diplomska naloga bernarda ogrizek - …€¦ · univerza na primorskem pedagoŠka fakulteta...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

BERNARDA OGRIZEK

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

PREDŠOLSKI OTROCI SOUSTVARJALCI

DIDAKTIČNIH IGER

Bernarda Ogrizek

Koper 2016

Mentorica: Mirjam Senica, pred.

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici Mirjam Senica, pred. za njene strokovne nasvete,

spodbudne besede, usmerjanje in vodenje pri nastajanju diplomske naloge.

Posebna zahvala gre moji družini. Mož Dean in sinova Taj in Gal, hvala za vse

prijazne besede ob težkih trenutkih, potrpežljivost in podporo v času študija.

Zahvaliti se moram mojim staršem, ki so mi ves čas študija nesebično pomagali ter

verjeli vame, da mi bo uspelo uresničiti dolgoletno željo.

Hvala vzgojiteljici Andreji Komar, ki je bila vsa tri leta študija ves čas ob meni in mi

pomagala, ter otrokom vrtca Šoštanj, ki so bili soustvarjalci iger.

Zahvaljujem se tudi ravnateljici mag. Mileni Brusnjak in pomočnici ravnateljice

Valentini Mevc za razumevanje in omogočanje delovnega časa, da sem lahko

nemoteno obiskovala šolo.

Hvala vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali med študijem in pisanjem diplomske

naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Bernarda Ogrizek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Predšolski otroci soustvarjalci didaktičnih iger:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: ______________________

V Kopru, dne _______________

POVZETEK

Diplomska naloga z naslovom Predšolski otroci soustvarjalci didaktičnih iger

združuje teoretična znanja in praktično delo, zato je razdeljena na teoretični in

empirični del.

Teoretični del opisuje otroško igro. Avtorji različno klasificirajo igro, vendar so

najpogostejše delitve igre na funkcijsko, simbolno, dojemalno in konstrukcijsko igro.

Otroci se ne igrajo zato, da bi razvili svoje sposobnosti, ampak se igrajo zato, da

zadostijo notranji potrebi. Pomembno je, da ima otrok dovolj didaktičnih igrač, katerih

cilj je nuditi otroku možnost usvajanja določene zmožnosti.

V empiričnem delu diplomske naloge sem opisala, kako se je rodila ideja, da

skupaj z otroki izdelam tri didaktične igre in da otroci postanejo soustvarjalci le-teh. Cilji

so bili zastavljeni pred samo izdelavo vsake igre, po predhodnem raziskovanju lastne

prakse. Pomembno mi je bilo izdelati kakovostne, estetske ter razvojni stopnji ustrezne

didaktične igre.

Pri vsaki igri smo izhajali iz izhodišča, ki je bil izziv za ideje otrok. Pri izdelavi

didaktične igre je opredeljeno področje, cilji, sredstva, potek izdelave, pravila igre ter

spretnosti in sposobnosti, ki jih otroci pri tem razvijajo in nadgradnja le-teh. Otroke sem

pri dejavnostih spodbujala, usmerjala z ustrezno motivacijo, zapisovala njihove ideje in

jih opazovala kako razmišljajo, ustvarjajo in se igrajo. V evalvaciji vseh treh iger so

opisana opažanja, ki sem jih skozi ustvarjanje iger spremljala.

Izdelane igre smo dali v igralni kotiček, kjer sem opazovala koliko in na kakšen

način se jih otroci poslužujejo, ter po kateri igri največkrat posegajo. Svoja opažanja

sem zapisala v poglavju »Igralni kotiček naših didaktičnih iger«.

Postavila sem si raziskovalna vprašanja, s katerimi je moč preveriti ali so otroci pri

idejah in izdelavi didaktičnih iger ustvarjalni. Pomembno je ali otroci pri igranju

družabne igre razumejo in upoštevajo pravila igre. Prav tako me je zanimalo ali otroci

dosegajo cilje, ki so zastavljeni pri sami didaktični igri. Opazovala sem ali so otroci

dovolj vztrajni, da družabno igro igrajo od začetka do konca in ali otroci samostojno

posegajo po družabnih igrah, ki so na razpolago v igralnem kotičku.

Vse ugotovitve in opažanja sem zapisala v sklepnih ugotovitvah.

Ključne besede: predšolski otroci, igra, didaktična igra, izdelava, ustvarjalnost.

ABSTRACT

This thesis with the title Preschoolers creators of didactic games combines

theoretical knowledge and practical work, for that reason it is divided into the

theoretical and the empirical part.

The theoretical part describes child's play. Authors differently classify play;

however, the most often quotations are: functional, symbolic, comprehensive and

constructive play.

Children don't play to develop their abilities but to satisfy their inner need. It is

important that a child has enough didactic toys whose aim is to offer a child the

possibility of capturing a specific ability.

In the empirical part of the diploma work I have described how an idea was born to

make three didactic games together with the children and that the children became co-

authors of them. The goals were fixed before the making of each game after the

previous research of my own praxis. It was important to me to make qualitative,

aesthetic and to the development stage suitable didactic games.

In each game we derived from the starting point that was a challenge for children's

ideas. While making a didactic game we define the field, the goals, the means, the

process of making, the rules of the game and the skills and the abilities which children

develop in this process and the up-building of them. I encouraged the children during

activities, directed them with a suitable motivation, wrote down their ideas, and

observed them how they were thinking, creating and playing. In the evaluation of all

three games I described the observations that I noticed during the creation of the

games.

The finished games were put into the play corner where I observed the children

how much and in what way they used them and which game they chosethe most

often.Myobservationshavebeen stated in the chapter »play corner of our didactic

games«.

Have put a research question by which it is possible to check if children can be

creative while making didactic games. It is important that children while playing social

games understand and follow the rules of the game. I was interested as well in that if

children reached the goals that had been stated by the didactic game itself. I observed

if children were persistent enough to play the social game from the beginning to the

end and if children independently chose the social games that were available in the

play corner.

All findings and observations have been written in final statements.

Keywords: preschool children, game, didactic game, making, creativity.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Otroška igra ................................................................................................... 2

2.1.1 Vrste otroške igre .................................................................................... 4

2.1.2 Pomen igre za otrokov razvoj .................................................................. 7

2.2 Didaktična igra ............................................................................................... 8

2.2.1 Definicija didaktične igre.......................................................................... 9

2.2.2 Vrste didaktičnih iger ..............................................................................10

2.2.3 Pomen didaktičnih iger ...........................................................................11

2.2.4 Izdelava didaktičnih iger .........................................................................12

2.2.5 Vloga vzgojitelja v didaktični igri .............................................................13

2.2.6 Vloga vrstnikov v didaktični igri ...............................................................14

2.2.7 Didaktična igra in kurikulum ...................................................................15

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................18

3.1 Predstavitev ideje ..........................................................................................18

3.2 Predstavitev didaktičnih iger, ki smo jih izdelali z otroki .................................18

3.2.1 Igra z oblačili ..........................................................................................19

3.2.2 Igra spomin ............................................................................................25

3.2.3 Igra z magneti ........................................................................................34

3.3 Igralni kotiček naših didaktičnih iger ..............................................................43

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................45

5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................46

KAZALO SLIK

Slika 1in 2: Izdelava didaktičnega lista ........................................................................21

Slika 3: Izdelava didaktičnih kartic ...............................................................................21

Slika 4: Didaktični list za mlajše otroke ........................................................................22

Slika 5: Didaktične kartice ...........................................................................................22

Slika 6: Didaktični list za starejše otroke ......................................................................23

Slika 7: Poimenovanje predmetov, ki se rimajo ...........................................................26

Slika 8: Dejavnost na temo rime ..................................................................................26

Slika 9: Dejavnost: »predmeti iz košare« .....................................................................26

Slika 10: Dejavnost: »pesniški« klobuk ........................................................................27

Slika 11: Dejavnost: tombola .......................................................................................27

Slika 12: Risanje slik (rim) na kartice ...........................................................................29

Slika 13: Didaktična igra spomin – najdi rime ..............................................................30

Slika 14: Risanje enakih slik na kartice ........................................................................31

Slika 15: Didaktična igra spomin – najdi enako sliko ....................................................32

Slika 16: Igra z večjimi magneti ...................................................................................34

Slika 17: Igra z manjšimi magneti ................................................................................34

Slika 18: Igra z magnetom in kovino ............................................................................35

Slika 19: Motivacija z leseno didaktično ploščo ...........................................................36

Slika 20: Igranje igre vprašanja in odgovori .................................................................37

Slika 21: Izdelava didaktičnih listov za Igro z magneti .................................................39

Slika 22: Izdelava figuric s kovino ................................................................................39

Slika 23: Izdelava žetonov ...........................................................................................39

Slika 24: Izdelava didaktičnih vprašanj ........................................................................40

Slika 25: Didaktični list: igra z magneti .........................................................................40

Slika 26: Didaktične figurice, vprašanja in žetoni .........................................................40

Ogrizek, Bernarda (2016): Predšolski otroci soustvarjalci didaktičnih iger. Diplomska naloga. Koper: UP

PEF.

1

1 UVOD

Igra je od nekdaj sestavni del otrokovega življenja, zato je vedno zbujala

zanimanje raznih mislecev in teoretikov. Igra je priprava na življenje, dejavnost za

zabavo, otrok z njo eksperimentira in povzema nadzor nad svojim življenjem, se pravi,

da je igra vzgoja. Otrokova igra je način spoznavanja zunanjega sveta, potrjevanje

sebe, učenje, ena najboljših oblik smiselne vzgoje, razvoj otrokove celovite osebnosti,

terapevtska sprostitev, ustvarjalnost in pomoč organizmu, ki raste in se razvija. Vse to

moramo vzgojiteljice v vrtcu dobro vedeti in se v tem smislu razdajati svojim

varovancem.

Otrokovo čustveno življenje je potrebno nenehno bogatiti. Spodbujanje čustvene

inteligence pa najbolje uresničujemo v igri z raznolikimi, predvsem preprostimi

didaktičnimi igrami. Za otroke so pomembne igre, ki nastajajo skupaj z njimi oz. so

otroci soustvarjalci le-teh. Za otroke je to posebno doživetje, drug od drugega se lahko

spontano učijo in doživijo veliko veselja, pri tem pa si utrjujejo zaupanje v lastne

sposobnosti.

Didaktične igre morajo biti prilagojene otrokovi stopnji razvoja in njegovem

interesu, saj je otrok v igri čustveno udeležen. To pripomore k temu, da otrok v igri

vztraja dlje časa, čeprav je utrujen. Nauči se zmagovati in sprejemati poraze. Pri igri se

mu sprosti domišljija in lahko ima veliko idej za ustvarjanje. Otrok v igri nenehno uživa

in se vanjo rad vrača.


PEF.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Otroška igra

Igra je najvišja stopnja otrokovega razvoja.

Igra je spontan izraz misli in občutkov.

Je najčistejša stvaritev otrokovega uma,

pa tudi odraz in odsev pristnega življenja, skritega v vseh stvareh.

(Armstrong, 1999, str. 101)

Otroška igra je dejavnost, v kateri otroci v obdobju zgodnjega otroštva preživijo

večino časa. Vsak otrok, ki je zaposlen z igro je umirjen otrok. Otrok, ki se v zgodnjem

otroštvu veliko in vztrajno igra bo marljiv in priden šolar in kot odrasel bo dober

delavec.

Kurikul otroško igro definira kot dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same in je

notranje motivirana, svobodna in odprta ter za otroka prijetna. Ne glede na to za katero

igro gre, ta vzpostavi prostor, ki je definiran z razmerjem med otrokovim aktualnim in

potencialnim razvojem (Kurikulum za vrtce, 1999).

»Igra je življenje!« Je nujno potrebna za duševni in telesni razvoj otroka. Igra je

spontana dejavnost. Otrok jo izvaja zaradi zadovoljstva. Predšolski otrok je usmerjen v

čustveni in socialni razvoj, zato ga z igro lahko spodbujamo ali zaviramo. Igra razvija:

domišljijske sposobnosti, socialne sposobnosti, miselni in čustveni razvoj. Igra je

ustvarjalna dejavnost, ki je enkratna, vsakokrat je drugačna in zato neponovljiva.

Otroku omogoča, da spoznava vrstnike, si pridobiva izkušnje in občutek za

sodelovanje.

Igra torej zajema široko paleto različnih dejavnosti pri otroku. Enotno opredelitev

otroške igre otežujeta dejstvi, da gre za igro pri različno starih otrocih in za različne

vrste igre. Dejstvo je, da različni avtorji uporabljajo različne in hkrati podobne kriterije, s

pomočjo katerih opredeljujejo igro. Navajam nekaj teorij različnih avtorjev, kako so

opredeljevali otroško igro:

Pellegrini (1991, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) igro opredeli takole:

- Igra je notranje motivirana z dejavnostjo in ni vodena.


PEF.

3

- Otroci se v igri ukvarjajo z dejavnostjo, ne s cilji. Cilje si definirajo sami, vedenje pa

je spontano.

- Otroci se igrajo s predmeti, ki jih poznajo, raziskujejo pa neznane predmete.

- Igralne dejavnosti dopolnjujejo s svojimi predstavami in sami nadzirajo svoje

dejavnosti.

- Igralne dejavnosti so lahko domišljijske, nerealne.

- Igra je svobodna in je ne določajo zunanja pravila; pravila, ki obstajajo otroci sproti

spreminjajo.

- Igra zahteva aktivno udeležbo.

Wood in Attfield (1996, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) pravita, da je igra:

- Simbolna, da gre za reprezentacijo realnosti s »kot če«, »kaj če.«

- Pomenska, ker poveže v odnos izkušnje.

- Užitkarska celo takrat, ko so otroci zaposleni z dejavnostjo.

- Prostovoljna in notranje motivirana.

- Opredeljena s pravili, ki so izražena implicitno ali eksplicitno.

- Doživljajska, ker dejavnosti in cilje otroci razvijajo sami.

Zupančič (1999, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) igro opredeljuje kot

dejavnost, ki jo posameznik izvaja zaradi lastnega zadovoljstva, ne glede na rezultat in

ni vezana na zadovoljevanje njegovih potreb ali na zahteve, ki jih v ospredje postavlja

okolje.

Oerter (1993, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) igro pojmuje kot dejavnost, ki

je sestavljena iz posebnih vrst dejanj. Igro loči od drugih vrst dejanj na podlagi

odsotnosti posledic za dejanja, razrahljane povezave med dejanjem in njegovim

izidom, k dejavnosti usmerjene motivacije in na podlagi oblikovanja stvarnosti.

Horvat in Magajna (1987, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) opredelita igro

kot svoboden akt, ki ni povezan s procesi neposrednega zadovoljevanja potreb in je

omejen na svoj svet; potek in smisel igre sta v njej sami.

Marjanovič Umek in Zupančič (2001) pravita, da vse opredelitve kažejo, da je igra

neskončna in da variira v celovitosti. Igra predstavlja kognitivni, socialni, emocionalni,

gibalni razvoj ter kaže povezave med vedeti in ne vedeti, aktualnim in možnim,

verjetnim in neverjetnim. Se pravi, da predstavlja dialog med domišljijo in realnostjo,


PEF.

4

med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, med logiko in absurdnostjo, med

varnostjo in tveganjem.

Igra je ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da

se normalno psihično in fizično razvija. Po eni strani so torej izbira in način otrokovega

igranja odvisni od njegove trenutne razvojne stopnje, po drugi strani pa igra vpliva na

to, da otrok v razvoju napreduje.

2.1.1 Vrste otroške igre

Otroška igra ima svoje univerzalne značilnosti in specifičnosti, ki se s starostjo in

razvojem spreminjajo. Klasifikacije otroške igre se med avtorji delno razlikujejo. Gre za

razlike v številu različnih vrst igre, v skupinah in podskupinah, njihovem poimenovanju

in vsebinski pokritosti (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001).

V Sloveniji je najbolj razširjena klasifikacija otroške igre, ki jo je izdelal Toličič

(1961, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001). Njegova klasifikacija se od drugih

avtorjev razlikuje po tem, da Toličič predstavi posebno skupino igre, to je dojemalna

igra. Toličičeva klasifikacija otroške igre je razdeljena v štiri skupine igralnih dejavnosti,

in sicer:

- funkcijska igra: otipanje, prijemanje, metanje, tek, vzpenjanje, preizkušanje

senzomotornih shem na predmetih;

- domišlijska igra: simbolne dejavnosti, igra vlog;

- dojemalna igra: poslušanje, opazovanje, posnemanje in branje;

- ustvarjalna igra: pisanje, risanje, oblikovanje, pripovedovanje, gradnja.

Smilansky (1968, v Marjanovič Umek in Kavčič, 2001) je otroško igro razvrstil v

štiri skupine, ki predstavljajo različne razvojne ravni igre:

- Funkcijska igra

Pri tej igri gre za ponavljajoče se gibe mišic s predmeti. Otrok ponavlja in posnema

glasove ter tako postavlja osnovo za jezikovno artikulacijo. Funkcijska igra vključuje

tudi tekanje in skakanje, polaganje in podiranje, rokovanje s predmeti in materiali.

- Konstrukcijska igra

Otrok uporablja predmete kot so kocke ali materiale kot je pesek in plastelin, da bi

z njimi nekaj naredil, sestavil in ustvaril. Pri tem je značilno, da si je otrok že sposoben


PEF.

5

določene stvari predstavljati, si zamisliti temo in se za nekaj časa osredotočiti na svojo

igro.

- Dramska igra (sociodramska igra)

Za to igro je značilno pretvarjanje ali igra vlog. Dramska igra spodbuja otroke k

različnim gibalnim dejavnostim, miselni aktivnosti in ustvarjalnosti.

- Igre s pravili

Tukaj je ključno, da otrok prepozna, sprejme in se podredi v naprej določenim,

dogovorjenim in sprejetim pravilom. Sem sodijo igre, kot so: igre lovljenja, igre z vodjo,

igre petja, igre posameznih spretnosti, igre na igralnih ploščah in športne igre.

Ko avtorji razvrščajo vrste iger v posamezne skupine oz. na razvojne ravni, se

držijo zaporedja od razvojno nižjih k razvojno višjim ravnem igre. Nekateri avtorji

navajajo približne starostne okvire, za katere so posamezne vrste igre najbolj tipične.

Vendar je potrebno paziti na to, da posamezna vrsta igre lahko pokriva zelo široko

starostno obdobje in se razlike, ki so vezane na starost kažejo v kakovosti igre. V

posameznih starostnih obdobjih prevladujejo določene vrste igre (Marjanovič Umek in

Kavčič, 2001).

V nadaljevanju bom podrobno opisala nekatere najpogosteje omenjene vrste

otroške igre:

- Funkcijska igra

V funkcijski igri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme, pri čemer občuti

zadovoljstvo. Lahko jo opišemo tudi kot igro z gibalnimi, čutnimi in zaznavnimi

funkcijami, ki jih otrok razvija skozi igro. Piaget ima dve poimenovanji za funkcijsko

igro. Prvič jo imenuje zaznavno-gibalna igra, ker otrok v prvih dveh letih starosti

preizkuša svoje gibalne in zaznavne funkcije. Drugič pa, ker hkrati neposredno

manipulira s predmeti in raziskuje njihove zaznavne značilnosti (npr. se sveti, je

mehak) in njihove funkcije ter odzivanja na manipulacijo (npr. zvončklja, zaropota), jo

poimenuje raziskovalna igra. Nekateri avtorji jo imenujejo tudi nesimbolna igra, ker so

otrokova dejanja vezana na zaznavne značilnosti predmetov (Marjanovič Umek in

Kavčič, 2001).

Sprva otrok nosi predmete v usta, nato začne upravljati z njimi. S predmeti izvaja

njihovi funkciji primerna dejanja ter postavlja dva ali več predmetov na začetku v neko

neustrezno in kasneje v ustrezno zvezo. Prevladuje v prvem letu otrokovega življenja,

najdemo pa jo tudi v drugem in tretjem, a takrat že postopoma pojenja (Kavčič, 2004).


PEF.

6

Rice (1998, v Marjanovič Umek in Kavčič, 2001) zaznavno-gibalno igro deli na

zaznavno in gibalno igro. V zaznavni igri otrok preko zaznavnih izkušenj spoznava svet

okoli sebe, v gibalni igri pa razvija mišičevje in okostje, pridobiva gibalne spretnosti in

razvija zaznavno-gibalno koordinacijo, pri čemer mu igra omogoča sproščanje odvečne

energije. Oblika gibalne igre, ki jo omenja Rice je igra prerivanja, kjer gre za igrivo

pretepanje, pri čemer se nadzorovano sprošča odvečna energija. Na takšen način se

lahko otrok uči nadzorovanja lastnih občutkov na socialno sprejemljiv način.

- Konstrukcijska igra

Konstrukcijska igra spodbuja zgodnji spoznavni, jezikovni in socialni razvoj.

stimulira tudi razvoj ustvarjalnosti, razumevanja prostorskih odnosov, odkrivanja

vzročno-posledičnih odnosov, ohranjanje pozornosti, sledenje nameri in pomenu, saj

mora otrok ves čas gradnje obdržati v mislih, kaj sploh namerava zgraditi. Spodbuja

tudi pripisovanje in preoblikovanje pomena predmeta ali dejanja.

Prva konstrukcijska igra se pojavi že ob koncu prvega leta, ko otrok sestavlja npr.

velike kvadre. Z leti je konstrukcijska igra vse pogostejša in celovitejša. Malček najprej

gradi in zgradi konstrukcijo in jo poimenuje. Starejši otrok pa vnaprej pove, kaj in kako

bo zgradil. Otrok igralni material najprej sestavlja in gradi po metodi poskusov, kjer dela

napake, kasneje pa spoznava načine povezovanja in kombiniranja prvin (Marjanovič

Umek in Kavčič, 2001).

- Dojemalna igra

Posamezni primeri dojemalne igre, zlasti sledenje navodilom, se pojavijo že pri

šestmesečnem dojenčku. Dojemalna igra je pogostejša v drugi polovici prvega leta

življenja, ko so prisotne tudi druge igralne dejavnosti, ki vključujejo poimenovanje,

dojemanje relacij in kasneje v predšolskem obdobju razumevanje odnosov. Starostni

porast dojemalne igre kaže na razvoj otrokovega mišljenja (dojema odnose), govora in

besedne komunikacije (poimenuje kar vidi, daje navodila in jim sledi), socialnega

razvoja, ko prilagaja lastne dejavnosti soigralčevi z igračami s socialnim kontekstom

(Kavčič, 2004).

- Simbolna igra

V simbolni igri otrok predstavlja neko dejanje, predmet, osebo iz stvarnega ali

domišljijskega sveta. McCune-Nicolich (1981, v Marjanovič Umek in Kavčič, 2001)

povzema šest kriterijev simbolne igre po katerih se otrok pretvarja:

- otrok se do neživih predmetov vede kot, da so živi (skrbi za lutko),


PEF.

7

- vsakodnevne dejavnosti izvaja v odsotnosti potrebnih materialov (pije iz praznega

lončka),

- otrok izvaja dejavnosti, ki jih običajno izvaja nekdo drug (telefonira),

- dejanj ne izvede do običajnega konca (vzame torbico, pomaha in ne odide ven),

- predmet nadomesti z drugim (škatla nadomešča mačko),

- čustveno vedenje v simbolni igri izraža namišljenost dejavnosti.

Razvoj simbolne igre poteka v smeri vse večjega simbolizma oz. odmika od

stvarnosti. Simbolna igra se pojavi konec drugega leta otrokovega življenja, nekateri

teoretiki pa pravijo, da jo lahko opazimo že pri enoletnem dojenčku, kjer pa je redka in

kratkotrajna (Kavčič, 2004).

- Igra s pravili

Igra s pravili se začne pojavljati v tretjem letu malčkovega življenja. Igra s pravili je

najpogostejša igra med osnovnošolskimi otroki, mladostniki in odraslimi. Otrok se z igro

s pravili sreča preko že izdelanih iger, ki so del kulture v kateri odrašča, hkrati pa tudi

sam sodeluje pri nastajanju in ustvarjanju novih tovrstnih iger. Opozarja pa na dve

funkciji, ki sta pomembni za regulacijo socialnih odnosov, in sicer socialna integracija in

socialna diferenciacija. (Duran, 1995). Zupančič (1998, v Marjanovič Umek in Kavčič,

2001) pravi, da igro povezuje s kooperativnim in tekmovalnim vedenjem, igrami slučaja

in spretnostnimi igrami. Piaget (1962, v Marjanovič Umek in Kavčič, 2001) je pri igrah s

pravili preučeval moralni razvoj, mednje pa je uvrščal igre s senzomotoričnimi ali

intelektualnimi kombinacijami, v katerih posamezniki tekmujejo in so regulirane s

kodeksom, za katerega imajo vzor v starejših generacijah (Marjanovič Umek in Kavčič,

2001).

2.1.2 Pomen igre za otrokov razvoj

Na posameznikovo osebnost vplivajo dedne zasnove, vpliv okolja in

samodejavnosti. Dedne zasnove delujejo kot potenciali, možnosti in določajo meje,

znotraj katerih se lahko kaka lastnost razvije. Od vplivov okolja in samodejavnosti pa je

odvisno, kako se bodo ti potenciali uresničili. Dedne zasnove nimajo pravega učinka,

če razvoj kake lastnosti ne naleti tudi na ugodne vplive in pobude iz okolja. Človek pa

tudi ni zgolj pasiven proizvod dednosti in okolja, je dejavno bitje, ki zavestno uravnava

svoje obnašanje. Dejavnost, ki izvira iz lastnih pobud, imenujemo samodejavnost

(Musek, 1997).


PEF.

8

»Vsaka duševna značilnost se torej oblikuje kot posledica delovanja dednih

zasnov na eni strani ter spodbud okolja in lastne dejavnosti na drugi strani.« (prav tam,

str. 324).

Igra je podrejena določeni stopnji razvoja posameznika v telesnem in mentalnem

razvoju. Razvoj igre poteka od preprostih k zapletenim oblikam. Ne moremo trditi, da

obstaja začetek in konec igralne aktivnosti. Za vsako obdobje so značilne specifične

oblike igre in dominantnost določene aktivnosti, ki splošno opisujejo razvojno stopnjo

(Horvat in Magajna, 1989).

Otrok v igri razvija svoje različne sposobnosti. V igri si pridobiva izkustvo oz. prve

izkušnje o predmetih tako, da jih prijema, opazuje in sestavlja. Na osnovi gibov

lastnega telesa, ki pridejo v ospredje pri igri z raznimi predmeti, si otrok pridobi izkustvo

o prostoru. Izkušnje, ki si jih otrok pridobi v konkretni igralni dejavnosti, so pogoj za

uspešno presojanje in sklepanje. Pri tem otrok razvija sposobnost zaznavanja,

dojemanja prostorskih odnosov ter sposobnost sklepanja (Toličič in Smiljanić-

Ćolanović, 1973).

Prav v igri najde otrokova aktivnost v predšolski dobi najprimernejši izraz. Igra je

po obliki kot tudi vsebini privlačna in spodbuja otrokovo aktivnost. Otrokova aktivnost je

poleg dejanskih možnosti za razvoj, ki jih nudi okolje, pomemben pokazatelj, ki

omogoča, da otrok do konca razvije svoje zmožnosti za duševni razvoj. Ko se otrok

igra, je v celoti prisoten s svojim doživljanjem, dela vztrajno, veseli se svojih izdelkov

pri ustvarjanju in pri tem mu drugi dajejo priznanja. S tem raste otrokova samozavest in

se ustvarjajo temelji za naprej. Otrok v igralni dejavnosti razvija svoje sposobnosti,

pridobiva izkustvo in s tem preide k delovnim nalogam brez težav in z veseljem (Toličič

in Smiljanić-Ćolanović, 1973).

Otrok v igri sprošča in razvija svoja čustva. V družabnih igrah se razvijajo tudi

socialna čustva, na primer simpatija do človeka, naklonjenost, obzirnost, solidarnost

itd. Otrok v igri spoznava svojega igralnega partnerja, z njim dosega uspehe in se z

njim veseli. Otrok se uči obvladovanja samega sebe in upoštevanja drugih članov pri

igri. Pri tem se otrok usposablja za socialno življenje, brez katerega si ne moremo

predstavljati sodobnega življenja (Toličič in Smiljanić-Ćolanović, 1973).

2.2 Didaktična igra

Vse lastnosti, ki jih otrok pridobi pri didaktičnih igrah, lahko pridobi tudi pri običajni

igri. Razlika je le v tem, da je cilj, kaj naj bi se naučili z didaktičnimi igrami, zastavljen


PEF.

9

že pred samo igro. V didaktičnih igrah otrok ni tako svoboden kot v drugih igrah, saj je

cilj igre točno določen. Didaktične igre in igrače so oblikovane tako, da jih otrok

uporablja na zelo specifičen in vnaprej določen način, kar lahko omejuje otrokovo

igralno aktivnost, v določenih situacijah celo zavira otrokovo učenje. Didaktične igre od

vzgojiteljev zahtevajo več priprav, saj za njihovo izvedbo velikokrat potrebujejo dodatni

material, ki ga morajo pogosto narediti sami (Mešinović, 2016).

2.2.1 Definicija didaktične igre

Didaktične igre so igre z nalogami, ki zahtevajo in hkrati razvijajo duševne funkcije,

sposobnosti, aktivnosti, ki so potrebne za doživljanje, dojemanje, ustvarjanje,

poustvarjanje, z otrokom privlačno vsebino in s pravili, ki so lahko bolj ali manj

zahtevna.

Bruce (1996, v Fekonja, 2001) opozarja, da didaktične igre ne spodbujajo vedno

otrokovega učenja, temveč ga lahko v določenih situacijah celo zavirajo. Visoko

strukturirane igrače so oblikovane tako, da jih otrok uporablja na zelo specifičen in

vnaprej določen način, zato pogosto omejujejo otrokovo igralno aktivnost.

Tudi Dixson (1992, v Fekonja, 2001) meni, da razlikovanje med didaktičnimi

igračami in ostalimi, ki niso didaktične, ni sprejemljivo. Po njegovem mnenju lahko vse

igrače omogočajo učenje, saj prinašajo različna sporočila in v otroku zbujajo nove

zamisli. Avtor sicer pravi, da določene igrače spodbujajo učenje specifičnih spretnosti,

kot je npr. štetje, vendar pa je po njegovem mnenju bolje, kot da bi igrače delili na tiste,

ki poučujejo ter na tiste, ki nimajo te vrednosti, igrače obravnavati kot celoto, kot

skupino predmetov, preko katerih otrok razvija svoje kognitivne in socialne spretnosti

ter samopodobo.

Almqvist (1994, v Fekonja, 2001) pravi, da je lahko vsaka igrača orodje za učenje,

dokler spodbuja sposobnosti, ki se jih otrok želi naučiti. Otrok je namreč tisti, ki odloča

o tem, ali določen predmet predstavlja igračo, ki jo uporabi v svoji prosti igri ali pa kot

pripomoček za razvijanje spretnosti. Vsaka igrača torej lahko spodbuja učenje (če je

seveda učenje naš cilj), če je zanimiva in če otrok meni, da se z njo lahko kaj nauči.


PEF.

10

2.2.2 Vrste didaktičnih iger

Didaktične igre delimo na (Mešinović, 2016):

- Igre vlog

Najbolje jih izvajamo v skupinah. Primerne so za igro medčloveških odnosov in

razvoj govora.

- Konstrukcijske igre

Razvijajo motoriko, domišljijo in ustvarjalnost. Imajo gradivo, ki ga otrok po svoje

oblikuje. Imajo nek končni izdelek in so predhodnice dela.

- Igre s pravili

Igrajo se po pravilih, ki jih lahko spreminjamo, prilagajamo.

Kamenov (1981, v Fekonja, 2001) med didaktične igre uvršča:

- domine, slike v parih, igre tipa »črni Peter« (bistvo igre je iskanje parov),

- igre posploševanja (bistvo igre je, da med slikami odkrije podobnost ali skupno

lastnost, ki jo uporabi),

- igre strategije in zavajanja npr. šah, dama, monopoli… (bistvo igre je, da v njih

dosežemo cilj z zavajanjem nasprotnika),

- labirinti, npr. križanke, rebusi (bistvo iger je, da najde smer ali vsebino zapletenih

odnosov),

- igre tipa »človek ne jezi se« (bistvo igre je, da sledi številki, ki jo pokaže kocka po

vrstnem redu premikanja, da figura pride do cilja),

- igre s programiranimi igračkami, npr. pri pravem odgovoru zasveti žarnica,

elektronska naprava pa s signalom obvesti igralca o pravilnem odgovoru (bistvo

igre je, da igralec preveri pravilnost svoje rešitve),

- zloženke, sestavljanke in dopolnjevanke (bistvo igre je, da vključujejo zlaganje,

sestavljanje in dopolnjevanje slik ali tridimenzionalnih predmetov),

- igre konstruiranja in uvrščanja, npr. kocke ali drug konstrukcijski material (bistvo

igre je kombiniranje materiala v celoto),

- igre z barvami in oblikami (bistvo igre je, da kombinira geometrične oblike in barve

po lastni zamisli in po v naprej dogovorjenem pravilu),

- logično-matematične igre, npr. »igre enakosti«, »kombinatorične igre« (bistvo igre

je, da vključujejo logično-matematične operacije),


PEF.

11

- igre opazovanja in razpoznavanja, npr.: »kaj je v vreči«, »paličica, ki vidi« ,»ugani

po okusu« (bistvo igre je tekmovanje v ostrini in uporabi čutil),

- vidne igre, ki vključujejo igre, ki od igralca zahtevajo iskanje napak na slikah, ter

igre z materialom, ki ga sestavlja ena ali več skupin materialov,

- primerjalne in ocenjevalne igre, npr. pri primerjanju dveh skupin običajno

ustvarjamo

- identične razporeditve, nato v eni skupini predmetov nekaj zamenjamo (bistvo igre

je, da igralec ugotovi v čem je razlika med skupinama predmetov), pri ocenjevalnih

igrah je rešitev igralnega problema odvisna od zmožnosti sodelujočega, da z

oceno neke lastnosti predvidi smer gibanja v določenem prostoru (bistvo igre je, da

najde čim krajšo pot do cilja),

- spominske igre zahtevajo sposobnost pomnjenja prisotnosti, razporeditve oblik in

imen predmetov,

- besedne igre, npr. asociativne igre, »telefon« (bistvo igre je, da jo izvajamo s

pomočjo glasov, besed in stavčnih sklopov),

- pantomimične igre, pri katerih iz kretenj ugibamo koga pantomimik predstavlja, kaj

počne in katero sporočilo nam sporoča,

- spretnostne igre, npr. mikado (bistvo igre je, da od igralca zahteva manipulativne

spretnosti, razvrstitev prvin v nekem materialu ter sposobnost predelave tega

materiala v nove celote po nekem pravilu),

- igre, v katerih postavljajo pravila otroci (bistvo iger je, da sodelujoči v igri delno

spreminjajo pravila znanih iger, si izmišljajo igre k določenim naslovom, izdelujejo

načrte za namizne družabne igre).

Avtor ob tej klasifikaciji navaja, da pravilno vključevanje igre v vzgojni proces

pomeni, da pomen igre pozna le vzgojitelj, medtem ko se ga otrok niti ne zaveda niti ni

to njegov cilj. Avtor meni, da je uporaba didaktičnih igrač optimalna le, če jih otroku

ponudimo v ustreznem didaktičnem sistemu, ne pa naključno (prav tam).

2.2.3 Pomen didaktičnih iger

Didaktična igra ima pomen v različnih delih dejavnosti, in sicer:

- Motivacija: z igro otroke motiviramo za nadaljnje delo.

- Spoznavanje novih vsebin: tisto, kar otrok naredi sam, si lažje zapomni in tudi dalj

časa ne pozabi.

- Utrjevanje: z igro je lahko utrjevanje zabavno in uspešno.


PEF.

12

Cilj didaktičnih iger je otroku ponuditi možnost, da preko njih osvoji določeno

sposobnost, in sicer:

- govor (poslušanje drugega, pripovedovanje, učenje glasov),

- motoriko (ročne spretnosti, koordinacija),

- čutila (tip, vonj, sluh),

- miselne sposobnosti (reševanje problemov, urjenje spomina),

- domišljijo (izmišljanje nove igre),

- ustvarjalnost,

- izkušnje in znanje,

- spoznavanje med vrstniki,

- lastnosti značaja (samostojnost, pogum)(Klemen, 2010).

2.2.4 Izdelava didaktičnih iger

»Z didaktičnimi igrami uresničujemo v naprej postavljene cilje, ki jih lahko

oblikujejo odrasli ali otroci. Otrok skozi dejavnost prepozna, sprejme in se podredi

vnaprej določenim, dogovorjenim in sprejetim pravilom. Didaktične igre so

navadno privlačne vsebine z določenimi bolj ali manj zahtevnimi pravili, ki jih naj

otrok upošteva. Otrok pri igri sicer ni popolnoma svoboden, vendar se ob

dejavnosti zabava. Didaktične igre združujejo čustveni, socialni in kognitivni vidik

otrokovega razvoja, povečujejo interes, motivacijo in pozornost. Spodbujajo

samostojnost, samokritičnost, potrpežljivost, samokontrolo ter navajajo na

upoštevanje navodil. Razvijajo znanje, sposobnosti, spretnosti, stališča, a ob tem

otroka ne utrujajo. Igre omogočajo, da smo vedri, sproščeni in zato tudi bolj

uspešni. Didaktične igre omogočajo prilagajanje otroku, spodbujajo razmišljanje in

sproščeno reševanje problemov.« (Senica, 2010, str. 16).

Didaktične igre so sestavljene iz (prav tam):

- ciljev iz kurikula,

- vsebine (naloge, navodila: narediti, poiskati, razporediti, spremeniti…),

- pravil (kratka, jasna, natančna) in

- poteka igre (zabaven, privlačen).

Menim, da bi se v vrtcu morali več posluževati izdelave didaktičnih iger. Otroci so

zelo radi soustvarjalci iger in radi posegajo po njih. Pri tem se učijo samostojnosti,

komunikacije, sodelovanja, upoštevanja pravil, premagovanja porazov, krepijo osebne


PEF.

13

in socialne veščine in še bi lahko naštevala. Didaktične igre so najbolj učinkovite, če so

izdelane skupaj z otroki, od ideje do igranja. Naša naloga je, da bo didaktična igra, ki jo

bomo izdelali dovolj učinkovita in bo dosegla zastavljen cilj. Pomembno je na kakšen

način se bomo lotili dela. Pri lastni izdelavi moramo upoštevati, da jo prilagodimo

otrokom in jo lahko tudi spreminjamo in nadgrajujemo. Ko je igra izdelana, jo moramo

preveriti v skupini med otroki, tako lahko ugotovimo njene učinke in preverimo cilje, ki

smo si jih predhodno zastavili. Pri igrah, kjer so soustvarjalci, otroci zelo radi sodelujejo

in pomagajo. Lahko jim ponudimo priložnost, da sami spreminjajo pravila igre in tako

sami iščejo poti, kako bi igro popestrili in jo naredili še bolj zabavno. Naloga vzgojitelja

je, da otroka pravilno usmerja, motivira in sledi zastavljenim ciljem.

2.2.5 Vloga vzgojitelja v didaktični igri

Vzgojitelj v predšolski dobi uporablja igro kot način učenja, ki od njega zahteva

veliko priprav, truda in časa. Igra je pri učenju učinkovita le pod vodstvom dobrega in

strokovno podkovanega vzgojitelja. Njegova vloga se z igro ne zmanjšuje, temveč se

povečuje in postaja vse bolj zapletena. Ponuja priložnosti za opazovanje in spremljanje

otroka. Otroku je v spodbudo in pomoč pri lastnem tolmačenju svojega delovanja.

Zaradi neposredne aktivne vloge v igri lahko otrokom zagotovijo primerno okolje in čas

za igro. Otroku je kot model za posnemanje dejavnosti, ki je sam še ne more izvesti.

Otrok tako s pomočjo in podporo bolj kompetentnega partnerja v dejavnosti postopoma

napreduje do samostojnega obvladovanja te dejavnosti. Najpogostejši načini za

spodbujanje in usmerjanje so (Mešinović, 2016):

- vzgojitelj se aktivno vključi v igro in prevzame določeno vlogo, otrokom

demonstrira, kako jo lahko igrajo,

- spremlja igro in daje otrokom določene sugestije ter s tem pomaga oblikovati

njihove vloge,

- pomaga otrokom odigrati znano zgodbo ali pravljico,

- otroke uči različnih spretnosti, povezanih z dejavnostmi pretvarjanja,

- predlaga ideje za igro,

- pomaga otroku pri vključitvi v igro,

- pomaga rešiti spor,

- spodbuja k pogajanju…


PEF.

14

Igra je po svoji definiciji spontana in svobodna dejavnost, pri tem je zelo

pomembno, da odrasli igre ne poskušamo preveč usmerjati z navodili in spreminjati

otrokove aktivnosti. Kadar otrokova igra postane ponavljajoča se dejavnost, postane

pomembna vloga odraslega, ki igro spodbudi, usmerja in jo vodi (Senica, 2010).

Vzgojitelji se moramo zavedati, da je pomen kakršne koli igre pomemben za

otrokov celostni razvoj. Otroka moramo spodbujati in mu dati dovolj časa za igro.

Pomembno je, da odrasli oz. vzgojitelji odkrijemo, kakšna je naša vloga pri otroški igri.

Igra je za otroka zabavna aktivnost, vendar postane po določenem času

ponavljajoča se dejavnost. Otroci se vključujejo v ene in iste igralne dejavnosti,

prevzemajo ene in iste vloge ter enake oblike vedenja. Mnenje avtorjev je, da je vloga

vzgojitelja pri poteku otrokove igre ključna. Vzgojitelj igro otrok spodbuja, usmerja in jo

vodi k zahtevnejšim variantam igralnih dejavnosti (Marjanovič Umek in Lešnik Musek,

2001).

Pomoč odraslega otroku v igri je podrobno analizirala T. Bruce (1996, v Marjanovič

Umek in Lešnik Musek, 2001), in sicer:

- pomoč otrokom, da ostanejo v vlogah, ki jih ustvarjajo,

- pomoč otrokom, da ostajajo pri svojih zgodbah,

- omogočiti mlajšim otrokom, v starosti 1 – 3 let, da pridobivajo konkretne izkušnje

(hranjenje, spanje…) in jih nato prenesejo v igro,

- spodbujanje ustvarjalnih dejavnosti (petje, risanje, ples…), ki jih otrok preko

doživljanja prenese v igralne vsebine,

- pomoč z možnimi strategijami (nekateri otroci ne vedo kako se vključiti v igro,

naloga odraslega je, da mu to pokaže),

- pomoč otrokom, da so občutljivi drug do drugega (otroka spodbujamo k temu, da

ga zanimajo drugi ljudje, da razmišljajo, kako se drugi počutijo),

- zagotovi se, da je na razpolago dovolj igralnega materiala glede na število otrok.

2.2.6 Vloga vrstnikov v didaktični igri

Od tretjega do enajstega leta delež otrokove socialne aktivnosti z odraslimi

postopno upada. Postopno se povečujejo dejavnosti, v katerih se otroci družijo z

vrstniki. Igra postaja vse bolj socialna. Vrstniki imajo pri strukturiranju otrokove igre

enako pomembno vlogo kot odrasli. Odrasli vplivajo bolj od zunaj, vrstniki pa so v igro

vključeni neposredno. Otroci so soigralci in selektivno krepijo, modelirajo in sooblikujejo

vodenje drugih otrok v igri. Na obnašanje otroka v igri vpliva:


PEF.

15

- poznavanje vrstnika s katerim se otrok igra,

- spol in starost.

Če otrok bolje pozna sovrstnika, potem je pogostejša simbolna igra, višja je

kompleksnost in razvojna raven igre, več je verbalnih in fizičnih interakcij in pogostejše

so sociodramske dejavnosti (skupinsko pretvarjanje je pogostejše od funkcijske igre,

ker bolje presojajo igralno situacijo). Otroci preživijo 65% časa z otroki, ki so mlajši oz.

starejši od njih. Starostno heterogene skupine so bolj naravne (= družina) od starostno

homogenih, to pomembno vpliva na socializacijo otrok. Socialne aktivnosti se v

starostno heterogenih skupinah odvijajo na višji ravni (kot v homogenih skupinah), in

sicer:

- mlajšim otrokom omogočajo lažje vključevanje v raznolika okolja in

- spodbujajo komunikacijske spretnosti starejših otrok.

Starejši otroci imajo večje sposobnosti organiziranja, vodenja igre. V igri starejši

strukturirajo vlogo zase in za mlajše otroke. Starejši otroci naj bi poučevali mlajše, ti pa

naj bi starejše imitirali (Mešinović, 2016).

Vrstniki imajo pri strukturiranju otrokove igre v predšolskem obdobju enako

pomembno vlogo kot odrasli. Kako na igro vplivajo odrasli in kako sovrstniki je razlika.

Odrasli v prvih dveh letih na igro vplivajo bolj od zunaj, vrstniki pa so v igro vključeni

neposredno. Otroci niso le soigralci, ampak tudi tisti, ki selektivno sooblikujejo vedenje

drugih otrok v igri. Različne raziskave kažejo, da se otroci pogosteje igrajo, ko so v

družbi z znanim partnerjem, kot pa če so z neznanim vrstnikom. Če se igrajo z

vrstnikom, ki ga poznajo njihova igra poteka na razvojno višjih ravneh. Poznavanje

soigralca zvišuje domišljijsko igro in odraža višje ravni kognitivnega funkcioniranja

(Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 2001).

2.2.7 Didaktična igra in kurikulum

Iz izkušenj lahko rečem, da če otroku ponudiš izbrano didaktično igro, se pri otroku

razvija določeno področje njegovega razvoja. Pomembno je, da mu igro ponudimo

večkrat, saj pri tem ugotovimo, ali otrok napreduje tudi na drugih področjih svojega

razvoja. Ob igranju igre pridobiva nova znanja, izkušnje, razvija odnose, komunikacijo,

pri tem pa se uči in je ves čas aktiven. Paziti moramo, da vsake kupljene ali narejene


PEF.

16

igre ne moremo vedno uporabiti. Otroka moramo poznati in izhajati iz njega. Didaktično

igro moramo vedno prilagoditi celi skupini otrok. To pomeni, da obstajajo težje in lažje

variante izpeljave iger.

»V zadnjih desetletjih je v kurikulih, ki so manj strukturirani oz. bolj odprti,

prevladalo mnenje, da se otrok najbolje uči skozi igro in druge dejavnosti, za katere je

motiviran. K temu so pripomogle tudi psihološke raziskave, ki igro povezujejo z

razvojem predšolskega otroka na miselnem, jezikovnem in socialnem področju.«

(Senica, 2010, str. 15).

Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja:

- gibanje,

- jezik,

- umetnost,

- družba,

- narava in

- matematika.

Za vsako področje so zapisani cilji in predstavljajo okvir, v katerem so

predstavljene vsebine in dejavnosti za vzgojitelje. Vzgojitelji predlagane vsebine in

dejavnosti povezujejo, dograjujejo in dopolnjujejo. Pri tem so jim v strokovno pomoč

priročniki, kjer so posamezne dejavnosti metodično in didaktično podrobneje obdelane

in prikazujejo pomembne faze dela, kot so načrtovanje, vzgojno delo, opazovanje in

evalvacija (Kurikulum za vrtce, 1999).

Kakovostna igra v vrtcu je zelo pomembna. Ne glede na vrsto kurikulov in različne

pristope, ki jih uporabljajo vzgojitelji v vrtcih, so pomembni določeni pogoji za

kakovostno igro. Wood in Attfield (1996, v Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 2001)

navajata pomembne korake, ki jih otrok potrebuje:

- čas, prostor in kakovostna sredstva,

- ustrezen in raznolik kurikulum, ki daje možnost za pridobivanje različne igralne

izkušnje,

- kombinacije dejavnosti na gibalnem, miselnem in socialnem področju, ki jih izbere

otrok sam ali vzgojitelj,

- podpora za spoznavanje drugih, vrstnikov in odraslih,

- možnost za razvoj zaupanja in samospoštovanja,

- možnosti za razvoj odgovornosti učenja in vedenja,

- spoštovanje s strani drugih,


PEF.

17

- visoko usposobljeni vzgojitelji.


PEF.

18

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Predstavitev ideje

V vrtcu sem zaposlena že deseto leto. Zelo rada ustvarjam skupaj z otroki. Rodila

se je ideja, da skupaj z njimi izdelam didaktične igre, da otroci postanejo soustvarjalci

le teh. V igri otrok uživa, se zabava in uči. Menim, da je igra dejavnost, ki poteka ob

notranji motiviranosti otroka. Otroci se igrajo zato, da zadostijo notranji potrebi. Igra

ima, zlasti v predšolskem obdobju, nenadomestljivo vlogo za celoten razvoj otrokove

osebnosti.

Cilji:

- Otroci z idejami soustvarjajo didaktične igre z ustrezno motivacijo.

- Predstaviti didaktične igre, pravila in zmožnosti igranja pri različni starosti otrok

(nadgradnja igre).

- Opazovanje otrok, ugotavljanje in uporaba didaktičnih iger v igralnem kotičku.

- Otroci ob tem doživljajo zabavo, sprostitev in druženje.

3.2 Predstavitev didaktičnih iger, ki smo jih izdelali z otroki

V diplomski nalogi bom predstavila tri didaktične igre, kjer so soustvarjalci otroci,

stari od 3 do 6 let.

Prva igra je didaktična igra z oblačili, izhodišče so oblačila. Otroci so z ustrezno

motivacijo izdelali didaktične liste in didaktične kartice. V osnovi je igra primerna za

mlajše otroke, izhaja iz področja narave, v povezavi s področje matematike.

Nadgradnja te igre je primerna za starejše otroke, prav tako izhaja iz področja narave v

povezavi z matematiko, vendar je matematična vsebina poleg sortiranja še štetje.

Druga igra je igra »spomin – najdi rime«, kjer smo izhajali iz rim. Otroci so risali na

kartice slike, ki se rimajo. Ta igra je primerna za starejše otroke, izhaja iz področja

jezika v povezavi z matematiko. Druga varianta igre »spomin – najdi enako sliko« je

primerna za mlajše otroke in izhaja iz področja matematike, pri kateri si otroci krepijo

spomin.


PEF.

19

Tretja igra je »igra z magneti«, izhodišče so magneti. Otroci najprej spoznajo kako

deluje magnet. Otroke sem motivirala h kreativnemu razmišljanju in tako so nastali

didaktični listi, figure z magneti, didaktične kartice z vprašanji in žetoni. Ta igra je iz

področja narave v povezavi z matematiko, jezikom in gibanjem. Primerna je za otroke

stare od 3 do 6 let, le da so didaktična vprašanja napisana posebej za starejše in

mlajše otroke.

Igre vedno prilagajamo starosti, zmožnostim in interesom otrok. V predšolski dobi

je za otroka nepogrešljiva, obvezna in zelo pomembna za njegovo znanje.

Raziskovalna vprašanja:

- Ali so otroci pri idejah in izdelavi didaktičnih iger ustvarjalni?

- Ali otroci pri igranju družabne igre razumejo in upoštevajo pravila igre?

- Ali otroci dosegajo cilje, ki so zastavljeni pri didaktični igri?

- Ali so otroci dovolj vztrajni, da družabno igro igrajo od začetka do konca?

- Ali otroci samostojno posegajo po družabnih igrah, ki so na razpolago v igralnem

kotičku?

3.2.1 Igra z oblačili

Izhodišče: Oblačila

Starost otrok: 3 – 6 let

Ideje otrok:

Skozi cel mesec smo se pogovarjali in igrali na temo »Kaj naj oblečem?« Otroci so

poslušali različne vsebine pravljic, pesmic, deklamacij in ugank. Prebirali smo revije,

izdelovali plakate tako, da smo iz revij izrezovali oblačila. Otroci so poimenovali

oblačila, ki so jih imeli na sebi. Pogovarjali smo se kaj oblečemo, ko nas zebe (zima) in

ko nam je vroče (poletje). Igrali smo se trgovino z oblačili. Iz blaga smo izrezali kroj in

krojne dele sešili, tako smo dobili oblačilo. Otroci so pri tem spoznali kako nastane

oblačilo. Opazovali smo vreme in se pogovarjali kaj bi lahko oblekli, pri tem smo

spoznavali letne čase. Risali smo različna oblačila.

Pogovarjala sem se z otroki in jih vprašala:

Prvo vprašanje: »Kakšno igro bi lahko mi vsi skupaj naredili in se z njo igrali?«

Odgovori otrok:


PEF.

20

- »Šteli bi oblačila.« (5 let)

- »Risali bi oblačila.« (5 let)

- »Pare bi iskali, tisti, ki jih več najde tisti zmaga.«(6 let)

- »Enaka oblačila bi risali.«(5 let)

Drugo vprašanje: »Na kaj pomislite ob besedi zima?«

Odgovori otrok:

- »Snežak.«(4 leta)

- »Sneg.« (5 let)

- »Snežinke.«(4 leta)

- »Da je mrzlo.« (3 leta)

Tretje vprašanje: »Na kaj pomislite ob besedi poletje?«

Odgovori otrok:

- »Morje.« (4 leta)

- »Toplo.« (3 leta)

- »Sonce.« (3 leta)

- »Čolni na morju.«(6 let)

Izdelamo didaktično igro

Naslov: Igra z oblačili

Področje: narava v povezavi z matematiko

Cilji:

- Otrok spoznava sebe in svoje telo.

- Otrok sortira oblačila.

- Otrok poimenuje oblačila.

Sredstva:

- Črn flomaster,

- risalni list,

- škarje,

- barvice.


PEF.

21

Potek izdelave didaktične igre:

Starejše otroke povabim k mizi, da na pripravljene didaktične liste narišejo zimo in

poletje.

Slika 1 in 2: Izdelava didaktičnega lista

V igralnico prinesem različna oblačila (bunda, kombinezon, rokavice, šal, gamaše,

kapa, majice z dolgimi in kratkimi rokavi, kopalno oblačilo, poletno pokrivalo, obleka…).

Skupaj ponovimo in poimenujemo oblačila. Otroke povabim, da jih narišejo na

pripravljene didaktične kartice. Vsak otrok lahko nariše kar želi.

Slika 3: Izdelava didaktičnih kartic

Tako smo dobili didaktično igro »igra z oblačili«, za otroke, stare 3 – 4 leta. Igra

vsebuje 4 didaktične liste in 48 didaktičnih kartic (poletna oblačila in zimska oblačila).


PEF.

22

Slika 4: Didaktični list za mlajše otroke Slika 5: Didaktične kartice

Pravila igre:

Igro lahko igrajo 3 – 4 igralci. Primerna starost otroka je 3 – 4 leta. Vsak otrok dobi

didaktični list. Na sredino mize položim didaktične kartice s sliko obrnjeno navzgor. Igra

poteka tako, da mora vsak otrok na svoj didaktični list pravilno položit didaktično

kartico. Ko konča poimenuje vsa oblačila. Če postavitev ni pravilna, jo mora popravit.

Sposobnosti in spretnosti, ki jih razvijamo:

- Orientacija na listu,

- sortiranje,

- opazovanje slik.

Nadgradnja igre za starejše otroke

Naslov: Igra z oblačili

Področje: narava v povezavi z matematiko

Cilji:

- Otrok sortira oblačila.

- Otrok šteje oblačila.

- Otrok prepozna število na kocki.

- Otrok spozna pravila igre in si jih zapolni.


PEF.

23


Igro nadgradimo tako, da na pripravljene didaktične liste, ki so jih narisali otroci, v

vsako polje narišem število pik tako, kot so prikazane na igralni kocki. Didaktične

kartice ostanejo enake. Otroci jih dodatno narišejo še 87, tako da jih je skupaj 135

(poletna oblačila in zimska oblačila). K igri dodamo igralno kocko.

Slika 6: Didaktični list za starejše otroke

Pravila

Igro lahko igrajo 2 – 3 igralci. Primerna starost otroka je 5 – 6 let. Vsak otrok dobi

didaktični list. Na sredino mize položim didaktične kartice s sliko obrnjeno navzgor. Igro

igramo tako, da prvi igralec meče kocko, pove število pik na kocki, nato prešteje toliko

didaktičnih kartic in jih položi na tisto mesto na didaktičnem listu, ki ustreza številu na

kocki. Lahko izbira različna zimska ali različna poletna oblačila. Tisti, ki prvi prekrije cel

didaktični list, je zmagovalec.


- Sposobnost orientacije na papirju,

- sposobnost sortiranja,

- sposobnost štetja,

- razvijanje vztrajnosti in koncentracije.

Evalvacija

Na pripravljen didaktični list so otroci na eni strani narisali zimo. Vsi starejši otroci,

ki so želeli ustvarjat na papir s flomastri so narisali snežaka, sneg in snežinke. Pri tem

niso potrebovali moje pomoči, vsak je narisal po svoje. Na drugi strani pa so narisali


PEF.

24

poletje. Tisti, ki so risali, so si zapomnili odgovore, ki so jih povedali otroci. Tako je

nastala ladjica na morju in sonce. Poletje so narisali brez težav, pri tem niso

potrebovali aplikacij za pomoč pri ustvarjanju. Deček Ž, ki je star 6 let, je rekel: »Sej

poletje pa ni težko narisat, bom tk narisal, ko sma midva z atjem na morju v čolnu

poleti.«

Pri risanju didaktičnih kartic so otroci, kljub temu, da so risali po opazovanju, za

nekatera oblačila potrebovali mojo pomoč. Z usmerjanjem in navodili, kakšno je katero

oblačilo, jim je uspelo. Pri tem so ustvarjali res samo starejši otroci. Mlajši le v takšni

meri, da so narisano oblačilo pobarvali z barvnimi svinčniki. Nekateri otroci so si težko

predstavljali in so najprej poskušali narisati na drug list, potem pa na pripravljeno

didaktično kartico. Ko so usvojili risanje oblačil, so pri tem zelo uživali. Uspeh jim je bil

motivacija za ustvarjanje velikega števila didaktičnih kartic.

Pri igranju igre z mlajšimi otroci (3 leta) je bilo zelo zanimivo. Pred začetkom

igranja igre smo skupaj poimenovali oblačila. Mojo pomoč so potrebovali predvsem pri

poimenovanju zimskih oblačil (npr.: bunda, kombinezon, gamaše…). Ko so vedeli ime

oblačila, s sortiranjem ni bilo težav. Poletna oblačila so poimenovali brez moje pomoči.

Njihova vztrajnost je krajša kot pri starejših otrocih (4 – 6 let). Vendar so kljub temu igro

igrali do konca.

Tudi pri igranju nadgrajene igre za starejše otroke (4 – 6 let) so bili otroci dokaj

vztrajni, igra je namreč trajala kar dolgo, preden smo dobili zmagovalca. Cilje, ki sem si

jih zastavila smo dosegli v celoti, saj so otroci razvijali matematično mišljenje, izražanje

in spretnosti, pri tem pa so uživali in se zabavali.

Didaktično igro »igra z oblačili«, ki je namenjena za mlajše otroke, sem ponudila

tudi starejšim otrokom. Opazila sem, da so nekateri potrebovali mojo pomoč ali pomoč

sovrstnika. Težava je bila pri prepoznavanju oblačila, ko pa so ga prepoznali so ga tudi

pravilno sortirali.

Predvsem starejši otroci so komaj čakali, da bo izdelava igre končana, da so lahko

potem igro preizkusili oz. se z njo igrali. Tisti otroci, ki so risali oblačila na didaktične

kartice niso imeli težav s sortiranjem oz. prepoznanjem oblačila. Tisti pa, ki niso toliko

sodelovali pri izdelavi igre so potrebovali pri igranju malo več časa, da so našli oz.

sortirali pravilno didaktično kartico na didaktični list. Pri tem sem opazila, da so si otroci

med seboj pomagali, da bi čim hitreje dobili zmagovalca.

Ko sem uvidela, da bo igra trajala predolgo in bodo otroci izgubili interes, sem igro

poenostavila tako, da je tisti, ki prvi zapolni didaktični list zmagovalec in je konec igre,


PEF.

25

ko dobimo prvega zmagovalca. To se je izkazalo za zelo dobro strategijo, ki je

skrajšala čas igranja.

Menim, da je bila motivacija ustrezno izbrana, kljub temu, da so potekale

dejavnosti skozi cel mesec. Z ustrezno motivacijo sem dosegla svoj namen, saj so bili

otroci zelo vztrajni predvsem pri izdelavi 135 didaktičnih kartic in tudi pri igranju igre.

Predvsem pomembna se mi je zdela komunikacija med otroki. Zelo so bili

pripravljeni pomagati soigralcem, tako da so jim povedali kam naj postavijo didaktično

kartico, da bo pravilno. Izkazali so veliko mero empatije in zmožnosti sodelovalnega

učenja, kljub temu, da so med seboj tekmovali.

Največjo aktivnost otrok sem opazila pri njihovih idejah, kakšno igro bi skupaj

izdelali. Pri tem je bilo opaziti, da so veliko razmišljali in njihove ideje so bile zelo

izvirne. Naslov igre so otroci izbrali sami – »igra z oblačili«. Pred začetkom igranja igre

smo skupaj ponovili pravila in potek igre, poimenovali nekatera oblačila, ki so bila

narisana na didaktičnih karticah, in s tem utrdili znanje in razumevanje.

3.2.2 Igra spomin

Izhodišče: Rime

Starost otrok:3 – 6 let

Ideje otrok:

V uvodu smo se veliko pogovarjali, razmišljali in se igrali dejavnosti na temo rime.

Otroci so poslušali pesmice in pravljice, ki se rimajo, izštevanke, ugotavljali so pravilne

rešitve ugank. Del uvodne motivacije je bil, da sem se skupaj z otroki usedla v krog,

predse sem položila košaro z nekaterimi predmeti (npr. balon, bombon, vlak, snežak,

jopica, opica…). Pozorna sem bila, da je imel vsak predmet v košari svoj par – rimo.

Drugega za drugim sem iz košare polagala na tla, otroci pa so jih sproti poimenovali.

Nato sem en predmet dvignila, ga imenovala in otroke vprašala, kako bi temu

predmetu poiskali par. Naštevali so svoje predloge, po potrebi sem jih usmerjala.


PEF.

26

Slika 7: Poimenovanje predmetov, ki se

rimajo

Slika 8: Dejavnost na temo rime

Vprašala sem jih:

Prvo vprašanje: »Ali veste, kako se imenujejo besede, ki jih slišite in se zvočno

ujemajo?«

Vsi najstarejši otroci so vedeli, da so to rime.

Drugo vprašanje: »Ali veste, kaj pomeni beseda rima?«

Izjava otroka:

»Rima je tisto, kar poveš na besedo, ki paše skupaj.«(5,5 let)

Naslednja dejavnost je bila, da sem vsakemu otroku dala po en predmet iz košare.

Nato sem jim dala navodila, da naj vsak poišče svoj par, torej otroka, ki v roki drži

predmet, ki se rima na njegovega, potem pa se naj skupaj usedeta na tla. Na koncu

skupaj preverimo pare.

Slika 9: Dejavnost: »predmeti iz košare«


PEF.

27

Dejavnost »pesniški« klobuk je potekala tako, da sem si jaz najprej nadela klobuk

na glavo in se spremenila v pesnika, ki išče rime. Izmislila sem si eno rimo in podala

klobuk naprej. Tisti otrok, ki ima klobuk na glavi, je mali pesnik in si izmisli eno rimo.

Dejavnost je bila končana, ko so vsi otroci – pesniki – prišli na vrsto. Skoraj vsi otroci

so si izmislili rime iz košare.

Slika 10: Dejavnost: »pesniški« klobuk

Igrali smo se skupno igro tombola. Vsak otrok je dobil sličico. Na sredino kroga

sem položila igralno ploščo. Poklicala sem enega izmed otrok, ki je razločno izgovoril

ime predmeta, ki ga ima na sličici, in sličico nato postavil na ustrezno mesto na igralni

plošči.

Slika 11: Dejavnost: tombola


PEF.

28

Najbolj zabavna dejavnost je bila, ko smo iskali rime na svoje ime. Vsak otrok je

povedal rimo na svoje ime.

Izjave otrok:

- »Tobi – golobi.« (6 let)

- »Maja – nagaja.« (6 let)

- »Žiga – miga.« (6 let)

- »Luka se po riti smuka.« (5 let)

- »Arianit češenj sit.«(6 let)

- »Anže vrata odpre.« (3 leta)

- »Žiga – riga.« (5 let)

- »Marcel gre v kopel.« (6 let)

- »Jan – zaspan.« (5 let)

- »Rene v vesolje gre.« (3 leta)

- »Martin – cekin.« (4 leta)

Na nekatera imena rime nismo našli. Mlajšim otrokom so pomagali starejši otroci.

Ko so usvojili rime smo se pogovarjali o igri, ki bi si jo lahko skupaj naredili in se z njo

igrali. Vprašala sem jih:

Prvo vprašanje: »Kakšno igro s pravili bi si lahko skupaj naredili in se z njo igrali?«

Odgovori otrok:

- »Vzeli bi list in kocko s številkami, toliko koliko pik vržeš toliko rim poveš.«(6 let)

- »Na papir bi narisali rime in bi iskali pare.« (6 let)

- »Spomin je igra s pravili.« (5 let)

Drugo vprašanje: »Na kakšen način bi se igrali igro spomin?«

Odgovor otroka:

- »Odpreš dve ploščici, če ni prav je naslednji, če imaš par si še enkrat na vrsti, tisti,

ki ima več parov je zmagovalec.« (6 let)


PEF.

29


Naslov: Spomin – najdi rime

Področje: jezik v povezavi matematiko

Cilji:

- Otrok spoznava glavne prvine pesmi (rima).

- Otrok razvija sposobnost zaznavanja, razumevanja in vrednotenja jezika.

- Otrok utrjuje spomin in upošteva pravila igre.

Sredstva

- Kartice iz papirja,

- črn flomaster,

- barvice.

Potek izdelave didaktične igre

K mizi povabim starejše otroke. Ponudim jim pripravljene kartice, na katere

narišejo slike oz. predmete, ki se rimajo.

Slika 12: Risanje slik (rim) na kartice

Po potrebi jih usmerjam na tak način, da jih spomnim na dejavnosti, ki smo se jih

igrali ali pa jim pokažem predmet iz košare, da rišejo po opazovanju. Tako smo dobili

didaktično igro s pravili spomin – najdi rime, ki vsebuje 15 parov.


PEF.

30

Slika 13: Didaktična igra spomin – najdi rime

Pravila igre

Igro igrajo 3 – 4 igralci. Primerna starost otroka je 5 – 6 let. Kartončke položimo na

mizo s hrbtno stranjo navzgor. Igro začne igralec, ki je najstarejši. Igra se v smeri

urinega kazalca. Prvi igralec obrne en kartonček in poimenuje narisano sliko in skuša

poiskati drugi kartonček – par (rimo: npr. račka – mačka, luža – kuža…). Če ne najde

para, oba kartončka obrne nazaj in je na vrsti naslednji igralec. Če najde par, lahko

išče še enkrat. Igra je končana, ko zmanjka kartončkov na mizi. Tisti igralec, ki najde

največ parov je zmagovalec.


- Upoštevanje pravil,

- sposobnost razumevanja,

- sposobnost sodelovanja.

Primer didaktične igre za mlajše otroke

Naslov: Spomin – najdi enako sliko

Področje: matematika

Cilji:

- Otrok prepozna in poimenuje narisano sliko na kartici.

- Otrok preko igre krepi spomin.

- Otrok upošteva pravila igre.


PEF.

31

Potek izdelave didaktične igre

Vsi otroci se posedejo v krog. Vsi se pogovarjamo o naši igri spomin – najdi rime,

ki smo jo naredili skupaj. Vprašam starejše otroke:

»Ali se lahko mlajši otroci tudi igrajo našo igro spomin – najdi rime, glede nato, da

ste jim morali vi, ki ste starejši, pomagati pri iskanju rim na njihova imena?«

Vsi hkrati so odgovorili, da ne.

»Kakšno igro bi pa lahko mi vsi skupaj naredili za naše najmlajše otroke?«

Izjave otrok:

»Isto, sam da bi manj parov iskali.« (5 let)

»Da narišemo na kartice sam sadje, pa iščejo pare.« (6 let)

»Da narišemo na didaktične kartice sam zelenjavo, pa iščejo, kar paše skupaj.« (6

let)

»Enako, sam, da iščejo enake slike.« (6 let)

»Jaaaaa, tk, da išejo na primer dve kravi.« (5 let)

»Ja, al pa dve hiški.« (6 let)

Tako smo dobili idejo, da za mlajše otroke tudi naredimo igro spomin – najdi enako

sliko, vendar na tak način, da ne iščejo rim, ampak enake slike (trava–trava, hiška –

hiška…). Starejšim otrokom spet ponudim pripravljene kartice, na katere narišejo

enake slike.

Slika 14: Risanje enakih slik na kartice

Tako smo dobili didaktično igro spomin – najdi enako sliko, ki vsebuje 15 parov.


PEF.

32

Slika 15: Didaktična igra spomin – najdi enako sliko

Pravila igre

Igro igrajo 3 – 4 igralci. Primerna starost otroka je 3 – 4 leta. Kartončke položimo

na mizo s hrbtno stranjo navzgor. Igro začne igralec, ki ga določimo z izštevanko. Igra

se v smeri urinega kazalca. Prvi igralec obrne en kartonček in poimenuje narisano sliko

ter skuša poiskati drugi enak kartonček – par (npr. hiša – hiša, prašiček – prašiček…).

Če ne najde para, oba kartončka obrne nazaj in je na vrsti naslednji igralec. Če najde

par, lahko išče še enkrat. Igra je končana, ko zmanjka kartončkov na mizi. Tisti igralec,

ki najde največ parov je zmagovalec.


- Primerjanje enakega z enakim,

- sposobnost upoštevanja pravil,

- razvijanje sposobnosti koncentracije in vztrajnosti.

Evalvacija

Dejavnosti, ki sem jih pripravila za otroke so bile zelo zanimive, saj je bilo opaziti,

da so vsi zelo uživali in bili pripravljeni sodelovati. Ko smo se igrali prvo dejavnost, me

je deček M vprašal: »ali bomo delali še eno igro?« Moj odgovor je bil, da ja. Zelo so bili

navdušeni in hoteli so vedeti kakšno. Povedala sem jim, da se bomo najprej igrali,

potem pa bomo skupaj ustvarjali.

Vse dejavnosti so nas pripeljale do želenih ciljev in dosežkov. Skoraj vsi otroci so

usvojili rime. Pri tem so poslušali drug drugega in si pomagali.


PEF.

33

Ko smo se igrali dejavnosti oz. skupne igre sem želela, da otroci rime izgovarjajo

na glas, da slišijo sebe in da jih slišijo drugi, ker si na tak način lažje zapomniš rimane

besede. Pri tem sem bila vztrajna in sem jih morala na to večkrat opozoriti.

Dejavnosti so potekale kot sem načrtovala. Vsaka dejavnost je otroke pritegnila.

Opazila sem, da ko so otroci ugotavljati svoje rime, so mlajši otroci povedali že znane,

nekateri starejši otroci pa so si izmislili nove. Najbolj smo se nasmejali, ko smo iskali

rime na svoje ime. Opazila sem kako so razmišljali, pomagali drug drugemu, povedali

smešne rime, nekateri otroci so me zelo presenetili. Starejši otroci so pomagali mlajšim

otrokom. Menim, da je bila motivacija ustrezno izbrana.

Pri izdelavi didaktične igre spomin – najdi rime so me otroci zelo presenetili.

Razumeli so moja navodila. Na pripravljene kartice so risali samo starejši otroci,

večinoma deklice. Risali so rime po spominu brez moje pomoči, jaz sem jih samo

opazovala in poslušala, kako so se med seboj dogovarjali kaj bo kdo narisal, kaj je že

narisano in kaj še morajo narisat. Mlajši otroci so opazovali njihovo risanje. Ko jim je

zmanjkalo idej je mlajši deček V prinesel snežaka iz košare in je rekel deklici I, da ga

naj nariše. Deklica I ga je že narisala, ampak se mu je zahvalila, da ji pomaga.

Presenečena sem bila kako so otroci opazovali, si pomagali med seboj in bili zelo

aktivni.

Pri primeru didaktične igre za mlajše otroke sem bila zelo presenečena nad

idejami, ko so razmišljali kaj bi se lahko igrali mlajši otroci, ker rim še ne razumejo.

Ideja dečka D, da lahko iščejo enake slike se je razvijala v pravo smer in s tem smo

prišli do cilja, da za mlajše otroke izdelamo primer manj zahtevne didaktične igre. Na

pripravljene kartice so zopet risali starejši otroci, mlajši le v takšni meri, da so sliko, ki je

bila narisana pobarvali.

Pri igranju igre spomin – najdi rime sem se igrala z vsemi starejšimi otroki (4 – 6

let) po skupinah. Pred začetkom igranja smo vse narisane kartice pregledali in ponovili

kaj je na njih narisano (kaj je par). Povedali smo pravila igre in smer igranja. Opazila

sem, da so nekateri otroci, ko so obrnili prvo kartico takoj vedeli kateri par iščejo, po

navadi so bili tisti zmagovalci oz. so pobrali največ parov. Nekateri pa so iskali par na

pamet ali pa so imeli srečo. Zmaga in znanje rim je bila posameznikom največja

motivacija, da so se igro igrali večkrat.

Pri igranju igre spomin – najdi enako sliko sem se igrala z vsemi najmlajšimi otroki

(3 – 4 let) po skupinah. Pri mlajših otrocih sem natančno ponovila pravila igre in skupaj

smo pogledali kartice in poiskali enake slike. Še posebej me je presenetil deček V,

kako je imel dober spomin in kako je spremljal igro. Niso ga zmotile druge okoliščine.


PEF.

34

Opazila sem, da imajo mlajši otroci krajšo koncentracijo, potrebujejo veliko vzpodbude

in pohvale za vsak par, ki ga najdejo. Zanimivo je to, da vedno iščejo pare oz. obračajo

kartice, ki so jim blizu. To ponavljajo vsakič, ko so na vrsti. Opozarjala sem jih, da imajo

veliko kartic na razpolago in da lahko iščejo pare po celi mizi pred sabo.

Z mlajšimi otroki je igranje igre trajalo dlje časa. Obvezno mora biti pri igranju igre

prisotna odrasla oseba, medtem ko so se pri igri spomin – najdi rime otroci igrali

samostojno od začetka do konca. Želja starejših otrok (4 – 6 let) je bila igranje obeh

variant igre. To sem pričakovala in sem bila nad tem zelo navdušena, tako da sem jim

z veseljem ustregla.

Zanimivo je tudi to, da je naslov obeh variant spomina je nastal med igranjem, ne

med nastajanjem igre.

3.2.3 Igra z magneti

Izhodišče: Magneti

Starost otrok: 3 – 6 let

Ideje otrok:

Že sama beseda magneti je otroke zelo pritegnila in njihova radovednost je postala

brezmejna. Seveda sem jim najprej pripravila dejavnosti, ki so se navezovale na to

kako delujejo posamezni tehnični predmeti, v našem primeru magneti. Najprej smo

listali različne revije, knjige z naravoslovno vsebino in enciklopedije. Veliko smo se

pogovarjali in razmišljali o tem kako delujejo magneti. Ponudila sem jim velik in manjši

konstruktor Magnetic, s katerim so sestavljali različne konstrukcije in oblike.

Slika 16: Igra z večjimi magneti Slika 17: Igra z manjšimi magneti


PEF.

35

Pri naslednji dejavnost sem jim ponudila magnet in kovino, da so sami poskusili

delovanje. Ko so spoznali delovanje le-teh sem jim ponudila ploščo iz lesa, da so z

magnetom vodili kovino po leseni plošči. Za lažjo predstavo in sledenje kovini so si

otroci sami narisali pot na list papirja in vodili kovino z magnetom po narisani poti.

Slika 18: Igra z magnetom in kovino

To je vodilo v prvo vprašanje za našo igro, in sicer:

Prvo vprašanje: »Kakšno igro bi lahko mi vsi skupaj naredili z magnetom in

kovino?«

Odgovori otrok:

»Narišemo pot na papir, pa dirkamo kdo prej pride.« (6 let)

»Narišemo na papir dve poti, da lahko dva dirkata do cilja.« (5 let)

Drugo vprašanje: »Kdo vse lahko tekmuje, da pride do želenega cilja?«

Odgovori otrok:

- »Avto do garaže.«(4 let)

- »Polž do solate.« (5 leta)

- »Črv v zemljo.«(4 leta)

- »Kača do miške.« (4 leta)

- »Mačka do miške.« (3 leta)

- »Šolski avtobus do šolarjev.« (6 let)

- »Žoga v koš.« (4 leta)

- »Žoga v gol.« (4 leta)

- »Čebela do rože.« (6 let)


PEF.

36

- »Metulj do rože.« (5 let)

- »Zajček do korenja.« (6 let)

- »Račka do vode.« (6 let)

Zberemo se okoli mize, na katero sem položila leseno didaktično ploščo, ki sem jo

sama pripravila za našo igro. To je bila tudi motivacija, s katero sem otroke usmerila v

pravo smer za ustvarjanje igre. Ugotovili so, da bosta igro lahko igrala le dva

tekmovalca hkrati.

Slika 19: Motivacija z leseno didaktično ploščo

Tretje vprašanje: »Da bi bila igra bolj zanimiva in tekmovalna, kakšne ovire bi

lahko postavili na poti do želenega cilja?«

Odgovori otrok:

»Kazen, ker hitro voziš.« (5 let)

»Moraš rešit uganko.« (6 let)

»Moraš počakat, ker si dobil kazen.« (6 let)

»Če rešiš nalogo, lahko greš naprej.«(6 let)

Za motivacijo didaktičnih vprašanj sem jim ponudila igro vprašanja in odgovori, kjer

so otroci morali postaviti didaktične kartice k pravilni sliki na didaktičnem kartonu. Igra

je prikazana na sliki 20.


PEF.

37

Slika 20: Igranje igre vprašanja in odgovori

Četrto vprašanje: »Katere oz. kakšne naloge morata igralca rešiti na svoji poti?«

- »Na katerem planetu živi človek?« (5 let)

- »Naštej pet zimskih športov.« (6 let)

- »Kaj leti in kaj ne leti?« (6 let)

- »Naštej pet delov na svojem telesu.«(6 let)

- »Kakšne barve ima semafor?«(6 let)

- »Povej tri vrste sadja in tri vrste zelenjave.« (5 let)

- »Povej prvi glas svojega imena.« (6 let)

- »Povej zadnji glas svojega imena.« (6 let)

- »Povej katera številka je napisana?«(6 let)

- »Kaj raste in kaj ne raste?«(6 let)

- »Ugotovi katera roža je bela?« (5 let)

- »Kdaj imaš rojstni dan?« (6 let)

- »Koliko pik ima pikapolonica?« (6 let)

- »Počakaj, ne vzemi žetona.«(6 let)

- »Kdo nastopa v pravljici Mojca Pokrajculja?«(6 let)

- »Povej kdo je v kokošji družini?« (5 let)

- »Poimenuj like.« (6 let)

- »Povej pet živali, ki živijo v gozdu.« (6 let)

- »Povej pet živali, ki živijo v vodi.«(6 let)

- »Koliko črk imaš v svojem imenu?«(6 let)


PEF.

38


Naslov: Igra z magneti

Področje: Narava v povezavi z matematiko, jezikom in gibanjem

Cilji:

- Otrok prepoznava tehnične predmete, spoznava njihov namen in delovanje v igri.

- Otrok razvija mišljenje in rešuje miselne naloge iz različnih področij kurikula.

- Otrok osvoji pravila igre in si jih zapolni.

Sredstva:

- Magneti,

- risalni list,

- črn flomaster,

- barvice,

- lesena didaktična plošča,

- fimo masa,

- kovinski vijaki.


Ker so otroci imeli zelo veliko idej pri vprašanju kdo vse lahko tekmuje, da pride do

želenega cilja, smo skupaj izbrali štiri predloge. Starejše otroke sem povabila k mizi, da

so narisali štiri didaktične liste in sicer: kako polž pride do solate, zajček do korenja,

račka do vode, avto do garaže in čebelica do rože.


PEF.

39

Slika 21: Izdelava didaktičnih listov za Igro z magneti

Nadaljevali smo z izdelavo figuric in žetonov. Potrebno je bilo izdelati dvajset

žetonov in deset figuric s kovino, in sicer: dva avtomobila, dve rački, dva zajčka, dva

polža in dve čebelici.

Slika 22: Izdelava figuric s kovino

Slika 23: Izdelava žetonov


PEF.

40

Na koncu so zopet starejši otroci napisali vprašanja na pripravljene didaktične

kartice.

Slika 24: Izdelava didaktičnih vprašanj

Tako smo dobili didaktično igro igra z magneti, za starost otrok 4 – 6 let. Igra

vsebuje leseno ploščo, 5 didaktičnih listov, deset figuric s kovino, 20 žetonov, 20

didaktičnih vprašanj in dva magneta.

Slika 25: Didaktični list: igra z magneti Slika 26: Didaktične figurice, vprašanja in

žetoni

Pravila igre:

Igro igrata največ dva igralca. Primerna starost otroka je 4 – 6 let. Najprej si igralca

skupaj izbereta figuro s katero bosta tekmovala. Na leseno ploščo postavimo didaktični

list, kjer bosta igralca tekmovala z izbranima figurama (npr. zajec, avtomobil, račka,


PEF.

41

čebela). Vsaka figura ima svoj cilj (zajec – korenje, avtomobil – garaža, račka – voda,

čebela – roža, polž - solata). Igralca postavita figuro na didaktični list, kjer je narisana

slika le-te. Figuro s kovino igralca vodita po narisani poti z magnetom. Igro začne

igralec, ki je mlajši. Na poti so postavljene ovire (rdeči trikotniki). Ko igralec s svojo

figuro prispe do prve ovire, izvleče didaktično kartico z vprašanjem in mora nanj

odgovoriti. Če odgovori pravilno, za nagrado dobi žeton in igro nadaljuje naslednji

igralec. Če ne odgovori pravilno, ne dobi žetona in igro nadaljuje naslednji igralec. Tisti

igralec, ki zbere največ žetonov in je hkrati prvi na cilju je zmagovalec.


- Poslušanje in mišljenje,

- ročne spretnosti,

- orientacija na podlagi.

Primer igre za mlajše otroke

Varianta igre za mlajše otroke je enaka. To pomeni, da naslov in cilja igre,

področje in pravila igre, spretnosti in sposobnosti, ki jih otroci razvijajo, ostanejo

nespremenjena. Nadgradnja igre so didaktična vprašanja, ki so primerna za otroke

stare 3 – 4 leta. Starejše otroke povabim k sebi in jih vprašam:

Prvo vprašanje: »Kakšna vprašanja lahko postavimo mlajšim otrokom, da se bodo

lahko igrali igro z magneti?«

Izjave otrok:

- »Počakaj in ne vzemi žetona.« (5 let)

- »Ugani katera žival je na sliki. « (6let)

- »Zapoj pesmico.« (6 let)

- »Ugotovi kateri lik je narisan.« (6 let)




- »Naredi šest poskokov.« (6 let)

- »Naredi pet počepov.« (6 let)

- »S čim zalivamo rastline?« (6 let)

- »Poimenuj barve.«(5 let)

- »Koliko nog ima krava?« (5 let)


PEF.

42

- »Naredi 10 počepov.« (6 let)

- »Povej število pik.« (5 let)

- »Pokaži 3 prste na roki.« (5 let)

- »S čim žagamo drva.« (6 let)

- »Naštej 5 živali, ki živijo na kmetiji.« (6 let)

- »Katera žival nam da mleko?« (6 let)

- »Kaj obujemo na nogo.« (6 let)

- »S čim zabijamo žeblje.« (6 let)

K mizi povabim starejše otroke, da na pripravljene kartice napišejo vprašanja, ki so

jih povedali.

Evalvacija

Dejavnosti, ki sem jih načrtovala so pripeljale do želenih dosežkov, saj so vsi otroci

ob besedi magnet postali zelo radovedni. Cilji, ki sem si jih zastavila pred samo igro so

bili v celoti doseženi.

Presenetile so me deklice, ki so z velikim zanimanjem in radovednostjo sodelovale

pri dejavnostih in ustvarjanju igre. Pri listanju knjig z naravoslovno vsebino so vsi otroci,

tudi mlajši, vztrajali zelo dolgo. Z zanimanjem so poslušali moje branje. Potem smo se

pogovarjali, izražali svoje misli, mnenja in ideje.

Ko sem jim ponudila konstruktor Magnetic so na začetku preizkušali delovanje

magneta in kovine, nato pa so začeli sestavljati različne konstrukcije. Vsi so si med

seboj pomagali in iskali rešitve. Deček T je rekel, da gradijo vesoljsko ladjo in bodo z

njo poleteli v vesolje.

Pri skupinski dejavnosti, kjer so si otroci narisali pot in vodili kovino z magnetom po

plošči, so bili zelo začudeni nad tem, kako magnet deluje. Ta dejavnost je otroke

posebej pritegnila, saj je bila za nekatere prva tovrstna izkušnja. Menim, da je bila

motivacija ustrezno izbrana, saj sem z njo dosegla svoj namen.

Nadaljevali smo z idejami za našo igro, kjer so bili otroci zelo ustvarjalni. Nisem

pričakovala tako dobrih idej oz. odgovorov. Pri podajanju odgovorov so sodelovali

samo fantje, deklice in mlajši otroci pa so samo poslušali.


PEF.

43

Ko sem pred otroke postavila leseno ploščo za igranje igre je deček D takoj

ugotovil, da bosta igro lahko igrala le dva tekmovalca hkrati. Pri tem sem ga pohvalila,

kako zna dobro razmišljati.

Presenetili so me pri tretjem vprašanju, kakšne ovire bi postavili na pot do

želenega cilja. Po pogovoru z otroki sem ugotovila, da se pri nekaterih otrocih v

domačem okolju pogosto igrajo družabne igre in so znali dogodke povezati.

Pri sestavljanju didaktičnih vprašanj sem jim veliko pomagala in jih usmerjala. Pri

poteku izdelave igre so otroci sami vedeli kako se lotiti dela, ker so imeli izkušnje iz

predhodnih iger. Pri risanju didaktičnih listov sta dve deklici samostojno narisali kar

smo se dogovorili. Oblikovanje figur je bilo moje delo, otroci pa so me usmerjali. Nekaj

otrok v skupini zna pisati črke in z veseljem so napisali didaktična vprašanja na kartice.

Pravila igre smo sestavili skupaj. Idej za pravila igre je bilo kar nekaj, pri tem sem

jih vodila in usmerjala.

Pri primeru igre za mlajše otroke so starejši otroci v skupini pomagali sestavit

didaktična vprašanja, pri tem pa so potrebovali mojo pomoč. Otroci so bili pri vsaki

dejavnosti zelo aktivni, komunikativni in so razumeli moja navodila.

Otroci so komaj čakali kdaj se bodo lahko igrali igro. Bili so zelo navdušeni, ko je

bila igra pripravljena za igranje. Na začetku igranja igre sem jih usmerjala s pravili in

brala didaktična vprašanja. Ostali otroci so igranje dveh tekmovalcev samo opazovali.

Vsi so takoj usvojili pravila igre, tudi mlajši otroci.

Pri vodenju figur z magnetom po narisani poti ni bilo težav. Nekateri so malo več

časa porabili za rešitev naloge. Deček D je predlagal, da dodamo k igri peščeno uro.

Zdela se mi je dobra ideja za omejitev časa. Kasneje, ko so osvojili pravila igre sem

določila enega otroka, da vodi igro od začetka do konca. Težave so bile le pri branju

vprašanj, v tem delu igre sem jim pomagala.

Opazila sem, da sta bili koncentracija in vztrajnost pri igri prisotni ves čas, tako pri

mlajših kot pri starejših otrocih. Vsi so se pri igranju igre zelo zabavali in uživali. Pri tej

igri je naslov nastal med nastajanjem igre.

3.3 Igralni kotiček naših didaktičnih iger

Za naše igre smo skupaj poiskali prostor v igralnici. Igralni kotiček smo pripravili na

tak način, da so bile otrokom dostopne in so se jih lahko samostojno posluževali in se


PEF.

44

igrali. Zanimivo je bilo opazovanje otrok. Starejši otroci so se večinoma igrali

samostojno, le pri igri z magneti so me povabili k igri za branje didaktičnih vprašanj.

Opazila sem kako so starejši otroci vabili mlajše otroke, da se jim pridružijo pri igri in

obratno.

Največ so se posluževali didaktične igre z magneti in obeh primerov spomina. Po

igri z oblačili niso velikokrat posegali, verjetno zaradi tega, ker je pri tej igri potrebna

daljša koncentracija. Pri vseh treh igrah pravil niso spreminjali, le pri igri z magneti so

dodali peščeno uro, da je omejila čas razmišljanja pri vprašanjih.

Pri igri obeh primerov spomina sem bila presenečena, da so otroci igro po končani

igrišče večkrat ponovno igrali in pri tem vztrajali. Deklica I me je opozorila, da moramo

na škatle, v kateri so shranjene naše igre, napisati naslove iger. Pri tem sem jo

pohvalila, saj se je spomnila zelo dobre ideje.

Otroci so se skupaj z mano in vrstniki zabavali in uživali pri igranju iger pri tem pa

je bilo opaziti, da so bili zelo sproščeni. Verjamem, da je igralni kotiček naših

didaktičnih iger urejen tako, da se bodo v prihodnosti še igrali. Opazila sem, da otroci,

ki so soustvarjalci didaktičnih iger, le-te veliko bolj cenijo in imajo do njih prav poseben

odnos.


PEF.

45

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Pomembno je načrtovati didaktične igre s privlačno vsebino in pravili, ki so bolj ali

manj, glede na sposobnosti otrok, zahtevna. Z izdelanimi didaktičnimi igrami sem

želela preseči obstoječe, pri čemer sem upoštevala načela ustreznosti. V ospredju je

bilo kritično raziskovanje lastne prakse ter razmišljanje o svojih izkušnjah – prepoznati

ustrezne cilje in naloge za celotno skupino otrok.

V diplomski nalogi sem si zastavila cilje in raziskovalna vprašanja. Menim, da so

otroci pri idejah in izdelavi didaktičnih iger zelo ustvarjalni, še posebej če so aktivni

soustvarjalci le-teh. Otroci so se počutili zelo pomembni, saj so s svojimi idejami in

predlogi pripomogli k skupnemu cilju. Dejavnosti so ves čas potekale v prijetnem in

veselem vzdušju. V samem procesu nastajanja naših iger so veliko komunicirali med

seboj in z menoj, se dogovarjali in realizirali pobude posameznikov, skupaj reševali

probleme in se odločali za najboljšo rešitev. Didaktična igra je način, kako se otrok

nauči tisto, kar ga nihče ne more naučiti.

Otroci, ki so soustvarjalci družabnih iger in sami določajo pravila, jih zelo hitro

usvojijo in si jih za dalj časa dobro zapomnijo. Zelo radi jih med igro spreminjajo in

ugotavljajo drugačne rešitve.

Pred začetkom izdelave vseh treh iger sem si zadala cilje, ki naj bi jih dosegla z

otroki. Lahko trdim, da sem jih pri vsaki igri dosegla v celoti. To je bil moj največji izziv

in izkušnja, ki sem jo skrbno načrtovala.

Otroci so dovolj vztrajni, če ima didaktična igra zanimivo vsebino. Ne sme trajati

predolgo, ker sta koncentracija in vztrajnost otrok v predšolskem obdobju krajši. Pri

mlajših otrocih je za vodenje igre potrebna prisotnost odrasle osebe, da se igra spelje

od začetka do konca, medtem ko so starejši otroci pri tem lahko samostojni. Odrasli ne

smemo pretirano posegati v otroško igro, moramo pa biti na dosegu, če nas otrok

potrebuje.

Otroci so zelo veseli, če jim ponudiš možnost, da so samostojni in imajo na

razpolago zbirke didaktičnih iger v igralnem kotičku. Sami se jih lahko poslužujejo, se z

njimi igrajo in za njih skrbijo tako, da so lepo pospravljene. Igre v igralnem kotičku

vplivajo na pridobitev pozitivnega odnosa do njih, otroci se jih veselijo in se vedno

znova vračajo k igri.


PEF.

46

5 LITERATURA IN VIRI

Almqvist, B. (1994). Educational toys, creative toys. V: J.H. Goldstein (ur.), Toys, play

and child development. Cambridge: Cambridge University Press.

Armstrong, T. (1999). Prebudite genija v svojem otroku. Tržič: Učila.

Bruce, T. (1996). Helping young children to play. Bristol: Hodder Headline Plc.

Dixon, B. (1992). Playing them false-a study of children's toys, games and puzzles.

London: Trentham Books.

Duran, M. (1995). Djete i igra. Jastrebarsko: Naklada Slap.

Fekonja, U. (2001). Igrače. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija

otroške igre od rojstva do vstopa v šolo (str. 85-89). Ljubljana: Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete.

Horvat, L. in Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana. DZS.

Kamenov, E. (1981). Igrače. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija

otroške igre od rojstva do vstopa v šolo (str. 88−89). Ljubljana: Znanstveni inštitut


Kavčič, T. (2004). Igra dojenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.),

Razvojna psihologija (str. 278-284). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut


Klemen, N. (2010). Pomen igre za otrokov razvoj. Pridobljeno 3. 4. 2016,

http://www.ringaraja.net/clanek/otroska-igra_733.html.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in

šport.

Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek in M.

Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre od rojstva do vstopa v šolo (str. 33-42).

Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. in Lešnik Musek, P. (2001). Igra v kurikulu za predšolske otroke.

V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre od rojstva do

vstopa v šolo (str. 128-132). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Psihologija otroške igre od rojstva do

vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.


PEF.

47

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Teorije otroške igre. V L. Marjanovič

Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre od rojstva do vstopa v šolo (str.

2-3). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba

Rokus.

McCune-Nicolich, L (1981). Toward symbolic functioning: Structure of early pretend

games and potential parallels with language. Child Development, 52, 785-797.

Mešinović, S. (2016). Predavanja pri predmetu Matematične igre. UP PEF. Koper,

5.3.2016.

Musek, J. (1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy, d. o .o.

Oerter, R. (1993). Psychologie des Spiels. Ein handlungstheoretischer Ansatz.

München: Quintessenz.

Pellegrini, A. D. (1999). Applied child study: A developmental approach. Hillsdale:

Lawrence Erlbaum Associates.

Piaget, J. (1962). Play, dreams and imitation in childhood. New York: W. W. Norton.

Rice, F. P. (1998). Human development. Upper Seddle River, New Yersey: Prentice

Hall, Inc.

Senica, M. (2010). Če otrok živi…. V S. Roncelli Vaupot, M. Kašnik Janet in M. Senica.

(ur.), Da sije sonce didaktične igre za razvoj otrokovih kompetenc na področju

preprečevanja zasvojenosti (str. 13-17). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2010

Smilansky, S. (1968). The effects of socidramatic play on disadvantaged prescgool

children. New York: Wiley.

Wood, E. in Attfield, J. (1996). Play, learning and the early childhood curriculum.

London: Paul Chapman Publishing Ltd.

Zupančič, M. (1998). Predavanja v okviru predmeta Psihologija malčkove igre.

Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo, neobjavljeno gradivo.

Zupančič, M. (1999). Zgodnji razvoj otrokove igre z igračami: struktura, predmetno

obnašanje in vsebina. Psihološka obzorja, 8 (2, 3), 115-135.

Toličič, I. (1961). Otroka spoznamo v igri. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Toličič, I. in Smiljanovič-Ćolanovič, V. (1973). Otroška Psihologija. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

diplomska naloga bernarda ogrizek - …€¦ · univerza na primorskem pedagoŠka fakulteta...

Documents