PRVI

ŠOLS

KI DA

N

www.finance.siFINANCE, TOREK, 26. avgusta 2008

42

48

OGLASNA PRILOGA

»Rad bi, da bi zrasli v šolo s pri-bližno 600 učenci in dijaki,« pravi Jeremy Hibbins, ravnatelj nove zasebne Mednarodne bri-tanske šole Ljubljana.

Z novim šolskim letom 2008/09 devetletno osnovnošolsko izobraževanje dokončno nadomešča dosedanje osemletno. Velika novost je tudi, da šole odslej ob koncu šolskega leta ne bodo več določale splošnega uspeha učencev.

Letos nič več osemletke in splošnega učnega uspeha

Fot

o: D

ream

stim

e

42 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 26. avgusta 2008 PRVI ŠOLSKI DAN 43www.finance.si

FINANCE, torek, 26. avgusta 2008

Urednik priloge: Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.siAvtorji prispevkov: Zoran Jereb, Igor Drakulič, Miran Varga, Nenad Senič

Prvi šolski dan je oglasna priloga časnika Finance.

Trženje: Natalija StevanovićTel.: (01) 513 08 24E-pošta: natalija.stevanovic@finance.si

Računalniški prelom:Irena Podobnik, Dejan CirkvenčičLektoriranje: Julija KlančišarUrednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

PIMA-inter d.o.o., Ul. Marka Šlajmerja 1, 1000 LjubljanaTel.: (01) 42 77 100E-pošta: info@pima-inter.si, Splet: www.aixam.si

Vozila AIXAM lahko vozite

že z izpitom kategorije AM

(H - kolo z motorjem),

od 15. leta dalje!

Ob nakupu vozila do konca

septembra gratis zimske gume.

City Sport

CrosslineScoutyR

Roadline

City

Zakon o osnovni šoli na področje ocenjevanja znanja in napredovanja v višji razred prinaša precej sprememb. Med drugim se ob koncu šolskega leta ne bo več določal splošni učni uspeh.

V osnovni šoli že od začetka uvajanja devetletke od 1. do 3. razreda učence ocenjujejo z opisnimi ocenami, s številčnimi ocenami pa šele v drugi in tretji triadi. Zadnja velika novost pa je, da šole odslej ob koncu šolskega leta ne bodo več določale splošnega uspeha učencev.

Novosti pri napredovanju v višji razred

Drugače kot doslej novi zakon o osnovni šoli ureja tudi napre-dovanje učencev iz razreda v razred. Učenci v prvi in drugi triadi razredov ne ponavljajo, medtem ko v tretji triadi še ve-dno napredujejo v višji razred pod pogojem, da so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. Ne glede na to pa učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih ra-zlogov, lahko ponavlja razred na predlog staršev oziroma razred-

Nič več splošnega učnega uspeha

nika v soglasju s starši. Učenec lahko ponavlja tudi 3. razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopol-nilni pouk in druge oblike indi-vidualne in skupinske pomoči. V drugi triadi lahko učenec ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v do-polnilni pouk in druge oblike in-dividualne in skupinske pomoči. V tretji triadi pa učenec razred ponavlja, če je v 7. oziroma 8. raz-redu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov. Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predme-tov, opravlja popravni izpit. Če ga ne opravi, ponavlja razred. Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, iz katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Če izpitov ne opravi, lahko ponavlja 9. razred. Odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.

Z novim šolskim letom 2008/09 devetletno osnov-nošolsko izobraževanje dokončno nadomešča dosedanje osemletno. Na temeljito oceno uvedbe devetletke bo treba počakati še nekaj let, pomanjkljivosti novega sistema pa se odpravljajo sproti.

»Osnovna šola zagotavlja raz-voj ključnih kompetenc do ravni, na kateri lahko mladi začnejo življenje odraslih in ponuja pod-lago za nadaljnje učenje in delo,« pojasnjujejo na ministrstvu za šolstvo. Zaradi tega morajo biti v programu osnovne šole ena-kovredno zastopani štirje stebri vzgoje in izobraževanja za 21. stoletje. To so učenje za znanje, učenje za delovanje, učenje za sobivanje in učenje za bivanje.

Dve poti do boljšega znanja Do boljšega znanja v šoli vodi-

ta dve poti. Ena je priganjanje otroka k dosežkom za vsako ce-no. To storimo s sistemom male mature in spodbujanjem izred-nega stanja na šolah z raznimi izpiti, ki selekcionirajo učence, s tem pa zvito kontroliramo učitelja prek otroka. Lahko pa

Osemletka dokončno na smetišču zgodovineSkupaj z uvedbo devetletke je stekla tudi prenova učnih načrtov za vse obvezne predmete

se odločimo za drugo pot, ki vodi k spremljanju in spodbujanju otroka z individualiziranim pristopom, učiteljem pa iskreno povemo, da od njih pričakujemo kakovostno in zavzeto delo in da jim bomo pri tem pomagali z informacijami – tudi z nacional-nim preverjanjem znanja – in ponudbo stalnega strokovnega izpopolnjevanja. »Odločili smo se za drugo pot, za pošten dialog, za k učitelju in otroku usmer-jen pristop in ne za industrij-skega,« pravijo na ministrstvu za šolstvo.

Na celostno oceno bo treba še počakati

Na vprašanje, kako ocenjuje-jo celoten postopek uvajanja de-vetletke, na ministrstvu odgov-arjajo, da se je frontalna uvedba devetletne osnovne šole zgodila šele v šolskem letu 2003/04, zato bo na temeljito oceno uva-janja treba počakati še nekaj let. »Zagotovo pa je devetletka prinesla mnogo izboljšav, saj je bil uveden drugačen pred-metnik, učni načrti so boljši kot prej, uvedeno je bilo pro-jektno in timsko delo strok-ovnih delavcev, izboljšale so se tudi prostorske razmere,« so prepričani na ministrstvu.

Pomanjkljivosti bo treba odpraviti

Hkrati priznavajo, da so nekaj pomanjkljivosti de-vetletke medtem že odkrili in odpravili, nekatere zadeve pa bo še treba izboljšati. »Tak primer je selektivno nacionalno prever-janje znanja, ki v šolah vsako leto ustvari norišnico in nape-tost, čeprav so ocene učiteljev najboljši napovednik uspešnosti posameznega učenca na pre-verjanju znanja. Da pa učitelj čim bolj kakovostno oblikuje svojo oceno in tudi kakovostno poučuje, mu je v pomoč sistem povratnih informacij, ki jih daje nacionalno preverjanje znanja in banka nalog, ki se postopoma oblikuje na Državnem izpitnem centru. Tako lahko presoja tudi odstopanja od svojih meril in jih uravnoteži. S selektivno vlogo preverjanja znanja se je ustvaril tudi sistem absurdno obsežne administracije,« pravijo na ministrstvu.

Polletji namesto trimestrovTudi sistem tako imenovanih

trimestrov je bil že zamenjan z dvema polletjema, ker so se trimestri izkazali za pre veliko obremenitev učiteljev in učencev, poleg tega pa so v šolah

ustvarjali še dodaten pritisk. Na ministrstvu pravijo, da je bil sistem trimestrov tudi preveč tog, saj je prehajanje učencev z nivoja na nivo dovoljeval le ob zaključku trimestra in ne takrat, ko je to presodil učitelj. Tudi nivojski pouk se ni vedno izka-zal za najbolj ustrezno obliko, še zlasti ne pri pouku tujih jezikov. Šole zato zdaj same izbirajo, v katerem razredu, pri katerem predmetu in obdobju bodo iz-vajale nivojski pouk, lahko pa se odločijo tudi za pouk v maj-h nih heterogenih skupinah ali z dvema učiteljema hkrati.

Spremembe v učnih programih

Skupaj z uvedbo devetletke je stekla tudi prenova učnih načrtov za vse obvezne pred-mete. Na potrditev čakata samo še učna načrta za likovni pouk in fiziko. Novi učni načrti se bodo začeli uporabljati v šolskem letu 2009/10. Ob prenovi so bili ti količinsko razbremenjeni, uve-dena pa je tudi izbirnost, tako da bodo lahko učitelji obvezne vsebine dopolnili z vsebinami po lastni presoji. S temi spre-membami se daje več poudarka procesom kot prej, ko je bil pou-darek bolj na cilju.

Enako intenzivno kot izobraževalni programi se v osnovnih, še zlasti pa v srednjih šolah razvijajo in spreminjajo tudi učne meto-de in pripomočki. Učbenike, ki so bili doslej edini vir znanja, vse bolj dopolnju-jejo internetne strani ter v zadnjem času tudi e-gradiva, katerih največja prednost so multimedijski elementi in interaktivnost.

Slava Pevec Grm s Centra za poklicno izobraževanje pravi, da so novi programi na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja kompetenčno zasnovani s poudarkom na povezovanju teoretičnega in praktičnega znanja. »Pri tem niso pomembne samo poklicne kom-petence, ampak tudi sposobnost sporazumevanja v slovenskem in tujem jeziku, uporaba sodobne in-formacijske tehnologije, socialne veščine in ne nazadnje tudi učenje učenja. Vse to pa zahteva timsko načrtovanje in izvajanje pouka ter ocenjevanje znanja,« pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da šolski kurikul na podlagi nacionalnega okvirnega kurikula pripravlja in kasneje tudi spremlja njegovo izvajanje programski učiteljski zbor, pri tem pa upošteva speci-

fiko in potrebe posameznih šol. »Prav timsko delo učiteljev in tesnejše sodelovanje z domačim okoljem in delodajalci sta največji novosti in izziva v poklicnem in strokovnem izobraževanju,« pou-darja Slava Pevec Grm.

Pisanje učbenikov spodbuja tudi država

Tudi učbenike in druga učna gradiva za poklicno in strok-ovno izobraževanje sestav-ljajo predvsem učitelji. Pri tem sledijo ciljem izobraževalnih programov. »Ker je poklicno in strokovno izobraževanje slabo pokrito z učnimi gradivi, nasta-janje novih učbenikov spodbuja država, precej učnih gradiv pa nastaja tudi s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada,« pravi sogovornica. Pojasnjuje, da se še posebno spodbuja nas-tajanje takšnih učnih gradiv, ki so, prvič, dovolj prožna, da se lahko prilagajajo razvoju stroke, zahtevam okolja, avtonomiji šol in potrebam dijakov, drugič, povezujejo splošno, strokovno in praktično znanje v koherentno celoto, tretjič, ponujajo sodobne metodično-didaktične rešitve, v ospredje pa postavljajo aktivno vlogo dijaka pri pridobivanju poklicnih in ključnih zmožnosti ter dijake navajajo na samostojno

delo in iskanje virov informacij ter, četrtič, so jasno napisana in pregledna, vsebinsko usklajena, sodobna in brez napak.

Učbenike dopolnjujejo tudi internet in e-gradiva

Za sodobne učbenike je po besedah sogovornice značilno, da niso več edino učno gradivo. »Učenci imajo na voljo tudi različna delovna gradiva, zbirke nalog, preglednice, priročnike, revije, predvsem pa vire in gradiva, ki jih ponuja svetovni splet. V zadnjem času nastaja tudi vse več tako imenovanih e-gradiv, ki ponujajo multimedij-ske elemente in interaktivne vsebine.«

Za zdaj so e-gradiva še bolj dopolnilo tradicionalnim gradi-vom, so pa zelo pomembna, saj zaradi mutimedijskih elemen-tov in interaktivnosti ponujajo drugačen način učenja, poleg te-ga pa spodbujajo uporabo infor-macijsko-komunikacijske teh-nologije, ki jo v današnjem času potrebujemo praktično že pri vsakem delu. »Uporaba e-gradiv in drugih virov na spletu je ve-zana na elektronski medij, zato je opremljenost šol z računalniki nujna, tako da imajo vsi učenci dostop do spletnih vsebin,« še poudarja Slava Pevec Grm.

Učbeniki niso več edini vir znanja

Katere težnje v svetu v zad-njih letih najbolj zaznamu-jejo razvoj osnovnošolskih in srednješolskih izobraževalnih programov?

Evropske in tudi slovenske usmeritve za 21. stoletje na področju vzgoje in izobraževanja na prvo mesto postavljajo vseživljenjsko učenje, peda-gogika pa v ta namen že razvija globalni kurikul (program) in globalno učenje. Vseživljenjsko učenje spodbuja posameznika, da (pred)znanje razvija v širino in globino ter naučeno sproti uporablja in predstavlja v družbi kot kompetence oziroma spret-nosti za reševanje različnih družbenih problemov oziroma izzivov. V ta namen vzgojno-izobraževalne organizacije raz-vijajo inovativnost in inovativno okolje, ki je eden izmed ciljev vseživljenjskega učenja. Za ino-vativno reševanje življenjskih potreb posameznik potrebuje kar nekaj aktivnega vsebinskega in metodološkega bazičnega znanja, ki ga mora znati tudi uporabljati. Inovativni miselni procesi rojevajo takšne ideje, ki se lahko razvijejo v tržno za-nimive produkte, zato je inova-tivna rešitev temeljno merilo kakovosti oziroma odličnosti. To je zelo mikavno, a zahtevno sistematično opravilo in revo-lucionarna novost za družbo, ki raje kopira, kot pa »kapira«.

Na čem pa temeljijo inova-tivne rešitve?

Inovativne rešitve temeljijo na trdnem bazičnem znanju, oplemenitenem z izkušnjami in doživetji, da bi si učenci za-pomnili. Zato je naslednji cilj

Z dr. Natalijo Komljanc smo se pogovarjali o najnovejših smerni-cah pri razvoja osnovnošolskih in srednješolskih izobraževalnih programov[ INTERVJU ]

Sodobni svet zahteva vseživljenjsko izobraževanje

oziroma usmeritev za dosego vseživljenjskosti izobraževanja tako imenovano trajno znan-je, ki ga v nekaterih državah poimenujejo tudi celostno ali pa široko znanje (a big picture of curriculum, global curriculum). Trajno znanje si lahko učenec pridobi, če mu je ponujeno do-volj izzivov. Zato je smiselno, da je šola usmerjena v učenje iz življenja za življenje. Ta metoda učenja je sicer že stara, vendar v naših šolah ni tradicionalna.

Kako uspešno tem težnjam sledimo pri nas?

Kurikul je v posameznih državah bolj ali manj natančno predpisan. Pri nas so določeni vsebina učnih načrtov, predmet-nik oziroma število ur za učenje, znanja oziroma standardi, ki jih mora učenec doseči v nekem ob-dobju šolanja, ter celo metode preverjanja znanja. V preteklos-ti je bil vnaprej predpisan tudi čas poučevanja in preverjanja oziroma ocenjevanja znanja. Za-kon s predpisi oziroma pravili določa organizacijsko izvajanje vzgojno-izobraževalnega pro-grama. Usmeritve, ki spodbujajo inovativnost in trajno znanje, zahtevajo od učitelja in učenca večjo mero (samo)odgovornosti in dobršno mero (pred)znanja zato, da bi lahko učenec čim bolj samostojno vodil, usmerjal svoje lastno učenje in predstavljanje naučenega ter da bi bil učitelj učencu koristen mentor. Zato je za dosego vseživljenjskega učenja nujna večja avtonomija oziroma samostojnost; tako bo lahko posameznik izkoris-til možnosti v učnem okolju in potenciale osebnega razvoja.

Kakšne izboljšave oziroma

spremembe bi potrebovali naši osnovnošolski in srednješolski programi? Nekateri našim šolam očitajo, da spodbujajo le učenje podatkov na pamet, ne pa tudi samostojnega razmišljanja.

Za kakovostno trajno znanje sta potrebna tako učenje po-datkov na pamet kot tudi sa-mostojno razmišljanje. Naši vzgojno-izobraževalni programi potrebujejo izboljšave na obeh področjih. Oba učna pristopa je treba pri pouku uravnovešati. Na ta način učitelj strokovno in sistematično razvija učenčev učni slog. Za čim bolj osebni učni pristop se mora učitelj poleg poznavanja učnih vse-bin naučiti še prepoznavanja šibkosti in močnih znanj oziroma predznanja učenca. Učenec in učitelj sta uspešna, če zmoreta v pričakovanih učnih rezultatih upoštevati učenčeva močna znanja, kjer ima ta skrit učni potencial in energijo oziroma voljo za učenje, njegove šibkosti pa si prizadevata omiliti oziroma odpraviti vzroke zanje. Učitelj je uspešen, če zna učencu prip-raviti spodbudno učno okolje, kjer lahko samostojno v učni oziroma socialni skupini raz-vija svoj potencial ter kjer zna in lahko pokaže, kar se je naučil na način, ki mu je blizu. Tega pa običajni testi znanja ne omogočajo. Zato je treba izboljšati izvedbene kurikule na ravni posamezne institucije kot učne skupine in posamezni-ka v njej. To je potrebno zato, da bi učenci pridobili izkušnje in spoznanja, s katerimi bodo biva li v bližnji prihodnosti in ki

jim bodo dali možnosti za raz-voj samostojnega pridobivanja in obdelovanja podatkov.

In kako se lotiti izboljšav?Prav tako izboljšavo ponujajo

inovacijski projekti našega za-voda. Število teh projektov se iz leta v leto povečuje, celo v gim-nazijah oziroma srednjih šolah. Učitelji se zavedajo možnosti izpopolnjevanja. Pri tem jim za-vod ponuja strokovno pomoč in skupaj z njimi iščemo najboljše pristope k učenju, poučevanju in ocenjevanju znanja. Strategija »od spodaj navzgor« je v praksi dobro sprejeta, a zahtevna za konzulenta, ko jo smiselno nad-grajuje in povezuje s strategi-jami uvajanja novosti »od zgoraj

navzdol«. Po kombinirani poti nam bo uspelo brez večjih težav izpeljati tudi evolucijske spre-membe v izvedbenih programih in temu primerno prilagoditi zakonodajo.

Kaj pa menite o novih izobraževalnih pristopih, kot so samostojno učenje, razisko-valne in projektne naloge, šola v naravi, praktični pouk, učenje skozi igro, uporaba interneta in drugi?

Pristopi, ki jih naštevate, so elementi odprtega učenja, ki je vedno bolj cenjeno. Učencu in učitelju to učenje omogoča neposreden stik z življenjem, aktualizacijo vsebin, reševanje učnih in življenjskih proble mov

ter takšne pristope k učenju in poučevanju, ki podpirajo sprotno gradnjo predznanja in iskanje ter selekcioniranje vsebin oziroma informacij. Odprto učenje spodbuja učitelje, učence in starše k oblikovanju novih učnih programov za po-sameznika v socialni učni sku-pini in novih spodbudnih učnih okolij. Hkrati bogati pouk z vse-bino in učnimi ter didaktičnimi pristopi, ki so učinkoviti, aktu-alni in omogočajo razvoj na-darjenih in talentiranih z večjo funkcionalno pismenostjo. Prav gotovo bo gospodarstvo to ob-liko učenja podpiralo, saj bodo učenci bolj usposobljeni za ka-kovostno reševanje življenjskih problemov.

Če učitelj zna in zmore v učni scenarij vnesti vse potrebe in pričakovanja posameznega učenca in jih dobro oplemenititi s potrebnimi znanji, ki jih vključuje učni program, potem je učenec srečal odličnega učitelja.

Tako pravi dr. Natalija Ko-mljanc, strokovna direktorica Zavoda RS za šolstvo.

Moj Mobi. Moj svet.

Novi Mobipaketi.

Cene vključujejo DDV. Za dodatne informacije o sistemu Mobi pokličite 121 ali obiščite www.mobitel.si, zavihek Ponudba > Mobiuporabniki.Ponudba velja do odprodaje zalog. Slike so simbolične.

Moj Mobi. Moja Nokia 2600 Classic

€ 69BREZ SIM

KARTICE

Moj Mobi. Moj Sagem My150X

€ 59€ 79

Moj Mobi.Moj Sony Ericsson Z320i

€ 73

Moj Mobi. Moj Alcatel OT C707

44 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 26. avgusta 2008 PRVI ŠOLSKI DAN 45www.finance.si

FINANCE, torek, 26. avgusta 2008

Sony Ericsson T250i

59 ¤

Tušm

obil

d.o.

o., R

eslje

va c

. 16,

30

00

Cel

je

Izbirate lahko medrazličnimi vzorcitorbic.

Več na www.tusmobil.si

¤

DARILOTORBICA

Na

voljo

sam

o v

MM

C T

UŠ

TELE

KO

M.

Cena 59 ¤ vključuje mobilni telefon Sony Ericsson T250i, predplačniški paket tušmobilmini ter torbico za telefon. Ponudba velja od 18.8.2008 do razprodaje zalog. Vse cene so izražene v evrih in vključujejo DDV. Tušmobil d.o.o. ne odgovarja za napake v tisku. Podrobnejše informacije o paketih in pogojih te ponudbe so na voljo na spletni strani www.tusmobil.si ali na brezplačni telefonski številki 080 700 700. Slike so simbolične. Navedene znamke so registrirane blagovne oz. storitvene znamke njihovih lastnikov.

Včasih o varčevanju za otro-ka ni bilo treba prav veliko razmišljati, saj šolanje ni bilo tako drago, kot je danes. Zdaj smo še vedno v neka-kšnem vmesnem obdobju, ko država precej prispeva za šolanje otrok. Vprašanje pa je, kako dolgo bo to počela in s kakšnimi deleži.

Že nekaj let se govori o šolninah za študij in prav mogoče je, da jih bodo neka-tere fakultete že kmalu uvedle. Kdor pa razmišlja o tem, da bi otroka poslal na študij v tujino, mu sploh ne preostane drugega, kot da začne varčevati že danes. Sicer pa ni samo študij tisti cilj, ki ga imajo starši pred seboj, ko hočejo pomagati otrokom.

Varčevanje naj se začne že ob rojstvu

Strokovnjaki menijo, da se mora varčevanje za otroka oziroma za njegove prihodnje šolnine začeti ob rojstvu. Ni nujno, da je tako varčevanje le breme staršev. Starši lahko z varčevanjem seznanijo tudi sorodnike, ki pomagajo polniti šolski sklad za otroka in ne kupu-jejo toliko igrač in drugih daril. Otroku pa lahko starši že v ros-nih šolskih letih omogočijo do-

datne aktivnosti iz tega šolskega sklada.

Varčevanje naj bo dolgoročno

Strokovnjaki še ugotavljajo, da lahko vlagatelj pri varčevanju za prihodnje šolanje otroka z zmernim osebnim finančnim profilom prevzame razmero-ma veliko naložbeno tveganje, seveda pod pogojem, da gre za dolgoročno varčevanje. Tako varčevanje je običajno pos-topno in vlagatelj ne prevzema tveganja, da bo na kapitalski trg z veliko vsoto prihrankov vstopil v napačnem trenutku. Postopno je tudi črpanje sredstev, ki traja ves čas otrokovega šolanja.

Tveganje zmanjševati postopoma

Poleg tega gre v tem primeru za doseganje finančnega cilja, ki je sicer zelo koristen, ni pa nujen. Bolj nujna je denimo rešitev prvega stanovanjskega vprašanja. Pomembno je, da vlagatelj sčasoma zmanjšuje tveganost sestave naložb. Če začne s strateško sestavo naložb v višini 75 odstotkov delnic in 25 odstotkov obveznic, naj do leta dni pred načrtovanim začetkom šolanja delež delnic postopoma zmanjša na 25 odstotkov, delež

dolgoročnih obveznic pa poveča na 75 odstotkov.

Sestanek pri svetovalcuKo pridejo starši z željo po

varčevanju za otroka k finančnim in premoženjskim svetovalcem, s posebnim vprašalnikom naj-prej ugotovijo, kolikšno stopnjo tveganja so starši pripravljeni sprejeti. Na podlagi njihovih odgovorov jim predlagajo, kako zneske za varčevanje optimalno razdeliti na delniške, mešane in obvezniške vzajemne sklade ter bančne in/ali zavarovalniške produkte.

Znesek za varčevanje se lahko določi na dva načina. Starši lahko povedo, koliko na mesec lahko privarčujejo – finančni stro-kovnjaki jim lahko pomagajo na-jti še nekaj skritih rezerv oziroma lahko ta znesek še povečajo –, ali pa določijo, kolikšen znesek bi radi privarčevali v določenem številu let. Na podlagi teh po-datkov sestavijo individualni varčevalni portfelj, ki ga lahko starši skupaj s svetovalci uprav-ljajo pasivno ali aktivno. Portfelj lahko ostane enak od začetka do konca varčevanja ali pa ga vmes spremenijo oziroma prilagodijo glede na dogajanja na finančnem trgu, zmožnosti vplačevanja, otrokove želje in podobno.

Varčevanje za otroka? Nujno, ne odlašajte!Šolski sklad lahko pomagajo polniti tudi sorodniki

»Razvoja tehnologije ne more nihče ustaviti, zato je treba izkoristiti vse pozitivno, kar nam ponuja. Otroci so pri tem v prednosti, ker redno spre-mljajo novosti, pri uporabi tehnoloških naprav pa nimajo nobenega strahu,« razmišlja psihologinja Judita Slabe z Osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki.

Otrokom je dobrodošla vsa-ka novotarija in jim pomeni izziv. Starejši še televizijskih programov ne znajo nastaviti in jih je strah nakupa novega pralnega stroja, ki je že napol računalnik. Po mnenju Slabe-tove ima uporaba sodobnih tehnologij številne prednos-ti. Internet ponuja neizčrpen vir informacij, ki jih lahko otroci uporabijo pri izdelavi seminarskih nalog, pri sprem-ljanju različnih dogodkov in vsebin. Otroci lahko z dokaj preprostimi orodji izdelajo spletno stran, komunicirajo z vrstniki po vsem svetu … Inter-net je večinoma v angleškem jeziku, kar pomaga tudi pri širjenju angleškega besednega zaklada.

Prek mobilnika je laže»Tudi mobilni telefoni so

lahko v pomoč pri začetnih najstniških zadregah, vendar

[ OTROCI IN NOVE TEHNOLOGIJE ] Veliko prednosti, kilahko postanejo past, če nismo dovolj previdni

Osebni stiki ne smejo biti ogroženi

»Tudi mobilni telefoni so lahko v pomoč pri začetnih najstniških za-dregah, vendar ne morejo in ne smejo nadomestiti osebnega stika,« pravi Judita Slabe z Osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki.

ne morejo in ne smejo nado-mestiti osebnega stika. Osebna komunikacija je zahtevnejša od mobilne. Prek mobilnika si več upaš. Fanti kličejo punce in so lahko tudi nesramni, ob osebnem stiku pa si jih ne upajo povabiti niti v kino,« razlaga Slabetova. Vsak mladostnik išče pot za zapolnitev praznine, ki jo čuti v sebi. Išče vsebino, da je za-dovoljen, da se mu nekaj dogaja, da je akcija, da dobi potrditev. Zato tudi imamo medsebojne stike, da si izmenjujemo mnen-ja in da najdemo somišljenike. »Ampak to je zahtevno, in če se ne znaš pogovarjati, je težko. Laže je nekoga poklicati po mobitelu, in če postane tema pogovora neljuba, lahko pogo-vor zelo hitro končaš. Lahko bi rekli, da gre skorajda za fenomen odtujene družbe,« meni sogovornica.

Računalnik kot varuška?Starši morajo vedeti, zakaj

kupijo otroku računalnik. Mar-sikje je računalnik varuška. Veš, da je otrok na varnem in se ne potepa na ulici. Ko se igra na računalniku, ne razkopava po stanovanju. »Računalnik pa je lahko tudi past. Starši morajo vedeti, kaj hočejo – ali so si kupili mir ali pa so dali otroku možnost za odpiranje novih ob-zorij, pridobivanje novih znanj in razvoj miselnih spretnosti,« pravi sogovornica.

Postaviti je treba omejitveRaziskave so pokazale, da

imajo otroci, ki so v prostem času preveč za računalnikom, manj pristnih osebnih stikov. Manj socialno nadarjeni otroci so več za računalnikom, ki je lažji in preprostejši sogovornik, to pa lahko hitro pripelje tudi do odvisnosti. Zaradi pretirane up-

orabe računalnika se zmanjšuje tudi fizična aktivnost otrok, ki sicer kar pokajo od ener gije. »Vsekakor morajo biti starši tisti, ki skupaj z otrokom posta-vijo sprejemljiv okvir uporabe sodobnih tehnologij – tako da uravnotežijo otrokove dejavnos-ti doma in v šoli,« še dodaja Slabetova.

Otroci se danes z raču-nalniki srečajo že v rani mladosti. Zgodnji stik s tehnologijo lahko otro-kom samo koristi, seveda pa pri tem ne smemo pretiravati in otrok dalj časa pustiti samih za računalnikom, čeprav se preobremenjenim staršem slednje kar rado dogaja.

Otroci se najlaže učijo skozi igro. Po tej plati je računalnik odličen pomočnik pri učenju, saj poleg izobraževalnih pro-gramov tudi igre razvijajo otrokove spretnosti. Čeprav se morebiti sliši nelogično, računalniške igre – tudi tiste, ki jih imajo starši za povsem neumne – pomagajo razvi-jati hitre reflekse in druge motorične spretnosti. Otroci, ki na računalnikih po hodnikih in stavbah podijo nezemlj ske

Računalnik za osnovnošolcazlikovce in teroriste, se tudi v novih okoljih bistveno laže znajdejo – v primerjavi z nji-hovimi vrstniki, ki tega ne počnejo.

Otroku izpolnite željo po računalniku

O s n o v n o š o l c i d o m o v kaj hitro prinesejo idejo o računalniku, ki bo namen-jen zgolj njim. Če je le v moči staršev, svetujemo, da tej želji ugodijo, vendar s pomemb-nimi omejitvami. Starši naj otroku omejijo čas, ki ga preživi za računalnikom, še preden pa lahko uporablja digitalni stroj, mora poskrbeti za vsa druga opravila – nare-diti domačo nalogo, posprav-iti sobo, pripraviti šolsko tor-bo, se učiti ... Predvsem od začetka naj starši z otrokom skupaj preživljajo urice ob računalniku in mu razložijo pravila igre.

Računalnik naj služi izobraževanju. Pripra-vili smo krajši seznam spletnih naslovov, kjer najdete manj zahtevne in srednje zahtevne iz-obraževalne programe, primerne za osnovno-šolce: www.cybered.net,

www.gcompris.net, www.geogebra.org/cms, www.inspiration.com.

Žal jih je večina v angle-škem jeziku, kar je po svoje tudi dobro, saj bodo otroci skozi igro in izo-braževanje še laže osvojili najpomembnejši medna-rodni jezik.

Izobraževalni programi

Namiznik ali prenosnik?Prenosni računalniki za

otroke niso primerni iz več razlogov. Najpomembnejši je zagotovo slab položaj telesa pri delu z njimi. Dodaten ra-zlog proti nakupu prenosnika je njegova manjša odpornost proti poškodbam in draga

popravila. Od otrok pač ne moremo pričakovati zelo skrb-nega dela, zato lahko prenosnik recimo hitro pade na tla in se pokvari.

Namizni računalnik torej. Za temeljna opravila – pisan-je, risanje, poslušanje glasbe in nezahtevne igrice – so do-

volj že osnovni modeli, ka-terih cene se gibljejo okoli 250 evrov. Za zahtevnejše igre bo potrebna naložba v z m o g l j i v e j š o s t r o j n o opremo, pri kateri izstopa grafična kartica, ki sistem občutno podraži, vendar bodo računalniki za okoli 400 ev-

rov kos skoraj vsem naporom, tisti za 600 pa prav vsem.

LCD-zaslon, lahko je 19- ali 20-palčni, bo naložbo podražil za dodatnih 150 do 200 evrov. Če bi otrokove izdelke radi natisnili na papir, pa prištejte še stroške tiskalnika. Njihove cene se začnejo pri 50 evrih.

NASVETI

Starši naj izpustijo zavaro-vanje dnevne odškodnine in bolnišničnega dne, in če se le da, tudi nezgodne smrti, z ostankom premije pa naj močno zavarujejo otroka za primer trajne invalidnosti.

Ob začetku šolskega leta se starši odločajo tudi o nezgod-nem zavarovanju svojih otrok. Zavarovalnice pošljejo svoje po-nudbe ponavadi kar v razrede. Gre za dokaj ustaljeno prakso, ki ji večina staršev ne namenja prav veliko pozornosti. Ker so ta zavarovanja razmeroma po-ceni – le nekaj deset evrov za vse leto, se starši odločijo za cenovno najbolj sprejemljivo kombinacijo ali pa za ponudbo tiste zavaroval-nice, pri kateri imajo zavarovano življenje ali premoženje.

Ali preverite ponudbo?Vprašanje za starše je, ali

preverijo konkurenčno po-nudbo in zavarovalne pogoje, preden podpišejo polico nez-godnega zavarovanja. Nezgodno zavarovanje vključuje kritja za več tveganj – najpogosteje za primer nezgodne smrti, trajno invalidnost, dnevno nadomesti-lo in bolnišnični dan. Še posebno

Otroka močno zavarujmo za primer trajne inv alidnostiLe pri tem tveganju je namreč resnično ogrožen otrokov prihodnji dohodek

zadnji dve sta privlačni, saj otrok prejme nekaj evrov na dan, če se poškoduje ali če zaradi poškodbe ostane v bolnišnici.

To je v redu, vendar ni potreb-no. Otrok zaradi poškodbe ni finančno ogrožen. Poškodbe običajno trajajo do dva tedna, v tem času pa ga, kot tudi sicer, vzdržujejo starši. Otrok je torej v celoti odvisen od dohodka staršev, zato za primer poškodbe ne potrebuje posebnega zavaro-vanja, zdravstvena oskrba pa je zagotovljena prek obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja staršev.

To pomeni, da je otrok za primer poškodbe ali bolezni preskrbljen, starši pa plačujejo dvojno zavarovanje. Ali tudi avto zavarujete dvojno? Do-datno dnevno nadomestilo je najdražja postavka nezgodnega zavarovanja, zavarovalnice pa poznajo tudi tako imenovano karenčno dobo (odškodnino izplačujejo za dneve poškodbe od tretjega ali celo sedmega dne poškodbe dalje – odvisno od zavarovalnice).

Trajna invalidnost je največja nevarnost

Za otroka pomeni največjo nevarnost trajna invalidnost.

Če slučajno postane invalid, se zelo verjetno ne bo mogel zaposliti. Poleg tega sta precej dragi tudi oskrba in oprema in-validov. Zato je najbolj smisel-no zavarovati otroka za primer trajne invalidnosti. Zakaj? Le pri tem tveganju je resnično ogrožen prihodnji dohodek otroka, edina finančna pod-laga za to zavarovanje, ki pa je k sreči tudi najcenejše. Zato naj starši izpustijo za-varovanje dnevne odškodnine in bolnišničnega dne, in če se le da, tudi nezgodne smrti, z ostankom premije pa močno zavarujejo otroka za primer trajne invalidnosti.

Zavarovanje že za 20 evrov na mesec

Kakšno pa naj bo zavaro-vanje za trajno invalidnost? Visoko, saj je treba nadomes-titi vse otrokove prihodnje zaslužke, da ne bo odvisen le od zaslužka staršev. Za tisoč evrov večne rente, recimo otrokove prihodnje plače, bi potrebovali približno 150 tisoč evrov. To je primerna zavarovalna vsota, ki otroku prinese finančno varnost, mesečna premija pa je okrog 20 evrov.

Zavarovanje za trajno invalidnost naj bo visoko, saj je treba na-domestiti vse otrokove prihodnje zaslužke, da ne bo odvisen le od zaslužka staršev.

20 evrov je primerna me-

sečna premija zavarova-nja za trajno invalidnost.

ŠTEVILKA

Fot

o: D

ream

stim

e

46 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 26. avgusta 2008 PRVI ŠOLSKI DAN 47www.finance.si

FINANCE, torek, 26. avgusta 2008

OTROŠKE IN MLADINSKE SOBE ROSA IZ GARANT-A

- širok izbor elementov in barvnih kombinacij

- slovenska kakovost

- akcijske cene, hitri kredit

- takojšnja dobava

Pohištvena industrija d.d.,Polzela 176 a,Industrijska prodajalna: 03/70 37 130, 03/70 37 131,www.garant.si, info@garant.si, maloprodaja@garant.si

Želite najboljše na trgu za najboljšo

ceno? UPC Telemach vam to omogoča.

Ponujamo vam kabelsko televizijo,

internet in telefonijo v paketu že od

22 EUR na mesec. Tako dobite

najboljšo kakovost za najboljšo ceno.

Za vse storitve pa boste prejeli le eno

samo položnico.

Poiščite svoj paket na

www.upctelemach.si

ali pokličite na 080 22 88.

Ponudba velja v omrežjih: UPC Telemach,

KRS Rotovž/Triera, KRS Tabor/Triera,

Ljubljanski kabel, KRS Velenje, Polzela,

CATV Murska Sobota in Gornja Radgona.

Cene veljajo pri podpisu pogodbe za 12 mesecev / Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. UPC Telemach širokopasovne komunikacije d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana

Kabelska televizija, internet in telefonija že od 22 EUR na mesec.

Ko dobite vec, kot ste pricakovali!

Trio more - 285x190.ai 13.8.2008 11:42:12

»Vsak začetek šolskega leta je za prometno varnost izjemnega pomena, ker v tem času potekajo številne akcije za izboljšanje sicer skrb zbujajoče prometne varnosti na naših cestah,« pravi mag. Bojan Žlender, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP).

»Akcije, katerih namen je voznike opozoriti na začetek šolskega leta in povečanje otroškega vrveža v bližini šol in na šolskih poteh, otrokom pa

zagotoviti varno pot v šolo in iz nje, so v primerjavi s siceršnjim stanjem na naših cestah velik ‘prometno-varnostni’ dosežek. Začetek šolskega leta je namreč vsako leto v prometnem smislu izjemno varen, ko se te akcije iztečejo, pa varnost počasi popušča,« pravi Žlender. »Da bi za varnost otrok na cesti ta-ko intenzivno skrbeli vse leto, nam ne dopuščajo niti finančna sredstva niti kadi, saj za var-nost otrok na cesti poleg poli-cistov skrbi še vsaj 1.500 drugih oseb.«

Akcije vsako letoAli je treba te akcije vsako

leto izvajati tako intenzivno in obširno? »Moj odgovor je vsekakor pritrdilen, ker je treba voznike vsako leto znova spom-niti na spremembo v navzočnosti otrok v okolici šol in na šolskih poteh, otroke pa je treba opozo-riti tudi na morebitne prometne spremembe na šolskih poteh,« poudarja naš sogovornik. Hkrati dodaja, da s podobnimi akcijami prometno varnost otrok v šolah zagotavljajo tudi v prometno naj-bolj razvitih državah.

Varno v šolo in domovŠolsko leto naj se na cestah začne varno

Med letošnjimi novost-mi v prizadevanjih za varnost otrok na cesti Bojan Žlender omenja dolgotrajnejše spremlja-nje otrok v okolici pro-

metno najbolj ogroženih šol, predvsem v Ljubljani, Mariboru in Prekmurju. Prostovoljci bodo na teh lokacijah opremlje-ni s posebnim znakom

»stop«, s katerim bodo smeli promet po potrebi tudi ustaviti. Za neupo-števanje njihovih ukazov je za voznike predpisana denarna kazen.

STATISTIKA

Lani so na naših cestah umrli trije otroci Po številu žrtev med

otroki v prometu sodimo sicer med najvarnejše dr-žave v Evropi, vendar Bojan Žlender, vodja Sveta za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu, poudarja, da cilja,

ki smo si ga zastavili – to je, da na naših cestah ne bi umirali vsaj otroci, tudi lani nismo dosegli. »Naše ceste so lani terjale tri otroška življenja. To je vsekakor ka-tastrofa, saj otroci do dese-

tega leta starosti namreč še niso sposobni obvladovati vseh zahtev prometa, zato potrebujejo pomoč, zaščito in skrb odraslih udeležen-cev prometa,« opozarja sogovornik.

POZOR, NOVOST!

Prostovoljci lahko po novem promet tudi ustavijo

Ko kupujemo otroško sobo, je najbolj racionalno izbrati takšno, ki jo bomo lahko sproti prilagajali potrebam odraščajočega otroka. To pomeni, da bomo lahko brez večjih posegov manjšo posteljo zamenjali z večjo ali pa namestili dodatno pohištvo.

Otroške sobe so primerne za otroke, stare do največ osem let, pozneje pa že govorimo o mla-dinskih sobah. Premišljen nakup otroške sobe nam omogoča, da lahko velik del opreme upora-bimo tudi, ko urejamo mladin-sko sobo. Pri tem bomo otroku naredili zelo veliko uslugo, če bomo upoštevali njegove želje in način življenja. To je še zlasti pomembno pri starejših najst-nikih, ki lahko del opreme iz mladinske sobe uporabijo tudi po selitvi od staršev – sploh če se selijo v garsonjero, ki je po zasnovi precej podobna mla-dinski sobi.

Nič več le rožnato ali modroNekoč je veljalo, da je za

deklice primerna rožnata, za fante pa modra barva. Sodobne modne smernice se od tega ste-reotipa odmikajo. Tudi otroške sobe so lahko opremljene v modnih barvah, kot so bela, slonokoščena, barva vanilje, modra ali kombinacija teh barv. Vsekakor pa moramo paziti, da ne pomešamo preveč barv, saj je načičkanost že zdavnaj iz mode.

Pomislite tudi na elektroniko

In kaj vse sploh sodi v otroško in mladinsko sobo? Osnovna oprema otroške sobe so postelja, omara in pisalna miza. Temu je smiselno dodati še manjšo mizo

Otroška soba naj raste skupaj z otrokomPriporočamo nakup pohištva, izde-lanega iz materialov, ki niso občutlji-vi za udarce in umazanijo

Premišljen nakup otroške sobe nam omogoča, da lahko velik del opreme uporabimo tudi, ko urejamo mladinsko sobo.

in stolček ter zaboj za igrače. V mladinsko sobo pa vključimo še različne regale za knjige in računalniško mizo in elemente za namestitev televizorja in drugih elektronskih naprav, brez katerih si sodobni otroci le težko zamišljajo življenje.

Odporno proti udarcem in umazaniji

Ker so otroci zelo radoživi, je pohištvo v njihovih sobah zelo izpostavljeno. Hitro se kaj prevrne, polomi, polije ali popacka. Zato priporočamo nakup pohištva, izdelanega iz materialov, ki niso občutljivi za udarce in umazanijo. Tekstilne površine naj bodo premazane s teflonom, da ne vpijajo tekočin in jih lahko preprosto obrišemo s krpo. Na trgu so tudi umet-ni materiali, ki so po videzu podobni usnju. Njihovo čiščenje je preprosto, praske pa lahko

popravimo kar s segrevanjem s sušilnikom las.

Ne zanemarjajte ležiščaVeliko pozornosti je treba na-

meniti izbiri ležišča za otroka, še posebno če vemo, da otroci čedalje več sedijo in imajo zato veliko težav s hrbtenico. Pri tem je treba upoštevati otrokove telesne lastnosti, težo, višino in morebitne zdravstvene težave. Predvsem ne smemo izbrati pretrdega ležišča. Da bi se temu izognili, naredimo naslednji preizkus: otroka poležemo na ležišče in preverimo, ali je telo podprto po celotni dolžini, tudi v križu in kolenih. Za mladost-nike z običajno telesno težo so primerna ležišča z žepkastim vzmetenjem, saj se točkovno prilagajajo telesu, poleg tega so zračna. Podobne lastnosti imajo tudi ležišča iz lateksa in penasta ležišča.

V zdravstvenem stanju slovenskih šolarjev največ skrbi zbujajo debelost, pre-majhna telesna aktivnost, zloraba alkohola in drugih drog, stres ter deformacije hrbtenice in vida.

Zdravja šolarjev se ne da meri-ti z istimi kazalniki kot zdravja odraslih, zato so strokovnjaki začeli razvijati kazalnike pose-bej zanje. Ena najbolj celostnih študij v svetu, ki zajema širše razumevanje zdravja otrok in mladih, se imenuje Z zdravjem povezano vedenje v šolskem ob-dobju ali HBSC (Health Beha-vi or in School-Aged Children), ki se izvaja na štiri leta. Vanjo je vključenih 41 držav, od leta 2002 tudi Slovenija, kjer je bilo v zadnji izvedbi leta 2006 anke-tiranih 5.130 šolarjev, starih 11, 13 in 15 let, po vsem svetu pa več kot 200 tisoč.

Premajhna aktivnost, prevelika teža

Po besedah dr. Helene Jeriček z Inštituta za varovanje zdravja, nacionalne koordina-torice mednarodne raziskave, je bil v vseh sodelujočih državah ugotovljen enak glavni prob-lem, to je premajhna telesna dejavnost in debelost oziroma povečana telesna teža. »Za slo-

venske otroke in mladostnike so, podobno kot za njihove vrst-nike iz tujine, značilni pasivno in nezdravo preživljanje prostega časa, motnje prehranjevanja, nezadostna telesna aktivnost, zloraba drog, tvegano spolno vedenje, trpinčenje ter motnje duševnega zdravja, ki se v težjih oblikah kažejo v slabšem učnem uspehu, težavah s komunikacijo in slabi samopodobi,« razlaga Jeričkova.

Obremenjenost s telesno samopodobo

Slovenski otroci in mladost-niki so zelo visoko uvrščeni tudi pri vprašanju o debelosti, saj smo pri 15-letnikih na 10. mes-tu. Predvsem fanti so na podlagi samoporočane teže in višine pogosteje kot dekleta ocenjeni kot predebeli. V samem vrhu smo tudi po samoprepričanju o tem, da so mladi predebeli, kar kaže na veliko obremenjenost mladih s telesno samopodobo in kritičnostjo do svoje teže, pri čemer bolj izstopajo dekleta kot fanti.

Pri tveganih oblikah vedenja je v ospredju uživanje alkohola, kjer smo po odstotkih tedenskih pivcev alkohola na 17. mestu med 41. državami, še nekoliko višje pa po odstotku tistih, ki so bili že večkrat opiti.

Manj druženja, več nasiljaPrimerjave rezultatov iz let

2002 in 2006 kažejo, da se je malo povečal delež otrok, ki redno zajtrkujejo, ter malo zmanjšal delež vsakodnevnih kadilcev in uporabnikov mari-huane. Na področju duševnega zdravja, diet, podpore staršev ob težavah, številu prijateljev in prijateljic ter opijanja pa je situacija leta 2006 podobna tisti v letu 2002. To pomeni, da je približno 14 odstotkov anketiranih nezadovoljnih s svojim življenjem, približno enak odstotek jih je na dieti, približno 15 odstotkov otrok je brez prijatelja ali pri-jateljice, približno tretjina pa jih je že bilo opitih. Malo se je zmanjšalo tudi redno uživanje sadja in zelenjave, otroci so manj telesno aktivni, teže ko-municirajo s staršema, v pros-tem času se redkeje družijo s prijatelji, leta 2006 pa je bilo ugotovljenega tudi več nasil-nega vedenja.

»Rezultati rednih siste ma-tičnih pregledov kažejo, da se povečuje tudi delež otrok z deformacijami hrbtenice in motnjami vida,« pojasn-juje Jeričkova in dodaja, da so vzroki za to individualne, družinske in tudi družbene narave.

Premalo aktivni in pretežki otroci

Neprimerna prehrana je eden glavnih dejavnikov tveganja za zdravje v otroštvu, mladostništvu in pozneje v odrasli dobi. Posledica nezdravega prehranjevanja je čedalje večji problem prekomerne telesne teže in debelosti. Kakovost življenja se zato zmanjšuje, povečujeta pa se obolevnost in prezgodnja umrljivost zaradi koronarne bolezni srca, aterosklero-tičnih zapletov in nekaterih vrst raka.

»Otroci bi morali prido-biti zdrave prehranjevalne navade, saj se prehranjevalne navade, pridobljene v otroštvu, prenašajo tudi v kasnejše življenje,« poudarja Vida Fajdiga Turk, analitičarka raziskovalka z Inštituta za varovanje zdrav-ja (IVZ). Redno zajtrkovanje je po njenih besedah temelj zdravega prehranjevanja. Po podatkih iz leta 2006, povzetih po mednarodni študiji HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju), je v Sloveniji med tednom v vseh starostnih skupinah redno zajtrkovalo v

Redno zajtrkovanje je temelj zdravega prehranjevanjaNekaj otrok se zajtrku odreka prostovoljno, vse več pa jih v to sili revščina

Po podatkih iz leta 2006 v Sloveniji med tednom redno zajtrkuje v povprečju 44 odstotkov fantov in 41 odstotkov deklet. Višja ko je starost otrok, manjši je delež tistih, ki zajtrkujejo.

povprečju 44 odstotkov fantov in 41 odstotkov deklet, kar je več kot leta 2002. Višja kot je starost otrok, manjši je delež tistih, ki zajtrkujejo.

Otroci jedo premalo sadja in zelenjave

Tudi pomen rednega uživanja sadja in zelenjave je splošno znan, saj zadosten vnos zagotavlja telesu nujno potrebne hranilne snovi in dietno vlaknino ter omogoča učinkovito redčenje energi-jske gostote obrokov. Podatki pa kažejo, da otroci sadja in zelenjave še vedno ne uživajo vsak dan, čeprav se je v mlajših starostnih skupinah odstotek otrok, ki redno posegajo po sadju, nekoliko povečal. Je pa otrokom manj všeč zelenjava, saj se je odstotek tistih, ki jo uživajo redno, v primerjavi z le-tom 2002 zmanjšal. Tako je 34 odstotkov fantov in 47 odstotk-ov deklet v raziskavi navedlo, da jedo sadje enkrat ali večkrat na dan, pri čemer je odstotek večji v mlajših starostnih skupinah. Da redno uživajo zelenjavo, pa je navedlo le 21 odstotkov fan-tov in 27 odstotkov deklet.

Četrtina otrok redno uživa sladkarije

Raziskava je pokazala tudi, da četrtina slovenskih otrok uživa sladkarije redno vsak dan. »Zanimivo je, da uživa sladkarije večji odstotek dek-let kot fantov, še posebno pri starosti 15 let, sladkarije redno uživa 21 odstotkov fantov in 30 odstotkov deklet,« pravi Vida Fajdiga Turk. Podobno velja tudi za sladkane pijače, ki jih

Srednje šole bodo morale po novem dijakom obvezno zagotoviti brezplačen topli obrok. Ta bo po besedah Vide Fajdiga Turk z Inšti-tuta za varovanje zdravja povečal možnosti za zdravo izbiro, zmanjšal pa bo tudi neenakost med dijaki. »Ce-lostna prehrana šolarjev naj bi zajemala kakovosten zajtrk pred začetkom pouka in prav tako kakovosten obrok po pouku. Med po-ukom pa naj bi učenec za-užil po kakovosti čim boljši, vendar količinsko manjši obrok hrane, saj lahko pre-

obilen obrok med poukom zmanjša njegovo delovno in umsko zmožnost,« pravi so-govornica. Predvideni topli obrok bo po njenem mnenju izboljšal preskrbljenost s hranili in prehranski status dijakov, izboljšal pa bo tudi njihovo pozornost, učne dosežke in psihosocialne zmožnosti. »Ker bo zado-voljeval 20 do 30 odstotkov dnevnih energijskih potreb, ne bi smel biti ponujen prej kot v drugem delu pouka, zanj pa je treba zagotoviti dovolj časa, da dijaki pri jedi ne bodo hiteli.«

Obvezen topli obrok v srednjih šolahNOVOST

87,3 % otrok in mladostnikov je v raziskavi HBSC leta 2006 odgovorilo, da

nikoli ne gredo v šolo ali pa v posteljo lačni, ker doma ni dovolj hrane.

ŠTEVILKA

redno vsak dan pije četrtina otrok in mladostnikov, več fan-tov kot deklet, uživanje pa s sta-rostjo narašča. Med 15-letniki sladkane pijače redno vsak dan uživa tretjina fantov in četrtina deklet. »Razveseljiva pa je ugo-tovitev, da otroci in mladost-niki, vključeni v raziskavo v letu 2006, manj pogosto uživajo sladkarije in sladkane pijače kot vprašani v letu 2002,« pravi sogovornica.

Fot

o: G

aran

t

Fot

o: D

ream

stim

e

48 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 26. avgusta 2008

Prvega septembra se bo začel pouk tudi v Mednarodni britanski šoli Ljubljana (British International School of Ljubljana, BISL), novi zasebni šoli, ki ima prosto-re v Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja za bežigrajskim stadionom. O njej in njenem programu smo se pogovarjali z ravnateljem Jeremyjem Hibbinsom.

Kaj je Mednarodna britanska šola Ljubljana?

To je šola, podobna preo-stalim približno dva tisoč mednarodnim britanskim šolam po vsem svetu. Med seboj so povsem neodvisne, imajo pa podoben učni načrt. Ta je med drugim sestavljen tako, da omogoča mobilnost. Zato velike korporacije podpirajo tak izobraževalni sistem, saj lahko njihovi uslužbenci, ki se preselijo v drugo državo, brez skrbi vpišejo svojega otroka v lokalno mednarodno šolo, kjer nadaljuje program, ki ga je imel v prejšnji državi bivanja. Po drugi strani pa se te šole trudijo pre-vzeti lokalne značilnosti.

Zakaj šolo ustanavljate v Lju-bljani in zakaj ravno zdaj?

Pravi kraj ob pravem času. Ljubljana je eno izmed redkih velikih mest po svetu, ki doslej take šole še ni imela. V veliko evropskih metropolah, kot so Beograd, Varšava, Budimpešta, Bukarešta in druge, britanska šola deluje že kar nekaj časa.

Ima to kakšno povezavo z raz-pravo o javni in zasebni šoli?

Da, to je nekoliko čudno. Tre-nutni koncept zasebnega šolstva v Sloveniji se močno razlikuje od preostale Evrope. Zasebna šola naj bi bila zasebno podjetje, ki ga ne financira država. V Sloveniji pa se razprava vrti prav okoli finan-ciranja. Naša šola je povsem neod-visna od ministrstva za šolstvo, ki se tako ali tako sploh ne zanima za nas. Že večkrat sem jim poslal vabilo na kak dogodek, pa so ve-

[ INTERVJU ] Jeremy Hibbins predstavlja Mednarodno britansko šolo Ljubljana

»Smo za dinamičen pristop k učenju«dno odgovorili, da so prezasedeni. Pravzaprav rečejo: »Delajte, kar hočete, saj ste šola za tujce.«

Pa ste res? Kdo naj bi obisko-val vašo šolo?

Moja vizija je, da bi jo obis-kovalo pol slovenskih in pol tu-jih otrok. Že na začetku zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) piše, da ta zakon ne velja za šole za tujce. Kot je meni znano, pa v Sloveniji ni nobenega zakona, ki bi natančno določal, kaj je šola za tujce, kaj taka šola sme in česa ne sme. To je malo čudno. Zakon o osnovni šoli (ZOsn) pravi, da morajo otroci, ki so slovenski državljani, obiskovati šolo, ki jo potrdi šolsko ministrstvo. To pomeni, da slovenski otroci ne morejo obiskovati šole, ki je ministrstvo ni potrdilo, po drugi strani pa ni nikakršnih mehaniz-mov, po katerih bi potrjevali šole za tujce. Zato slovenski otroci ne morejo obiskovati takih šol na ozemlju Republike Sloveni-je. Po našem mnenju je to v 21. stoletju in s stališča evropskega razmišljanja smešno.

In kako ste potem rešili to zagato?

ZOsn med drugim pravi, da imajo starši pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok kot izobraževanje na domu. Hkrati pa ne opredeljuje natančno, kje naj se izobraževanje na domu izvaja. Tako so se neka-teri starši odločili za tako obliko izobraževanja svojih otrok, izobraževanje na domu pa bo potekalo na naši šoli. Po zakonu bodo ti učenci konec šolskega leta opravljali pregled znanja, ki naj bi pokazal, da so osvojili mini-malno predpisano znanje. Gre za luk njo v zakonu. Toda v pri-hodnjih letih bo treba najti drugo rešitev, da bo dokončno odpravila ta anahronistični in diskrimina-torni zakon, ki pravzaprav pravi, da k nam lahko hodijo otroci z vsega sveta, samo tisti ne, ki imajo slovenski potni list. To je več kot očitno nesmiselno, še posebno, ker v 57. členu sloven-

ske ustave piše: »Izobraževanje je svobodno.«

Vse to velja le za osnovno-šolce?

Tako je. Dijaki imajo zagotov-ljeno vso svobodo. Tisti dijaki, ki bodo pri nas uspešno končali srednjo šolo, bodo lahko nadalje-vali izobraževanje na ljubljanski univerzi, če bodo to hoteli, saj bo njihova slovenščina dovolj dobra. Po drugi strani pa naša diploma tem mladim odpira vrata na Cam-bridge, Oxford ali Harvard.

Nekateri starši se vendarle sprašujejo, zakaj bi svojega otroka dali v šolo, kjer pouk poteka v tujem jeziku. Kaj bi jim odgovorili?

Učenci imajo vsak dan uro slovenskega jezika. Menimo, da bo njihova slovenščina tako dobra kot slovenščina otrok, ki obiskujejo slovensko šolo. Ves preostali pouk pa pri nas poteka v angleščini. Poleg tega imamo drugačen pristop k delu z učenci. Ti bodo sedeli skupaj za eno ok-roglo mizo. Spodbujali jih bomo k skupnemu reševanju nalog, pri čemer bodo imeli na svoji mizi dostop do vsega znanja, ki nam

je na voljo v 21. stoletju, naj bo v knjigah ali na medmrežju. Ver-jamemo namreč v bolj dinamično obliko učenja, ne pa da otroke silimo v določen katalog znanja, ki se testira konec leta.

Kaj pa otroci, ki ne go vorijo angleško? Kako lahko napredu-jejo v taki šoli, še posebno če tudi njihovi starši ne govorijo angleško?

Mlajši je otrok, hitreje se uči jezika. Naša predšolska učiteljica ima 20 let izkušenj s poučevanjem otrok po vsem svetu. Pred pri-hodom v Ljubljano je denimo poučevala v Budimpešti in Katar-ju, tako da je navajena triletnikov, ki niti svojega maternega jezika ne obvladajo, kaj šele angleškega. Toda zelo hitro jih pripravi do tega, da najprej povejo, kako jim je ime, potem da rečejo da in ne, pa prosim in hvala in tako naprej. Tako že v letu dni izpopolnijo svoj materni jezik doma in vsak dan v naši šoli, hkrati pa preostali čas v šoli uporabljajo angleščino, ne glede na to, od kod so. Tako imate deklico iz Egipta, poleg katere sedita fanta iz Slovenije in Anglije in skupaj se učijo v angleščini. Ko postanejo nekoliko

starejši, pa je njihovo učenje bolj formalizirano.

Koliko otrok se je doslej vpisalo?

Za zdaj imamo vpisanih 26 otrok, starši 12 pa se še odločajo.

Ali se lahko prijavi kdorkoli? Kakšen je postopek vpisa?

Imamo odprto vpisno poli-tiko. Ne testiramo sposobnosti otrok. Ne želimo biti selektivna gimnazija in sprejeti najboljših 30 odstotkov ter se potem hvaliti z dobrimi rezultati. Toda hkrati imamo zelo jasen sklop vred-not, vizijo in namen. Starši se s podpisom pogodbe strinjajo s tem sklopom, nekakšno ustavo šole. Za nas je to pomembneje kot to, kako hitro se je otrok spo-soben naučiti. Naša prioriteta so otroci, nismo povezani z nobeno politično stranko ali cerkvijo. V življenju se srečujemo z ljudmi, ki so si različni. Mi pravimo, da se je treba veseliti različnosti, jih spoznavati in v njih uživati.

V čem se vaš učni načrt ra-zlikuje od učnega načrta slo-venskih osnovnih šol?

Pri nas sledimo IPC (Inter-national Primary Curriculum). To pomeni ura matematike, ura branja in pisanja, preos-tanek dneva pa je razdeljen med telovadbo, glasbo in IPC. Slednji temelji na skupni temi, ki združuje klasične pred mete. Tako se lahko denimo šest tednov posvečajo dejavnemu planetu, kar vključuje vul-kane, potrese in druge naravne nesreče. Naslednjih šest tednov pa lahko namenijo čokoladi z geografskega in ekonomskega zornega kota, zornega kota matematike in podobno.

Pomemben del delovnega reda pri vas so dnevni pregledi ob koncu pouka. Za kaj gre?

Dnevni pregledi temeljijo na ideji, da si nekaj zapomnimo na dolgi rok, če to na kratki rok redno ponovimo. Najbolje je snov obno-viti ob koncu pouka vsak dan, vsak konec tedna in vsak konec mese-ca. To pomaga pri spoznavanju, česa nisi razumel ali si zapomnil, in ugotavljanju, zakaj. Učiteljem pa pomaga spoznati, kako njihovi učenci napredujejo in ali so snov tega dne ali tedna sploh razumeli in osvojili.

Ne želimo biti selektivna gimnazija in sprejeti najboljših 30 odstotkov ter se potem hvaliti z dobrimi rezultati.

Tako pravi Jeremy Hibbins, ravnatelj Mednarodne britanske šole Ljubljana.

Več informacij o Medna-rodni britanski šoli Ljublja-na lahko dobite na spletni strani www.britishschool.si.