kvantitativni plan ostalega dela pedagoŠkih … · vsaka na novo določena hišna številka...

LETNI DELOVNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE KAŠELJ za šolsko leto 2011/2012

1

VSEBINA

1 Uvod 3

2 Osnovni podatki o šoli 4

2.1 Šolski okoliš 4

2.2 Ime in sedeţ zavoda 5

3 Prostorski pogoji 5

4 Kadrovska zasedba 5

5 Podatki o učencih 8

6 Vzgojno-izobraţevalno delo 9

6.1 Predmetnik 9

6.2 Tedenska obremenitev učiteljev 10

6.3 Dodatni, dopolnilni pouk 12

6.4 DSP 12

6.5 Učenci tujci 13

6.6 Nadarjeni učenci 14

6.7 Dnevi dejavnosti 14

7 Razširjeni program 20

7.1 Šole v naravi in tabori 20

7.2 Raziskovalna dejavnost 20

7.3 Projekt Zdrava šola 21

7.4 Projekt Evropska vas 21

7.5 Projekt Eko šola 21

7.6 Inovacijski projekt Šola z nasmehom 22

7.7 Samoevalvacija 23

7.8 Interesne dejavnosti 24

7.9 Oddelki podaljšanega bivanja 25

7.10 Jutranje varstvo 26

8 Prehranjevanje v šoli 26

9 Organiziranost učencev 30

10 Status učenca športnika in učenca, ki se vzporedno izobraţuje na drugi šoli 30

11 Program dela strokovnih organov šole 31

11.1 Program pedagoškega vodenja ravnateljice 31

11.2 Program dela učiteljskega zbora 33

11.3 Strokovni aktivi 33

12 Izobraţevanje delavcev šole 34

13 Sodelovanje šole z okoljem 36

13.1 Šola in starši 36

13.2 Druge dejavnosti šole 37

13.3 Šola in okolje 38

14 Nosilci določenih nalog 39

14.1 Operativni letni delovni načrt vodstvenih delavcev 39

14.2 Razporeditev ostalega dela (strokovni delavci) 42

14.3 Šolska svetovalna sluţba 46

14.4 Šolska knjiţnica 50

15 Investicije 52

16 Koledar za šolsko leto 2011/12 53

17 Hišni red 54

18 Povzetek vzgojnega načrta OŠ Kašelj 55

19 Povzetek pravil šolskega reda 61

20 Sklep 64


2


3

1 UVOD

V šolskem letu 2011/12 obiskuje OŠ Kašelj 374 učencev od 1. do 9. razreda. 39 prvošolcev je prvič

prestopilo prag naše šole.

Z novim šolskim letom prihajajo novi izzivi, nova pričakovanja, novi vzponi in padci.

»Spoštujemo sebe, druge in naravo, učimo se sprejemati lastno odgovornost in krepimo medsebojno

pomoč ter solidarnost,« smo zapisali v viziji naše šole in to nas vodi pri našem vsakdanjem delu.

Šola z organiziranjem različnih dejavnosti spodbuja skladni telesni, gibalni, spoznavni, socialni in

čustveni razvoj otrok.

Za spodbujanje učenčevega optimalnega razvoja je treba spoznati njegovo predznanje, interese,

zmoţnosti ter te razlike upoštevati pri pouku in izvajanju dejavnosti.

Pomembno je razvijati učenčevo motivacijo in odgovornost za sodelovanje pri pouku ter za

vseţivljenjsko učenje. S spodbujanjem medvrstniške učne in druge pomoči ter prostovoljstva med

učenci, ti pridobijo spretnosti medsebojnega sodelovanja, ki je še kako pomembno za poznejše

poklicno in druţbeno delovanje.

Cilje in načrte na številnih področjih delovanja Osnovne šole Kašelj smo zapisali v letni delovni načrt

šole.

Vzgojno-izobraţevalno delo je v šoli organizirano tako, da imajo moţnosti za optimalen razvoj vsi

učenci. Posebno pozornost namenjamo učencem s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o

usmeritvi, in otrokom, ki so nadarjeni na različnih področjih.

Ob načrtovanju skupnega dela, zajetega v letnem delovnem načrtu, smo sledili zakonskim normam.

Temeljna zakonska podlaga za načrtovanje dela so Zakon o osnovni šoli, Zakon o organizaciji in

financiranju vzgoje in izobraţevanja, Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa

osnovne šole ter ostali podzakonski akti.

Poleg obveznega programa šole smo v letni delovni načrt vključili vse dejavnosti šole, ki izhajajo iz

razširjenega programa, in tudi dejavnosti obširnega nadstandardnega programa šole.

V prihodnosti nas čakajo spremembe in dopolnitve Zakona o osnovni šoli, ki sledijo naslednjim

ciljem:

- zagotavljanje večje kakovosti,

- zagotavljanje pogojev za večjo pravičnost osnovnošolskega izobraţevanja ter

- zagotavljanje pogojev za optimalen in uravnoteţen razvoj posameznikov.

Vzgojno–izobraţevalni proces bomo nadgrajevali in vnašali spremembe vanj.

Na vsebinskem področju si bomo prizadevali za sodelovanje šole v mednarodnih in drugih projektih.

Nadaljevali bomo z izvajanjem vzgojnega načrta. Pri oblikovanju le-tega smo dobro sodelovali tako

strokovni delavci šole kot starši in učenci, zato si ţelimo, da takšen način sodelovanja ohranimo tudi

pri uresničevanju in vrednotenju tega načrta.

Da se bomo v šoli dobro razumeli in počutili, bomo upoštevali tudi pravila šolskega reda ter hišni

red.

Vsakdanjost prinaša s seboj številne situacije. Ljudje imamo vsak svoje vrednote, svoj pogled na

stvari in dogodke, o vsem si ustvarimo svoje mnenje. Drugačnost ljudi – v mišljenju, čustvovanju,

vrednotenju je na nek način preizkusni kamen medsebojnega spoštovanja. Zato nam ne sme

zmanjkati časa za pogovor, izmenjavo stališč in iskanje skupnih optimalnih rešitev.

Tadeja Perkovič,

v. d. ravnateljice


4

2 OSNOVNI PODATKI O ŠOLI

2.1 ŠOLSKI OKOLIŠ

Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega izobraţevanja za šolski okoliš.

- ANŢURJEVA ULICA 1, 1a, 2, 2a, 2b, 2c, 2d, 2e, 2f, 3, 4, 4a, 4b, 4c, 5, 6, 6a, 6b, 6c, 7, 8, 8a, 8b,

8c, 9, 10, 10a,10b, 10c, 10d, 11, 11a, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 13, 14, 14a, 14b, 14c, 14d, 15, 16,

16a, 16b, 16c, 17, 18, 18a, 18b, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 40a, 42,

- AVGUSTINČIČEVA ULICA 1, od 3 do 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 21, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30,

31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 42, 44, 46,

- BERČIČEVA ULICA 1, 1a, 1b, 1c, 2, 2a, 2b, 2c, 3, 3a, 3b, 3c, 4, 4a, 4b, 4c, 5, 5a, 5b, 5c, 5d, 6,

6a, 6b, 6c, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 8b, 8c, 9, 9a, 9b, 9c, 10, 10a, 10b, 10c, 12, 14,

- CESTA ŠPANSKIH BORCEV 1, 1a, 1b, 2a, 3, 4, 4a, 4b, od 5 do 17, 17a, od 18 do 25, 25a, 26, 27,

28, 29, 29a, 30, 31, 31a, 31b, 31c, 33, 33a, 33b, 33c, 34, 36, 36a, 36b, 36c, 37, 37a, 37b, 37c, 39,

39a, 39b, 39c, 41, 41a, 41b, 41c, 43, 43a, 43b, 43c, 45, 45a, 45b, 45c, 47, 47a, 47b, 47c, 49, 49a,

49b, 49c, 51, 51a, 51b, 51c, 53, 53a, 53b, 53c, 55, 55a, 55b, 55c, 57, 57a, 57b, 57c, 59, 59a, 59b,

59c, 61, 61a, 61b, 61c, 63, 63a, 63b, 63c, 65, 65a, 65b, 65c, 67, 67a, 67b, 67c, 69, 69a, 69b, 69c,

71, 71a, 71b, 71c, 73, 73a, 73b, 73c, 75, 75a, 75b, 75c, 77,

- CESTA 30. AVGUSTA 1, 3, 5, 15, 17, 19, 21, 25, 25a, 27, 29, 31, 33, 35,

- ČERNIVČEVA ULICA 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 18, 19, 19a, 21,

23, 25,

- GRAJZERJEVA ULICA 1, 2, 3, 4, 5, 5a, 6, 6a, od 7 do 14, od 16 do 21, 21a, 21b, 21c, 22, 23, 23a,

24, 25, 26, 27, 28, 29, 31, 33, 37, 39,

- GUSTINČARJEVA ULICA neparne od 1 do 13,

- JAKHLJEVA ULICA 1, 3, 7, 9, 20, 21,

- KAŠELJSKA CESTA 62, od 64 do 87, 87a, 87b, 88, 89, 90, 91, 91a, 91b, 91c, 93, 93a, 94, 95, 96,

97, 97b, 98, 99, 100, 101, 101a, 101b, 101c, 101d, 101e, od 102 do 113, 113a, 115, 116, 117, 118,

119, 119a, 120, 120a, 121, 121a, 122, 124, 126, 128, 132, 134, 136, 138, 138a, 140, 142, 144, 146,

148, 148b, 148c, 150, 150a, 150b, 150c, 152, parne od 153 do 162, 166, 168, 170, 172,

- KLEMENOVA ULICA 1, 1a, od 2 do 21, 21a, od 22 do 43, 43a, od 44 do 87, 87a, od 88 do 110,

parne od 112 do 188,

- KRMČEVA ULICA 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12,

- KUDROVA ULICA 2, 4,

- LOVŠETOVA ULICA od 1 do 8, parne od 10 do 16,

- MAZOVČEVA POT od 1 do 5, 5a, 5b, 6,

- MOČILNIKARJEVA ULICA 1, 1a, 2, 2a, 2b, od 3 do 8, neparne od 9 do 21,

- OB STUDENCU 1, 1a, od 2 do 9, 11, 11a, 13, 15, 17, 19, 19a, 21, 23, 25, 27, 29, 38, 40, 42, 44,

45,

- PAPIRNIŠKI TRG od 1 do 9, 11, 12, 14, 15, 16, 17, 18, 18a, 18b, 19, 20, 21,

- PEČINSKA ULICA od 1 do 9, 10, 10a, 10b, od 11 do 22, 22a, 22b, 22c, 22d, 23, 24, 26, 27, 28, 29,

30, 31, 32, 33, 33a, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, neparne od 41 do 73,

- TRTNIKOVA ULICA od 1 do 10, neparne od 11 do 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 23a, 25, 27, 29, 31,

31a, 33, 35,37,

- ULICA MINKE BOBNAR 1, 1a, 2, 3, 4, 4a, od 1 do 15, neparne od 17 do 23,

- ULICA MIRKA JURCE od 1 do 7, 7a, 8, 8a, 8b, 10, 19,

- ULICA PARIŠKE KOMUNE 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13, 15,

- VIŠNJEVARJEVA ULICA od 1 do 7, 9, 10, neparne od 11 do 49,

- ZELENOVA ULICA 1, 2, 3, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, od 20 do 24, 26, 27, 28, 30, 32, 34.

Vsaka na novo določena hišna številka znotraj šolskega okoliša sodi v obstoječi šolski okoliš.

ŠOLSKI PROSTOR

V času vzgojno-izobraţevalne dejavnosti šola prevzema odgovornost za učence v vseh

šolskih prostorih in pripadajočih zunanjih površinah, vendar le, če ti upoštevajo pravila

šolskega reda.


5

2.2 IME IN SEDEŢ ZAVODA

Zavod posluje pod imenom Osnovna šola Kašelj.

Sedeţ zavoda: Kašeljska cesta 119 a, 1260 Ljubljana Polje

Telefon: 01 528 36 59

Elektronski naslovi:

E-mail: [email protected]

[email protected]

Naslov spletne strani na internetu: http://www.oskaselj.si

3 PROSTORSKI POGOJI

Od 1. septembra 2010 deluje Osnovna šola Kašelj kot samostojna osnovna šola.

Pouk se izvaja od 1. do 9. razreda. Šola ima 18 oddelkov, poleg tega pa ima tudi 7 oddelkov

podaljšanega bivanja.

V starejšem delu šole imajo pouk učenci od 1. do 4. razreda. V tem delu je 8 učilnic. Urejen je

prostor za igro in kabinet za izvajanje učne pomoči.

V novem delu šole, kjer izvajamo pouk za učence od 5. do 9. razreda, je 13 učilnic (vključno z

računalniško učilnico) ter knjiţnica.

V tem delu je tudi razdelilna kuhinja z jedilnico.

Šola razpolaga tudi s športno dvorano, v kateri se v dopoldanskem času izvaja ves pouk športne

vzgoje.

V novo urejenih prostorih nad dvorano tudi v tem šolskem letu gostujeta dva oddelka otrok iz vrtca

Pedenjped.

Avgusta 2011 je bilo dokončano zunanje igrišče, namenjeno učencem od 1. do 4. razreda.

Zunanje površine ob dvorani, ki bodo tudi namenjene izvajanju športne vzgoje, še niso urejene.

4 KADROVSKA ZASEDBA

V. d. ravnateljice: Tadeja Perkovič

Pomočnica ravnateljice: Mateja Kriţan

STROKOVNI DELAVCI ŠOLE

1.–5. razred

Razred Razrednik

1. a Špela Kralj,

Suzana Mozetič

1. b Nataša Gaber,

Petra Miklič

2. a Tadeja Mraz Novak

2. b Andreja Fink

3. a Irena Rednak

3. b Ksenija Pirih Tavčar

4. a Urška Horvat

4. b Julijana Kmetič

5. a Marjana Pečjak

5. b mag. Tanja Rozman

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]


6

Podaljšano bivanje: Julijana Kolarič 1. a + 2. a

Ana Lampe 1. b + 2. a

Nisa Jevšjak Novak 2. a + 2. b

Aleš Ferenc 3. a + 3. b

Sabina Sitar 3. b + 4. a

Joţica Drobnič 4. b + 5. a

Nina Kononenko 5. b + 5. b

Zaradi zmanjšanega obsega programa OPB ima 5. razred OPB samo do 15.00.

Jutranje varstvo: Joţica Lautar, Barbara Tuljak, Ksenija Pirih Tavčar, Julijana Kmetič, Nataša

Gaber, Špela Kralj, Marjana Pečjak, Tadeja Mraz Novak

Angleški jezik : Julijana Kmetič (4. r.), Maja Krese (5. r.), Petra Grum (5. r.).

6.–9. razred

Učitelj Predmet Razrednik

Petra Grum SLJ, TJA 9. b

Nina Korošec SLJ, delo z učenci tujci 8. b

Tadeja Mraz

Novak ŠNO

Maja Karlovčec MAT, FIZ, ZIV, nadarjeni 7. b

Denis Klančič OID

Damijan Lenče MAT , TIT, OGL, nadarjeni 9. a

Joţica Šubelj MAT, MD8 8. a

Nina Gaberščik TJA, NI1, NI2, NI3 6. b

Maja Krese TJA, SPI 6. a

Aleš Ferenc ZGO, OPB, kolo, nadarjeni

Rok Godec GEO, ZGO, nadarjeni 7. a

Tanja Rozman GEO

Nataša Hozjan

Breznjik svetovalno delo, DDE

Urška Horvat GOS, SPH

Nataša Javornik BIO

Romana Jurca NAR, KEM

Mateja Kriţan NAR, BIO, pomočnica

ravnateljice

Marcel

Theuerschuh Laborant, MME, UBE

Silva Jakob GVZ, MPZ

Nina Kononenko LVZ, LS1, OPB, nadarjeni

Andreja Gašperšič ŠVZ, ŠZZ, ŠSP, IŠP

Ana Lampe ŠVZ, OPB

Franci Lisjak ŠVZ, ŠSP, ŠZZ, IŠP

Nives Sredenšek DSP

Nataša Govekar DSP

Jera Kralj DSP

Barbara Tuljak DSP, IiSUP

Nina Mesner DSP, IiSUP, svetovalno delo


7

STROKOVNI DELAVCI, KI DOPOLNJUJEJO SVOJO DELOVNO OBVEZNOST NA OŠ KAŠELJ

UČITELJ PREDMET

Denis Klančič OID

Nataša Javornik BIO

Marcel Theuerschuh Laborant, MME, UBE

Nives Sredenšek DSP

Nataša Govekar DSP

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŢBA

psihologinja: Nina Mesner

socialna delavka: Nataša Hozjan Breznjik

DODATNA STROKOVNA IN INDIVIDUALNA UČNA POMOČ

Jera Kralj: učiteljica dodatne strokovne in učne pomoči

Barbara Tuljak: učiteljica dodatne strokovne in učne pomoči

Nataša Govekar: učiteljica dodatne strokovne pomoči

Nives Sredenšek: učiteljica dodatne strokovne pomoči

ŠOLSKA KNJIŢNICA

knjiţničarka: Joţica Lautar

SKUPNE SLUŢBE:

računovodja: računovodski servis Konto

poslovna sekretarka: Ţeljka Budaj Oblak

knjigovodja: Tanja Gostimirović

TEHNIČNO OSEBJE:

hišnik: Marko Ţalac

čistilke: Sena Heljezović, Radojka Vujanić, Mara Branković, Snjeţana Vranješ, Dara Dragić,

Nataša Končar

kuharici: Ruţa Andrič, Boţica Janušič

SKUPNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH:

vodstveni delavci 2

učitelji 33

svetovalni delavci 2

učitelji IP in DSP 2

skupne sluţbe 2,5

tehnično osebje 9

knjiţničar O,9

porodniški dopust 0

SKUPAJ 51,4


8

5 PODATKI O UČENCIH

OŠ Kašelj obiskuje v tem šolskem letu 374 učencev.

ŠTEVILČNO STANJE UČENCEV PO ODDELKIH

RAZREDNA STOPNJA

Razred Skupaj M Ţ

∑ M Ţ

1. a 19 10 9

1. r. 39 19 20

1. b 20 9 11

2. a 23 10 13

2. r. 44 21 23

2. b 21 11 10

3. a 16 10 6

3. r. 34 19 15

3. b 18 9 9

4. a 21 12 9

4. r. 40 22 18

4. b 19 10 9

5. a 23 8 15

5. r. 47 21 26

5. b 24 13 11

SKUPAJ 204 102 102

PREDMETNA STOPNJA

∑ M Ţ

Razred Skupaj M Ţ

6. r 41 23 18

6. a 19 12 7

6. b 22 11 11

7. r. 40 22 18

7. a 18 9 9

7. b 22 13 9

8. r. 44 16 28

8. a 22 9 13

8. b 22 7 15

9. r. 45 20 25

9. a 22 10 12

9. b 23 10 13

SKUPAJ 170 81 89

skupaj

vseh 374 183 191


9

6 VZGOJNO–IZOBRAŢEVALNO DELO

6.1 PREDMETNIK

PREDMETI RAZRED

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Slovenski jezik 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5

Angleški jezik 2 3 4 4 3 3

Likovna vzgoja 2 2 2 2 2 1 1 1 1

Glasbena vzgoja 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1

Druţba 2 3

Geografija 1 2 1,5 2

Zgodovina 1 2 2 2

Drţavljanska in domovinska

vzgoja ter etika

1 1

Spoznavanje okolja 3 3 3

Fizika 2 2

Kemija 2 2

Biologija 1,5 2

Naravoslovje 2 3

Naravoslovje in tehnika 3 3

Matematika 4 4 5 5 4 4 4 4 4

Tehnika in tehnologija 2 1 1

Gospodinjstvo 1 1,5

Športna vzgoja 3 3 3 3 3 3 2 2 2

Izbirni predmet 1 2/1 2/1 2/1

Izbirni predmet 2 1 1 1

Izbirni predmet 3 1 1 1

Oddelčna skupnost 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5

Dopolnilni, dodatni pouk 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Interesna dejavnost 2 2 2 2 2 2 2 2 2

Število predmetov 6 6 6 8 9 11 14 16 14

Tedensko število ur 20 21 22 24 26 26 29,5 30 30

Število tednov pouka 38 38 38 38 38 38 38 38 35

Kulturni dnevi 4 4 4 3 3 3 3 3 3

Naravoslovni dnevi 3 3 3 3 3 3 3 3 3

Tehniški dnevi 3 3 3 4 4 4 4 4 4

Športni dnevi 5 5 5 5 5 5 5 5 5

Skupaj dnevi dejavnosti 15 15 15 15 15 15 15 15 15


10

6.2 TEDENSKA OBREMENITEV UČITELJEV

oddelek strokovni

delavec PU razredništvo ostalo

skupaj

PU opomba

1. a

Špela Kralj 20 1 2 OPZ, JV MOL 23

Dodatek

razredništvo

Suzana Mozetič 10 + 10 1 dod, dop 21

1. b

Nataša Gaber 20 1 JV MOL 21 Dodatek

razredništvo

Petra Miklič 10 + 10 1 dod, dop, 1 IUP 22

2. a

Tadeja Mraz

Novak 21 – 1 ŠVZ 0,5

1 dod, dop, 1 GVZ

5. b, 1 ŠNO, JV

MOL

23,5 Dodatek

razredništvo

2. b

Andreja Fink

10

0,5 O,5 dod, dop

11

Dodatek

razredništvo

Joţica Drobnič 11 13,5 OPB

O,5 dod, dop

23,4

3. a Irena Rednak 22 0,5 1 dod, dop 23,5 Dodatek

razredništvo

3. b Ksenija Pirih

Tavčar 22 0,5

1 dod, dop, JV

MOL 23,5

Dodatek

razredništvo

4. a Urška Horvat 21,5 – 2

LVZ-3 ŠVZ 0,5

1 dod, dop, 4,5

GOS 6. r., 1 SPH 23,5

Dodatek

razredništvo

4. b Julijana Kmetič 21,5 –

3 ŠVZ 0,5

1 dod, dop, 4 TJA

RS,

JV MOL

23,5 Dodatek

razredništvo

5. a Marjana Pečjak

22,5 – 3 ŠVZ

– 3 DRU-3

NIT

0,5 1 dod, dop, 5 SLJ,

1 GOS 5.B, JV MOL 21

Dodatek

razredništvo

5. b

mag. Tanja

Rozman

22,5 – 3 ŠVZ

– 5 SLJ-1

GOS - 1

GVZ

0,5

1 dod, dop, 1 ŠVZ

2. a, 3 DRU+3 NIT

5. a, 2 GEO 6. r.

23 Dodatek

razredništvo

OPB OPB ostalo OPB

skupaj skupaj PU

1. a + 2. a Julijana Kolarič 20,5

15.30–16.00

16.00–17.00/14

dni

6 deţur. 26,5 23,3

1. b + 2. a

Ana Lampe 20,5 2 PU ŠVZ (7. b) 20,5 20,4

2. a + 2. b Nisa Jevšjak

Novak 22,5

16.00-17.00/14

dni 3 deţur. 25,5 22,4

3. a + 3. b Aleš Ferenc 18,5 16.00–16.30 3 deţur., 2 ZGO,

2 nadarjeni 21,5 22,9

3. b + 4. a Sabina Sitar 15,5

6 ŠVZ (4. a, 4. b),

1,14 kolo 15,5 20,7

4. b + 5. a Joţica Drobnič 13,5 11,5 2. b 13,5 23,4

5. a + 5. b Nina Kononenko 7,5 15.00–16.00

5,4 deţur., 8 LVZ

(6.-9.r.),

2 LVZ 4. b, 1 LS,

1 nadarjeni

12,9 23,4

5. a + 5. b Barbara Tuljak 4

11 DSP, 3 IUP,

6 JV+1 dif. 4 22,3


11

Št. UČITELJ RAZREDNIK Matična

učilnica

PREDMET Dop,

dod.

IiSUP,

DSP-r, ID

Izbirni,

DSP

∑

1 Petra Grum 9. b P33 SLJ (7. a, 7. b, 8. a,b1 x dif.,9.

a,9. b), TJA (5. a)

1 1dsp real. 23+1

2 Nina Korošec 8. b N39

SLJ (6. a, 6. b, 8. a,8. b,9. a, b

1 x dif)

1 2 real.

tujci,

2 dsp real.

1 dif. npz 21+0,5

3 Tadeja Mraz Novak N30 1 x ŠNO 1

4 Maja Karlovčec 7. b N34

MAT (7. a, 7. b, 8. a, b 1 x dif.)

FIZ (8. a, 8. b, 9. a, 9. b)

1 iz

dif.

1,5

1dsp real.

1 x ZIV,1

dif. nadar.

22,5+0,5

5 Denis Klančič OID, 1,2 LVZ 8,9

6 Damijan Lenče 9. a P30

MAT (9. a, 9. b 1 x dif.)

TIT (6. a, 2 x 6. b, 7. a, 2 x 7.

b, 2 x 8. a, 2 x 8. b)

1 iz

dif.

2x OGL 1 dif za

nadar.

22+1

7 Joţica Šubelj 8. a P26 MAT (6. a, 6. b, 8. a,8. b,9. a 1

x dif.,9. b)

2 1x MD8 - 24+0,5

8 Nina Gaberščik 6. b N42

TJA (6. b, 7. a, 8. a, b 1 x dif.,

9. a, 9. b)

- 2 dsp real. 2 x NI1

2 x NI2

2 x NI3

22+0,5

9 Maja Krese 6. a N33 TJA (5. b, 6. a, 7. b, 8. a, 8. b,

1 x dif.9. a, b)

2 - 2 ŠI 23+0,5

10 Aleš Ferenc P27, N30 ZGO (6. a, 6. b) 2 dif.

nadar.

4

11 mag.Tanja Rozman N42 GEO (6. a, 6. b) 2

12 Rok Godec 7. a N38

GEO (7. a, 7. b, 8. a, 8. b, 9.

a, 9. b)

ZGO (7. a, 7. b, 8. a, 8. b, 9.

a, 9. b)

- 1dsp real.

1dif. nadar. 24+0,5

13 Nataša Hozjan

Breznjik

N37, N42 DDE (7. a, 7. b, 8. a, 8. b),0,7

ŠSS

- 2 IUP - 21,4

14 Urška Horvat P33 GOS (6. a, 2 x 6. b) - - 1 x SPH 4,5

15 Nataša Javornik N37 BIO (8. a, 8. b) - - - 3

16

Romana Jurca

N34, N37

OŠ Kašelj: KEM (8. a, 8. b, 9.

a, 9. b), NAR (6. a, 6. b);

OŠ Polje: KEM (8. a, 8. b, 9. a,

9. b), NAR (6. a)

0,5

1

- - 23,5

17 Mateja Kriţan

N37

NAR (7. a, 7. b),

BIO (9. a, 9. b)

- 1,98 PU

prehrana,

1ID

- 13

18 Marcel Theuerschuh kabinet

KEM, FIZ,

NAR, N30

Laborant 6,05 DU - - 1 x UBE,

1 x MME,

8,05

19 Silva Jakob

N33

OŠ Kašelj: GVZ (6. a, 6. b, 7.

a, 7. b, 8. a, 8. b, 9. a, 9. b),

MPZ (3 PU)

OŠ Polje: GVZ (6. a, 6. b, 7. a,

7. b, 8. a, 8. b, 9. a, 9. b),

MPZ (3 PU)

- - - 22

Jutranje

varstvo Joţica Lautar

6.20 do

8.20

4 jv/teden,

knjiţnica 0,9

22,3

1. r = MŠŠ Barbara Tuljak 6.20 do

8.20

6 jv/teden

2. r =

3. r = MOL

4. r =

5. r =

Ksenija Pirih

Tavčar

7.00 do

8.20/14 dni

3,3 jv/teden

Julijana Kmetič 7.00 do

8.20/14 dni

3,3 jv/teden

Nataša Gaber 7.30 do

8.20/14 dni

2,1 jv/teden

Tadeja Mraz

Novak

7.30 do

8.20/14 dni

2,1 jv/teden

Špela Kralj 7.30 do

8.20/14 dni

2,1 jv/teden

Marjana Pečjak 7.30 do

8.20/14 dni

2,1 jv/teden


12

20 Nina Kononenko

P27 LVZ (4. a, 6. a, 6. b, 7. a, 7. b,

8. a, 8. b, 9. a, 9. b)

- - 1dif.nadar.,

1 x LS1

12

21 Andreja Gašperšič

TV

ŠVZ (5. a, 6. ab, 7. ab, 8 .a, 8.

b, 9. a, 9. b)

- 1 ID 1 x ŠSP,

2 x ŠZZ,

1 x IŠP

21

22 Ana Lampe TV ŠVZ (7. b fantje) - - - 2

23 Franci Lisjak

TV ŠVZ (5. b, 6. a, 6. b, 7. a, 8. a,

b, 9. a, 9. b)

- 1 ID 1 x ŠSP,

2 x IŠP

21

24 Nina Mesner pisarna

psih.

0,7 ŠSS - 3 IUP,

2 Romi

21,4

25 Nives Sredenšek kabinet DSP 4 DSP - - - 4

26 Nataša Govekar kabinet DSP 8 DSP - - - 8

27 Jera Kralj kabinet DSP 19 DSP - - - 19

V obdobju od 1. 9. 2011 do 30. 6. 2012 se delo strokovnih in tehničnih delavcev šole izvaja v obsegu do

povprečno 52 ur na teden, in sicer v posameznem obdobju v obsegu ur, določenih z urnikom ter s tem

Letnim delovnim načrtom šole. Preseţek delovnih ur se izravna s prostimi dnevi strokovnih in drugih

delavcev šole, ki v času šolskih počitnic presegajo pripadajoče dni letnega dopusta posameznega delavca.

6.3 DODATNI, DOPOLNILNI POUK

Dodatni pouk je namenjen učencem z boljšim učnim uspehom, ki pri posameznih predmetih

presegajo določene standarde znanja. S poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimi

metodami dela, kot so samostojno učenje, problemski pouk in priprave na tekmovanja, podpira

doseganje višjih učnih ciljev.

Dodatna znanja s posameznih strokovnih področij na višji, zahtevnejši ravni, lahko učenci

pridobivajo v obliki dodatnega pouka pri slovenskem in angleškem jeziku, matematiki, fiziki in

kemiji.

Če učenec pri določenem predmetu začuti potrebo po dodatnih vajah oziroma ponovni ali dodatni

razlagi učne snovi, se lahko vključi v dopolnilni pouk, ki je organiziran pri slovenskem jeziku,

angleškem jeziku, matematiki, fiziki in kemiji. Učenec obiskuje dopolnilni pouk občasno ali skozi vse

šolsko leto – po potrebi. Učitelj, ki vodi dopolnilni oziroma dodatni pouk, obvesti učence o urniku

izvajanja tega pouka.

6.4 DSP (DODATNA STROKOVNA POMOČ) IN IiSUP (INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA UČNA POMOČ)

V šol. letu 2011/2012 bomo nadaljevali s celostnim in sistematičnim spremljanjem otrok s posebnimi

potrebami (PP), ki jim odločba, izdana na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s PP, zagotavlja DSP

(dodatno strokovno pomoč). Izvajale se bodo ure, ki so določene v odločbah ter timsko spremljanje

posameznega otroka v sodelovanju s starši.

Na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s PP je vključenih v vzgojno–izobraţevalni program z DSP 21

učencev. Tem učencem pripada na podlagi izdanih odločb 57 PU DSP. Za štiri učence pričakujemo

odločbo o usmeritvi v tem šolskem letu.

Individualna in skupinska učna pomoč je namenjena predvsem učencem druge in tretje triade in

sicer za učence, ki poleg dopolnilnega pouka potrebujejo dodatno učno pomoč za doseganje

standardov znanja. Glede na število oddelkov pripada po zakonu šoli skupno 9 pedagoških ur na

teden.

Vsem učencem s posebnimi vzgojno-izobraţevalnimi potrebami, tudi učencem z laţjimi splošnimi ali

specifičnimi učnimi teţavami in nadarjenim otrokom, po zakonu pripada individualiziran program, ki

je vedno rezultat timskega dela. Strokovno skupino, ki oblikuje in sodeluje pri načrtovanju izvajanja

IP, sestavljajo učitelji, ki poznajo predpisan učni in vzgojni načrt, šolski svetovalni delavci in učitelj

dodatne strokovne pomoči, ki odločajo o vsebinskih, organizacijskih in prostorskih prilagoditvah.

Zelo pomembni člani skupine so tudi otrokovi starši, po potrebi pa so k sodelovanju vabljeni tudi

zunanji strokovni delavci.

Strokovna skupina ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja (z učitelji in s starši) preverja

realizirane cilje, ob koncu šolskega leta pa naredi pregled dela in otrokovega napredka skozi vse

šolsko leto. Skupaj s starši spremljamo otrokov napredek in se o njem mesečno pogovorimo na

govorilnih urah.

Narava učnih teţav učencev je zelo raznolika, zato DSP in IiSUP pomoč nudimo učencem pri rednem

pouku v učilnici, individualno ali v manjših skupinah v kabinetih za dodatno strokovno pomoč.


13

V učno-vzgojnem procesu je poudarek na odkrivanju, prepoznavanju in spodbujanju močnih področij

učenca, njegovih interesov in uspešnosti. Glede na teţave, ki spremljajo posameznega učenca,

izberemo primerne metode in oblike dela ter jim pomagamo pri usvajanju ustreznih strategij učenja

in pri premagovanju ovir v njihovi socialni integraciji. Področje koordinira Nina Mesner.

Dodatno strokovno pomoč in IiSUP pomoč bodo v šol. letu 2011/12 izvajale:

Jera Kralj, specialna pedagoginja (19 ur DSP),

Barbara Tuljak, specialna pedagoginja (11 ur DSP, 3 ure IiSUP)

Nataša Govekar, socialna pedagoginja (8 ur DSP) ,

Nives Sredenšek, specialna pedagoginja (4 ure DSP),

Nina Mesner, psihologinja (3 ure IiSUP in 2 uri za učence Rome)

Nataša Hozjan Breznjik, socialna delavka (2 uri IiUSP)

Petra Miklič, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (1 ura IiSUP)

Učitelji DSP po odločbi (11 ur)

Učitelji in učiteljice OPB za IiSUP za učence razredne stopnje

6.5 UČENCI TUJCI

V tem šolskem letu začenjajo obiskovati našo šolo 3 učenci tujci, ki se bodo prvo leto šolali v

Sloveniji. Učenci tujci so otroci brez slovenskega drţavljanstva, imajo pa dovoljenje za stalno ali

začasno bivanje v našem šolskem okolju. Glede na Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraţevanja

zakoniti zastopniki otrok vloţijo prošnjo za nadaljevanje izobraţevanja, kar je za šoloobvezne otroke

neodtujljiva pravica.

Učenci s statusom učenca tujca imajo moţnost prilagoditev pri preverjanju in ocenjevanju znanja

največ dve leti.

Tako bo imelo status tujca v tem šolskem letu 12 naših učencev; 5 v prvem, 3 v drugem in 4 v

tretjem triletju.

Učencem tujcem na podlagi vloge, naslovljene na Ministrstvo za šolstvo in šport pripadajo dodatne

ure za pomoč pri učenju slovenščine. V prvem triletju, kjer učenci usvojijo slovenski jezik večinoma

sorazmerno hitro, jim pri učenju jezika pomagajo razredne učiteljice. Dodatno učenje slovenskega

jezike za mlajše otroke bo vodila Joţica Lautar.

Za učence od 6. razreda bo dodatno učenje slovenskega jezika vodila učiteljica Nina Korošec. V teh

letih si je nabrala ţe vrsto izkušenj, kako čim hitreje opremiti te učence z osnovnim

sporazumevalnim jezikom. Pozneje pa dodajajo znanje slovničnih struktur in besedišča. Učenci

prihajajo z zelo različnim predznanjem jezika in tudi različnim predznanjem ostalih šolskih vsebin.

Tako je priprava individualiziranega načrta za posameznega učenca praviloma nujna.

V primeru, da je z istega govornega področja vsaj pet učencev tujcev, pa je moţno organizirati tudi

pouk materinščine.

V načrtu imamo tudi povezovanje učencev tujcev, da bi se na novoletni prireditvi po svoje

predstavili. Prav tako pa načrtujemo srečanje z druţinami učencev tujcev.

Za celotno koordinacijo dela s tujci bo skrbela Nataša Hozjan Breznjik.


14

6.6 DELO Z NADARJENIMI UČENCI

Na naši šoli bo delo z nadarjenimi učenci potekalo na več ravneh; deloma nadarjenim učencem

omogoča poglabljanje močnih področij diferenciacija pouka, deloma izbirni predmeti, ki jih lahko

izbirajo v skladu s svojimi interesi in močnimi področji, ter interesne dejavnosti, ki so na voljo, pa

tudi sodelovanje pri raziskovalni dejavnosti ter sodelovanje pri različnih projektih, v katere je šola

vključena. Poleg tega jim v letošnjem šolskem letu ponujamo poglobljeno delo na naslednjih

tematskih področjih:

Področje dela Mentor Starostna skupina

Matematično logično

področje

Aleš Ferenc 5. r. in 6. r.

Matematika/naravoslovje Maja

Karlovčec

8. r. in 9. r.

Področje druţboslovja Rok Godec 5. r.–9. r.

Likovno področje Nina

Kononenko

5. r.–9. r.

Tehnično področje Damijan Lenče 5. r.–9. r.

Orientacijski tek Aleš Ferenc 7. r. in 8. r.

Učitelj mentor pripravi okvirni skupinski načrt dela za dejavnost, vendar je le-ta fleksibilen, da se

lahko čim bolj prilagodi potrebam vključenih učencev ter njihovim interesom in prispevkom pri

načrtovanju. Cilj dela je razvijanje in poglabljanje močnih področij učencev, prijava na natečaje,

priprava na tekmovanja … Način dela, druge moţnosti, predstavitev mentorjev ter načrta dejavnosti

organiziramo v začetku septembra v obliki skupnega sestanka. Organizacija dela je prilagojena

vsebini in skupini, zato se po potrebi delo izvaja deloma strnjeno (tabor, projekti, priprava na

natečaj …). Oktobra se bo izvedel tabor v okviru dela z nadarjenimi.

Koordinator dela z nadarjenimi je Nina Mesner, šolska psihologinja, ki pokriva tudi področje

svetovanja in pomoči nadarjenim učencem na področjih, kjer potrebujejo več podpore.

6.7 DNEVI DEJAVNOSTI

Po programu devetletne osnovne šole mora šola v vsakem razredu izpeljati s predmetnikom

opredeljeno število kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dni. Ker so dnevi dejavnosti del

rednega programa osnovne šole, so se jih učenci dolţni udeleţevati. Organizacija teh dni zahteva

dogovarjanje in usklajevanje tudi z zunanjimi izvajalci, organizacijo prevoza, določitev ustreznega

normativnega števila spremljevalcev, zato je potrebno morebitno odsotnost učencev napovedati

vsaj tri dni pred izvedbo, razen v primeru nenadne bolezni.

V primeru odsotnosti učenca samo na dnevu dejavnosti je potrebno šoli predloţiti opravičilo. V

nasprotnem primeru so starši dolţni poravnati stroške dneva dejavnosti.

Izpeljava nekaterih dni dejavnosti prinese s seboj tudi stroške, ki jih poravnajo starši ali zakoniti

skrbniki. To predstavlja nadstandardni program dejavnosti šole in posebej so navedeni dnevi

dejavnosti, ki bodo predvidoma plačljivi.


15

(1.–5. razred)

RA

Z. vsebina, tema dneva dejavnosti

nosilec dejavnosti

(ime in priimek)

čas izvedbe

dejavnosti

1.

kulturni

dnevi

(4)

GLASBENA MATICA P. MIKLIČ OKTOBER

LUTKOVNA PREDSTAVA N. GABER FEBRUAR

OBISK KNJIŢNICE Š. KRALJ SEPTEMBER

MUZEJ P. MIKLIČ MAJ

naravoslo.

dnevi

(3)

TRAVNIK P. MIKLIČ MAJ

ND V ŠVN S. MOZETIČ MAREC

EKO DAN N. GABER SEPTEMBER

športni dnevi

(5)

SANKANJE N. GABER JANUAR

ROLANJE P. MIKLIČ MAJ

ŠD V ŠVN S. MOZETIČ MAREC

ATLETIKA Š. KRALJ APRIL

POHOD N. GABER MAJ

tehniški

dnevi

(3)

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE Š. KRALJ APRIL

TD V ŠVN S. MOZETIČ MAREC

OD IDEJE DO IZDELKA S. MOZETIČ NOVEMBER

Od naštetih dni dejavnosti so naslednji dnevi plačljivi in del nadstandardne dejavnosti:

1. RAZRED NADSTANDARDNI PROGRAM

KULTURNI DAN GLASBENA MATICA

LUTKOVNA PREDSTAVA

MUZEJ

NARAVOSLOVNI DAN /

ŠPORTNI DAN ROLANJE

ATLETIKA

TEHNIŠKI DAN OD IDEJE DO IZDELKA

R

A

Z.

vsebina, tema dneva dejavnosti nosilec dejavnosti (ime

in priimek)

čas izvedbe

dejavnosti

2.

kulturni

dnevi

(4)

KD V ŠVN T. MRAZ NOVAK

GLASBENA PREDSTAVA T. MRAZ NOVAK FEBRUAR

GLEDALIŠKA PREDSTAVA N. JEVŠJAK NOVAK DECEMBER

GLASBENA DELAVNICA ORFF T. MRAZ NOVAK MAREC

naravoslo.

dnevi

(3)

ND V ŠVN T. MRAZ NOVAK OKTOBER

SKRB ZA ZDRAVJE A. FINK OKTOBER

BOTANIČNI VRT A. FINK JUNIJ

športni dnevi

(5)

KROS A. LAMPE, A. GAŠPERŠIČ SEPTEMBER

SANKANJE N. JEVŠJAK NOVAK JANUAR

ATLETSKI ŠPORTNI DAN A. LAMPE, A. GAŠPERŠIČ APRIL

POHOD A. FINK MAJ

ŠD V ŠVN T. MRAZ NOVAK OKTOBER

tehniški

dnevi

(3)

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE A. FINK APRIL

SREDNJEVEŠKI TD T. MRAZ NOVAK MAJ

KULTURNA DEDIŠČINA N. JEVŠJAK NOVAK NOVEMBER



KULTURNI DAN GLASBENA PREDSTAVA

GLEDALIŠKA PREDSTAVA

NARAVOSLOVNI DAN OBISK BOTANIČNEGA VRTA

ŠPORTNI DAN SANKANJE V KRANJSKI GORI

ATLETSKI ŠPORTNI DAN

TEHNIŠKI DAN KULTURNA DEDIŠČINA


16

R

A

Z.

vsebina, tema dneva dejavnosti nosilec dejavnosti

(ime in priimek)

čas izvedbe

dejavnosti

3.

kulturni

dnevi

(4)

GLASBENA PREDSTAVA I. REDNAK OKTOBER

GLEDALIŠKA PREDSTAVA K. PIRIH TAVČAR DECEMBER

MUZEJ I. REDNAK NOVEMBER

PLESNA PREDSTAVA K. PIRIH TAVČAR MAREC

naravoslo.

dnevi

(3)

ZDRAV NAČIN ŢIVLJENJA I. REDNAK NOVEMBER

NARAVNA ŢIVLJENJSKA OKOLJA I. REDNAK JUNIJ

ND V ŠVN K. PIRIH TAVČAR JANUAR

športni dnevi

(5)

TRIM STEZA (KROS) A. LAMPE,

A. GAŠPERŠIČ

SEPTEMBER

ZIMSKI ŠD K. PIRIH TAVČAR JANUAR

POHOD I. REDNAK MAJ

ATLETSKI ŠD A. LAMPE,

A. GAŠPERŠIČ

APRIL

ŠD V ŠVN K. PIRIH TAVČAR JANUAR

tehniški

dnevi

(3)

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE I. REDNAK APRIL

TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA K. PIRIH TAVČAR APRIL

TD V ŠVN K. PIRIH TAVČAR FEBRUAR



KULTURNI DAN GLASBENA PREDSTAVA


MUZEJ

PLESNA PREDSTAVA

NARAVOSLOVNI DAN /

ŠPORTNI DAN ATLETSKI ŠD

TEHNIŠKI DAN TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA

R

A

Z.

vsebina, tema dneva

dejavnosti

nosilec dejavnosti

(ime in priimek) čas izvedbe dejavnosti

4

kulturni

dnevi

(3)

LJUDSKI OBIČAJI (ŠVN) ZUNANJI IZVAJALCI NOVEMBER

GLEDALIŠKA PREDSTAVA URŠKA HORVAT FEBRUAR

GLASBENA PREDSTAVA JULIJANA KMETIČ OKTOBER

naravo.

dnevi

(3)

ORIENTACIJA (ŠVN) ZUNANJI IZVAJALCI NOVEMBER

OGLED DEPONIJE JULIJANA KMETIČ OKTOBER

EKOLOGIJA URŠKA HORVAT SEPTEMBER

športni

dnevi

(5)

POHOD PO JURČIČEVI POTI URŠKA HORVAT SEPTEMBER

POHOD URŠKA HORVAT JUNIJ

ŠPORTNO PLEZANJE (ŠVN) ZUNANJI IZVAJALCI NOVEMBER

ZIMSKI ŠPORTNI DAN JULIJANA KMETIČ JANUAR

ATLETSKI ŠPORTNI DAN JULIJANA KMETIČ APRIL

tehniški

dnevi

(4)

LESENA ŠKATLICA URŠKA HORVAT OKTOBER

VOZILA NA RAZLIČNE POGONE

(ŠVN)

ZUNANJI IZVAJALCI NOVEMBER

MAGNETI IN KOMPAS JULIJANA KMETIČ APRIL

ELEKTRIKA ZUNANJI IZVAJALCI ŠVN



KULTURNI DAN GLEDALIŠKA PREDSTAVA (URBANA)

GLASBENA PREDSTAVA (URBANA)

NARAVOSLOVNI DAN OGLED DEPONIJE

ŠPORTNI DAN POHOD PO JURČIČEVI POTI

ZIMSKI ŠPORTNI DAN

ATLETSKI ŠPORTNI DAN

TEHNIŠKI DAN /


17

RA

Z. vsebina, tema dneva dejavnosti

nosilec dejavnosti

(ime in priimek)

čas izvedbe

dejavnosti

5.

kulturni

dnevi

(3)

OBISK GLEDALIŠČA TANJA ROZMAN FEBRUAR

OGLED GLASBENE PREDSTAVE MARJANA PEČJAK OKTOBER

RIMSKA EMONA MARJANA PEČJAK APRIL

naravo.

dnevi

(3)

ŠKOCJANSKE JAME MARJANA PEČJAK NOVEMBER

EKSKURZIJA V VRATA TANJA ROZMAN MAJ

ŠVN: MORSKA OBALA MARJANA PEČJAK SEPTEMBER

športni dnevi

(5)

ŠVN: ŠPORTNE IGRE MARJANA PEČJAK SEPTEMBER

ŠVN: PLAVANJE TANJA ROZMAN SEPTEMBER

ZIMSKI ŠPORTNI DAN MARJANA PEČJAK JANUAR

ATLETSKI ŠPORTNI DAN/KROS TANJA ROZMAN SEPT./APRIL

ATLANTIS TANJA ROZMAN JUNIJ

tehniški

dnevi

(4)

MOŢAK MAHAČ TANJA ROZMAN NOVEMBER

ZMAJ MARJANA PEČJAK JUNIJ

TEORIJA ZA KOLESARSKI IZPIT MARJANA PEČJAK MAREC

TEORIJA ZA KOLESARSKI IZPIT TANJA ROZMAN MAREC



KULTURNI DAN OBISK GLEDALIŠČA

OGLED GLASBENE PREDSTAVE

RIMSKA EMONA

NARAVOSLOVNI DAN ŠKOCJANSKE JAME

EKSKURZIJA V VRATA

ŠPORTNI DAN ZIMSKI ŠPORTNI DAN

POHOD (URBANA)

TEHNIŠKI DAN /



KULTURNI DAN JEZIKOVNI DAN NA VERBI


BOBRI (URBANA)

NARAVOSLOVNI DAN EKSKURZIJA (DELNO)

BOTANIČNI VRT

ŠPORTNI DAN ZIMSKI ŠD ŠPORTNI DAN

ATLETSKI ŠD

TEHNIŠKI DAN DRUŢIM SE Z DRUGAČNIMI (URBANA)

VLIVANJE MAVCA

RAZ

. D.D. VSEBINA DELA OBLIKA VODJA ČAS

6.

KD

JEZIKOVNI DAN NA VERBI delavnice N. Gaberščik 29. 9. 2011

GLEDALIŠKA PREDSTAVA ogled S. Jakob 9. marec

BOBRI predstava J. Kolarič januar 2012

6. ND

EKSKURZIJA ogledi A. Ferenc december 2012

TRAVNIK ALI BOTANIČNI VRT delavnice R. Jurca 20. 6. 2012

ORIENTACIJA delavnice R. Godec 13. 10. 2011

6.

ŠD

KROS

šport. aktivnosti

A. Gašperšič 14. 9. 2011

ZIMSKI ŠD ŠPORTNI DAN F. Lisjak 20. 12. 2011

ATLETSKI ŠD F. Lisjak 4. 4. 2012

POHOD OB ŢICI A. Gašperšič 4. 5. 2012

KOMBINIRANI ŠPORTNI DAN A. Gašperšič 21. 6. 2012

6. THD

VLIVANJE MAVCA delavnice N. Kononenko 24. 11. 2011

ČISTILNA AKCIJA delavnice J. Drobnič 23. 3. 2012

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE delavnice J. Drobnič 26. 4. 2012

DRUŢIM SE Z DRUGAČNIMI delavnice N. Mesner 21. 5. 2012


18



KULTURNI DAN OBISK KNJIŢNEGA SEJMA (URBANA)


BOBRI (URBANA)

NARAVOSLOVNI DAN NEPOSREDEN STIK Z ŢIVALMI

EKSKURZIJA (delno)


ATLETSKI ŠD

TEHNIŠKI DAN KIPI IZ STIRODURJA

ODVRŢEM SKRBI, ZBEREM MOČI

RAZ

. D.D. VSEBINA DELA OBLIKA VODJA ČAS

7. KD

OBISK KNJIŢNEGA SEJMA prireditev N. Korošec 24. 11. 2011

BOBRI ALI KULTURNA PREDSTAVA predstava J. Kolarič 1. 12. 2011 (ŠVN)


7. ND

NEPOSREDEN STIK Z ŢIVALMI delavnice J. Šubelj 29. 9. 2011

EKSKURZIJA ekskurzija J. Šubelj 13. 10. 2011

OD IDEJE DO IZDELKA delavnice N. Jevšjak Novak 28. 11. 2011 (ŠVN)

7.

THD

ODVRŢEM SKRBI, ZBEREM MOČI delavnice N. Mesner 29. 11. 2011 (SVN)

KIPI IZ STIRODURJA delavnice N. Kononenko 21. 5. 2012


MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE delavnice J. Kralj 26. 4. 2012

7. ŠD

KROS

šport. aktivnosti


ZIMSKI ŠD F. Lisjak 20. 12. 2011



KOMBINIRANI ŠD A. Lampe 30. 11. 2011 (ŠVN)

RAZ

. D.D. VSEBINA DELA OBLIKA VODJA ČAS IZVEDBE

8. KD

IMPRO LIGA prireditev N. Korošec 13. 10. 2011

BOBRI predstava J. Kolarič januar, 2012


8. ND

EKSKURZIJA NA DOLENJSKO ekskurzija R. Godec 29. 9. 2011.

ČISTILNA AKCIJA delavnice M. Karlovčec 23. 3. 2012 (švn)

KEMIJSKE DELAVNICE delavnice R. Jurca 19. 3. 2012 (švn)

8. THD

SEZNANJANJE S POKLICI ogledi N. Hozjan

Breznjik 24. 11. 2011

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE delavnice J. Kralj 26. 4. 2012

OGLED RAZSTAVE delavnice N. Kononenko 20. 3. 2012 (švn)

POSKUSI IZ FIZIKE ogled M. Karlovčec 21. 3. 2012 (švn)

8. ŠD

KROS

šport. aktivnosti


ZIMSKI ŠD F. Lisjak 20. 12. 2011



KOMBINIRANI ŠD A. Lampe 21. 5. 2012


19




KULTURNI DAN PO PREŠERNOVIH POTEH

BOBRI (URBANA)

PRIPRAVA NA VALETO

NARAVOSLOVNI DAN EKOLOŠKA KMETIJA (DELNO)

ASTRONOMIJA

EKSKURZIJA (KONČNI IZLET)


ATLETSKI ŠD

TEHNIŠKI DAN SEZNANJANJE S POKLICI (URBANA)

Poleg zgoraj navedenega bomo organizirali še sledeče:

- 1. 12. 2012: DRUGAČNA OBLIKA POUKA ZA UČENCE 7. RAZREDA, KI SE NE BODO UDELEŢILI ŠVN: S.

SITAR; (2 ŠVZ, 2 NAR, 1 );

- 22. 3. 2012: DRUGAČNA OBLIKA POUKA ZA UČENCE 8. RAZREDA, KI SE NE BODO UDELEŢILI ŠVN:

M. KRESE (2 KEM, 2 GEO, 1 BIO);

- DAN POŢARNE VARNOSTI (IZPRAZNITEV ŠOLE) - oktobra in junija:

D. LENČE (6. in 7. r.: NAR; 8. r.: TIT; 9. r: KEM, FIZ).

- 23. 12. 2011: NOVOLETNA PRIREDITEV: N. GABERŠČIK, M. KRESE (2 DDE, 2 SLJ, 1 ZGO)

- ZAKLJUČNA PRIREDITEV: J. LAUTAR;JULIJANA KOLARIČ (1 ZGO, 1 GVZ, 2 SLJ, 1 ŠVZ);


KULTURNI DAN IMPRO LIGA


BOBRI (URBANA)

NARAVOSLOVNI DAN EKSKURZIJA (delno)


ATLETSKI ŠD

TEHNIŠKI DAN SEZNANJANJE S POKLICI (URBANA)

OGLED RAZSTAVE

RAZ

. D.D.

VSEBINA DELA OBLIKA

VODJA ČAS IZVEDBE

9. KD

PO PREŠERNOVIH POTEH ogled J. Lautar 13. 10. 2011

BOBRI predstava J. Kolarič januar 2012

PRIPRAVA NA VALETO prireditev razredniki 9. r

N. Kononenko 12. 6. 2012

9. ND

GOSPODINJSKI ND

Ekološko kmetovanje delavnice M. Kriţan 29. 9. 2011

ASTRONOMIJA delavnice M. Karlovčec 21. 5. 2012

EKSKURZIJA (končni izlet) ekskurzija D. Lenče 13. 6. 2012

9. THD

SEZNANJANJE S POKLICI ogledi N. Hozjan

Breznjik 24. 11. 2011

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE delavnice N. Kononenko 26. 4. 2012

VARNA UPORABA INTERNETA delavnice A. Ferenc 9. marec


9. ŠD

KROS

šport. aktivnosti


ZIMSKI ŠD ŠPORTNI DAN F. Lisjak 20. 12. 2011



KOMBINIRANI ŠPORTNI DAN F. Lisjak 14. 6. 2012


20

PLAVALNI TEČAJ ZA UČENCE 1. IN 3. RAZREDA

Znanje plavanja je ţivljenjskega pomena. Ob zaključku devetletne osnovne šole naj bi znal plavati

vsak učenec. Mestna občina Ljubljana se loteva odpravljanja plavalnega neznanja sistematično. Vsi

učenci ljubljanskih osnovnih šol imajo moţnost pridobivanja plavalnega znanja v rednem programu

učenja plavanja.

Plavalni tečaj se za učence izvaja v zavodu Tivoli in v sodelovanju z Oddelkom za šport MOL.

Prilagajanje na vodo za učence 1. razreda bo potekalo v času od 21.11. do 02.12.2011, plavalni

tečaj za učence 3. razreda pa je predviden od 12.03. do 23.03.2012.

Plavalni tečaj za 1. razred financira Mestna občina Ljubljana kot del nadstandardnega programa,

plavalni tečaj za 3. razred pa Ministrstvo za šolstvo in šport.

7 RAZŠIRJENI PROGRAM

7.1 ŠOLE V NARAVI IN TABORI

V okviru programa osnovne šole vsako šolsko leto učencem ponujamo bogat program šol

v naravi, ki predstavljajo razširjen program šole in so v celoti plačljive s strani staršev ali zakonitih

skrbnikov. Izjemo predstavlja plavalna šola v naravi, ki jo sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport,

starši pa pokrijejo del stroškov. Šole v naravi in tabori niso obvezni, saj v šoli organiziramo

nadomestni program za tiste, ki se iz različnih razlogov te dejavnosti ne morejo udeleţiti.

Večina šol v naravi je organiziranih preko Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, kar predstavlja

kvaliteten program in niţje stroške. Staršem omogočamo tudi plačilo na obroke.

Program šol v naravi za šolsko leto 2011/2012 je naslednji:

Oktobra bomo organizirali tabor za nadarjene učence. Tega sofinancira MOL.

7.2 RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Z raziskovalno dejavnostjo populariziramo in spodbujamo mlade k raziskovanju, inovativnosti in

ustvarjalnosti. Skupaj z mentorjem se učenci učijo popolnoma novih oblik dela s ciljem:

da razvijejo svoje sposobnosti,

pridobijo nova znanja in izkušnje,

se vključijo v timsko delo,

se srečajo z novimi ljudmi,

se predstavijo širši javnosti (javni nastop),

pridobijo spretnosti pri predstavitvi svojega dela,

pridobijo dodatne točke pri morebitni omejitvi vpisa v gimnazijske programe in

moţnost za pridobitev Zoisove štipendije ter

RAZRED KRAJ DATUM VODJA

1. R CŠOD ČEBELICA 5.-7. 3. 2012 SUZANA MOZETIČ

2. R CŠOD FARA 17.-19. 10. 2011 TADEJA MRAZ NOVAK

3. R CŠOD JURČEK 30. 1.-1.2. 2012 TADEJA PERKOVIČ

4. R CŠOD LIPA 14. 11.-18.11. 2011 JULIJANA KMETIČ

5. R ZLRO POREČ 3.-9. 9. 2012 TANJA ROZMAN

PEVSKI

VIKEND CŠOD GORENJE 18.-20. 11. 2011 SILVA JAKOB

6. R CŠOD KRANJSKA GORA 6.-10. 2. 2012 FRANCI LISJAK

7. R CŠOD PLANINKA 28. 11.-2.12. 2011 MATEJA KRIŢAN

8. R CŠOD KAVKA 19. 3.-23. 3. 2012 JOŢICA ŠUBELJ


21

drugih referenc (Portfolio, Evropass),

pridobijo na samozaupanju,

osebnem zadovoljstvu, ugledu ...

Raziskovalne naloge bodo mentorji prijavili oktobra 2011.

7.3 PROJEKT ZDRAVA ŠOLA

Namen tega projekta je dejavno krepiti in izboljšati promocijo zdravja v šolskem okolju. Vsako leto

bomo načrtovali več nalog s področja duševnega, telesnega, socialnega in okoljskega zdravja ter

skrbi za zdrav način ţivljenja, za izmenjavo izkušenj in povezovanje med šolami, kasneje pa tudi

povezovanje z mednarodnimi institucijami.

Sledili bomo ciljem Zdravih šol, ki so:

- Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko

prav vsak prispeva k ţivljenju v šoli.

- Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med

seboj ter med učenci.

- Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.

- Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim, tako da bodo oblikovali raznovrstne pobude.

- Izkoristili bomo vsako moţnost za izboljšanje šolskega okolja.

- Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.

- Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega

načrta zdravstvene vzgoje.

- Dejavno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.

- Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.

- Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene

vzgoje.

- Sodelovali bomo s specializiranimi sluţbami v skupnosti, ki jim lahko svetujejo in pomagajo pri

zdravstveni vzgoji.

- Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno sluţbo, da jih bo

dejavno podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.

Projekt bo vodila Mateja Kriţan.

7.4 PROJEKT EVROPSKA VAS

Gre za projekt medkulturnega povezovanja, saj učenci spoznavajo, raziskujejo in predstavijo eno od

drţav članic Evropske unije. Delo po razredih se začne izvajati v začetku decembra, ko sodelujoči

učitelji kot mentorji učencem predstavijo smernice za delo in jih na različne načine motivirajo za

iskanje različnih podatkov o posamezni drţavi. V mesecih, ki sledijo, učenci izdelujejo različne

likovne izdelke, plakate, grbe, zastave, reliefe, se učijo plesa, pesmic in gledaliških igric. Z ţeljo, da

učenci o posamezni drţavi izvedo kar se da veliko, k sodelovanju povabimo tudi šolsko knjiţničarko,

ki za učence pripravi zanimivo predavanje, podprto s fotografijami in knjigami avtorjev iz te drţave.

V mesecu aprilu bomo na šoli izpeljali teden Evropske vasi (predavanje, popoldanske igre, likovne

delavnice) in popoldansko prireditev za udeleţene učence in njihove starše, kjer učenci predstavijo

svoje celoletno delo. Sodelovanje v projektu se zaključi s prireditvijo Evropska vas, ki poteka 9.

maja (ali dan prej ali pozneje) v središču glavnega mesta. Tam se vse sodelujoče ljubljanske šole

predstavijo na stojnicah in s kulturnimi točkami programa.

Projekt bo vodila Julijana Kmetič.

7.5 PROJEKT EKO ŠOLA

Projekt Ekošola kot način ţivljenja je program, ki uvaja načrtno in celostno okoljsko vzgojo v

osnovne in srednje šole skladno z metodologijo 7 korakov, ki jih lahko primerjamo z ISO standardi

14001. Vedno bolj se je potrebno zavedati, da je temelj odgovornega odnosa do okolja

izobraţevanje, ki ni le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulture

obnašanja in ravnanja. S projektom »Ekošola kot način ţivljenja« se gradijo vrednote za odgovoren

način našega bivanja na tem planetu.


22

Prav »Ekošola kot način ţivljenja« skozi metodološko dodelan in mednarodno primerljiv model

razvija odgovorno ravnanje z okoljem in naravo z moţnostjo medpredmetnega povezovanja znanja

za ţivljenje.

Z vključitvijo v projekt bomo načrtno spodbujali k okoljskemu osveščanju in izobraţevanju vseh v

šoli. Ekošola poveča zavest in skrb za človeka vključno z varovanjem zdravja, graditvijo medsebojnih

odnosov, skrbi za okolje in naravo. Skratka celostno gradi človeka za prihodnost. Koordinator

projekta je Suzana Mozetič.

7.6 INOVACIJSKI PROJEKT ŠOLA Z NASMEHOM

Cilj našega projekta je, da bi se vsakdo, ki vstopi v našo šolo, počutil prijetno, sprejeto in zaţeleno.

Veselimo se ustvarjalnosti in napredka naših učencev in stremimo k pouku in izobraţevanju, ki ima

za cilj uporabno in trajno znanje.

Vizija našega projekta je naučiti se poiskati srečo. Kdaj sem srečen? Kaj me osrečuje? Kaj lahko

naredim za svojo srečo? Verjamemo, da nam bo uspelo začrtati pravo pot.

V šolskem letu 2011/12 bomo nadaljevali lanskoletno delo. Naša rdeča nit bo spodbujanje umetniške

in gibalne ustvarjalnost. Na različnih stopnjah izobraţevanja bodo tako potekale različne dejavnosti.

Učenci 1. triletja:

Program interesnih dejavnosti ŠOLA Z NASMEHOM

Cilj programa je spodbujati umetniško in gibalno ustvarjalnost pri mlajših učencih in razvijanje

celostnega učenja.

Program se izvaja v 1. in 2. razredu, v času podaljšanega bivanja od 13.00 do 13.45. V program so

vključeni vsi učenci, ki obiskujejo popoldansko varstvo, glede na ţeljo otrok in staršev, pa se lahko

priključijo tudi učenci, ki po pouku odhajajo domov.

Program Šola z nasmehom poteka kot interesna dejavnost od oktobra 2011 do maja 2012. Učenci so

razdeljeni v 5 skupin, A, B, C, D in E. Vsaka skupina 5 tednov obiskuje program delavnic:

Deţela petja,

Deţela gibanja,

Deţela glasbe,

Deţela pravljic,

Deţela igre.

Učenci 2. in 3. triletja:

Glasbeno plesne delavnice ZDRUŢENI V RITMU

Ritem je naša prva izkušnja z ţivljenjem, saj je prvo kar zaznamo bitje materinega srca. Prav zato

se ljudje v izvajanju ritma počutimo varno. Ritem je tudi rdeča nit naših glasbenih delavnic, ki bodo

potekale v okviru pouka glasbene vzgoje. Učenci bodo izkusili nekaj ritmičnih igric in zaplesali nekaj

plesov v krogu.

Strokovni delavci šole

V okviru izobraţevanja Učitelj – učitelju v mesecu avgustu smo izpeljali plesno/glasbeno delavnico

Zdruţeni v ritmu. Spoznali smo nekaj ritmičnih iger in plesov v krogu.

Projekt vodi Tadeja Mraz Novak.


23

7.7 SAMOEVALVACIJA

Cilj 1: Spoštujem sebe in druge

Cilj 2: Skrbim za okolje (šolsko in domače)

DEJAVNOSTI NOSILEC VKLJUČENI MERILA

EKOLOŠKO ZBIRANJE IN

RAZVRŠČANJE ODPADKOV

Joţica Drobnič, Suzana

Mozetič, Ksenija Pirih,

Tanja Rozman, Jera

Kralj

Učenci, učenci s

posebnimi

potrebami,

učitelji,

zaposleni, zunanji

sodelavci

Akcije zbiranja pokrovčkov,

baterij, starega papirja,

kartuš,

Zmanjšanje količine ostalih

odpadkov, pogostost nepravilno

ločenih odpadkov, likovni

izdelki iz odpadnega materiala,

kartončki z opozorili EKONOVICE NA ŠOLSKEM RADIU

IN ČASOPISU

Nina Korošec, Nina

Gaberščik

Učenci, učitelji Št. objav

UREJANJE OKOLICE ŠOLE IN

ŠPORTNIH POVRŠIN

Joţica Drobnič,

Irena Rednak

Učenci, učitelji,

čistilke

Pobarvana stojala, očiščena

okolica šole, pravilno razvrščeni

odpadki

VARČEVANJE Z ENERGETSKIMI

VIRI

Jera Kralj učenci s

posebnimi

potrebami,

učitelji

Frekvenca izklopljenih luči

DEJAVNOSTI NOSILEC VKLJUČENI MERILA

SOCIALNE IGRE za spodbujanje

dobre samopodobe

Rok Godec, učiteljice 1.

triade, Julijana Kmetič,

Nisa Jevšjak Novak,

Joţica Šubelj, Nina

Mesner, Maja Karlovčec,

Nina Korošec, Nina

Gaberščik

učenci, učitelji,

zaposleni, starši

evalvacijski vprašalnik,

intervju, zvezek pohval in graj,

Šola z nasmehom

UČNA POMOČ učenci učencem Maja Karlovčec posamezniki iz 8.

in 9. razredov

Ankete inštruktorjev in učencev

pred/po izvajanju, razgovor z

učitelji

Izdelovanje likovnih izdelkov na

temo ODNOSI

Nina Kononenko predmetna stopnja št. likovnih izdelkov

Smo ZGLED in sami

POZDRAVLJAMO učence

Urška Horvat učenci, učitelji,

zaposleni, starši

opazovanje, anketa

ŠPORTNE IGRE – izbor najbolj

priljubljenih iger

Andreja Gašperšič,

Sabina Sitar, Franci

Lisjak, Ana Lampe

učenci, starši,

učitelji, strokovni

delavci, klubi,

starši

št. vključenih otrok

ŠOLSKI PARLAMENT Nataša Hozjan Breznjik predstavniki

razreda

izboljšanje vzdušja na šoli

Spodbujamo ZDRAV NAČIN

ŢIVLJENJA

učiteljice 1. triade učenci, učitelji,

starši, zunanji

sodelavci

akcija Skrbimo za čiste zobe,

naravoslovni dan, projekt

Pasavec

Krepitev medsebojnega

SODELOVANJA (spoštljivost pri

dialogu)

Maja Karlovčec posamezni učitelji

in oddelki

št. zabeleţenih črtic pri

posamezniku in oddelku,

pogostost potrebe učitelja po

beleţenju črtic


24

7.8 INTERESNE DEJAVNOSTI

Mentor, ki bo izvajal dejavnost, bo učencem predstavil program dejavnosti na uvodni uri v terminu,

ki je določen za to dejavnost. Pogoj za izvajanje dejavnosti je najmanj 15 udeleţencev pri

posamezni dejavnosti. Načeloma so dejavnosti za učence brezplačne, le izjemoma potrebujejo

pripomočke.

Interesne dejavnosti so organizirane v tečajni obliki ali po določenem urniku od 1. 10. 2011 do

31. 5. 2012.

V letošnjem šolskem letu nudimo našim učencem od 1. do 5. razreda naslednje interesne

dejavnosti:

DEJAVNOST MENTOR RAZ. KRAJ URNIK

1. Plesna delavnica Alja Bavčar 1.-5. Fit klub sreda: 13.45-15.15

2. Angleščina za najmlajše Julijana Kmetič 2., 3. P8 torek: 7.40-8.15

3. Prometna dejavnost A. Ferenc 4. okolica šole tečajna oblika

4. Cici vesela šola K. Pirih 1.,2., 3 po dogovoru po dogovoru

5. Likovno umetnostna

delavnica M. Birk 1.-2. P28 torek ali sreda: 14.00-15.30

6. Likovno umetnostna

delavnica M. Birk 3.-5. P28 torek: 15.30-17.00

7. Košarka - dekleta ŢKD Jeţica 4.-5. športna dvorana petek: 14.15-15.45

8. Otroška košarkaška šola B. Završnik 1.-5. športna dvorana torek: 13.50-16.30, četrtek:

13.50-16.45 ali petek:14.15-16.30

9. Rokomet - fantje A. Praznik 1.-3. športna dvorana tor, pet: 13.50. -15.00,

10. Rokomet - fantje A. Praznik 4., 5. športna dvorana tor, pet: 15.00-16.30

11. Odbojka Odbojkarska šola Lj. 5. športna dvorana torek: 15.45-17.00; čet:15.00-16.30

12. Mini rokomet (deklice) M. Helmich 1.-2. športna dvorana sreda: 15.45-17.00

13. Mini rokomet (deklice) M. Helmich 3.-5. športna dvorana petek: 15.45-17.00

14. Nogomet D. Kopasič 1.-5. športna dvorana pon, sre: 13.50-15.00

15. Atletika Matej Rupar 1.-5. športna dvorana tor, pet: 13.50-14.50

16. Šolska tekmovalna

skupina odbojke

A. Gašperšič

F. Lisjak

5. športna dvorana

ponedeljek: 14.15-15.00

petek: 7.40-8.25

17. Badminton T. Šeme 1.-5. športna dvorana sreda: 14.15-15.45 (parni teden)

18. Baseball U. Rudolf 2.-5. športna dvorana ponedeljek: 15.45-16.30

19. Kriket N. Zupan 5. športna dvorana petek: 15.45-17.00

20. Otroški pevski zbor Š. Kralj 3.–5. N 33 ponedeljek:14.00-14.45

21. Deţela petja Špela Kralj 1., 2. po dogovoru pon-pet: 13-13.45

22. Deţela računalništva Petra Miklič 1., 2. po dogovoru pon-pet: 13-13.45

23. Deţela pravljic Irena Rednak 1., 2. po dogovoru pon-pet: 13-13.45

24. Deţela glasbe - Orff 1 T. Mraz Novak 1., 2. po dogovoru pon-pet: 13-13.45

25. Deţela gibanja Nataša Gaber 1., 2. po dogovoru pon-pet: 13-13.45

26. Orff 2 - BeatKaBand T. Mraz Novak 5. Fit klub petek: 7.30-8.15


25

Učencem od 6.-9. razreda pa so na voljo naslednje dejavnosti:

z.

št

DEJAVNOST MENTOR RAZ. KRAJ URNIK

1. Mladinski pevski zbor S. Jakob 6.–9. N 33 tor, čet: 7.40-8.25, sre: 14.15-15.00

2. Pomagam prvi - prva pomoč J. Kralj 6.-9. N37 po dogovoru

3. Priprava na šolska športna

tekmovanja

A. Gašperšič

F. Lisjak 6.-9. športna dvorana


ali sreda: 13.00-13.45

4. Šolska tekmovalna skupina

odbojke

A. Gašperšič

F. Lisjak

6.-9. športna dvorana


petek: 7.40-8.25

5. Atletika M. Rupar 6.-9. športna dvorana tor, pet:14.50-15.45

6. Košarka B. Završnik 5.-9. športna dvorana pon, sre: 16.00-17.00

7. Vesela šola-priprava na

tekmovanje

T. Perkovič 6.-9. računalniška

učilnica

po dogovoru

8. Košarka - dekleta ŢKD Jeţica 6.-7. športna dvorana petek: 14.15-15.45

9. Odbojka Odbojkarska

šola Lj

6.-9. športna dvorana torek: 15.45-17.00; čet:15.00-16.30

10. Plesna delavnica A. Bavčar 6.-9. Fit klub sreda: 15.15-16.45

11. Tečaj plesa za valeto N. Kononenko 9. šolska avla tečajna oblika po pouku

12. Kriket N. Zupan 5.-8. športna dvorana petek: 15.45-17.00

13. Baseball U. Rudolf 6.-9. športna dvorana četrtek: 15.45-16.30

14. Digitalna fotografija R. Godec 6.–9. N38 sreda: 14.15-15.45

15. Karierni klub N. Hozjan 5.-9. po dogovoru po dogovoru

16. Mediacijska skupina N. Hozjan 7.-9. po dogovoru po dogovoru

17. Filmsko debatni popoldnevi N. Hozjan, N.

Mesner

7.-9. N37 torek: 16.00-19.00

18. Šolski radio N. Hozjan 7.-9. šolska knjiţnica sre, pet: 10.00-10.30, po dogovoru

19. Likovno umetniška delavnica M. Birk 6.–7. P28 sreda: 15.30-17.00

20. Kuharska delavnica M. Kriţan 7. N33 vsak drugi četrtek 13.30-15.30

21. Mladinske delavnice na šoli prostovoljci 8. P26 in N39 po dogovoru

22. Orff 2 - BeatKaBand T. Mraz Novak 5.-9. Fit klub petek: 7.30-8.15

7.9 ODDELKI PODALJŠANEGA BIVANJA

SKUPINA RAZ./ODDELEK ŠTEVILO UČITELJ

I. 1. a + 2. a 19 + 6 Julijana Kolarič

II. 1. b + 2. a 23 Ana Lampe

III. 2. a + 2. b 9 + 21 Nisa Jevšjak Novak

IV. 3. a + 3. b 17 + 11 Aleš Ferenc

V. 3. b + 4. a 4 + 20 Sabina Sitar

VI. 4. b + 5. a 17 + 7 Joţica Drobnič

VII. 5. a + 5. b

17 + 10 Nina Kononenko

Barbara Tuljak

Zaradi varnosti otroka in odgovornosti šole lahko učitelj OPB predčasno spusti učenca iz šole samo s

pisnim dovoljenjem staršev. Učence prvega razreda devetletne osnovne šole pa morajo na poti v

šolo in iz nje obvezno spremiti starši ali druga odrasla oseba.


26

7.10 JUTRANJE VARSTVO

Za učence od 1. do 5. razreda je organizirano jutranje varstvo od 6.20 do 8.20. Učenci se v varstvo

vključijo na osnovi pisne prijave. V šolskem letu 2011/12 bo MŠŠ financiralo program jutranjega

varstva le za prvošolčke, za učence od 2. do 5. razreda pa bo jutranje varstvo organizirano kot

nadstandardni program, ki ga financira MOL.

8 PREHRANJEVANJE V ŠOLI

Osnovna šola Kašelj nudi našim učencem naslednje obroke: zajtrk (za učence v jutranjem varstvu),

dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico (za učence v podaljšanem bivanju).

Učenci malicajo ob 10.05 v učilnicah ali šolski jedilnici.

Učenci, vključeni v podaljšano bivanje, kosijo od 12.30 do 14.00, drugi učenci kosijo od 12.05 do

14.15.

Na zajtrk gredo učenci z učiteljico jutranjega varstva v šolsko jedilnico.

Malico prinašajo deţurni učenci v učilnico, kjer jo ob pomoči učitelja razdelijo.

Učenci 6.-9. razreda hodijo na kosilo sami. Učenci podaljšanega bivanja odhajajo na kosilo v

spremstvu učiteljice oziroma učitelja.

V primerih, ko bo šolsko delo potekalo po posebnem programu (dnevi dejavnosti, prireditve), se čas

obrokov prilagodi predvideni organizaciji glede na dejavnosti.

V šolskem letu 2011/2012 na šoli pripravljamo za učence naslednje število malic, kosil:

ŠT. ZAJTRKOV ŠT. MALIC ŠT. KOSIL ŠTEVILO POP. MALIC

12 372 292 61

Jedilniki so sestavljeni tako, da ustrezajo predpisanim standardom in normativom za prehrano

osnovnošolskih otrok. Strokovna skupina za sestavo jedilnikov pri sestavi jedilnikov upošteva:

smernice zdravega prehranjevanja pri načrtovanju in pripravi obrokov,

raznovrstnost jedi,

izbor zdrave in sveţe surovine (prednost ţivila integrirane pridelave oz. ekološke pridelave v

okviru moţnosti),

ţelje otrok,

ceno na trţišču,

moţnost priprave v zahtevanem času.

Posebno pozornost bomo namenjali kulturi prehranjevanja. Pri vseh obrokih so prisotni učitelji, ki

učence usmerjajo v pravilno in kulturno prehranjevanje (higiena, uporaba pribora, bonton pri mizi,

odnos do sošolcev, pospravljanje in podobno).

NAČIN PLAČEVANJA

Prehrana se plačuje mesečno s poloţnicami, ki jih učenci dobijo preko razrednika v šoli.

Učenci prejemajo posamezni obrok na osnovi prijave in pogodbe, ki jo sklene šola s starši. S

podpisom se starši obvezujejo, da bodo finančne obveznosti izpolnjevali redno in v predvidenih

rokih. V pogodbi so predvideni tudi ukrepi, če plačilo prehrane ni redno.

NADZOR V JEDILNICI

Učenci, ki imajo drugo uro športno ali tehnično vzgojo, malicajo v jedilnici skupaj z učitelji. Ostali

učenci malicajo v učilnicah.

V času malice in kosila deţurni učitelj poskrbi za red v jedilnici.

Poleg tega, na podlagi hišnega reda, v jedilnici deţurajo učenci 6., 7. in 8. razreda, katerih razpored

določa ga. Mateja Kriţan in razredniki. V primeru, da ima učenec do tega dela zadrţke, se z njim o

tem pogovorimo.


27

DEJAVNOSTI, POVEZANE S PREHRANO

Načrtovanje pri predmetih:

- gospodinjstvo,

- izbirni predmeti: sodobna priprava hrane.

Načrtovanje pri dejavnostih:

- ure oddelčne skupnosti (tematsko obravnavane),

- podaljšano bivanje,

- interesne dejavnosti: zdrava šola,

- dnevi dejavnosti,

- projektno delo,

- ekskurzije,

- delavnice,

- predavanja ipd.

Vsebine:

- priporočila uravnoteţene prehrane,

- načini prehranjevanja,

- človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti,

- ţivila na osnovi skupin ţivil,

- spretnosti priprave in postreţbe hrane,

- obnašanje pri jedi,

- higiena pri delu in pri pripravi ţivil,

- informacije, ki so na vsaki deklaraciji,

- shujševalne diete in njihova škodljivost ipd.

A. DEJAVNOSTI, KI JIH NAČRTUJEJO STROKOVNI DELAVCI

DEJAVNOST RAZRED VSEBINE NAČRTOVALEC/

IZVAJALEC

- ure oddelčne

skupnosti

1.-9. KULTURA PREHRANJEVANJA,

URAVNOTEŢENA PREHRANA...

M. Kriţan,

razredniki

- dnevi dejavnosti 9. EKO KMETIJA IN EKOLOŠKA ŢIVILA M. Kriţan

- drugo DEJAVNOSTI, OBJAVLJENE NA SPLETNI

STRANI ŠOLE

T. Mraz Novak

B. DEJAVNOSTI NA NIVOJU ŠOLE

DEJAVNOST VSEBINE

- interesne

dejavnosti

ZDRAVA ŠOLA, NAUČIMO SE KUHATI

- delavnice V OKVIRU DNEVOV DEJAVNOSTI

- drugo SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE

C. DEJAVNOSTI ORGANIZATORJA ŠOLSKE PREHRANE

DEJAVNOST VSEBINE

- roditeljski sestanki Priprava gradiva (publikacija), organizacija šolske prehrane

- pedagoške konference Seznanitev s shemo šolskega sadja in zelenjave, spremljanje izvajanja

vsebin v zvezi z uravnoteţeno prehrano.

- ure odd. skup. vseh

oddelkov

Priprava vsebine za ure oddelčne skupnosti na temo uravnoteţene prehrane

ali pri urah nadomeščanja.

- druge oblike

seznanjanja

Spletna stran šole, oglasna deska (jedilnik).


28

Č. DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA

Usmeritve za:

vključevanje sveţega sadje in/ali zelenjave,

vključevanje sezonsko pridelanih ţivil na integriran način oz. sezonsko pridelana ţivila na

ekološki način ipd.,

vzdrţevanje ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja obrokov,

nudenje zadostnih količin pijač, predvsem zdravstveno ustrezne pitne vode, med

posameznimi obroki,

nudenje uravnoteţenih brezmesnih obrokov,

nudenje dietne prehrane po zdravniških priporočilih.

Trudili se bomo vzpostaviti primeren ritem prehranjevanja::

- čas malice - najmanj 15 minut,

- čas kosila - najmanj 30 minut,

- čas med obroki - najmanj 2 uri,

- čas telesne dejavnosti - vsaj eno uro po glavnem obroku (kosilu).

D. DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE KULTURNEGA PREHRANJEVANJA: nadzor v jedilnici, ure

oddelčne skupnosti, učitelj malica z otroki, pogovor o primerni kulturi prehranjevanja ...

Primeri za načrtovanje:

- umirjeno in prijetno vzdušje,

- estetsko urejen prostor,

- način postreţbe,

- higiena rok (deţurni učitelj nadzira umivanje rok),

- navodilo o osnovni kulturi lepega vedenja pri mizi (predstavitev – M. Kriţan, namizje

računalnika v zbornici).

Organizacija razdeljevanja in uţivanja hrane

Je naloga organizatorja šolske prehrane, ki:

- predlaga oz. organizira primeren način razdeljevanja,

- predstavi na prvi učiteljski konferenci učiteljskemu zboru.

E. SPREMLJANJE IN NADZOR

Notranje spremljanje - najmanj enkrat letno preverjanje:

- stopnja zadovoljstva učencev in staršev s šolsko prehrano (anketa na spletni strani šole),

- dejavnosti, s katerimi šola spodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.

Vprašalnik – anketni list za:

- učence po stopnjah.

VLOGA ORGANIZATORJA ŠOLSKE PREHRANE

Seznanjanje učencev, staršev in sodelavcev o šolski prehrani:

- roditeljski sestanki,

- pedagoške konference,

- ure oddelčne skupnosti vseh oddelkov,

- seje sveta šole in sveta staršev,

- druge oblike seznanjanja.

Povezovanje in sodelovanje organizatorja šolske prehrane, in sicer z:

(z namenom zagotavljanja večje kakovosti, učinkovitosti in profesionalnosti svojega dela)

- OŠ Polje, sprotno obveščanje o kakovosti in organizaciji obrokov prehrane,

- Zdravstvena sluţba (sodelovanje v okviru ZDRAVE ŠOLE),

- Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (obveščanje o novostih, priporočilih ...),

- Inštitut za varovanje zdravja (gradiva),

- Zavod za šolstvo (svetovalka za prehrano in gospodinjstvo),

- Inštitut za trajnostni razvoj.


29

Osnovne naloge organizatorja šolske prehrane:

- skrbi za ustrezno organizacijo prehrane na šoli,

- načrtuje dnevno prehrano otrok in mladostnikov z upoštevanjem fiziološko prehranskih

potreb glede energijske in hranilne vrednosti in sestavlja jedilnike vključujoč vse elemente

zdrave prehrane,

- načrtuje ustrezno razdeljevanje obrokov in kulturno uţivanje hrane, sodeluje pri

spremljanju stroškov poslovanja šolske kuhinje in pri oblikovanju cen prehranskih obrokov,

- skrbi za stalno strokovno usposabljanje kuhinjskega osebja in daje dopolnilne predloge za

izobraţevanje osebja v drugih ustanovah,

- skrbi za izvajanje sanitarno higienskih priporočil,

- sodeluje pri sestavi pravil šolske prehrane v vzgojno-izobraţevalnih zavodih,

- sprejema pobude in sugestije oz. reklamacije, ki se nanašajo na organizacijo šolske

prehrane,

- sodeluje (vodi) komisijo za šolsko prehrano na šoli.

LITERATURA

Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraţevalnih zavodih (avgust 2010)

Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraţevalnih zavodih (november 2005)

Priročnik z merili kakovosti za javno naročanje ţivil v vzgojno-izobraţevalnih ustanovah

(november 2008)

Povezava:

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/program_osnovne_sole/

#c17470/

Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraţevalnih ustanovah (Hlastan

Ribič in sod., 2008), (v nadaljevanju Praktikum),

Povezava: http://www.mz.gov.si./index.php?id=12203

http://www.mz.gov.si./index.php?id=12203


30

9 ORGANIZIRANOST UČENCEV

Tudi v šolskem letu 2011/2012 se bodo oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezovale v

skupnost učencev šole, ki bo na začetku šolskega leta sprejela letni program dela. Na osnovi mnenj

in ţelja učencev ter v dogovoru z mentorji skupnosti učencev bomo redno sklicevali sestanke

skupnosti učencev. Poskušali bomo nadaljevati ţe začete in vpeljane dejavnosti, morda odkriti

kakšne nove. Spodbujali bomo sodelovanje otrok in mladih pri vprašanjih, ki zadevajo našo

prihodnost.

Med šolskim letom bomo:

zbirali pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi z dejavnostmi, ki jih organizira

šola;

spremljali uresničevanje pravic in dolţnosti učencev ter opozorili ravnateljico in Svet šole na

morebitne kršitve pravic učencev;

marca aktivno sodelovali na 21. otroškem parlamentu na temo Junaki današnjega časa– kdo

so in zakaj.

načrtovali in organizirali skupne akcije;

oblikovali predloge in pohvale, nagrade in priznanja učencem;

sodelovali pri izpopolnjevanju vzgojnega načrta;

na pobudo v.d. ravnateljice ali mentorjev skupnosti učencev izvedli vsaj dva šolska

parlamenta.

Učiteljski zbor, Svet staršev in Svet šole bodo vsaj enkrat letno obravnavali predloge, mnenja in

pobude učencev, ki jih bodo oblikovali v skupnosti učencev šole ali na šolskem parlamentu.

10 STATUS ŠPORTNIKA IN UČENCA, KI SE VZPOREDNO IZOBRAŢUJE NA DRUGI ŠOLI

Na začetku vsakega šolskega leta ţe vrsto let dodeljujemo status športnika in status učenca, ki se

vzporedno izobraţuje na drugi šoli.

Naši učenci imajo poleg šolskih obveznosti še številne obšolske dejavnosti, kar na šoli spodbujamo in

spremljamo. Nekateri med njimi se intenzivno ukvarjajo s športom ali so aktivni na umetniških

področjih in dosegajo pomembne rezultate na drţavnih in mednarodnih tekmovanjih. Namen

dodelitve statusa je predvsem smiselno usklajevanje šolskih in obšolskih obveznosti z ugodnostmi in

obveznostmi, ki jih določa pravilnik.

Za status športnika in status učenca, ki se vzporedno izobraţuje na drugi šoli, v šolskem letu

2011/2012 skrbi komisija, katere člana sta ga. Andreja Gašperšič, učitelj. športne vzgoje in gdč.

Špela Kralj, prof. razrednega pouka. Status športnika in status učenca, ki se vzporedno izobraţuje na

drugi šoli, pridobi vsak učenec, ki izpolnjuje pogoje, določene v Pravilniku za prilagajanje šolskih

obveznosti (Uradni list RS, 89-4594/1998). Učenci OŠ Kašelj bodo vloge za letošnje šolsko leto oddali

do 30. 9. 2011. Po tem datumu se bodo v skladu s pravilnikom, učencem, ki izpolnjujejo vse pogoje,

podelili statusi, do katerih so upravičeni.


31

11 PROGRAM DELA STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE

11.1 PROGRAM PEDAGOŠKEGA VODENJA RAVNATELJICE

Oblikovanje samostojnega, razmišljujočega in odgovornega posameznika, ki v času osnovnega

šolanja pridobi kakovostno znanje, socialne in druge spretnosti, je temeljni cilj vzgoje in

izobraţevanja.

Kakovostno izobraževanje v obveznem in razširjenem programu devetletne osnovne šole nudi otrokom čim boljšo podlago za nadaljnje šolanje in izbiro ustreznega poklica.

Pouk mora potekati na sodobnih izhodiščih, da je temeljni cilj pri učencih razvijati

samoiniciativnost, samozavest, motiviranost, samostojnost, vseţivljenjsko učenje, odgovornost in

pozitivno samovrednotenje.

Za dosego tega cilja potrebujemo kakovostni izobraţevalni sistem, ki temelji na dobro

usposobljenih, kompetentnih učiteljih.

Čeprav finančnih sredstev za izobraţevanje strokovnih delavcev v letu 2011 šola ne bo prejela, si

bom prizadevala, da bom strokovnim delavcem omogočila dodatno strokovno izpopolnjevanje

Spodbujala bom pripravnike k opravljanju strokovnega izpita.

Če se zaposleni na svojem delovnem mestu počutijo dobro, lahko dajo od sebe najboljše lastnosti in

znanja, ki jih imajo. Spodbujala bom pozitivno delovno vzdušje in prisluhnila strokovnemu mnenju

zaposlenih. Skrbela bom za:

redno seznanjanje z novostmi, ki neprestano prihajajo (spremembe v zakonodaji, nove

oblike in metode dela, delo z otroki s posebnimi potrebami, delo s tujci …),

spremljanje in podpiranje zaposlenih pri njihovem delu in njihovem strokovnem razvoju

(načrtovane hospitacije, letni razgovori, predstavitev letnih ocen delavcev, sodelovanje s

strokovnimi aktivi …),

medsebojno povezovanje in timsko delo,

podporo in motivacijo za nove in ustvarjalne pristope pri delu,

ustrezno kadrovsko zasedenost na vseh delovnih mestih,

sodelovanje in povezavo z drugimi osnovnimi šolami,

medrazredno in medpredmetno načrtovanje in povezovanje učiteljev,

takojšnje reševanje nastalih problemov v okolju, v katerem bodo nastali,

korektne in profesionalne odnose z vsemi zaposlenimi,

podporo, potrditev, pohvalo in priznanje za dobro opravljeno delo,

moţnost zaposlenim, da pokaţejo svoje znanje, spretnosti in sposobnosti v sodelovanju med

sodelavci, s starši in z otroki.

Trudila se bom, da bomo skupaj s sistematičnim načrtovanjem, kakovostno organizacijo, korektnim

in konstruktivnim odnosom uspešno prispeli do zastavljenih ciljev, ki bodo v ponos našemu zavodu.

Pri delu in sodelovanju s starši bom ohranila ţe utečene oblike (govorilne ure, sestanki, srečanja) od

vstopa otroka v šolo do zaključka osnovnega šolanja. Skrbela bom:

da bodo zadovoljni s pridobljenim znanjem svojih otrok, s privzgojenimi delovnimi navadami

in z rezultati, ki jih bodo dosegali,

da bodo pravočasno obveščeni in seznanjeni z aktivnostmi v šoli ter z novostmi, ki so

pomembne zanje,

za aktivno vključevanje staršev v dejavnosti in učni proces šole (poklicno usmerjanje,

nadarjeni otroci, interesne dejavnosti …),

za sprotno reševanje nastalih problemov,

za aktivno sodelovanje s Svetom staršev, predvsem pri pomembnih skupnih odločitvah, kjer

bosta potrebna izmenjava mnenj, stališč in posredovanje izkušenj za uresničevanje

programa osnovne šole,

za sprotno spremljanje njihovega zadovoljstva in zadovoljstva njihovih otrok z vzgojno

izobraţevalnim delom v zavodu (anketni vprašalniki, razgovori, srečanja …),

da bodo ohranili spoštovanje strokovnosti in avtonomnosti učiteljev,

za strpen, profesionalen in korekten odnos med zaposlenimi in s starši ter otroki.


32

Večina otrok ima v današnjem času poleg pouka veliko obveznosti. Kljub temu pa so tudi otroci, ki v

svojem prostem času veliko časa preţivijo ob različnih računalniških programih, internetnih

ponudbah, televizijskih programih … Pomembno se mi zdi, da otroci koristno preţivijo svoj prosti

čas, zato se bom zavzemala, da jim bomo ponudili različne dejavnosti s področja športa in kulture v

sodelovanju z zunanjimi sodelavci (šport, ples, gledališče …).

Skrbela bom, da se bodo učenci v osnovni šoli počutili varno in zadovoljno. V primeru, da se bodo

med njimi pojavile teţave današnjega časa (nasilje, uţivanje prepovedanih substanc, izsiljevanje),

bomo takoj pričeli z reševanjem problemov in nudenjem ustrezne pomoči s pomočjo razrednikov,

šolske svetovalne sluţbe, staršev in drugih ustreznih zunanjih sluţb.

Opozarjala bom na prometno varnost in sodelovala z institucijami, ki lahko zakonsko prispevajo k

urejenosti varnih poti.

V šolskem letu 2011/12 bomo v okviru samoevalvacije še naprej sledili izbranima ciljema

SPOŠTUJEM SEBE, DRUGE ter SPOŠTUJEM OKOLJE.

Šolo obiskujejo učenci od prvega do zaključnega razreda osnovne šole. V prostorih nad športno

dvorano gostujeta tudi dva oddelka predšolskih otrok iz vrtca Pedenjped. Prav zato je omenjeni

izbrani skupni cilj šole več kot primeren.

Sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija omogoča široke moţnosti komunikacije in metod

dela pri pouku. Vse več strokovnih delavcev uporablja informacijsko tehnologijo pri pouku.

Spodbujala bom uporabo računalniške učilnice, saj je informacijska pismenost pomembna tako pri

učiteljih kot pri učencih. Danes se večina pedagoške dokumentacije izpisuje z uporabo računalnika,

zato je uporaba osnovnih programskih orodij nujna za vsakega učitelja.

Pomembna izobraţevalna in poklicna pridobitev postaja poznavanje drugih drţav, jezikov in načinov

ţivljenja. Z izmenjavo ljudi in idej lahko evropsko sodelovanje pripomore k dvigu splošne kakovosti

učnih metod in pripomočkov in k razvoju primernejših načinov soočanja z novimi izzivi pri učenju.

Podpirala bom vključevanje šole v mednarodno sodelovanje.

Na šoli se bodo nadaljevali vsi zastavljeni projekti, ki se izkazujejo za dobre. Izbrali bomo nove

projekte, ki bodo izbrani s strani strokovnega tima ali večine zaposlenih v šoli. Cilji izbranih

projektov se bodo pokrivali z osebnimi cilji zaposlenih, saj bomo le tako uspešni. Šola se bo

predstavljala na različnih šolskih, območnih in drţavnih tekmovanjih na različnih področjih. Šola ima

zelo lepo urejeno spletno stran šole, ki bo še naprej odraz prepoznavnosti javnosti.

Spodbujala bom zaposlene, da šolski prehrani posvečajo posebno pozornost, ker je prehrana izredno

pomembna tako za učence kot zaposlene.

Še naprej bom redno sodelovala z Mestno občino Ljubljana, ki je ustanoviteljica šole.

Predvsem si bom prizadevala za čim prejšnjo ureditev športnega igrišča ob športni dvorani.

Ţelim si, da bi vsi delavci šole našli v sebi dovolj ustvarjalne moči. Razvijajmo to dragoceno

sposobnost za kar najbolj učinkovito rabo pri delu in jo prenašajmo tudi na naše učence.


33

11.2 PROGRAM DELA UČITELJSKEGA ZBORA

Mesec Vsebina

avgust Uvodna organizacijska konferenca

Izobraţevanje za vse strokovne delavce (glej poglavje Izobraţevanje delavcev)

september Priprava Letnega delovnega načrta

Načrtovanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev

oktober Spremljanje pouka s poudarkom na preverjanju in ocenjevanju znanja

Svetovni dan učiteljev

november

Spremljanje pouka s poudarkom na preverjanju in ocenjevanju znanja

Delovna konferenca

Inventura

december Priprava prireditev ob koncu koledarskega leta

januar

Oblikovanje letnih ocen strokovnih delavcev šole in seznanjanje

Predstavitev izbirnih predmetov za učence in starše

Ocenjevalne konference

februar Oblikovanje letnih ocen strokovnih delavcev šole in seznanjanje

marec Oblikovanje kadrovske strukture - dogovori

Delovna konferenca

april

Spremljanje izvajanja LDN

Spremljanje pouka s poudarkom na uresničevanju skupnega cilja

Razgovori s strokovnimi delavci šole

maj Izpeljava nacionalnega preverjanja znanja – 6. in 9. razred (redni rok)

Delovna konferenca

junij

Izpeljava nacionalnega preverjanja znanja – 6. in 9. razred (naknadni rok)

Ocenjevalne konference

Popravni izpiti

Zaključna konferenca

Predlog okvirne organizacije pouka v šolskem letu 2012/2013

julij

Pregled in analiza šolske dokumentacije

Analiza uresničevanja LDN

Priprava podatkov za letno poročilo

avgust Uvodna konferenca – organizacija dela v šolskem letu 2012/2013

Informativni sestanki strokovnih delavcev šole so organizirani vsako sredo od 7.30 do 8.25.

11.3 STROKOVNI AKTIVI

Strokovni aktivi so organi šole, ki razpravljajo o strokovnih vprašanjih:

spodbujajo različne novosti, dejavnosti in postopke, ki so pogoj za kakovostno in dobro

opravljeno delo;

sodelujejo pri izvajanju vzgojnega načrta šole;

se dogovarjajo in skupno načrtujejo, izvajajo in spremljajo delo;

oblikujejo enotna merila za preverjanje in ocenjevanje znanja;

oblikujejo letne priprave za šolsko leto 2011/2012;

svoje delo predstavljajo tudi na Svetu staršev.

Člani aktivov se bodo sestali najmanj 1 x na 14 dni.

Strokovne aktive smo oblikovali po razredih in predmetnih področjih.


34

Vsak strokovni aktiv ima svojega vodjo.

I. triada (1.-3. r) Špela Kralj

4., 5. razred Urška Horvat

OPB Sabina Sitar

Šolska svetovalna sluţba, DSP, IUP Nataša Hozjan Breznjik

Jezikovni aktiv (SLJ, TJA) Petra Grum

Naravoslovni aktiv (MAT-FIZ-TIT-OID- BIO-KEM-GOS-NAR) Maja Karlovčec

Druţboslovni aktiv (ZGO-GEO-DDE- LVZ-GVZ) Silva Jakob

ŠVZ Andreja Gašperšič

12 IZOBRAŢEVANJE DELAVCEV ŠOLE

Delo z otroki in mladostniki postavlja pred strokovne delavce vedno nove izzive, ki smo jim lahko kos

le s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem, ki nam omogoča pridobivanje novih znanj v stalno

razvijajočih se strokah, povezanih z našim delom, obenem pa omogoča refleksijo lastnega dela in

razmišljanja.

Izobraţevanje delavcev šole bo potekalo v teh oblikah:

samoizobraţevanje;

izobraţevanje na šoli (razgovori, predavanja, pedagoške delavnice, ki jih bomo izvajali sami ali

pa povabili zunanje strokovnjake in moderatorje);

izobraţevanje na seminarjih, ki jih učitelji izberejo iz Kataloga stalnega strokovnega

izpopolnjevanja;

izobraţevanje na Mreţi mentorskih šol po predmetnih področjih.

V tem šolskem letu so PREDNOSTNE VSEBINE izobraţevanja naslednje:

spoprijemanje s konflikti in učenje obvladovanja le-teh;

sodelovanje s starši;

motivacija za učenje;

razvijanje timskega dela;

kultura medosebnih odnosov z motom spoštuj sebe, druge in okolje;

razvijanje pozitivne samopodobe pri otrocih in mladostnikih;

spremljanje izvajanja vzgojnega načrta;

zdrava šola, eko šola.

V začetku šolskega leta smo svoje strokovno znanje utrdili in dopolnili na nekaterih področjih. V

letošnjem šolskem letu smo se odločili bolj sistematično razvijati obliko izobraţevanja, ki sloni na

medsebojnem povezovanju strokovnih delavcev in posredovanju znanj, ki so jih posamezniki

pridobili na svojih preteklih izobraţevanjih in so jih pripravljeni posredovati celotnemu kolektivu.

Tako je prvi sklop izobraţevanj obsegal naslednje teme:

mag. Vera Bevc: Preverjanje in ocenjevanje minimalnih standardov znanja

Mateja Kriţan: Pregled Pravilnika o ocenjevanju znanja v OŠ ter Pravilnika o statusu učenca, ki se

vzporedno izobraţuje

Nataša Hozjan Breznjik, Nina Mesner: Sistemsko soočanje z nasiljem v druţini

Tadeja Mraz Novak: Zdruţeni v ritmu

Nina Korošec: Mala šola pravopisa

Petra Grum: Povratna sporočila in kritika

Krešimir Tomas: E-šolstvo in varna raba interneta

V oktobru načrtujemo izvedbo izobraţevanja Kako razvijati avtoriteto in ohranjati notranje

ravnoteţje. Predavanje in delavnice bo vodila gospa Roţana Gerdina.

Prav tako bo v tem šolskem letu izpeljano izobraţevanje na temo varstva pri delu za ves kolektiv.


35

NAČRT IZOBRAŢEVANJA STROKOVNIH DELAVCEV

Učitelji se za udeleţbo na seminarjih odločijo sami v začetku šolskega leta. Seminarje izbirajo iz

Kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in

izobraţevanja. Izbiro izobraţevalnih vsebin narekujejo potrebe šole, najbolj pa nanjo vplivajo

izbrane prednostne naloge in poudarki v ţivljenju in delu šole, ki so zapisani v letnem delovnem

načrtu šole.

Na podlagi okroţnice Ministrstva za šolstvo in šport, št. 6034-1/21011/25, šola v letu 2011 od MŠŠ

več ne bo prejela nobenih sredstev za izobraţevanje delavcev.

Strokovni delavci se bodo zato udeleţili izobraţevanj brez kotizacij in predvsem v Ljubljani.

Morebitne stroške povezane z izobraţevanji bo šola krila iz lastnih sredstev.

Ime in priimek PODROČJE IZOBRAŢEVANJA

Špela Kralj Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi

Irena Rednak Projekt Pasavec

Petra Miklič Projekt Pasavec

Ksenija Pirih Tavčar Likovno izraţanje v predšolskem in zgodnješolskem

obdobju

Julijana Kmetič CAP Program za preventivo zlorabe otrok

Petra Grum Retorika 1, Retorika 2

Maja Krese Novosti stroke 1

Nina Gaberščik Konferenca OUP

Maja Krese Konferenca OUP,

Novi strokovni pristopi pri španskem jeziku in

knjiţevnosti

Jera Kralj Dihalne vaje – predihajmo stres

Barbara Tuljak Feursteinov pristop k spodbujanju kognitivne

modifikacije

Spodbujanje razvoja senzorike, motorike, kognicije,

govora in jezika

Čustveni vidik pri uspešnejšemu delu z otroki in

mladostniki z vedenjskimi teţavami

Nina Mesner Sistemsko soočanje z nasiljem v druţini, II. del

Razvoj bralnih učnih strategij za doseganje

kompetence učenja

Kako učence naučiti učiti se

Nataša Hozjan Breznjik Sistemsko soočanje z nasiljem v druţini, II. del

CAP Program za preventivo zlorabe otrok

Mednarodna konferenca šolske in vrstniške mediacije

Stres in tehnike sproščanja v šoli in vsakdanjem

ţivljenju

Tadeja Perkovič Strokovna srečanja ravnateljev, ki jih organizira MŠŠ,

MOL ter ZRSŠ

Mateja Kriţan Posvet pomočnikov ravnateljev

Marjana Pečjak Glasba – opoj ali zdravilo

Tadeja Mraz Novak Elemental music and dance pedagogy-Orff Schulwerk


36

13 SODELOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM

13.1 ŠOLA IN STARŠI

Uspehi, neuspehi in vzgojne teţave oziroma njihovo reševanje temeljijo na druţinski vzgoji, seveda

v povezavi s šolsko vzgojo in izobraţevanjem ter okoljem, v katerem učenec ţivi in dela.

Redno sodelovanje staršev s šolo pripomore k pravočasni obveščenosti o otrokovem šolskem delu in

uspehu.

Povezovanje med starši in strokovnimi delavci šole poteka na roditeljskih sestankih, skupnih in

individualnih govorilnih urah, individualnih razgovorih v okviru šolske svetovalne sluţbe, sestankih

Sveta staršev ter s sodelovanjem staršev na dnevih odprtih vrat, dnevih dejavnosti ter prireditvah.

RODITELJSKI SESTANKI

Prvi roditeljski sestanek bo izveden septembra, drugi bo predvidoma novembra 2011, tretji

februarja 2012 in zadnji konec maja 2012.

Prvi roditeljski sestanek bo:

za starše učencev 6., 7., 8. in 9. razreda v torek, 6. 9. 2011, ob 17.00 v matičnih učilnicah;

za starše učencev 1., 2., 3., 4. in 5. razreda v torek, 13. 9. 2011, ob 17.00 v matičnih

učilnicah.

INDIVIDUALNE GOVORILNE URE

so organizirane po posebnem urniku, ki ga bo učencem posredoval razrednik.

SKUPNE GOVORILNE URE

Skupne govorilne ure so za starše učencev naše šole organizirane ob torkih od 17.00 do 19.00. Glede

na vsebino pogovora se dogovorite s posameznimi učitelji ali pridete na govorilne ure skupaj z

otrokom.

V šolskem letu 2011/2012 bodo potekale po naslednjem razporedu:

torek, 18. oktober 2011

torek, 22. november 2011

torek, 17. januar 2012

torek, 20. marec 2012

torek, 17. april 2012

torek, 8. maj 2012


37

13.2 DRUGE DEJAVNOSTI ŠOLE

PREVOZ OTROK

V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki bo prevoz tudi financirala, bomo organizirali prevoz za

učence naše šole, ki k pouku prihajajo po Kašeljski cesti in imajo bivališče za kriţiščem Kašeljske in

Pečinske ulice v smeri proti Zalogu. Za tem kriţiščem se konča pločnik, Kašeljska cesta je od tam

naprej ozka, nepregledna in brez pločnika.

Prevoz se začne izvajati 1. 9. 2011 in se bo opravljal vse dni pouka v šolskem letu 2011/2012

od navedenega datuma naprej (predvidoma 190 dni).

Število morebitnih vozačev je 99.

Prevoz z minibusom (20 sedeţev) se bo izvajal vedno po kroţni trasi:

OŠ Kašelj – Grajzerjeva ulica – Anţurjeva ulica – Cesta 30. avgusta – Zaloška cesta - OŠ Kašelj

Vozni red

v jutranjih urah:

voţnja

v šolo

1.

Kriva

pot

2.

Rosna

pot

3.

Kašeljsk

a cesta

proti

Zalogu

4.

Kašeljska

cesta, Pot

na most

(otoček)

5.

Kašeljska

cesta, pri

lokalu

6.

Kašeljska

cesta,

gasilski dom

oz. pri

kmetiji

7.

OŠ

Kašelj

1 7:05 7:10 7:14 7:17 7:18 7:19 7:20

2 7.24 7.25 7.27 7.28 7.29 7.30 7.32

3 7:50 7:51 7:53 7:54 7:55 7:56 7:58

4 8:03 8:04 8:05 8:07 8:08 8:09 8:12

5 8:15 8:16 8:17 8:18 8:19 8:20 8:22

v popoldanskem času:

voţnja

iz šole

1.

OŠ

Kašelj

2.

Kašeljska

cesta,

gasilski

dom oz.

pri kmetiji

3.

Kašeljska

cesta, pri

lokalu

4.

Kašeljska

cesta, Pot

na most

(otoček)

5.

Kašeljska

cesta

proti

Zalogu

6.

Rosna pot

7.

Kriva

pot

1 13:35 13:37 13:38 13:39 13:40 13:42 13:44

2 14:00 14:02 14:03 14:04 14:05 14:07 14:09

3 14:15 14:17 14:18 14:19 14:21 14:23 14:25

4 14:30 14:32 14:33 14:34 14:35 14:36 14:37

5 15:00 15:02 15:03 15:04 15:05 15:07 15:09

V času zapore Kašeljske ceste (predvidoma do konca leta 2011) je vozni red spremenjen. Učenci in

starši so o spremembah obveščeni.


38

13.3 ŠOLA IN OKOLJE

Pomemben del pristojnosti in odgovornosti za vzgojo in izobraţevanje se prenaša na šolo. To

pomeni, da mora biti šola kot javna ustanova povezana s svojim okoljem, tako da po eni strani črpa

vire za svoje delo v socialnem okolju, po drugi strani pa odgovarja na potrebe tega okolja. S tem

ima šola tudi več manevrskega prostora za avtonomno, ekonomsko učinkovitejše in strokovno

korektno vodenje vzgojno-izobraţevalnega procesa. Okolje, v katerem se šola nahaja, ter čas, v

katerem ţivimo, zaradi hitrega razvoja znanosti in spremenjenih odnosov terjata, da šola sledi

nenehnim novostim in spoznanjem ter jih premišljeno in strokovno uvaja v svoje ţivljenje in delo.

Tudi v tem šolskem letu bomo sledili ključnim spremembam, ki jih bomo postopoma uvajali, da

bomo prišli do cilja. Različni dejavniki se tkejo v ţivljenje in delo naše šole. Ministrstvo za šolstvo

nam daje usmeritve, ki jim bomo ob upoštevanju posebnosti okolja, v katerem šola deluje, seveda

sledili.

Zavod za šolstvo nam strokovno pomaga in svetuje pri uresničevanju našega pedagoškega dela.

Učitelji predmetnih področij bodo tudi letos aktivno sodelovali v študijskih skupinah skupaj s

svetovalci in strokovnimi delavci Zavoda za šolstvo in učitelji učiteljev na fakultetah.

V šolskem letu 2011/2012 naša šola sodeluje z okoljem v naslednjih dejavnostih:

v okviru sodelovanja s Pedagoško fakulteto bomo omogočili opravljanje obvezne pedagoške

prakse študentom te fakultete;

študentom Fakultete za šport bomo omogočili opravljanje večtedenske prakse;

v okviru aktiva ravnateljev bivše občine Moste-Polje se bomo dogovarjali za skupne akcije in

naloge;

študentom, ki opravljajo raziskovalne ali diplomske naloge, bomo omogočili, da bodo

(s privolitvijo staršev naših učencev) opravljali ankete in drugačne oblike zbiranja

podatkov;

sodelovali bomo v raziskavi, ki jo izvajajo strokovni delavci Svetovalnega centra;

v okviru sodelovanja z VVO Pedenjped se bomo skupaj pripravljali na vstop v osnovno šolo;

pri skrbi za varnost naših otrok v šoli in izven nje nam bodo še naprej pomagali usluţbenci

Policijske postaje Moste;

sodelovali bomo s Centrom za socialno delo, Zdravstvenim domom, Centrom za mentalno zdravje

ter drugimi ustanovami in strokovnjaki, ki jih je smiselno vključevati glede na potrebe naših

učencev;

šola bo še naprej neprekinjeno sodelovala s številnimi športnimi društvi in klubi, ki redno vadijo

in vzgajajo naše otroke v športni dvorani;

šole v naravi;

v ţelji po kakovostni in uspešni realizaciji dni dejavnosti in šol v naravi se bomo povezovali s

številnimi zunanjimi organizacijami in posamezniki.

Tudi v tem šolskem letu bomo delavci šole skupaj z učenci javnosti predstavili svoje delo. To bomo

izpeljali preko tiska, radia, TV, spletne strani, šolskega časopisa, javnih predstavitev ter dveh dni

odprtih vrat, ki sta v tem šolskem letu 23. 3. 2012 ter 26. 4. 2012.

V izven šolskih dejavnostih bomo delovali po svojih najboljših zmoţnostih in tako primerno zastopali

Osnovno šolo Kašelj.


39

14 NOSILCI DOLOČENIH NALOG

14.1 OPERATIVNI LETNI DELOVNI NAČRT VODSTVENIH DELAVCEV IN SVETOVALNIH DELAVCEV

CELOLETNE NALOGE:

VSEBINA DELA NOSILEC

spremljanje pedagoškega dela strokovnih delavcev in napredovanje PERKOVIČ

KRIŢAN

spremljanje pedagoškega dela po oddelkih PERKOVIČ

KRIŢAN

spremljanje dela pripravnikov PERKOVIČ

vnos podatkov v program KPIS in izpolnjevanje preglednic PERKOVIČ

zagotavljanje pogojev za devetletno šolo PERKOVIČ

sodelovanje z MOL pri popravljanju napak in pomanjkljivosti pri izgradnji šole

Kašelj

PERKOVIČ

KRIŢAN

organizacija nadomeščanj in vodenje evidence KRIŢAN

PERKOVIČ

organizacija deţurstev strokovnih delavcev KRIŢAN

spremljanje dela tehničnih delavcev KRIŢAN

priprava delovnih in informativnih sestankov učiteljskega zbora PERKOVIČ

KRIŢAN

sestanki strokovnih aktivov vodje aktivov

nenačrtovane (izredne) dejavnosti PERKOVIČ

KRIŢAN

SEPTEMBER

1. Izdelava predloga organizacije vzgojno-izobraţevalnega dela PERKOVIČ

KRIŢAN

2. Preglednice in poročila:

a/ sistemizacija za šolsko leto 2011/2012 PERKOVIČ

b/ vnos podatkov v program KPIS za novo šolsko leto in izpolnjevanje preglednic PERKOVIČ

c/ organizacijsko poročilo (MŠŠ in MOL) PERKOVIČ

d/ investicijsko poročilo

PERKOVIČ

RAČUNOVODSKI

SERVIS KONTO

e/ statistično poročilo HOZJAN

3. Načrtovanje, izvedba in analiza nalog šole:

a/ letni delovni načrt šole (zasnova) PERKOVIČ

KRIŢAN

b/ računalniško oblikovanje letnega delovnega načrta MESNER

c/ letne delovne priprave (ureditev, dopolnitev) PERKOVIČ

d/ načrtovanje dela strokovnih aktivov PERKOVIČ

KRIŢAN

e/ načrtovanje dni dejavnosti KRIŢAN

f/ načrtovanje interesnih dejavnosti KRIŢAN

g/ koordiniranje raziskovalne dejavnosti KRIŢAN

h/ načrtovanje dela z zunanjimi sodelavci in organizacijami PERKOVIČ

i/ načrtovanje izobraţevanja delavcev šole MESNER

j/ načrt nabave osnovnih sredstev in učnih pripomočkov PERKOVIČ

KRIŢAN

k/ načrt vzdrţevalnih del tehničnih delavcev KRIŢAN

4. Publikacija, letno poročilo in šolski koledar KRIŢAN

5. Razdelitev ostalega dela pedagoškim delavcem PERKOVIČ

KRIŢAN


40

6. Administrativna ureditev pedagoške dokumentacije (dnevniki, redovalnice, izkazi,

matični listi, matična knjiga, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti,

razrednikova poročila - obrazci, seznam delavcev)

MUČIČ

strokovni

delavci

7. Sklic strokovnih organov

a/ strokovni aktivi vodje aktivov

8. Predstavitev delovnega načrta delavcem šole, predstavitev in potrditev

delovnega načrta na Svetu šole in Svetu staršev

PERKOVIČ

KRIŢAN

9. Konstituiranje SVETA STARŠEV in sklic MUČIČ

10. Priprava gradiva in prostora za Svet staršev MUČIČ

11. Priprava vsebin za Svet staršev in Svet šole PERKOVIČ

KRIŢAN

ŠSS

OKTOBER

1. Sklic upravnega odbora šolskega sklada MOZETIČ

JEVŠJAK NOVAK

KRALJ Š.

2. Pregled delovnih načrtov:

a/ strokovnih aktivov PERKOVIČ

b/ mentorjev dejavnosti KRIŢAN

3. Načrt reševanja kadrovske in prostorske problematike PERKOVIČ

4. Delovna konferenca, izobraţevanje za strokovne delavce MESNER

NOVEMBER

1. Spremljanje pedagoškega dela po oddelkih PERKOVIČ

KRIŢAN

2. Spremljanje pedagoškega dela strokovnih delavcev in napredovanje PERKOVIČ

KRIŢAN

DECEMBER

1. Načrt izbirnih predmetov za 2012/2013 HOZJAN

BREZNJIK

JANUAR

1. Napredovanje pedagoških in strokovnih delavcev v plačne razrede PERKOVIČ

KRIŢAN

2. Priprava in analiza finančnega plana PERKOVIČ

RAČUNOVODSKI

SERVIS KONTO

3. Predstavitev izbirnih predmetov

(učenci – izbor, ŠSS - oblikovanje skupin)

HOZJAN

BREZNJIK

4. Ocenjevalna konferenca - I. ocenjevalno obdobje

PERKOVIČ

KRIŢAN

HOZJAN B.

MESNER

FEBRUAR

1. Pregled realizacije letnega delovnega načrta in pedagoške dokumentacije PERKOVIČ

KRIŢAN

ŠSS

2. Zaključni račun PERKOVIČ

3. Sprejem zaključnega računa - Svet šole PERKOVIČ


KRIŢAN

5. Svet staršev in Svet šole KRIŢAN, MUČIČ

PERKOVIČ


41

MAREC

1. Delovna konferenca za strokovne delavce PERKOVIČ

KRIŢAN

ŠSS

2. Očiščevalna akcija KRIŢAN

APRIL

1. Srečanje mladih raziskovalcev in mentorjev KRIŢAN

MAJ

1. Nacionalni preskusi znanja- redni rok PERKOVIČ

KRIŢAN

2. Potrebe po delavcih v šol. letu 2011/2012 (razpis) PERKOVIČ

3. Načrtovanje kvantitativnega dela pedagoških delavcev za šol. leto 2011/2012 PERKOVIČ

4. Delovna konferenca za strokovne delavce PERKOVIČ

KRIŢAN

ŠSS

JUNIJ

1. Nacionalni preizkusi znanja - naknadni rok PERKOVIČ

KRIŢAN

2. Svet staršev in Svet šole PERKOVIČ

KRIŢAN

3. Ob zaključku šolskega leta za devetošolce:

a/ ocenjevalna konferenca PERKOVIČ

b/ urnik dopolnilnega pouka in popravnih izpitov HOZJAN

BREZNJIK,

MESNER

4. Valeta KRIŢAN

5. Ocenjevalna konferenca za učence od 1. do 8. razreda PERKOVIČ

KRIŢAN

6. Zaključna konferenca PERKOVIČ

KRIŢAN

7. Sprejem in pregled šolske dokumentacije učiteljev KRIŢAN

ŠSS


KRIŢAN

JULIJ

1. Poročilo o realizaciji LDN in analiza dela v šolskem letu 2011/2012 PERKOVIČ

KRIŢAN

- računalniško oblikovanje poročila KRIŢAN

2. Organizacija del investicijskega vzdrţevanja PERKOVIČ

3. Oblikovanje oddelčnih skupnosti ŠSS

4. Oddajanje in najemanje prostorov (pogodbe) PERKOVIČ,

KRIŢAN

AVGUST

1. Organizacijska konferenca PERKOVIČ

KRIŢAN

2. Predstavitev predloga organizacije pouka, urnika in šolskega koledarja ter

razdelitev nalog pedagoškim delavcem (letni delovni načrt šole)

PERKOVIČ

KRIŢAN

3. Izobraţevanje za strokovne delavce MESNER

4. Organizacija in roki popravnih izpitov HOZJAN B.


42

5. Strokovni aktivi: pregled letnih delovnih poročil po področjih in načrtovanje drugega

strokovnega dela

PERKOVIČ

KRIŢAN

6. Oblikovanje načrta izobraţevanja strokovnih delavcev MESNER

14.2 RAZPOREDITEV OSTALEGA DELA (pedagoški delavci) ZA ŠOLSKO LETO 2011/12

I. DEŢURSTVA

a/ razpored in nadzor deţurnih učencev v kuhinji RAZREDNIKI, KRIŢAN

b/ deţurstva na plesih: KRIŢAN

* plesne vaje - organizacija KONONENKO

- deţurstvo Strokovni delavci po

razporedu

- organizacija šolskih plesov HOZJAN BREZNJIK

e/ razpored deţurstva na hodnikih, v jedilnici, knjiţnici in varstva učencev KRIŢAN

- deţurstvo na hodnikih in v knjiţnici strokovni delavci po

razporedu

- deţurstvo v kuhinji strokovni delavci po

razporedu

- deţurno varstvo strokovni delavci po

razporedu

II. PRIREDITVE

a/ skupna zaključna prireditev za starše MIKLIČ, REDNAK

b/ sprejem prvošolcev v šolsko skupnost (organizacija in vodenje) GABER

c/ sprejem v RK (1. razred), dobrodelne akcije FINK

d/ Veseli december:

- novoletna prireditev za otroke 1.-9.r. GABERŠČIK, KRESE

e/ koncerti in revije pevskih zborov: vodja JAKOB

f/ novoletni glasbeni koncert (vodenje)-prireditev za starše, novoletni bazar GRUM, PIRIH, LAMPE

g/ novoletno srečanje VODSTVO ŠOLE

h) novoletne čestitke KONONENKO

i/ Zmajev karneval KONONENKO,

JEVŠJAK NOVAK

j/ 8. marec in materinski dan razredniki

k/ valeta:

- umetniški program in izvedba LENČE, GRUM

- vabila KONONENKO

- vstopnice KLANČIČ

- priznanja in pohvale razredniki 9. r

- vpis v Zlato knjigo LENČE, GRUM

- tiskanje izpisov iz Zlate knjige KLANČIČ

l/ zaključna prireditev za otroke 1.-9.r. LAUTAR, KOLARIČ

m/ predaja ključa (vsebinska in tehnična izvedba) LENČE, GRUM

III. DEJAVNOSTI, KI SPREMLJAJO PRIREDITVE

Scena in dekoracije

a/ sprejem prvošolcev v šolsko skupnost AKTIV OPB

b/ novoletna dekoracija odra KONONENKO

c/ valeta - dekoracija dvorane in odra KONONENKO

d/ povezovalec besedila na prireditvah: GRUM

e/ stalna razstava izdelkov učencev LAMPE, KONONENKO

f/ stalna razstava izdelkov učencev v prostorih KS JEVŠJAK NOVAK

i/ razstave izdelkov učencev v NLB, zdravstveni dom FERENC, SITAR

Tehnična oprema na prireditvah

a/ priprava stolov, miz, panojev tehnično osebje

b/ osvetlitev in ozvočenje LENČE


43

c/ fotodokumentacija prireditev, tekmovanj

GODEC

d/ fotografiranje oddelkov KRIŢAN

e/ informativna dejavnost (stik z javnostjo) PERKOVIČ

f/ pogostitve in pogrinjki JURCA, MOZETIČ

g/ pospravljanje po prireditvah tehnično osebje

Tehnična oprema na konferencah

a/ priprava stolov, miz, platna tehnično osebje

b/ priprava računalniške opreme GODEC

IV. TEKMOVANJA

a/ športna tekmovanja v občini, regiji in drţavi: 1.-5.r. LAMPE, SITAR

6.-9. r.:

deklice:

dečki:

GAŠPERŠIČ

LISJAK

b/ Kaj veš o prometu (šolsko, področno, drţavno) FERENC

c/ fizika: Stefanovo priznanje (šolsko, področno, drţavno) KARLOVČEC

d/ logika ŠUBELJ

e/ športna značka razredne stopnje (Zlati sonček, KRPAN) SITAR, LAMPE

f/ matematika: Vegovo priznanje

- šolsko (1.-5.) MIKLIČ

- šolsko, področno, drţavno (6.-9.) ŠUBELJ

- vnos podatkov: učitelji MAT,

KMETIČ, PEČJAK

g/ tekmovanje iz znanja angleškega jezika (šolsko, drţavno) GABERŠČIK

h/ tekmovanje za angleško bralno značko KRESE, KMETIČ

i/ tekmovanje iz znanja nemškega jezika (šolsko, drţavno) GABERŠČIK

j/ tekmovanje za nemško bralno značko GABERŠČIK

k/ slovenski jezik: Cankarjevo priznanje (šolsko, drţavno):

(1.-5.)

(6.-9.)

PIRIH TAVČAR

KOROŠEC

l/ kemija: Preglovo priznanje (šolsko, drţavno) JURCA

m/ biologija: tekmovanje iz znanja biologije (šolsko, drţavno) KRIŢAN

n/ geografija: tekmovanje iz znanja geografije (šolsko, regijsko, drţavno) GODEC

o/ Vesela šola (1.-5.) PEČJAK

(6.-9.) PERKOVIČ

p/ NGJ-Bistroum FERENC

r/ Sive celice GODEC

s/ tekmovanje iz astronomije KARLOVČEC

š/ Računanje je igra REDNAK

t/ zgodovina: GODEC

V. OSTALO DELO

a/ prometna varnost GODEC

b/ dnevno vzdrţevanje športnih igrišč aktiv ŠVZ

c/ čiščenje zelenice za OPB LAMPE

d/ skrb za čisto okolico šole (zelena straţa) 1.-9.r. DROBNIČ

e/ popravilo AV sredstev LENČE

f/ izdelava voščilnic, vabil, naslovnic KONONENKO

g/ postavljanje in pospravljanje razstav KONONENKO

h/ urejanje vitrin KONONENKO

i/ priprava in ţganje glinenih izdelkov (1.-9. r.) KONONENKO

j/ prva pomoč- skrb za torbice PP KRALJ J.

k/ poverjeniki za tisk

1.-5. r. PEČJAK

6.-9. r. KOROŠEC


44

l/ urejanje športne dvorane SITAR, LAMPE,

GAŠPERŠIČ, LISJAK

m/ servis smučarske opreme LISJAK

n/ vodenje inventure

- centralna inventurna komisija:

LENČE, LAUTAR, REDNAK

- inventurne komisije za popis osnovnih sredstev:

FERENC, DROBNIČ, GABERŠČIK, KARLOVČEC, PEKLAJ

- inventurna komisija za popis drobnega inventarja:

PIRIH TAVČAR, PEČJAK, KOLARIČ, ŠUBELJ, ROZMAN

- komisija za popis denarnih sredstev:

MESNER, JAKOB, FINK

- komisija za popis terjatev in obveznosti ter spornih in dvomljivih terjatev:

HOZJAN BREZNJIK, KRALJ J., MOZETIČ

- komisija za fizično izločitev in odpis sredstev GODEC, LISJAK, PEKLAJ

VI. NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA

Popravljanje nalog učencev na rednem roku:

- slovenski jezik 6.r.: KOROŠEC, GRUM, ROZMAN, KMETIČ

9.r.: KOROŠEC, GRUM

- matematika 6.r.: ŠUBELJ, KARLOVČEC, LENČE, PEČJAK

9.r.: ŠUBELJ, KARLOVČEC, LENČE

- tretji predmet učitelji preverjanega predmeta

VII. ZAPISNIKARJI

a/ tedenski sestanki na PS in RS učitelji po abecednem redu

b/ocenjevalne konference: JURCA, KRALJ J.

c/ delovne konference KRALJ Š., HORVAT

d/ strokovni aktivi učitelji po abecednem redu

VIII. VODENJE SKUPIN ZA PRIPRAVO DNEVOV DEJAVNOSTI

ND: ŠUBELJ

KD: GRUM

ŠD: GAŠPERŠIČ

TD: ŠUBELJ

IX. SPREMLJANJE IZVAJANJA VZGOJNEGA NAČRTA ŠOLE

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŢBA

X. PRITOŢBENA KOMISIJA

MESNER, HOZJAN BREZNJIK, GABER, JURCA, MIKLIČ, ŠUBELJ

XI. ŠOLSKA SKUPNOST

HOZJAN BREZNJIK

XII. SKUPINA ZA PRVO POMOČ

LENČE, MIKLIČ, REDNAK, ROZMAN, GABER, KRALJ J., GODEC,FERENC

XIII. RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE

- vabil, voščil, oznak in napisov KONONENKO, MIKLIČ

- pomoč pri tiskanju šolske dokumentacije KLANČIČ

- pomoč pri pripravi letnega poročila (statistični podatki) strokovni delavci po razporedu

XIV. UČBENIŠKI SKLAD

- organizacija LAUTAR

- pomoč pri organizaciji strokovni delavci po razporedu


45

- priprava seznamov učbenikov, delovnih zvezkov in pripomočkov po

predlogih vodij aktivov, urejanje seznamov

LAUTAR

XV. LEKTORIRANJE DOKUMENTACIJE KOROŠEC

XVI. PUBLIKACIJA, ZGIBANKA ŠOLE

KRIŢAN, KONONENKO

XVII. DOMAČA STRAN ŠOLE NA INTERNETU

- objava fotografij

MRAZ NOVAK

GODEC, KONONENKO

XVIII. KRONIKA ŠOLE

GODEC

XIX. OBJAVE

LAUTAR

XX. ŠOLSKI RADIO

HOZJAN BREZNJIK

XXI. OBJAVA ŠOLSKEGA GLASILA MRAZ NOVAK

XXII. NADSTANDARDNE IN DRUGE DEJAVNOSTI

a/ koordinacija šol v naravi in taborov KRIŢAN

b/ vodja šole v naravi za 1. razred MOZETIČ

c/ vodja šole v naravi za 2. razred MRAZ NOVAK

d/ vodja šole v naravi za 3. razred PERKOVIČ

e/ vodja šole v naravi za 4. razred KMETIČ

f/ vodja šole v naravi za 5. razred ROZMAN

spremljevalci: razredniki oddelkov 5. razreda in vaditelji plavanja

g/ vodja šole v naravi za 6. razred LISJAK

spremljevalci: razredniki oddelkov 6. razreda in vaditelji smučanja

h/ vodja biološko–ekološkega tabora za 7. razred KRIŢAN

spremljevalci: strokovni delavci glede na program

i/ vodja raziskovalnega tabora za 8. razred ŠUBELJ

spremljevalci: razredniki oddelkov 8. razreda

j/ spremljanje dni dejavnosti KRIŢAN

k/ status športnika in učenca, ki se izobraţuje na drugi šoli GAŠPERŠIČ, KRALJ Š.

l/ športni karton

6.-9. r. GAŠPERŠIČ

1.-5. r. LAMPE

m/ koordiniranje plavalnega tečaja za 1., 3., 6. r. SITAR, GAŠPERŠIČ

n/ organizacija izleta za osvojeno zlato bralno značko GRUM

o/ organizacija zaključnega izleta za 9. razred (ŠD) GRUM, LENČE

p/ organizacija pevskega vikenda JAKOB

XXIII. NOSILCI PROJEKTOV

a/ EVROPSKA VAS KMETIČ

b/ ZDRAVA ŠOLA KRIŢAN

c/ EKO ŠOLA MOZETIČ

d/ INOVACIJSKI PROJEKT ŠOLA Z NASMEHOM MRAZ NOVAK


46

14.3 ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŢBA, DSP IN IiSUP - naloge

Ko si tako daleč, da ne zmoreš niti koraka več, si prehodil ravno polovico razdalje, ki si jo

sposoben prehoditi.

Grenlandski pregovor

Nudi nasvet in pomoč:

vsem sodelujočim pri vzgojno-izobraţevalnem delu za zdravo, odgovorno in zadovoljno

sobivanje,

otrokom s posebnimi potrebami, otrokom z učnimi in vedenjskimi teţavami, nadarjenim

otrokom,

otrokom in staršem s socialno, zdravstveno, psihosocialno in materialno problematiko,

otrokom in staršem od vstopa v šolo do poklicne odločitve.

CELOLETNE NALOGE

- dejavnosti pomoči (ugotavljanje, svetovanje, spremljanje in

neposredna ali posredna psihološka pomoč posamezniku, druţini,

skupini) glede na razvojne, vzgojne, vedenjske in učne teţave HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- skrb in pomoč otrokom iz druţin z niţjim SES HOZJAN BREZNJIK

- svetovanje, posredovanje informacij in reševanje kompleksnih

socialnih problemov staršev, učiteljev in otrok HOZJAN BREZNJIK

- ugotavljanje, usmerjanje in spremljanje učencev, ki potrebujejo

posebno diagnostično in terapevtsko obravnavo v specializiranih

ustanovah HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- celoten postopek integracije otrok s posebnimi potrebami AKTIV

- organizacija DSP MESNER

- izvedba nekaterih diagnostičnih postopkov MESNER

- priprava, izvedba in spremljanje individualiziranih

učnih načrtov za OPP AKTIV

- spremljanje celotne dokumentacije, koordiniranje strokovnih

skupin in sodelovanje z zunanjimi sodelavci AKTIV

- koordinacija dela izvajalcev DSP in IiSUP z razredniki in

učitelji posameznih predmetov AKTIV

- redno sodelovanje s starši v času govorilnih ur AKTIV

- spremljanje in izvajanje pomoči za učno šibke učence

in učence, ki ponavljajo razred HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- koordinacija postopka evidentiranja, identifikacije

in izdelave posebnih izobraţevalnih programov za

nadarjene učence ter spremljanje dela MESNER

- vpis, postopek vrednotenja izobraţevanja, vključevanje,

organizacija dodatnega pouka slovenskega jezika

(in materinščine) ter spremljanje učencev tujcev HOZJAN BREZNJIK

- spremljanje uresničevanja vzgojnega načrta šole HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- koordinacija izvajanja mladinskih delavnic v 8. r HOZJAN BREZNJIK

- spremljanje ponudb in organizacija izobraţevanja kolektiva MESNER

- priprava opomnikov za roditeljske sestanke HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- sodelovanje pri organizaciji in izvedbi NPZ HOZJAN BREZNJIK

- izvajanje izobraţevanja o sistemskem soočanju z nasiljem v druţini HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- šolski radio HOZJAN BREZNJIK

- izvajanje interesne dejavnosti filmske vzgoje HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- vodenje mediacijske skupine HOZJAN BREZNJIK

- vodenje aktiva HOZJAN BREZNJIK

- izobraţevanje in izpopolnjevanje AKTIV

-organizacija in spremljanje interesne dejavnosti Karierni klub HOZJAN BREZNJIK

-šolski parlament HOZJAN BREZNJIK


47

OPERATIVNI DELOVNI NAČRT ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŢBE

SEPTEMBER

- spremljanje prvošolcev (sodelovanje z učitelji, s starši,

zunanjimi ustanovami) HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- zbiranje in obdelava prijav na subvencionirano prehrano,

zbiranje informacij pri pomanjkljivih vlogah ter izdaja sklepov HOZJAN BREZNJIK

- koordinacija organizacije področij dela z nadarjenimi učenci;

sodelovanje z mentorji, starši in otroki MESNER

- priprava sestanka za starše in učence ter mentorje za

delo z nadarjenimi MESNER

- priprava LDN aktiva AKTIV

- vpis tujcev; zbiranje in preverjanje dokumentacije,

izdaja odločb o vrednotenju izobraţevanja HOZJAN BREZNJIK

- skrb in sodelovanje s socialno šibkimi druţinami HOZJAN BREZNJIK

- koordinacija dela med izvajalci dodatne strokovne pomoči

in otroki s posebnimi potrebami HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- izpeljava sestankov strokovnih skupin s starši in sprejem

IP-jev za OPP AKTIV

- priprava IP-jev za OPP, ki so prvič prejeli odločbo KRALJ, TULJAK, GOVEKAR,

SREDENŠEK

- oblikovanje urnika DSP in IiSUP AKTIV

- izvajanje DSP in IiSUP AKTIV

- zbiranje statističnih podatkov za MŠŠ AKTIV

- koordinacija predstavitve mladinskih delavnic HOZJAN BREZNJIK

OKTOBER

- izvajanje DSP in IiSUP ter spremljanje vključenih učencev AKTIV

- izdelava rokovnika za učence 9. r. o poteku vpisnega

postopka, rokih vpisa HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- izpeljava vprašalnika o poklicni poti HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- informiranje učencev o dejavnostih med jesenskimi počitnicami HOZJAN BREZNJIK

- seznanjanje staršev o evidentiranju njihovih otrok za nadarjene

in pridobivanje soglasij za nadaljevanje dela MESNER

NOVEMBER

– koordinacija in izvedba dneva dejavnosti za 8. in 9. razred,

seznanjanje s poklici HOZJAN BREZNJIK

- koordinacija in izvedba dneva dejavnosti za 7. r.,

odvrţem skrbi, zberem moči MESNER

- izvedba testa ustvarjalnosti in intelektualnih sposobnosti

evidentiranih učencev za nadarjene MESNER

- sodelovanje z učitelji pri izpolnjevanju ocenjevalnih lestvic

za nadarjene MESNER


- elektronsko prijavljanje učencev za NPZ in sodelovanje

z izvajalci DSP glede prilagoditev HOZJAN BREZNJIK

- povezovanje učencev tujcev HOZJAN BREZNJIK, MESNER

DECEMBER

- organizacija in izvedba roditeljskih sestankov o PO

za starše in učence 9. razreda HOZJAN BREZNJIK, MESNER

– timski sestanek za PO z zunanjimi sodelavci in razredniki HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- načrtovanje individualnih razgovorov za PO HOZJAN BREZNJIK, MESNER


48

- obdaritev otrok z niţjim SES v povezavi z ZPM Moste,

četrtno skupnostjo ter ţupnijskim Karitasom HOZJAN BREZNJIK

- učenci tujci se predstavijo HOZJAN BREZJIK, MESNER

JANUAR

- poklicna orientacija (individualni razgovori za 9. a) MESNER

- poklicna orientacija (individualni razgovori za 9. b) HOZJAN BREZNJIK

- organizacija timskega sestanka za nadarjene učence MESNER

- individualni razgovori z identificiranimi nadarjenimi učenci in

njihovimi starši ter načrtovanje dela MESNER


- sestanek strokovnih skupin OPP AKTIV

- sodelovanje pri pripravi individualnih načrtov za učence,

ki so v prvem ocenjevalnem obdobju negativno ocenjeni AKTIV

- priprava in predstavitev gradiva za ocenjevalno konferenco HOZJAN BREZNJIK, MESNER

FEBRUAR

- vpis šolskih novincev HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- sodelovanje z drugimi osnovnimi šolami pri vpisu šolskih novincev HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- informativni dan za devetošolce HOZJAN BREZNJIK, MESNER


- elektronsko posredovanje podatkov o zaključenih ocenah

(7. in 8. razred) devetošolcev za potrebe vpisa v SŠ HOZJAN BREZNJIK

MAREC

- celoten postopek vpisa v srednje šole HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- svetovanje pri prenosu prijav HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- svetovanje pri izbiri izbirnih predmetov, postopek izbire HOZJAN BREZNJIK


- srečanje učencev tujcev in njihovih staršev HOZJAN BREZNJIK, MESNER

APRIL

- spremljanje vpisa in analiza vpisa v srednje šole HOZJAN BREZNJIK, MESNER

– sodelovanje s svetovalno sluţbo vrtcev za bodoče prvošolce AKTIV


- preizkus ugotavljanja pripravljenosti za vstop v šolo MESNER

- izdelava brošure in oblikovanje skupin izbirnih predmetov HOZJAN BREZNJIK

- zbiranje prijav učencev za OPB in jutranje varstvo HOZJAN BREZNJIK

- pomoč pri koordinaciji in organizaciji izvedbe NPZ HOZJAN BREZNJIK

MAJ

- koordinacija in sodelovanje v komisiji za ugotavljanje

pripravljenosti otrok za vstop v šolo HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- sodelovanje pri pripravi in izvedba roditeljskega sestanka za

bodoče prvošolce HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- sodelovanje s starši bodočih prvošolcev glede odloţitve všolanja MESNER

- priprava in izvedba dneva dejavnosti za 6. r., Druţim se z drugačnimi HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- organizacija in izvedba testiranja sposobnosti

učencev 8. r. za PO (MFBT) MESNER


- sodelovanje pri organizaciji in izvedbi NPZ HOZJAN BREZNJIK, MESNER


49

JUNIJ

- evalvacija dela z nadarjenimi učenci – mentorji, učenci, starši MESNER


- seznanjanje staršev in učencev s postopkom pridobivanja

Zoisovih štipendij in zbiranje ustreznih potrdil MESNER, HOZJAN BREZNJIK

- priprava ustrezne dokumentacije za učence, ki bodo imeli

popravne izpite in obveščanje njihovih staršev o datumih

popravnih izpitov HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- koordinacija evidentiranja kandidatov za nadarjene otroke v 3. r. MESNER

- sestanek strokovnih skupin za OPP, pregled evalvacij in

načrtovanje individualiziranega programa za naslednje leto AKTIV

- zbiranje vlog za subvencionirano poletno šolo v naravi HOZJAN BREZNJIK

- povezava med razredniki 5. in 6. razredov HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- identificiranje interesnih področij za delo z nadarjenimi

v naslednjem šolskem letu in oblikovanje skupin MESNER

- elektronsko posredovanje podatkov o zaključenih ocenah

zadnjega razreda devetošolcev za potrebe vpisa v srednje šole HOZJAN BREZNJIK

-priprava in predstavitev gradiva na ocenjevalni konferenci HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- priprava in predstavitev gradiva na zaključni konferenci HOZJAN BREZNJIK, MESNER

JULIJ

- oblikovanje oddelkov prvega razreda ter obveščanje otrok

in staršev o razporeditvi v oddelke HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- načrtovanje DSP, IiSUP MESNER

- načrtovanje dela z nadarjenimi MESNER

- letno poročilo HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- razporeditev novih učencev (od 2. do 9. razreda) v oddelke HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- zbiranje prijav za šolsko prehrano v naslednjem šolskem letu HOZJAN BREZNJIK

- izdaja sklepov za subvencionirano prehrano HOZJAN BREZNJIK

- obveščanje staršev o razporeditvi novih učencev MESNER

- urejanje dokumentacije AKTIV

- sodelovanje pri izdelavi urnika HOZJAN BREZNJIK

AVGUST

- koordinacija dela med izvajalci DSP in OPP HOZJAN BREZNJIK, MESNER

- oblikovanje sklepov o imenovanju strokovnih skupin MESNER

- srečanje strokovnih skupin za OPP AKTIV

- koordinacija dela z nadarjenimi učenci MESNER

V vseh stikih z otroki bomo spodbujali spoštovanje sebe in drugega ter okolja, spodbujali bomo

prevzemanje odgovornosti za svoje besede in dejanja.


50

14.4 LETNI DELOVNI NAČRT ŠOLSKE KNJIŢNICE

I. INTERNO BIBLIOTEKARSKO DELO

Nabava in obdelava knjiţničnega gradiva

V letošnjem šolskem letu predvidevam nakup knjiţničnega gradiva v skladu s standardi, ki

predvidevajo eno enoto knjiţničnega gradiva na učenca in učitelja. Obseg periodičnega gradiva ni

zadovoljiv, zato predvidevam naročilo revij NARAVOSLOVNA SOLNICA (Modrijan), VZGOJA IN

IZOBRAŢEVANJE (Zavod RS za šolstvo) in RAZREDNI POUK (Zavod RS za šolstvo). Vsebinsko bi rada v

skladu z usmeritvijo šole izpopolnila knjiţnično zbirko z gradivom z naslednjih področij: zdrava

prehrana, sodobne oblike učenja in poučevanja, leposlovje v domačem in tujih jezikih (slovenska,

angleška in nemška bralna značka).

Knjiţnično gradivo bom obdelala po predpisih bibliotekarske stroke (inventarizacija, formalna in

vsebinska obravnava, tehnična oprema).

Ureditev in strokovna postavitev knjiţničnega gradiva

Knjiţnično gradivo je urejeno v prostem pristopu na osnovi UDK (univerzalne decimalne

klasifikacije). Leposlovno gradivo je razvrščeno po starostnih stopnjah. V letošnjem šolskem letu

ţelim na police namestiti napise za starostne stopnje, opornike in napise na policah za strokovno

gradivo.

Izposoja knjiţničnega gradiva

Učenci in učitelji si lahko izposojajo knjiţnično gradivo vsak dan od 10.00 do 14.30 ure. V letošnjem

letu predvidevam podoben obseg izposoje knjiţničnega gradiva kot v lanskem šolskem letu.

II. PEDAGOŠKO DELO

Knjiţnična informacijska znanja (KIZ)

Cilji in vsebine knjiţničnih informacijskih znanj izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraţevalnega

dela. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru knjiţničnih informacijskih

znanj v osnovni šoli, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih

področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izraţanje čustev, misli in zaznav.

Knjiţnično informacijska znanja zajemajo vse elemente informacijske pismenosti, s poudarkom na

uporabi knjiţnice ter z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost

pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Je razširjen koncept tradicionalne

pismenosti.

Cilji in vsebine knjiţničnih informacijskih znanj zajemajo obdobje od 1. do 9. razreda osnovne šole.

Njihovemu izvajanju so namenjene štiri pedagoške ure letno, kar pomeni šestintrideset pedagoških

ur v devetih letih šolanja. Vsebine in cilji tematskih sklopov se nadgrajujejo, izvajajo pa jih

strokovni delavci šole, skupaj z učitelji drugih predmetnih področij.

Splošni cilji:

učenci se navajajo na knjiţnično okolje in vzdušje knjiţničnega prostora ter zavzemajo

pozitiven odnos do knjiţnice in njenega gradiva, s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo,

motivacijo za branje in estetsko uţivanje;

učenci z uporabo knjiţničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme

ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja;

učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti (komunikacijske, informacijske,

raziskovalne….).

V okviru KIZ bi v letošnjem šolskem letu ţelela delati na temi Delo s slovarji, pri katerih učencem

najprej predstavimo delo s klasičnimi slovarji, pozneje pa se posvetimo SSKJ v elektronski obliki.


51

Individualno delo z uporabniki knjiţnice

Individualno bibliopedagoško delo poteka vsak dan med 10.00 in 14.30 uro, za potrebe pouka pa

lahko učenci in učitelji uporabljajo knjiţnico od 8.30 do 14.30 vsak dan. Individualno

bibliopedagoško delo vsebuje:

individualno svetovanje učencem in učiteljem (izposoja);

pomoč učencem in učiteljem ob iskanju literature za individualno uporabo, iskanje

informacij za izdelavo domačih nalog, referatov, seminarskih nalog, priprav za pouk …

III. OSTALE DEJAVNOSTI KNJIŢNICE

Bralna značka

Bralno značko, katere osnovni cilj je vzgojiti bralca, da bo rad bral vse ţivljenje, bomo tudi letos

skrbno načrtovali in izpeljali. Vanjo so vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda, ob koncu šolskega

leta pa so za sodelovanje nagrajeni z ustreznimi bralnimi priznanji. Učencem prvega razreda kot

spodbudo za branje podarimo knjiţico, od devetih razredov pa se na zaključku devetletnega branja s

kvalitetno knjigo poslovimo (obe knjigi podari društvo Bralna značka Slovenije, ki deluje v okviru

ZPMS).

Kulturni dnevi na razredni in predmetni stopnji

Z učitelji na razredni stopnji bom sodelovala pri oblikovanju načrta skupnih kulturnih dni in vsebin,

ki se bodo izvedle v sklopu pouka, s slovenisti pa pri oblikovanju programa kulturnih dni na

predmetni stopnji.

Ostalo delo

v letošnjem letu bi ţelela pričeti z »Ugankami za knjiţne molje« (za tri starostne stopnje),

ki se bodo navezovale na določeno (trenutno aktualno) knjigo ali knjiţnično gradivo v šolski

knjiţnici;

v knjiţnici bo občasno potekala predstavitev novih knjig, ki bo namenjena učencem in

učiteljem – na njej bodo učenci spoznali knjiţne novosti na leposlovnem in strokovnem

področju, učitelji pa se bodo seznanili še z novitetami na področju vzgoje in izobraţevanja.

Učenci bodo tako laţje izbirali čtivo, učitelji pa bodo s pridobljenimi informacijami

popestrili pouk in s tem izboljšali kakovost svojega dela. Razmišljam tudi o predstavitvi

novih knjig na spletni strani šole.

IV. UČBENIŠKI SKLAD (US)

Izvajanje dejavnosti učbeniškega sklada najbolj intenzivno poteka na začetku in koncu šolskega leta

(september, maj, junij, avgust), aktivnosti pa si sledijo takole:

do 1. marca strokovni aktivi učiteljev pripravijo izbor učbenikov za prihodnje šolsko leto, ki

ga mora do 31. marca pisno potrditi ravnatelj;

do 1. junija strokovni aktivi učiteljev predlagajo ravnatelju seznam DZ in drugih učnih gradiv

za prihodnje šolsko leto;

do 10. junija ravnatelj pridobi pisno soglasje sveta staršev za skupno nabavno ceno DZ in

drugih učnih gradiv za posamezen razred;

do 15. junija šola obvesti vse udeleţence izobraţevanja, katera učna gradiva bodo

uporabljali v prihodnjem šolskem letu ter sezname objavi na svoji spletni strani (skrbnik US

seznam vnese tudi v aplikacijo Trubar);

do 24. junija šola evidentira potrebe po izposoji učbenikov iz US za prihodnje šolsko leto –

predlog odpisa neuporabnih učbenikov pisno potrdi ravnatelj, ki pisno potrdi tudi evidenco

učbenikov, ki jih mora šola zagotoviti za izposojo v prihodnjem šolskem letu – z njo seznani

tudi Svet staršev in Svet šole;

do 6. julija šola v aplikacijo Trubar vnese podatke o sredstvih US;

do 31. avgusta šola nakupe in odpise posameznih učbenikov vnese v aplikacijo Trubar;


52

prvi teden pouka šola razdeli in izposodi učbenike;

do 10. septembra šola izpolni obrazec za povračilo izposojevalnine v aplikaciji Trubar;

do 31. decembra šola v aplikacijo Trubar vnese vse transakcije v okviru US.

15 INVESTICIJE

V šolskem letu 2009/2010 se je zaključila gradnja šole Kašelj. S 1. septembrom 2010 je šola začela

delovati kot samostojna osnovna šola. Kljub zaključku gradnje je ostalo kar nekaj neizvedenih,

nedokončanih ter slabo opravljenih del. Izvedba teh del poteka v letu 2011.

V začetku leta 2011 so bila namesto šikan nameščena vrata, kar je pripomoglo k izboljšanju stanja v

okolici šole.

Julija in avgusta 2011 so bila opravljena naslednja nedokončana dela:

● popravilo predpraţnika v vetrolovu

● popravilo vhodnih vrat

● nameščeni podstavki za čevlje v garderobnih omaricah v novem delu

● ureditev kuhinjskega pulta,

● dobava novega sušilno pomivalnega stroja v kuhinji,

● vzpostavitev domofona - povezava s tajništvom

● namestitev ključavnice v dvigalu in vzpostavitev telefonske povezave

● popravilo strehe

● postavitev kolesarnice

● postavitev drogov za zastave

● novo igrišče za razredno stopnjo

● ţelezna zavesa na vhodu v šolo

● nova zunanja obloga spodnjega dela športne dvorane

● nova ograja na severnem delu igrišča

● prostor za kosilnico

● osvetlitev zunanjega dela šole

Vrednost opravljenih del znaša 239.498,83 z DDV.

Predvidena dela, ki se bodo izvedla v tem šolskem letu in so še del omenjene investicije, so:

● vzpostavitev prezračevalnega sistema v novem delu šole

● ureditev hortikulture (zasaditev nove zelenice na obstoječih površinah)

● popravilo parketa v šolskih prostorih novega dela šole

Zunanje površine ob športni dvorani, ki bodo tudi namenjene izvajanju športne vzgoje, še niso

urejene. Začetek izvedbe del še ni predviden.

NAČRT NABAVE OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA

omarice za prvo pomoč

računalniška oprema (vsaj dva nova računalnika in projektorja)

kuhinjski pripomočki (tehtnica, večji mešalnik, palični mešalnik)

športni rekviziti za plavalno šolo v naravi in pouk športne vzgoje

drugi učni pripomočki in učila

Ker so sredstva za nakup učil in učnih pripomočkov s strani Ministrstva za šolstvo in šport za leto

2011 ukinjena, bo stroške krila šola iz lastnih sredstev.


53

16 KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012

Pouk v šolskem letu 2011/2012 se začne v ČETRTEK, 1. septembra 2011.

OCENJEVALNI OBDOBJI

I. od 1. 9. 2011 do 31. 1. 2012

II. od 1. 2. 2012 do 22. 6. 2012

Starši boste o otrokovem učnem uspehu pisno obveščeni ob koncu obeh ocenjevalnih obdobij (v

prvem razredu ustno).

Učenci 9. razreda bodo prejeli spričevala v petek, 15. 6. 2012, učenci od 1. do 8. razreda pa v

petek, 22. 6. 2012.

POUKA PROSTI DNEVI SO:

- prazniki in drugi dela prosti dnevi, določeni z zakonom,

- šolske počitnice,

- sobote in nedelje.

ŠOLSKE POČITNICE:

DNEVA ODPRTIH VRAT v šolskem letu 2011/2012 sta 23. 3. in 26. 4. 2012.

NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

Ob koncu drugega in tretjega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem

znanja (v nadaljevanju NPZ), s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnimi načrti.

Doseţki NPZ-ja so dodatna informacija o znanju učencev.

Ob koncu drugega obdobja je NPZ za učence prostovoljno. Izvaja se samo v rednem roku, in sicer iz

treh predmetov – matematike, slovenskega jezika ter tujega jezika (angleščina ali nemščina).

Ob koncu tretjega obdobja je NPZ za učence obvezno. Znanje se ravno tako preverja iz treh

predmetov – matematike, slovenskega jezika ter tretjega predmeta, ki ga najkasneje v mesecu

marcu za tekoče šolsko leto za posamezne šole določi minister. Določi ga izmed štirih obveznih

predmetov, ki jih na podlagi mnenja Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraţevanje

izbere minister do konca septembra.

Doseţek na NPZ ne vpliva na zaključne ocene pri določenih predmetih, se pa rezultat NPZ za vsak

posamezni predmet vpiše v zaključno spričevalo učenca.

Preverjanje se opravi praviloma maja, naknadni rok je namenjen samo tistim učencem 9. razreda, ki

se iz opravičljivih razlogov niso udeleţili rednega roka.

Podrobnejša navodila o izvedbi NPZ izda minister do konca septembra za tekoče šolsko leto.

Ob dnevih, ko učenci opravljajo nacionalno preverjanje znanja, se zanje izvaja pouk po urniku.

Datumi preverjanja se nahajajo v šolskem koledarju.

O merilih vpisa v posamezne srednje šole boste seznanjeni na roditeljskem sestanku in na

individualnih razgovorih.

ROKI ZA POPRAVNE IN RAZREDNE IZPITE:

18. 6.–2. 7. 2012 (za učence 9. razreda),

26. 6.–9. 7. 2012 (za učence od 1. do 8. razreda),

20. 8.–31. 8. 2012 (2. rok za učence od 1. do 9. razreda).

počitnice: od do

jesenske 2. november 2011 4. november 2011

novoletne 27. decembra 2011 30. decembra 2011

zimske 20. februarja 2012 24. februarja 2012

prvomajske 30. aprila 2012

letne 26. junija 2012 31. avgusta 2012


54

ŠOLSKI ZVONEC

ura od – do

6.20–8.20 jutranje varstvo

0. 7.40–8.25 izbirni predmeti, dopolnili, dodatni pouk, MPZ, OPZ

1. 8.30–9.15 prva učna ura

2. 9.20–10.05 druga učna ura

10.05–10.20

10.20–10.30

malica

daljši odmor

3. 10.30–11.15 tretja učna ura

4. 11.20–12.05 četrta učna ura

5. 12.10–12.55 peta učna ura in začetek dela v OPB

6. 13.00–13.45 šesta učna ura

13.45–14.15 daljši odmor za kosilo

7. 14.15–15.00 pouk izbirnih predmetov, podaljšano bivanje

8. 15.05–15.50 pouk izbirnih predmetov, ob 15.00 zaključek

podaljšanega bivanja za učence 5. razreda

15.30 zaključek programa podaljšanega bivanja,

zdruţevanje skupin

15.30–17.00 podaljšano popoldansko bivanje – zdruţene skupine

17 HIŠNI RED

URADNE URE

Uradne ure so namenjene poslovanju z uporabniki storitev.

Šola ima uradne ure vsak delovni dan v dopoldanskem času v skupnem obsegu najmanj 29 ur:

DAN OD DO OD DO

ponedeljek 7.30 12.00 13.00 14.30

torek 7.30 12.00 13.00 14.30

sredo 7.30 12.00 13.00 14.30

četrtek 7.30 12.00 13.00 14.30

petek 7.30 13.00 / /

Prejšnji odstavek ne velja za ravnateljico šole. V.d. ravnateljice sprejme stranke po predhodni

najavi, brez najave pa v nujnih primerih in za poslovanje šole pomembnih zadevah.


55

18 POVZETEK VZGOJNEGA NAČRTA OŠ KAŠELJ

SPLOŠNE DOLOČBE

Vzgojni načrt vsebuje:

okvir pravic in dolţnosti ter vzgojnih ukrepov;

dogovor o skupnih vrednotah, ki veljajo za vse učitelje in učence;

dogovor o enotnem vzgojnem delovanju učiteljev in staršev;

dogovor o vedenju učencev ter ravnanju učiteljev in staršev.

Vzgojni načrt je:

oblikovan na osnovi Letnega delovnega načrta šole;

ena od oblik izvajanja kurikuluma šole;

rezultat sodelovanja in dogovora med strokovnimi delavci šole, starši, učenci in predstavniki

lokalne skupnosti

Vizija OŠ Kašelj:

Spoštujemo sebe, druge in naravo, učimo se sprejemati lastno odgovornost in krepimo

solidarnost ter spodbujamo znanje.

DOSEGANJE IN URESNIČEVANJE VREDNOT

Vrednote so smerokazi, ki kaţejo smer poti. Iz njih izvirajo prepričanja in stališča, zavzetost in

dolgoročni cilji. Zato je izbor vrednot bistven sestavni del vzgojnega načrta.

Razvijali bomo:

univerzalne vrednote: enakopravnost, pravičnost, človeško dostojanstvo, odgovornost,

medsebojna odvisnost, solidarnost, poznavanje, spoštovanje in upoštevanje človekovih

pravic ipd.;

nacionalne vrednote: negovanje maternega jezika, biti odgovoren drţavljan, poznavanje

slovenske kulture in zgodovine, spoštovanje kulturne dediščine ipd.,

šolske vrednote: znanje, delavnost, učiti se, da bi znali ţiveti v skupnosti in drug z drugim,

kar zajema sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje

individualizma, egoizma, narcizma, zaprtosti v osebne, druţinske in narodne meje, zorenje

v skupnosti in za skupnost, spoznavanje samega sebe in širjenje svojih zmoţnosti,

ustvarjalnosti, svobode in identitete, sprejemanje sebe in skrb zase tako, da bi ţiveli v

ravnoteţju, vedrini, miru in bi uspešno reševali svoje in skupne probleme,

lokalne vrednote: ohranjanje naravne dediščine (čiščenje okolja, skrb za šolski vrt, rastline,

ţivali), zavedanje soodvisnosti in soodgovornosti za kakovost bivanja v lokalni skupnosti.

V šolskem letu 2011/2012 bomo posebno pozornost posvetili spodbujanju naslednjih vrednot pri

učencih:

spoštovanje sebe, drugih in narave,

sprejemanje lastne odgovornosti in postavljanje osebnih ciljev,

medsebojna pomoč in solidarnost,

vrednota znanja,

zdrav način ţivljenja.

PROAKTIVNE IN PREVENTIVNE VZGOJNE DEJAVNOSTI

Za varno in spodbudno okolje in za doseganje ciljev bomo v šoli uvajali proaktivne in preventivne

vzgojne dejavnosti, s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena

Zakona o osnovni šoli in potrebe po:

varnosti in odsotnosti strahu;

sprejetosti, pripadnosti in vključenosti;


56

individualnosti, uspešnosti in potrjevanju;

svobodi, izbiri, ustvarjalnosti;

gibanju in sprostitvi.

Vzpostavljali bomo pogoje za:

razvijanje ugodnega razrednega in šolskega socialnega vzdušja, občutka varnosti, zaupanja

in sprejetosti, izvajanje dejavnosti, ki postavljajo v ospredje medsebojno povezanost in

oblikovanje v uspešnost naravnane učeče se skupnosti;

oblikovanje oddelčnih dogovorov o temeljnih vrednotah skupnega ţivljenja in načinih

ravnanja ter sodelovanje pri oblikovanju pravil šolskega reda;

(Učenci vseh oddelkov se bodo predstavili ter oblikovali in zapisali šolske in oddelčne

dogovore na vidno mesto v svoji matični učilnici. Na vidnem mestu bodo zapisali tudi

posebne doseţke oddelka in posameznih učencev ter pohvale.)

aktivno vključevanje učencev v načrtovanje, izvajanje, vrednotenje učenja in dela v skladu

z njihovimi zmoţnostmi in s tem navajanje k procesom samovrednotenja, samokontrole ter

spodbujanje zavedanja svobode in odgovornosti za posledice lastnega vedenja;

(Učenci druge in tretje triade bodo v začetku šolskega leta zapisali svoje učne cilje in

oblikovali načrt šolskega in domačega dela. Učenci bodo svoje cilje in načrt med šolskim

letom spremljali in dopolnjevali. Pri tem jih bodo vodili starši, razrednik in učitelji.)

izvajanje razvojnih in drugih projektov šole in vključevanje v širše, tudi mednarodne,

projekte;

razvijanje socialnih veščin, skrb za ustrezno komuniciranje, sodelovalno učenje,

organiziranje prostovoljnega dela in vrstniške pomoči ter spodbujanje medgeneracijskega

soţitja;

(Učenci posameznega oddelka organizirajo in razvijajo medsebojno učno pomoč. Pri tem jih

podpirajo razrednik, učitelji in starši.)

obravnavanje različnih ţivljenjskih problemov vrstnikov;

(Posebno skrb posvečamo učencem tujcem in zavzeto razvijamo kulturo medsebojnega

spoznavanja, sodelovanja in pomoči.)

izvajanje dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost;

vključevanje staršev v ţivljenje in delo šole, organiziranje šole za starše, izvajanje srečanj s

starši ali oddelčnih sestankov s starši in učitelji, priprava dni odprtih vrat ipd.;

načrtno in sistematično izvajanje preventivnih dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti,

nasilništva, spolnih zlorab in drugih odklonskih pojavov (ure oddelčne skupnosti, osebni

pogovori, dnevi dejavnosti, projekti);

spoznavanje okoliščin, v katerih se pojavljajo za šolo značilni problemi, preko seznanjanja s

stališči in predlogi vseh udeleţenih;

hitro in načrtno reševanje problemov vseh udeleţenih.

Vzgojni postopki

1. Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, pri

reševanju njihovih lastnih problemov, ki so povezani z razvojem učenca, s šolskim delom, z odnosi z

vrstniki in odraslimi ter z razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti.

Poteka lahko v času razrednih ur ali izven časa pouka (po dogovoru z učitelji ali šolsko svetovalno

sluţbo).

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo teţave in oblike vedenja, ki jih

šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, bomo staršem predlagali obravnavo in

psihosocialno pomoč v zunanjih ustanovah.

Oblike pomoči:

organizacija pomoči učitelja ali sošolcev pri učenju,

pomoč pri vzpostavljanju socialnih povezav med učenci,

motiviranje za vključitev učenca v dejavnosti,

uvajanje v določene funkcije in druge pomembne odgovornosti,

nudenje različnih oblik zunanje pomoči,


57

dogovori z učencem o občasnih individualnih programih,

zagotavljanje varnosti itd.

2. Restitucija je oblika vzgojnega ukrepanja, ki omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil

materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Učenec se v postopku

restitucije sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče

načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave. V

nasprotju s kaznovanjem poudarja pozitivno reševanje problemov.

Strokovni delavci predvsem spodbujajo, usmerjajo in spremljajo proces restitucije. Starše o

restituciji obvesti učenec sam ali strokovni delavec. Ker gre za postopek, v katerem ima učenec

moţnost vpogleda v svojo napako in pri iskanju načinov poravnave sodeluje tudi sam, je restitucija

zavezujoča tako za strokovne delavce (ki skrbijo, da je uresničena) kot za učenca in starše. Če se

starši z njo ne strinjajo ali je celo ne dovolijo izvesti, s tem svojemu otroku preprečujejo napako

popraviti. V takem primeru je lahko učencu izrečen vzgojni opomin.

POHVALE, PRIZNANJA in NAGRADE

Podeljevali jih bomo za:

odlične učne rezultate,

opazen napredek učencev na učnem ali vedenjskem področju, v odnosu do vrstnikov in

odraslih, v odnosu do lastnine in okolja,

zelo uspešno učno delo ali druge doseţke na umetniških, športnih, raziskovalnih in drugih

področjih,

pripravljenost za delo v razredni skupnosti in skupnosti učencev šole,

prizadevno sodelovanje pri otroškem in mladinskem pevskem zboru,

prostovoljno delo,

medsebojno pomoč učencem,

vestno in redno opravljanje šolskih in domačih obveznosti,

druge doseţke, ki jih ravnatelj oz. učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot

primerne za ustno ali pisno pohvalo.

Nagrade bomo podeljevali v naslednjih oblikah:

ohranili bomo zapis v Zlato knjigo učencev,

nagradili bomo najboljšega učenca generacije devetega razreda,

nagradili bomo najboljšo športnico in najboljšega športnika generacije devetega razreda,

ob ocenjevalni konferenci bo pohvaljene učence ravnateljica javno pohvalila prek šolskega

radia ali na zaključni prireditvi,

ob koncu šolskega leta bomo podeljevali različne pisne pohvale in priznanja,

druge moţne oblike nagrajevanja: nagradni izlet; obisk ali vstopnica za kulturno ali športno

prireditev, knjiţne nagrade; športni rekviziti; CD ali DVD …

Nagrado, pohvalo ali priznanje lahko pridobi posamezni učenec, skupina učencev ali oddelčna

skupnost.

VZGOJNI UKREPI

Vzgojni ukrepi so posledica kršitev šolskega reda in dogovorjenih šolskih pravil. Odločitev o

vzgojnem ukrepanju je lahko individualna (delavec šole) ali skupinska (učiteljski zbor). Izvajanje

vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem moţnosti in

priloţnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni

delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.

Vzgojni ukrepi/postopki so usmerjeni pedagoško strokovni postopki, ki se uporabijo pri

ponavljajočih, pogostejših in/ali večjih kršitvah pravil šolskega reda in dogovorjenih pravil.

Uporabljajo se v primerih, ko učenec kljub vzgojni pomoči ne izboljša svojega vedenja, noče

sodelovati ali pa zaradi različnih razlogov tega ni sposoben.

Vzgojni ukrepi so torej namenjeni temu, da posredno pomagajo učencu spremeniti svoje vedenje.


58

Vzgojni ukrep se oblikuje kot:

obveza učenca o določenem ravnanju,

pisni dogovor šole (razrednik je nosilec dogovora) in staršev o določenem skupnem ravnanju,

ustna zahteva delavca šola,

pisna zahteva delavca šole,

sklep katerega od organov šole (razrednik, oddelčni učiteljski zbor, celotni učiteljski zbor,

ravnatelj) ipd.

Vzgojni ukrepi se dokumentirajo kot:

zaznamki v »zvezku pohval in ukrepov posameznega oddelka«,

zapisi določenih organov šole ali sluţb,

zapisniški sklepi učiteljskih konferenc,

zapis dogovora med šolo in starši o določenem skupnem ravnanju,

zapis o obvezi učenca o določenem ravnanju,

zapis o obvezi staršev o določenem ravnanju.

Izrekamo naslednje moţne vzgojne ukrepe:

Povečan nadzor nad učenci v šoli, nad posamezno skupino, parom ali posameznim učencem.

Povečan nadzor nad učenci velja v času pouka in v času, ko učenci čakajo na drugo dejavnost

po urniku. Nadzor je potreben, če učenec ali učenci pogosto kršijo hišni red in bi lahko med

čakanjem izpeljali neprimerno dejanje ali povzročili škodo.

Zadrţanje učenca na razgovoru po pouku zaradi hujše kršitve ali ponavljajočih kršitev.

Namen zadrţanja je pojasnitev okoliščin dogodka in odločitev o nadaljnjem ravnanju. O

nameri zadrţanja obvestimo starše.

Vabilo na razgovor izven šolskega časa skupaj s starši.

Opravljanje neopravljenih obveznosti izven pouka. Razrednik starše o tem obvesti.

Redni vsakodnevni ali drugače vnaprej določeni stiki učenca s strokovnim delavcem

(razrednik, učitelj, svetovalna delavka), namenjeni pogovoru o dogajanju in doţivljanju v

šoli.

Dodatno spremstvo strokovnega delavca ali organiziranje nadomestnega vzgojno-

izobraţevalnega procesa pri dejavnostih, ki v okviru rednega programa potekajo zunaj šolske

stavbe.

V primerih izvajanja pedagoškega procesa izven šole lahko šola za učence, ki z

neupoštevanjem navodil lahko povzročijo ogroţanje svoje varnosti in varnosti drugih, poskrbi

za posebno spremstvo strokovnega delavca. V primerih, ko to ni moţno, pa poskrbi za

nadomestni vzgojno-izobraţevalni proces v šoli.

Odstranitev učenca od pouka.

Kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka in so bili ţe opravljeni vzgojni

ukrepi za omilitev tega vedenja, lahko učitelj odredi učencu, da zapusti pouk. Učenec v času

odstranitve pod nadzorom drugega strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj, opravlja

šolsko delo ali pa se z njim pogovori o problemu in vedenju, zaradi katerega ni bil pri pouku.

Učitelj, ki je učencu odredil zapustitev pouka, mora še isti dan opraviti razgovor z njim.

Skupaj analizirata nastali poloţaj in se dogovorita o pravilih vedenja v prihodnje. Ena od

moţnosti je tudi ta, da učenec nadoknadi zamujeno po pouku. Učitelj o vsem obvesti starše.

Redni vsakodnevni ali drugače vnaprej določeni stiki staršev z dogovorjenimi strokovnimi

delavci šole, namenjeni pogovoru o otrokovem vedenju in doţivljanju v šoli.

Ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s pridobljenimi statusi učencev in ugodnostmi, ki

jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov (status učenca, ki se

vzporedno izobraţuje, pravica do sredstev šolskega sklada, pravica sodelovanja v šolskih

športnih ekipah …).

Začasen odvzem naprav ali predmetov, s katerim učenec ogroţa varnost ali onemogoča

nemoteno izvedbo pouka. O takem odvzemu strokovni delavec, ki je predmet odvzel, še isti

dan obvesti starše učenca, ki odvzeti predmet v šoli tudi prevzamejo.

Učencu in njegovim staršem se pojasnijo razlogi za odločitev o ukrepu, oblika in trajanje ukrepa.

V primerih, ko to ni mogoče (npr. odstranitev učenca od šolske ure), se razgovor opravi takoj, ko je

mogoče, praviloma še isti dan.


59

Vzgojni ukrep je za učenca in njegove starše obvezujoč. V nasprotnem primeru učenec prejme

opomin. Na vzgojno delovanje šole je moţen ugovor.

Če učenec ogroţa zdravje in varnost drugih učencev ali učitelja oziroma moti vzgojno-izobraţevalni

proces tako močno, da je delo v veliki meri onemogočeno, ga morajo njegovi starši ta dan odpeljati

iz šole. O dogajanju strokovni delavec, ki je bil navzoč, zapiše zapisnik. Razrednik starše seznani z

zapisnikom in ob tem sklene dogovor o nadaljnjem ravnanju in sodelovanju. Določi se časovno

obdobje za intenzivno spremljanje otrokovega vedenja na podlagi pripravljenega načrta. Pri pripravi

načrta sodelujejo učenec, razrednik, učitelji in starši. Po potrebi sodeluje pri pripravi načrta šolska

svetovalna sluţba, vodstvo šole. V posameznih primerih lahko poiščemo tudi pomoč in podporo

pristojnih institucij. Starši so s šolo dolţni sodelovati.

Ob resnih disciplinskih teţavah v posameznih oddelkih razrednik problematiko vsebinsko predstavi na

delovnem sestanku:

- pri načrtovanju in izpeljavi ukrepanja mora sodelovati celoten oddelčni učiteljski zbor in

šolska svetovalna sluţba,

- moţen je tudi razširjen roditeljski sestanek (moţnosti so v razponu razgovora učenca, ki

moti pouk, njegovih staršev in učitelja do sestanka vseh učencev oddelka, vseh staršev in

celotnega učiteljskega zbora ter po potrebi še šolske svetovalne sluţbe, vodstva).

Premestitev v drug oddelek

Šola lahko po presoji celotnega učiteljskega zbora učenca ob hujši ali ponavljajoči kršitvi premesti v

drug oddelek.

Prešolanje učenca v drugo šolo

Šola lahko vključi ali prešola učenca v drugo šolo v soglasju s starši ali na predlog staršev, če je to

potrebno iz učnih ali vzgojnih razlogov. Z vključitvijo mora soglašati šola, v katero se učenec

vključuje.

VZGOJNI OPOMIN

Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolţnosti in odgovornosti, določene z zakonom,

drugimi predpisi in akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi, določeni z vzgojnim

načrtom in pravili šolskega reda, ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena oziroma se lahko

vzgojni opomin izreče sočasno z vzgojnim ukrepanjem, kadar gre za kršitev, ki resno ogroţa varnost

in/ali zdravje učenca samega ali drugih.

Vrste in izrekanje vzgojnega opomina podrobneje predpiše minister za šolstvo.

V posameznem šolskem letu lahko učencu izreče učiteljski zbor vzgojni opomin največ trikrat. Če je

bil učencu izrečen drugi vzgojni opomin v šolskem letu, mora šola obvestiti starše o tem, da lahko

učenca po izrečenem tretjem vzgojnem opominu v primeru onemogočanja izvajanja pouka in drugih

dejavnosti, prešola na drugo šolo brez njihovega soglasja.

Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, najkasneje v desetih delovnih dneh od

izrečenega opomina pripravi individualizirani vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne

dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala. Razrednik je odgovoren za pripravo

individualiziranega vzgojnega načrta, sodelujejo pa lahko tudi drugi strokovni delavci šole. Pri

pripravi individualiziranega vzgojnega načrta lahko sodelujejo tudi starši učenca. Šola spremlja

izvajanje individualiziranega vzgojnega načrta.

V skrajnem primeru je posledica treh izrečenih vzgojnih opominov prešolanje učenca v drugo šolo

brez soglasja staršev.

Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo

pridobi mnenje:

centra za socialno delo,

soglasje šole, v katero bo učenec prešolan,

glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih svetovalnih inštitucij.


60

OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI

S starši sodelujemo prek ustaljenih in obveznih oblik sodelovanja:

roditeljskih sestankov (po potrebi sodelujejo učenci, več učiteljev, svetovalna sluţba in

vodstvo šole),

govorilnih ur,

oglasne deske,

sprotnega telefonskega obveščanja ob izjemnih dogodkih oz. ob neizpolnjevanju šolskih

obveznosti,

zapisov v otrokovo beleţko,

elektronske pošte, ki ni namenjena komunikaciji o vsebinskih problemih ter opravičevanju.

Starši so dolţni šoli posredovati telefonske številke, na katerih so dosegljivi.

V vzgojnem načrtu naše šole ţelimo poudariti odgovornost in dolţnost staršev za sodelovanje s šolo.

Starši so se dolţni v vsakem ocenjevalnem obdobju vsaj enkrat udeleţiti govorilnih ur ali

roditeljskega sestanka pri učitelju razredniku in tako dejavno spremljati šolsko in domače delo ter

vedenje svojega otroka.

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da je potreben daljši in poglobljen razgovor o otrokovem

vedenju ali teţavah v šoli, starše povabimo na razgovor v šolo. K sodelovanju na razgovoru lahko

povabimo tudi druge strokovne delavce šole.

Pri reševanju različnih teţav, s katerimi se srečuje posamezni učenec ali skupina učencev, se lahko

poveţemo s pristojnimi institucijami in različnimi organizacijami.

Pisna vabila s povratnico pošiljamo v primeru, ko starši ne izkoristijo zgoraj opisanih načinov

sodelovanja, njihov otrok pa ima večje teţave ali ponavlja manjše kršitve šolskega reda ali

dogovorjenih pravil.

V posameznih primerih, ko se starši ne vključujejo v reševanje problemov, povezanih z njihovimi

otroki, ali otroke zanemarjajo, šola lahko izvede obisk dveh strokovnih delavcev na domu s

soglasjem staršev. Cilj obiska je sprejetje dogovora o medsebojnem sodelovanju in vzajemnih

odgovornostih.

V primerih, ko šola ne more zagotoviti sodelovanja staršev ali oceni, da gre pri posameznih otrocih

za zanemarjanje, zlorabe ipd., bo poiskala pomoč in sodelovala s pristojnimi zunanjimi institucijami

(Center za socialno delo, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, zdravstveni dom,

policijska postaja …).

Medsebojne odnose se utrjuje tudi z dodatnimi oblikami sodelovanja, kot so:

razredne prireditve

šolske prireditve

prireditve na lokalni ravni

prireditve v okviru šolskih projektov

dan odprtih vrat

šola za starše

skupna udeleţba na rekreativnih športnih prireditvah


61

19 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

Spoštljiva komunikacija

Tako strokovni delavci, učenci, starši in ostali obiskovalci šole se zavezujemo k spoštljivi medsebojni

komunikaciji. Nov delovni dan začnemo z vljudnim pozdravom. Učenci učitelje vikajo in jih

naslavljajo z učiteljica/učitelj ter ime (na razredni stopnji) oziroma priimek (na predmetni stopnji).

Vse ţelje, probleme, prošnje in zahteve učenci in starši najprej rešujejo z razrednikom oziroma

z ravnateljem v primeru, kadar ni napredka ali izboljšanja situacije. V izjemnih primerih

neposredno z ravnateljem. Pri razredniku dobijo tudi ustrezen strokovni nasvet in v primeru

potrebe tudi pomoč svetovalne sluţbe. Učenci lahko probleme izpostavijo in rešujejo tudi preko

Šolskega parlamenta.

Prihajanje učencev v šolo in odhajanje iz nje

Učenci morajo prihajati k pouku 10 minut pred začetkom prve ure. Učence na razredni stopnji ob

8.20 prevzamejo razredniki oziroma učitelji. Učitelj beleţi vse zamude in ostale odsotnosti v

dnevnik.

Na poti v šolo in iz nje učenci upoštevajo pravila prometne varnosti in načrt varnih šolskih poti.

Učence 1. razreda v šolo in iz nje obvezno spremljajo starši oz. druga oseba, starejša od 12 let, ki

so jo za to pooblastili starši in o tem pisno obvestili šolo. Ob prihodu v šolo se učenci preobujejo v

copate in odloţijo oblačila v omarice. Omarico učenec sprazni in očisti pred zimskimi počitnicami in

ob koncu šolskega leta. V njej ni dovoljeno hraniti hrane in pijače. Vstop v šolske prostore z rolerji,

skiroji, rolkami ali kotalkami ni dovoljen. To opremo morajo učenci pospraviti v svoje omarice. V

nasprotnem primeru se ti predmeti odnesejo v tajništvo, kamor jih mora učenec priti iskat osebno in

je pri tem ustno opozorjen.

Po zadnji uri pouka oz. po zaključku drugih dejavnosti učenci zapustijo šolske prostore in odidejo

domov. Učenci, ki čakajo na popoldansko dejavnost, počakajo v knjiţnici.

Za učence, ki čakajo na nadaljevanje pouka, je organizirano deţurstvo, ki so se ga dolţni udeleţiti.

Učenec lahko zapusti šolo v času pouka, če za odhod pisno ali osebno zaprosijo starši. V primeru, da

ima učenec v šoli zdravstvene teţave ali se poškoduje, tajništvo obvesti starše in se dogovori o času

in načinu odhoda učenca domov. Učenci 1. razreda tudi v izjemnih primerih ne smejo oditi iz šole

sami, ampak obvezno v spremstvu staršev ali s strani staršev pooblaščene osebe.

V učilnice lahko vstopijo starši in obiskovalci samo z dovoljenjem pristojnih zaposlenih.

Skrb za nemoteno pedagoško delo

Učitelji in učenci so dolţni prihajati k pouku pripravljeni in z vsemi potrebnimi pripomočki. Obisk

dopolnilnega pouka je obvezen za učence, ki jih določi posamezni učitelj, in za učence z učno

pomočjo.

Če učitelj zamudi več kot 5 minut, je receptor oziroma reditelj dolţan sporočiti njegovo odsotnost

vodstvu šole. V dnevnik in redovalnico sme vpisovati samo učitelj.

Učenci lahko učilnico zapustijo samo z dovoljenjem učitelja. Učitelj je dolţan točno zaključiti uro.

Domače naloge so za učence obvezne. Pravila glede nedela domačih nalog učitelj predstavi v

začetku šolskega leta.

V primeru motenja pouka lahko učenec dobi dodatno nalogo ali pa je poslan iz razreda ter uro

nadomesti po pouku, ko ima tudi moţnost za razgovor in sklenitev dogovora za v bodoče z učiteljem,

pri katerem je motil pouk. O tem učitelj obvesti starše.

Učitelj lahko učencu začasno odvzame predmete ali snovi, ki ne sodijo v šolo. Učitelj, po svoji

presoji, po pouku učencu vrne predmet ali pa ga preda v tajništvo in o dogodku obvesti starše in

razrednika.

V šolo je prepovedano voditi ali nositi ţivali, razen z dovoljenjem vodstva šole, kadar gre za ţivali,

ki bodo sodelovale v vzgojno-izobraţevalnem procesu.

V knjiţnici je potrebno upoštevati knjiţnični red, ki je objavljen v knjiţnici na vidnem mestu. V

nasprotnem primeru se učencu lahko prepove vstop v knjiţnico.

Tako učenci kot učitelji skrbimo za šolsko opremo in inventar in smo zanje odgovorni.


62

Odsotnost od pouka

Učenec je lahko v posameznem šolskem letu od pouka odsoten 5 dni (strnjeno ali po dnevih), če ni

izostanek zdravstveno pogojen, za kar je potrebna predhodna najava koriščenja teh dni na obrazcu,

ki je dostopen na šolski spletni strani. Pri odsotnosti na dnevu dejavnosti je potrebna vnaprejšnja

pisna najava odsotnosti s strani staršev, kadar je to moţno. Starši morajo najpozneje v petih dneh

po izostanku učenca razredniku pisno ali osebno sporočiti vzrok izostanka. Za pisna opravičila starši

oz. skrbniki načeloma uporabijo bel A4 list. Starši so v celoti odgovorni za opravičevanje odsotnosti

od pouka in zdravniško potrdilo ni več potrebno.

Če je učenec odsoten pri pisnem ocenjevanju znanja samo na dan ocenjevanja ali le pri uri

ocenjevanja, sme učitelj njegovo znanje oceniti naslednjo šolsko uro.

Pri neopravičenih izostankih ravnamo na sledeče načine:

3 zamude pomeni ena neopravičena ura

za 5 neopravičenih ur učenec dobi ukrep

10 posameznih neopravičenih ur pomeni hujšo kršitev – po presoji učiteljskega zbora lahko

sledi vzgojni opomin

pri strnjenih neopravičenih izostankih o moţnih ukrepih odloča učiteljski zbor

Odmori

V odmorih ne kričimo, smo strpni in poskrbimo za prijetne medsebojne odnose. Na pouk športne

vzgoje čakajo učenci pri receptorju. Pri hoji vsi uporabljamo desno pravilo gibanja. Po hodnikih in

stopniščih se v šoli vedemo tako, da ne ogroţamo lastne varnosti in varnosti drugih. Posedanje po

stopnicah ni dovoljeno. Odhod iz šole na dvorišče pred vhodom je dovoljen v suhem vremenu med

odmorom za malico.

Načini zagotavljanja varnosti

Na šoli se dosledno izvaja deţuranje učiteljev. Receptor ali deţurni učenci opravljajo identifikacijo

obiskovalcev. V šoli je prepovedana vsakršna komercialna in propagandna dejavnost.

Učenci in delavci šole se seznanjamo z varnostnimi ukrepi v primeru poţara in potmi umika iz šolskih

stavb. Izvajamo predpisane napovedane in nenapovedane vaje za evakuacijo.

V šolo (vključno s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem okoli šole) je strogo prepovedano

prinašanje in/ali uporaba nevarnih predmetov, prinašanje in/ali uţivanje alkohola, cigaret, drog in

drugih psihoaktivnih snovi, prav tako pa tudi drugih snovi, ki so neprimerne ali škodljive za otrokovo

zdravje in razvoj (npr. energetske pijače).

Učitelj sme v primeru suma ogroţanja varnosti od učenca zahtevati, da mu pokaţe vsebino omarice

in torbe. Nekajkrat na leto razrednik skupaj z učenci pregleda šolske omarice.

V primeru prinašanja nevarnih predmetov na različne šolske dejavnosti strokovni delavec predmet

zaseţe in takoj obvesti starše. O zasegu strokovni delavec zapiše zapisnik, ki ga dobijo starši v

podpis.

Učenec vsako krajo takoj javi v tajništvo, prav tako pa tja odnese najdene predmete.

V šolskih prostorih je uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav prepovedana. Šola za

poškodovane, izgubljene ali odtujene mobilne telefone in druge elektronske naprave ter vredne

predmete ne odgovarja. Če do uporabe vseeno pride, učitelj lahko odvzame predmet in ga preda v

tajništvo šole, kjer ga lahko prevzamejo učenčevi starši.

Strogo je prepovedana uporaba mobitelov ali drugih naprav z namenom fotografiranja ali snemanja v

šoli (razen v primerih, ko ima oseba za to dovoljenje vodstva šole).

Kultura oblačenja

Učence vzgajamo v skrbi za osebno higieno in čistočo oblačil. Pri pouku niso oblečeni v vrhnja

oblačila. Pomembno je, da z oblačili in drugimi dodatki ne ogroţajo zdravja, lastne varnosti ter

varnosti drugih. V šolskih prostorih so učenci obuti v nedrseče copate. Učence ter njihove starše

razrednik ob neprimernem oblačenju opozori. V vseh triletjih se odsvetuje ličenje.

Skrb za čisto okolje odpadke ločeno mečemo v koše za smeti,

pazimo na šolsko lastnino in je ne uničujemo,

skrbimo za higieno v sanitarijah,

toaletni papir in papirnate brisače, vodo in milo uporabljamo namensko,

posebno skrb namenjamo čistemu in urejenemu šolskemu okolju.


63

Kultura prehranjevanja

Učenec malico ali kosilo poje za mizo in ob tem upošteva pravila vedenja ob prehranjevanju. Učenec

za seboj pospravi in odvrţe ostanke v za to predviden zabojnik. Upošteva navodila in opozorila

deţurnega učenca in učitelja.

Malica v razredu

Malico prinašajo v oddelke reditelji za malico po drugi šolski uri, razdelijo jo na kulturen način ter

vrnejo posodo in ločene ostanke v kuhinjo in poskrbijo, da učenci za sabo počistijo mize in učilnico.

Potek prehranjevanja v času malice spremljajo učitelji.

Kosila

Kosimo po vnaprej določenem urniku oziroma po pouku. Pri čakanju v vrsti ter pri hranjenju

upoštevamo pravila kulturnega vedenja. V času kosila je vstop v jedilnico dovoljen le učencem, ki

kosijo. Le-ti pa morajo svoje šolske torbe zloţiti ob stene ali pa pospraviti v svoje omarice. V

nasprotnem primeru se torbe odnese v tajništvo, kamor jih morajo priti iskat sami in so pri tem

ustno opozorjeni.

Deţurstva

Deţurstvo učiteljev

Učitelji na šoli deţurajo v vseh avlah, v knjiţnici ter med malico in kosilom v jedilnici. Skrbijo za

varnost in upoštevanje pravil šolskega reda. Deţurni učitelj v jedilnici ima pravico, da prekine

izdajanje hrane ali odstrani posameznika oz. skupino učencev, ki se v jedilnici ne obnašajo kulturno.

Deţurstvo učencev

Reditelji

Vsaka oddelčna skupnost določi na razrednih urah po dva reditelja, ki opravljata svoje delo ves

teden. Reditelja skrbita za urejenost učilnic, seznanjata učitelje z odsotnostjo učencev ter

opravljata druge naloge, za katere ju pooblasti oddelčna skupnost ali razrednik.

Deţurstvo v jedilnici

Deţurni učenci skrbijo za urejenost omizja in za čistočo jedilnice, pomagajo pri razdeljevanju

obrokov hrane ter pomagajo pri pospravljanju ostankov hrane. Nosijo zaščitni predpasnik.

Deţurstvo izvajajo učenci 6., 7. in 8. razreda. Za razpored skrbijo razredniki.

Če učenec svojega deţurstva ne more opravljati v določenem času zaradi drugih obveznosti, mora o

tem pravočasno obvestiti razrednika, ki uredi zamenjavo. V primeru ocenjevanja znanja je učenec

dolţan prisostvovati pouku, deţuranje pa uredi organizator prehrane.


64

20 SKLEP

Letni delovni načrt je zasnovan v skladu z Zakonom o osnovni šoli,

smernicami za delo osnovne šole in obvestilom za šolsko leto 2011/2012.

Letni delovni načrt je nastajal ţe od junija, ko so aktivi predlagali spremembe in vsebine.

Septembra smo ga dopolnjevali z novostmi in potrebami novega šolskega leta.

S K L E P

Sprejme in potrdi se delovni načrt Osnovne šole Kašelj, Kašeljska cesta 119 a,

za šolsko leto 2011/2012, ki se začne izvajati 1. 9. 2011.

Ljubljana, september 2011

V. d. ravnateljice: Predsednik Sveta šole:

Tadeja Perkovič

kvantitativni plan ostalega dela pedagoŠkih … · vsaka na novo določena hišna številka...

Documents