju priznavanja NFI.

V uvodu sta zbrane nagovorila minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo in predsed-

nica MSS Tea Jarc.

Minister dr. Pikalo je poudaril, da je potrebno vzpostaviti jasno ločnico med formalnimi in neformalnimi

kompetencami in povedal, da je dobro, da se neformalne kompetence beležijo, vendar ne morejo

zamenjati formalnih kompetenc. Izpostavil je, da je ključno, da neformalne kompetence priznajo delo-

dajalci. Brez tega beleženje neformalnih kompetenc nima teže. Še posebej je to pomembno v zaseb-

nem sektorju. Zato je pomembno, da se spodbudi delodajalce k priznavanju neformalnih kompetenc

pri zaposlovanju je zaključil dr. Pikalo.

Tea Jarc je poudarila, da si mladi znanja in kompetence nabiramo v različnih okoljih. Nekaj se naučimo

v šoli, veliko pa tudi v okviru prostovoljskega dela, v okviru mladinskih organizacij in študentskega

dela. Izpostavila je,da bi bilo prav, da se te kompetence in znanja nekje beležijo, ovrednotijo in prizna-

jo.

13 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

Za osvežitev spomina naj spomnimo, da resolucija govori o 4 nivojih priznavanja neformalnega izobra-

ževanja in sicer:

- priznavanje neformalnega izobraževanja v formalnem izobraževanju.

- priznavanje neformalnega izobraževanja v gospodarstvu in na trgu dela.

- priznavanje neformalnega izobraževanja na sistemski ravni (ministrstva, pravna ureditev).

- priznavanje neformalnega izobraževanja v mladinskem sektorju.

Po uvodnih nastopih so se udeleženci razdelili v 4 delovne skupine, ki so sledile razdelitvi po nivojih pri-

znavanja, kot so definirani v resoluciji. V okviru skupin so se udeleženci ukvarjali z identifikacijo ovir in

iskanjem rešitev za njihovo odpravo ter sklepanjem konkretnih dogovorov in akcij, ki bodo k temu pri-

pomogle. Z rezultati dela po skupinah smo lahko zadovoljni, predvsem z dejstvom, da je večina akter-

jev, ki so se udeležili konference pripravljena v procesih sodelovati tudi v prihodnje. Podrobnejše poro-

čilo z zaključki delovnih skupin bomo objavili v prihodnjem tednu.

V popoldanskem delu konference je Jan Škoberne v imenu MIZŠ predstavil tudi osnutek predloga za beleženje in priznavanje NFI preko t.i. »kartice«. Ta naj bi na eni strani beležila kompetence pridoblje-ne skozi NFI, na drugi pa beležila delovne izkušnje. Škoberne je tudi povedal, da gre pri »kartici« za osnutek oz. idejo, ki jo je moč spremeniti, nadgraditi ali tudi popolnoma spremeniti.

14 ČEBELN'AK—AKTUALNO

SOCIALNO PODJETNIŠTVO JE VELIKA PRILOŽ-

NOST ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH

Socialno podjetništvo je področje, ki ima velik potencial za zaposlovanje, tudi

zaposlovanje mladih, so prepričani na ministrstvu za delo. Med zaposlenimi v

EU jih kar deset odstotkov dela v socialnem podjetništvu, medtem ko je v

Sloveniji za zdaj registriranih le 14 socialnih podjetij. (STA)

Razumevanje socialnega podjetništva v Sloveniji je še vedno zelo šibko. Ni še vedenja o tem, kaj naj bi

to bilo. Dokler pa tega ni, je težko načrtovati, pojasnjuje generalna direktorica direktorata za trg dela

in zaposlovanje na ministrstvu za delo Damjana Košir.

Eden od ključnih ukrepov ministrstva za izboljšanje razmer na tem področju je osveščanje skupin, ki

lahko potem pomembno prispevajo pri spodbujanju razvoja socialnega podjetništva.

Tu so pomembne lokalne skupnosti, saj brez podpore v lokalni skupnosti podjetja, ki delujejo po nače-

lih socialnega podjetništva, praviloma ne morejo uspeti – zlasti ne tista, ki se ukvarjajo z ranljivimi sku-

pinami na trgu dela.

Razvoj socialnih podjetij spodbuja razpis za javna dela

Poleg ozaveščanja skrbijo tudi spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin. Tako na primer razpis za jav-

na dela s konca lanskega leta opredeljuje razvojne programe za spodbujanje ustanavljanja tovrstnih

socialnih podjetij za trajno zaposlovanje brezposelnih iz ranljivih skupin. Za to je namenjenih dva mili-

jona evrov sredstev.

Ti razvojni programi javnih del se bodo lahko izvajali dve leti, cilj pa je ustanovitev tovrstnega socialne-

ga podjetja oziroma razvoj novih dejavnosti že obstoječega socialnega podjetja. Končni rok za predlo-

žitev ponudb se bo iztekel oktobra.

Za podporo socialnemu podjetništvu v Jamstvu za mlade 400.000 evrov

Spodbude za zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela in podporo socialnemu podjetništvu predvideva

tudi eden od ukrepov v okviru programa Jamstvo za mlade. V skladu s tem ukrepom se bo letos in v

letu 2015 letno zaposlilo 40 mladih v starosti do 29 let. Za vsako leto izvajanja je predvidenih 200.000

evrov.

Nosilca ukrepa sta ministrstvi za delo in za gospodarski razvoj. V Mladinskem svetu Slovenije (MSS), ki

je skupaj z več drugimi mladinskimi organizacijami sodeloval pri nastajanju programa, opozarjajo na

nujno sodelovanje ministrstva za gospodarstvo pri omenjenem ukrepu. “Socialno podjetništvo ni le

socialni korektiv, ampak gre tudi za podjetniški vidik,” opozarja predsednica MSS Tea Jarc.

15 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

V Skuhni za večjo aktivnost vseh resorjev

Tudi vodja projekta socialnega podjetništva Skuhna Luna Jurančič Šribar pravi, da je zdaj pri socialnem

podjetništvu dejavno le ministrstvo za delo. Glede na to bodo v sklopu projekta, ki ga vodi, skušali k

večji aktivnosti spodbuditi še druga ministrstva.

V okviru projekta, v katerem deluje pet mlajših kuharjev iz različnih delov sveta, je mogoče naročiti

pogostitve s hrano iz različnih držav, svoje kuharske veščine pa prenašajo tudi na delavnicah in tabo-

rih.

V bodoče želijo pripravljati tudi obroke za s sabo, prinašati obroke zaposlenim v podjetja in na dom.

Načrtujejo rojstnodnevna praznovanja, npr. za otroke. Z zastavljenim delom želijo namreč nadaljevati

tudi potem, ko se bo po skoraj treh letih podpora ministrstva za delo in Evropskega socialnega sklada

avgusta 2015 iztekla.

Uporabne povezave

Globalna podporna mreža socialnih podjetnikov: www.ashoka.org

Globalna podporna mreža socialnih podjetnikov: www.schwabfound.org

Globalni socialno podjetniški inkubator: www.the-hub.net

Evropska mreža socialnih inovatorjev: www.socialinnovationeurope.eu

Zakon o socialnem podjetništvu: www.uradni-list.si

Slovenski forum socialnega podjetništva: www.fsp.si

Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva: www.dspcenter.si

Socialni inovatorji prihodnosti: www.socialni-inovatorji.si

16 ČEBELN'AK—PRAZEN ŽELODEC

PUSTNI KROFI

SESTAVINE:

1 kg moke (pol gladke, pol ostre moke)

9 dag kvasa (2 kocki ali 1 kocka kvasa in 1 pecilni prašek)

1/2 l mleka

7 rumenjakov

6 dag sladkorja

1 vanilijev sladkor

1 dl olja

1/2 dl ruma

1 kavna žlička soli

1/2 limoninega soka

POSTOPEK:

Rumenjake, sladkor in vanilijev sladkor stepamo, da postane masa penasta in naraste. Dodamo olje in

rum. Mešamo dalje in počasi dodajamo sol, limonin sok, vzhajani kvas, preostanek mleka in moko.

Mešamo še približno 10 do 15 minut. Ko je zmešano, maso zajemamo z jedilno žlico in oblikujemo kro-

glice (približno 7 - 10 dag mase v kroglici) in jih pustimo vzhajati približno 30 minut. Med vzhajanjem

jih lahko obrnemo, tako da vzhajajo z obeh strani. V kozico damo za 3 prste olja in jih v ne prevroči

maščobi zlato -rumeno spečemo.

Iz tega testa naredimo 24 krofov.

17 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

TUNINA SOLATA

SESTAVINE:

tuna v olivnem olju (2 mali konzervi)

koruza (1 konzerva)

fižol (1 večja konzerva Valfrutta-mešani)

kisle kumarice

sveža zelena paprika

čebula

sol

poper

POSTOPEK:

Kumare, papriko in čebulo narežemo na manjše kocke. Dodamo tuno, fižol in koruzo. Če je potrebno,

solimo, dodamo poper in par žlic kisa od kumaric. Narahlo premešamo in pustimo nekaj časa, da se

okusi prepojijo.

18 ČEBELN'AK—HOROSKOP

Oven (21. marec – 20. april)

Obdobje, ki je za vami, vas je nekoliko utrudilo. V marcu boste zopet polni silovite ener-

gije in novih načrtov. Predvsem bi bilo dobro, da ste nekoliko bolj potrpežljivi. Če boste v

drugi polovici meseca iskali kakšno pomoč pri svojih bližnjih, boste bolj razočarani kot

zadovoljni. Zelo boste bojeviti, zato bodo temu primerne tudi vaše reakcije. Če ste dose-

gli kakšen pomemben uspeh, je čas da se ga poveselite.

Bik ( 21. april – 21. maj)

Sredi težjega obdobja prihaja v prvi polovici marca nekaj več srčnih novosti, ki vas bodo

ogrele. Zdi se vam, da ste si pravzaprav kaj takšnega zaslužili, ker je bilo veliko poskusov

in porazov, ki so vam jemali vašo energijo. Samski naredite korak naprej pri novih ljudeh,

ki bodo vstopali v vaše življenje.

Dvojčka ( 22. maj- 22. junij)

V marec boste stopili nekoliko nezadovoljni in raztreseni. Čeprav vedno bolj čutite neko

materialno praznino, pa vedno najdete v sebi še kanček sočutja, da bi pomagali drugim.

Zato boste v prvi polovici meseca marca zelo radodarni, mogoče ne z denarjem, ampak

tudi z dobrimi deli.

Rak ( 22. junij – 22. julij)

V prvih dneh meseca marca lahko pričakujete kakšne novice v zvezi s financami ali zava-

rovalnimi zadevami. To bo nekaj, kar vam bo prineslo izboljšanje finančnega stanja in

vas lahko razveseli. Prinese vam lahko tudi boljše odnose kot sicer. V drugi polovici

meseca pa bodo vaša dejanja usmerjena v posle s tujino ali pa se vam bo najavil kakšen

obisk od tam.

Lev ( 23. julij – 23. avgust)

Nikar ne delajte vsega samo zato, da se bodo drugi boljše počutili. Pred vami je mesec

nejasnih ciljev, še posebno kar se tiče vaše kariere. Ravno zaradi tega ne sprejemajte na

hitro odločitev in tudi ne razburjajte se, ker vam to lahko situacijo le še poslabša. V drugi

polovici marca se boste nekoliko boljše počutili in odzivali.

Devica ( 24. avgust- 22. september)

Zavzetost bo vaš zanesljiv pomočnik v prvi polovici meseca marca, saj boste nizali uspeh

za uspehom. Lahko bi rekli, da kamor boste položili roko, boste naredili nekaj dobrega.

Zato ne bodite začudeni, če vas bodo mnogi prosili za nasvet, ne samo v poslovnih zade-

vah, ampak tudi zasebno.

19 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

Tehtnica ( 23. september – 22. oktober)

Ljubezen bo v mesecu marcu pravljično obarvana. Tisti, ki ste v vezi se boste pogovarjali o

skupnih stvareh in dobili mnogo pozitivnih potrditev. Strinjali se boste s pogoji, ki vam jih bo

nekdo postavil. Vseeno pa zaupajte svoji intuiciji in se ne dajte tako zlahka, naj se oseba

nasprotnega spola še malo bolj potrudi. Konec meseca se boste zabavali v večji družbi, kjer

boste opazili osebo, ki bo v vas vzbudila prijetne občutke.

Škorpijon ( 23. oktober – 24. november)

Počasi se odpirate. Mars v znamenju Rib bo v prvih dneh marca dvignil vaše razpoloženje in

dodal nekaj energičnosti. Končno vas ni strah povedati tistega, kar vam najbolj leži na srcu,

in sicer nekomu, ki vas do sedaj morda ni hotel razmeti. Predolgo časa ste trkali na nepre-

pustno zaprta vrata, ki se vam sedaj končno utegnejo odpreti.

Strelec ( 24. november – 23. december)

Že na začetku meseca marca vas bo nekaj zelo pretreslo. Mogoče vam bo prav ta čustve-

ni šok pomagal, da se boste otresli določenih vezi, saj ste že dolgo težko prenašali bližino

drugače mislečih. Zdelo se vam bo, da boste v njihovi bližini tudi vi postali kot trop ljudi,

ki slepo sledi svojemu vodniku. Ob koncu meseca marca boste razmišljali o svojem živ-

ljenjskem smislu.

Kozorog ( 23. december – 24. januar)

Mesec marec bo za vas čudovit mesec. Staro in novo se bo zlilo v temelj, na katerem bos-

te gradili prihodnost. Nepazljivost bi lahko povzročila denarne težave, a se bo najbrž s

pomočjo Marsa v znamenju Rib pojavila kašna zanimiva ideja kako zaslužiti nekaj dodat-

nega denarja. Čas bo primeren za delovanje na dolgi rok, bo pa potrebno popraviti nekaj

nedoslednosti, ki so se nakopičile v preteklosti.

Vodnar ( 24. januar – 22. februar)

V prvih dneh meseca marca se boste predali lagodnemu tempu vsakdanjih obveznosti.

Tudi če vas bo priganjalo delo, se ne boste preveč obremenjevali. Zato boste čutili v sebi

umirjenost in ubranost. Izžarevali boste prijetno toplino in senzibilnost. V drugi polovici

meseca se boste odločili nekaj, kar bi morali že davno storiti.

Ribi ( 22. februar – 19 marec)

V marec boste stopili s Soncem v vašem znamenju, ki vam prinaša po eni strani srečo, po

drugi strani pa nekaj zmede. Nekaj časa ste imeli glavno besedo, tokrat pa se morate pri-

lagoditi, kar je za vas vedno precej naporno. Nečesa ne morete ali nočete dojeti, kar je

težavno za oba s partnerjem ali prijateljem.

20 ČEBELN'AK—REPORTAŽA

IZLET V PRAGO (Tim Nemeček)

V četrtek, 20. 2., smo ob 2. zjutraj štartali iz Radovljice, na pot smo se skupaj s Klubom študentov

občine Piran odpravili z double deckerjem . Na cilj smo prispeli v zgodnjih popoldanskih urah. Po priho-

du smo imeli čas za nastanitev v hotelu, ostalo nam pa je tudi malo časa za hiter ogled centra mesta.

Zvečer smo se skupaj odpravili na spoznavni žur in zažurali pozno v noč. Po zajtrku, smo se skupaj

odpravili na voden ogled mesta, peljali so nas na grad, kjer smo si ogledali predajo izmene častne stra-

že, katedralo, nato pa smo se sprehodili še po svetovno znanem Karlovem mostu, ogled pa smo zaklju-

čili na dveh glavnih praških trgih (Old Town Square in Wenceslas Square). V soboto smo imeli čast

videti parado, ki je otvorila 2-tedenski pustni festival v Pragi. Po starem mestnem jedru smo se, kot

poročajo na spletnih straneh, sprehodil povorka pustnih mask. Proti večeru pa smo se ponovno zbrali v

hotelu, ter se pripravili na še zadnjo noč v glavnem mestu Češke. Naslednje jutro smo se odpravili

domov, po res odličnem izletu in polnem dogodivščin.

Foto: Klub študentov občine Piran

Celotna galerija je dostopna na povezavi (klik).

21 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

POTOPISNO PREDAVANJE—POTOVANJE S TRAN-

SSIBIRSKO ŽELEZNICO (Dorian Kordež)

V petek, 10. 1., ob 19. uri v Ta starmu Tenisu nas je Aneta Gabrovec spet popeljala na nepozabno

potovanje, tokrat z vlakom po transibirski železnici, ustavljali smo se na magičnih postojankah, ter sko-

zi leče objektiva občudovali okolico, ki je obdajala Aneto na popotovanju. Potopisno predavanje je bilo

obiskano v velikem številu in vsi so bili zelo zadovoljni s predstavitvijo. Upamo, da nas bo Aneta še

kdaj presenetila z kakšnim od svojih številnih potovanj in nas malo popeljala po svetu.

ZBIRANJE ŠOLSKIH POTREBŠČIN ZA OTROKE IZ

INDIJE (Dorian Kordež)

Na klubu zbiramo šolske potrebščine (barvice, kemične svinčnike, flomastre, voščenke...) za šolarje v

Indiji, ki si tega ne morejo privoščiti. Šolske potrebščine bomo zbirali do začetka poletja na uradnih

urah Kluba radovljiških študentov, ki so vsak petek in soboto od 18. do 20. ure v prostorih fitnesa.

Poleti naša članica Aneta Gabrovec odpotuje v Indijo tam pa bo te potrebščine podarila otrokom. Še

enkrat pozivamo vse študente, ki imajo kakšen kemični svinčnik ali barvice odveč, da jih prinesejo pet-

ek in soboto na uradne ure kluba.

ČEBELN'AK—TRENIRAJMO MOŽGANE

TRENIRAJMO MOŽGANE

22

KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

KROG PRIJATELJSTVA

23

ČEBELN'AK—PARTNERJI

29 24 24

25 25