likovna...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

LIKOVNA PEDAGOGIKA

TAMARA BREGAR

Mentor: red. prof. spec. MIRKO BRATUŠA

Somentorica: izr. prof. dr. METODA KEMPERL

FORMA MORSKIH LUPIN V KIPARSTVU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Podpisana Tamara Bregar, rojena 20.07.1991, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Ljubljani, smer likovna pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom 'Forma morskih lupin v kiparstvu', izdelana pod mentorstvom prof. spec.

Mirka Bratuše in somentorice izr. prof. dr. Metode Kemperl, avtorsko delo.

___________________

(Podpis študenta)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, red. prof. spec. Mirku Bratuši za vodstvo in podporo, ki mi jo je

nudil pri izdelavi diplomskega dela in nasploh za mentoriranje pri lastnem umetniškem

razvoju tekom let.

Hvala somentorici izr. prof. dr. Metodi Kemperl za pomoč in usmerjanje pri raziskovanju

pomena umetnosti skozi čas.

Zahvaljujem se mami za toplino in podporo ter vsem prijateljem ki mi stojijo ob strani.

Posebej se zahvaljujem sopotniku Blažu, za strpnost in ljubečo podporo tekom celotnega

študija.

POVZETEK

Morska lupina človeka spremlja skozi celotno zgodovino. Tekom časa se je njen pomen

spreminjal in doživljal različne preobrazbe. V prvih civilizacijah je morska lupina imela

dvojno funkcijo; služila je namreč za plačilno sredstvo, na drugem bregu pa je imela tudi

duhovno-simbolni pomen, saj so jo uporabljali v verskih obredih. Na to nakazujejo najdbe

morskih lupin v templjih in grobovih. Opaziti je mogoče vzporednice med prvimi

civilizacijami in simbolnim pomenom morske lupine, čeprav so bile geografsko te civilizacije

ločene. Duhovno-simbolni pomen morske lupine se je ohranjal vse do 19. stoletja, ko je

gospodarski razvoj izpodrinil duhovno komponento človeškega čutenja. V sodobni umetnosti

pa je morska lupina začela ponovno pridobivati na pomembnosti. Umetniki v iskanju

odgovora na duhovne težnje opazovalca ponovno posegajo po motivu morske lupine in jo

transformirajo v večplasten objekt sporočilnosti, ki kljubuje času.

ABSTRACT

The sea shell accompanies man throuout history. Its meaning had metamorfed and

changed during time. In first civilizations the sea shell had a dualistic function, it has

served as a monetary meaning, on the other side it had significant spiritual role as it

had been used in religious rituals. The thessis is supported by arheological finds in

graves and temples. Also there are parallels betwen first civilizations and simbilical

meaning of the shell despite their geographical alienation. The spiritual meaning of

the sea shell kept its meaning until the 19. century when economical advances swept

aside religious component of man. In moderen art the sea shell got a second wind of

attention. Artists in search of the answer for spiritual desires of observer started to

use the sea shell once again and trasform it in multi layerd object that oposes time.

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 MORSKA LUPINA SKOZI ČAS IN PROSTOR .............................................................. 2

2.1 Simbolika in religiozni pomen morske lupine ............................................... 2

2.2 Morska lupina kot ekonomski faktor ............................................................. 8

2.3 Motiv in simbolika morske lupine v starih ameriških civilizacijah ............... 9

2.4 Srednji vek – sv. Jakob in lupina pokrovače ............................................... 11

2.5 Renesansa kot ponovni preporod ................................................................. 13

2.6 Razcvet morske lupine v pozni renesansi in baroku .................................... 16

2.7 18. stoletje in rokoko ................................................................................... 18

2.8 Morska lupina v Berninijevem delu ............................................................ 19

2.9 Viktorijansko obdobje ................................................................................. 23

2.10 Začetek malakologije ................................................................................... 24

2.11 Morska lupina v 20. stoletju ........................................................................ 25

2.12 Morske lupine v moderni umetnosti ............................................................ 26

2.13 Sodobna umetnost in morska lupina ............................................................ 29

2.14 Marck Quinn ................................................................................................ 30

3 PRAKTIČNI DEL ............................................................................................................ 33

4 SKLEP .............................................................................................................................. 37

5 VIRI .................................................................................................................................. 39

5.1 Elektronski viri ............................................................................................ 39

6 SLIKOVNO GRADIVO IN VIRI .................................................................................... 40

KAZALO SLIK

Slika 1: Afrodita kleči v lupini, 323-31 pr. n. št., glina, v: 21 cm Pariz, Louvre ......... 2

Slika 2: Projektina srebrna skrinjica, ok. 380, srebro, zlato, 28,6 x 56 x 48,8 cm,

Britanski muzej, London .............................................................................................. 3

Slika 3: Rojstvo Afrodite, 5.-6. stoletje pr. n. št., Louvre, Paris .................................. 4

Slika 4: Štiriroki Višnu, 11.-12. stoletje, bron, v: 42 cm, Muzej za indijsko umetnost,

Berlin ............................................................................................................................ 5

Slika 5: Rojstvo Afrodite, 370-360 pr. n. št., keramika, v: 55,4 cm, Nacionalni

arheološki muzej, Salonica ......................................................................................... 10

Slika 6: Posoda za ličila, 700-650 pr. n. št., morska lupina, 21,7 x 13,7 x 11 cm, Britanski muzej, London ............................................................................................ 11

Slika 7: Sveti Jakob starejši, 1475-1500, les, 90,2 x 36,2 x 24,1 cm, Metropolski

muzej umetnosti, New York ....................................................................................... 12

Slika 8: Sv. Jakob, 15. stol., les, Bazilika Marije Zavetnice, Ptujska gora ................ 13

Slika 9: Hiša školjk, zgodnje 16. stoletje, Salamanca, Španija .................................. 14

Slika 10: Andrea del Verrocchio, Kristus in sveti Tomaž, bron, 230 cm,1467-1483,

Or san Michele, Firence ............................................................................................. 15

Slika 11: George Mond, Skodelica nautilus, 1620, srebro, zlato, amatist, 33 cm,

Wadsworth Atheneum, Hartford ................................................................................ 17

Slika 12: Balthasar van der Ast, Tihožitje morskih lupin, 1630-1650, olje na ploščo,

55,2 x 76,8 cm, Muzej umetnosti Phoenix ................................................................. 18

Slika 13: Rembrandt Harmensz. van Rijn, Morska lupina, 1650, jedkanica, 97 x 129

cm, Muzej Rijks, Amsterdam ..................................................................................... 18

Slika 14: François Girardon, Saturnova fontana zime, 1672-1677, pozlačena kovina

park v Versaillesu ....................................................................................................... 19

Slika 15: Gian Lorenzo Bernini, Neptun in Triton, 1620-1623, marmor, 182,2 cm,

Muzej Viktorije in Alberta, London ........................................................................... 20

Slika 16: Gian Lorenzo Bernini, Tritonova fontana, 1642-1643, marmor, Piazza

Barberini ..................................................................................................................... 21

Slika 17: Gian Lorenzo Bernini, Fontana Moro, 1653-1655, marmor, Piazza Navona

.................................................................................................................................... 22

Slika 18: Gian Lorenzo Bernini, Fontana Moro, 1653-1655, marmor, Piazza Navona,

detajl ........................................................................................................................... 22

Slika 19: Mornarjev Valentin, druga polovica 18. st., morske lupine, papir, bomaž,

steklo, Akademija naravoslovnih znanosti, Drexel .................................................... 23

Slika 20: P. Martin Duncan, Nautilus in hobotnica, jedkanica,1896, Cassell's Natural

History ........................................................................................................................ 25

Slika 21: Paul Gauguin, Idol s školjko, 1892-93, biserovina, les, kosti, 24 x 14 cm.

Musée d’Orsay, Pariz ................................................................................................. 27

Slika 22: Henri Matisse, Venera v školjki I, 1930, bron, 31 x 18,3 x 20,6 cm, Muzej

moderne umetnosti, New York .................................................................................. 27

Slika 23: Henri Matisse, Venera v školjki II, 1932, bron, 34 x 17.5 x 23.2 cm, Nasher

skulpturni center, Dallas ............................................................................................. 28

Slika 24: Maggi Hambilng, Pokrovača, 2003, nerjaveče jeklo, 4 x 4 m, obala

angleškega Suffolka ................................................................................................... 29

Slika 25: Stephen Broadbent, Marijina morska lupina, 2013, kovina, 4 x 8 m, obala

Cleveli, Blackpool ...................................................................................................... 30

Slika 26: Marc Quinn, 2012, Plimovanje, bron, 52 x 66,5 x 100 cm Galerija Mary

Boone, New York ....................................................................................................... 32

Slika 27: Marc Quinn, Arhitektura življenja, 2013, bron, 136 x 235 x 169 cm,

Galerija Mary Boone, New York ............................................................................... 32

Slika 28: Marc Quinn, Zemljevid kontinuoma prostora in časa, 2013, bron, 222 x 200

x 320 cm, Galerija Mary Boone, New York 2013 ..................................................... 32

Slika 29: Marc Quinn, Območje pršenja, 2012, bron, 150 x 250 x 191 cm, Galerija

Mary Boone, New York ............................................................................................. 33

Slika 30: Tamara Bregar, Shell No.1, 2015-2016, keramika, 63 x 67 x 50, lastni arhiv

.................................................................................................................................... 34


.................................................................................................................................... 35

Slika 32: Tamara Bregar, Shell No.3, 2016, keramika, 44 x 90 x 58, lastni arhiv ..... 36

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Bregar Tamara, Forma morskih lupin v kiparstvu

1

1 UVOD

Človeška navezanost na morske lupine je posledica različnih vplivov skozi zgodovino.

Estetski in duhovni odnos nas zanima predvsem zaradi njune refleksije v umetnosti. Morske

lupine so skozi zgodovino v različnih deželah in v različnih časih uporabljali za različne

namene, kot na primer za plačilno sredstvo, nakit, embalažo, glasbila ter arhitekturni okras.

Na skulpturah predkolumbovskih kultur iz severne in južne Amerike vidimo različne

upodobitve morskih lupin, kot simbol ali uporabljene kot pismenke. Oblikovane so bile iz

kamna, dragocenih kovin ali gline, uporabljene so bile kot posoda ali kot religiozne daritve.

Šele kasneje se je forma morske lupine popolnoma osvobodila in postala samostojna forma v

kiparstvu. Simbolika morske lupine se razteza od simbolizma ohranjanja forme in

regeneracije življena, preko erotičnega simbolizma za žensko jedro in sposobnost dajanja

življena v obliki bisera, ki je najvišji ideal od antike do krščanstva. Simbolika morske lupine

je povezana z vrlinami, njeno uničenje pa je običajno znak izdaje. V sodobni dobi je morska

lupina ponovno pridobila simboliko iz preteklosti, navezuje pa se tudi na sanje in hrepenenje,

ki se skrivajo v njej, kar se odraža v reku »prisluhni školjki«, ko ljudje poslušajo valovanje

morja v njeni lupini in s tem zadovoljijo svoje hrepenenje po odkrivanju in svobodi.

V diplomski nalogi želim raziskati kakšno pozicijo so skozi zgodovino zasedale školjke ter s

kakšno problematiko se znotraj tega motiva srečujejo kiparji. Nadalje me zanima v kakšnih

oblikah se pojavlja forma morske lupine v sodobnem kiprstvu. Postavila sem si hipoteze, da

se skulpture morskih lupin pojavljajo predvsem v primorskih območjih. Predvidevam, da so

morske lupine v umetnosti uporbljali predvsem zaradi njene estetske vrednosti. Nadalje tudi

predvidevam, da ima motiv morske lupine močno simbolično konotacijo. Formo morske

lupine želim obravnavati kot kiparski objekt s širokimi izraznimi možnostmi. Zanima pa me

tudi naveza med naravnim grajenjem forme morske lupine v naravi in upodobitvijo njene

forme v keramiki.


2

2 MORSKA LUPINA SKOZI ČAS IN PROSTOR

2.1 Simbolika in religiozni pomen morske lupine

Morsko lupino povezujemo z vodo, v kateri nastaja, posledično jo povezujemo s simboliko

plodnosti, ki je lastna vodi. Včasih v sebi skriva biser, kar tudi sooblikuje njeno antično

simboliko, saj antični pisci niso vedeli kako nastane morska lupina. Verjeli so, da biser

nastane potem, ko školjko oplodi jutranja rosa, potemtakem je biser njen otrok, ki ga varuje v

mehki notranjosti. Po obliki školjčna lupina spominja na žensko spolvilo, zato je postala

simbol erotike, ljubezni, poželjivosti ter materinstva in plodnosti. Mitologija jo pripisuje

Afroditi oziroma Veneri, ki se je rodila iz morske pene in jo je morje na odprti pokrovači

prineslo na obale Cipra. Plinij opisuje posebno Venerino školjko, ki se odpre in zgornjo

lupino uporablja za jadro, da pluje po vodi. Rimski umetniki upodabljajo Venero ležečo ali

sedečo v školjki tako, da ta pridobi simbolične lastnosti bisera. Podobno mitologijo so

poznale tudi ostale antične kulture. Bisernica je torej povezana z žensko, v pozitivnem in

negativnem smislu. Simbolizira milino, lepoto, brezmadežno ljubezen, kakor tudi nečimrnost,

postavljaštvo in pretirano poželenje. Biser v školjki lahko pomeni tudi skrito vêdenje; resnico,

ki je vidna le tistim, ki se do nje dokopljejo s trudom in vztrajnostjo (Germ, 2006; Chevalier

in Gheerbrant, 1993; Impelluso, 2004).

Slika 1: Afrodita kleči v lupini, 323-31 pr. n. št., glina, v: 21 cm Pariz, Louvre


3

Skulptura na sliki 1 prikazuje rojstvo Afrodite, ki pripluje na školjki. Ogrinjalo upodobljeno

za njenim hrbtom so najverjetneje držali erotesi (multiplikacija Erosa), saj bi bile aurae

(vetrci) prevelike za to kompozicijo. Starodavna barvna oznaka za spol v umetnosti,

rdečerjava za moške in bela za ženske, je zgolj en razlog da je ta skulptura sicer različnih barv

regijske gline premazana z belo engobo. V tem primeru je biserno bela Afrodita izpostavljena

z naravno rdečo barvo školjkine notranjosti. Modelacija gole figure je primerljiva z

kovinskimi in kamnitimi skulpturami (TeeGee: Opera Nobilia et al., 2014).

Slika 2: Projektina srebrna skrinjica, ok. 380, srebro, zlato, 28,6 x 56 x 48,8 cm, Britanski muzej, London

Slika 2 prikazuje skrinjico v obliki pravokotne piramide brez vrha z enakokrakimi trapezi;

srebrna s pozlačenimi detajli. Pokrov je sestavljen iz petih plošč, ki vsebujejo tri mitološke

prizore. Prednja plošča prikazuje Venero med kopanjem na morski lupini ter Nereido, ki jezdi

hipokampusa (Germ, 2006).


4

Slika 3: Rojstvo Afrodite, 5.-6. stoletje pr. n. št., Louvre, Paris

Grška boginja Afrodita se je rodila iz pene, ki se je ustvarila, ko so bile odrezane genitalije

Urana odvržene v morje. Na sliki 3 je prikazana v ogromni morski lupini, ki jo pokonci držita

dve morski pošasti ponosnega videza. Tako kot ostale olimpijske bogove, ki jih je v Egipt

uvedel Aleksander Veliki, je Afrodito čistila tako egipčanska, kot tudi grška civilizacija

(Louvre, b.d.).

Vse do sednajosti je bila ena izmed družin morskih lupin (Turbinellidae), še posebej tiste, ki

so avtohtone na območju Indijskega oceana, močno cenjena v hindujskih templjih. V

upodobitvah jo Višnu drži v eni izmed svojih štirih rok. Višnu je božanstvo neskončnosti in je

kontrast boginji uničenja Šivi. Za simboliko morske lupine v Višnujevi roki, ki je prikazana

na skiki 4, sta na voljo dve razlagi. V eni morska lupina predstavlja orožje, v drugi pa glasbilo

s katerim oznanja svojo zmago nad nasprotniki (Stix Stix in Abbott, 1988).


5

Slika 4: Štiriroki Višnu, 11.-12. stoletje, bron, v: 42 cm, Muzej za indijsko umetnost, Berlin

Leva morska lupina v rokah Hindujskega duhovnika igra še posebej pomembno vlogo.

Najprej je potrebno razložiti princip leve morske lupine. Morske lupine, ki so sestavljene iz

enega dela, imajo svojo spiralno strukturo praviloma zvito v smeri urinega kazalca. Izjem tega

pravila je zelo malo. Ena izmed njih je Busycon contrarium, ki ima spiralo zvito v nasprotni

smeri urinega kazalca. V naravi je ta pojav fenomen, za katerega ni znanstvene razlage.

Morska lupina, ki je zavita v nasprotni smeri urinega kazalca, je popolna zrcalna slika

običajne školjke, vendar je izjemno redka. Verjetno obstaja povezava med redkostjo morske

lupine in simboliko obreda, ki ga izvaja hindujski duhovnik, ko iz svete lupine daje zdravilo.

Redkost in funkcionalnost lupine simbolizira čudež na katerega upata duhovnik in bolnik.

Popolnost lupine v nasprotju z njeno zrcalno podobo opominja na čudeže stvarjenja in ta

mitična spodbuda pripomore k uspehu rituala (Stix idr., 1988).

Morske lupine, ki so bile najdene v antičnih grobovih, so bile tja položene kot tolažba, ko so

bile vse oblike človeške pomoči izčrpane. Morska lupina je posmrtni ostanek, zato se

povezuje z idejo smrti. Kot ostanek prejšnjega življenja oz. prebivalca lupine predstavlja

dobrobit za posameznika ali naslednjo generacijo. Prisotnost morskih lupin v prazgodovinskih

grobovih nakazuje, da so ji pripisovali simbolično moč, ki se nadaljuje tudi v posmrtnem

življenju. V istih grobovih so odkrili predmete v obliki morskih lupin, ki so služile kot

posodice za kozmetiko (slika 6) in kot nakit. Forma morskih lupin je bila upodobljena v


6

kovini, lesu, kamnu in drugih materialih. Ločnica med morsko lupino kot simbolom in

dražljajem za človekovo kreativnost ni jasno določena (Stix idr., 1988; Chevalier in

Gheerbrant, 1993).

V krščanstvu školjka pridobi na veljavi, zaradi zapisov v Fiziologu. Tam je opisana kot da v

svojo lupino zajame žarke sonca, lune ter zvezd, iz katerih se rodi biser. Ta biser po Fiziologu

simbolizira Jezusa Kristusa, Božjo besedo in modrost, lupina školjke pa podobo Marijinega

brezmadežnega spočetja. Od tu izvira tudi pregovor, da je modrost dragocenejša od biserov

(Germ, 2006; Chevalier in Gheerbrant, 1993; Impelluso, 2004).

V krščanski ikonografiji školjko povezujemo tudi z vstajenjem in večnim življenjem, kar

izhaja iz njene simbolike plodnosti ter rojevanja, ki hkrati pomenita preporod in nesmrtnost.

Obenem pa srednjeveški pisci primerjajo prazno morsko lupino z izpraznjenim Kristusovim

grobom, ki je dokaz njegovega vstajenja. Lupino so videli kot krsto, ki varuje človekovo

mrtvo telo do takrat, ko bo poklican v večno življenje, zato se motivi školjk pogosto

pojavljajo na zgodnjekrščanskih sarkofagih. V krščanski umetnosti se kot simbol preporoda in

nesmrtnosti pojavlja v motivu Kristusovega krsta v Jordanu. Na upodobitvah Janez Krstnik

pogosto zliva vodo iz školjčne lupine na Jezusovo glavo, zato je školjka pogost ornament

baptisterijev ter eden od atributov Janeza Krstnika. Pogosto jo najdemo na obleki, pokrivalu

ali na popotni torbi sv. Jakoba. Ta je zavetnik romarjev, zato imajo romarji kot znamenje na

plašču pripeto Jakobovo školjko (Germ, 2006; Chevalier in Gheerbrant, 1993; Impelluso,

2004).

Renesančni ikonografi razlagajo motiv nastanka bisera kot simbol Božje milosti, ki nam

ponuja dar modrosti. Ptica, ki ima ujet kljun v školjčnem primežu, simbolizira kazen za

lahkoživce, ki iščejo ljubezenske sladkosti. Rakovica, ki iznajdljivo izigra školjko, simbolizira

izdajalstvo, saj se potuhne ob ostrigo in ji iz svojega skrivališča vrže kamenček. Školjka se

zaradi tega ne more zapreti in tako postane plen rakovice (Germ, 2006).

V likovni umetnosti novega veka se morske lupine pojavljajo tako v profanih kot sakralnih

delih. Zelo priljubljen je motiv rojstva Venere; najpogostejše upodobitve prikazujejo, kako

boginja drsi po valovih. Morska lupina kot simbol morja ter njegovega vladarja Pozejdona

oziroma Neptuna nastopa tudi v vlogi njegovega atributa. Zasledimo jo tudi ob drugih


7

božanstvih kot Nereju, Tetidi, Tritonu in ob morskih nimfah npr. Galateji. Tritonov atribut je

zavita moska lupina na katero trobi, da razburka ali pomiri valove. Zvok, ki prihaja iz morske

lupine, je odmeven in vzbuja občutke groze, zato so jih nekoč tudi uporabljali v vojnah.

Tritone pogosto zasledimo v spremstvu Galatejinega ali Neptunovega voza, ki ima pogosto

obliko morske lupine. Kot simbol morja iz katerega pridobivamo sol, so formo lupine

uporabljali mojstri umetnostne obrti za solnice in druge dekorativne motive. V sakralni

umetnosti se morska lupina povezuje z Marijo. Dekorativna forma morske lupine se je

pojavljala v nišah, v katere so postavili Marijo z detetom. Vrhni zaključki niš, ki so

priljubljeni v arhitekturi, se imenujejo konha (lat. conha, školjka) in imajo lahko simbolični

pomen. Predmeti povezani z krstilnimi obredi vsebujejo pogosto školjkaste ornamente.

Krstilnike in posode s posvečeno vodo so pogosto izklesali v obliki školjke ali pa uporabili

kar samo školjčno lupino. V baroku se morske lupine pogosto pojavijo v tihožitjih, kjer

delujejo slučajno položene na mizo ali polico vendar pogosto namigujejo na vstajenje (Germ,

2006; Chevalier in Gheerbrant, 1993).

Umetnost 19. in 20. stoletja poudarja erotični značaj morskih lupin, saj je le-ta postala

poudarjen simbol ženskosti, ki se odpre, ko vanjo posijejo žarki moške ljubezni. Pomembno

vlogo zaradi erotičnosti odigra v psihoanalizi in razlagi sanj, saj je odraz libidalne energije.

Upodobljena je kot vagina, ki ponazarja vhod v jamo, prostor z zakladom, sanje o morski

lupini so povabilo na potovanje. Školjka lahko predstavlja materinstvo, rojstvo, žensko načelo

ali strah pred žensko, neizživetost potlačenih občutij ali osebnostno nezrelost moškega. Ta se

boji da bi se ujel v školjko, ki ga bi zaprla vase. Sočasno morske lupine vedno pogosteje

zasledimo kot simbol odprtosti duha za skrite modrosti in želje, da jim prisluhnemo. Nekatere

morske lupine formalno spominjajo na uho zato tudi zunanji organ slušne zaznave imenujemo

školjka. Velike polžasto zavite morske lupine oddajajo zvok šumenja valov, kar pogosto

asociiramo z občutki sreče, ki smo jih doživeli ob sproščenih počitniških dnevih (Germ,

2006).

Povezava človeka in morske lupine se kaže v navdihu, ki so ga morske lupine nudile človeku

ne glede na obdobje in geografsko lego. Zanimiv je preplet simbolike morske lupine, ki je v

nekaterih obdobjih del mitološke in religiozne simbolike, drugič pa se popolnoma osvobodi

kakršnega koli verskega vpliva in postane arhetip estetike h kateremu teži človekovo


8

ustvarjanje. Glavni navdih je kreacija male živali, ki uteleša neskončne variacije in natančno,

lepo grajeno strukturo, ki uteleša matematična razmerja in ustvarja funkcionalno arhitekturo

(Stix idr., 1988).

2.2 Morska lupina kot ekonomski faktor

Ena izmed uporab morskih lupin je bila v vlogi plačilnega sredstva. Med drugim so verižice

malih ovalnih lupin, ki so služile kot standardna valuta, uporabljali tudi kot okrasje pri

afriških plesalcih, ki so s tem pridobili magično moč za pridobivanje uslug iz duhovnega

sveta. Cypraea moneta je ena izmed najljubših lupin, ki so se uporabljale v afriškem svetu in

so imele tako duhovno funkcijo, kot funkcijo denarne valute. Sudanski plesalci so okrašeni z

verižicami iz morskih lupin plesali in prosili duhove za dež, ki bo zalil njihove pridelke.

Poznana pa je tudi podoba ženske plesalke, ki ima verižice morskih lupin ovite okrog las, čela

in bokov v želji da privabi želenega snubca (Stix idr., 1988).

Iste lupine so trgovci uporabljali kot denarno valuto, bodisi nanizane na vrvico ali proste.

Tradicionalno so jih uporabljali arabski trgovci in plemena zahodne Afrike. Podobno valuto

so uporabljali tudi na Novi Gvineji, kjer so uporabljali diske »sapisapi« in v Maleziji ter na

vzhodni obali severne Amerike. Indijanci v severni Ameriki so te verižice imenovali wampun.

Wampun so cilindrično oblikovani deli izrezani iz dvodelnih školjk. Manj vredne lupine so

bile bele, dražje pa so bile različno obarvani deli redkejših lupin. Eden izmed pomembnejših

opisov te valute izvira iz Virginie med leti 1606 in 1612, kjer so potekale izmenjave med

Indijanci in belci. Imeli so celo postavljen menjalni tečaj med lupinami in kovanci. Wampun

se je uporabljal do sredine 18. st., ko so začeli ponarejati lupine z umetnimi materiali ter jih

barvati, da bi imele večjo vrednost. Tekom 19. st. je wampun imel darilno vrednost, saj so si

Indijanska plemena ter Indijanci in belci predajali darilne pasove wampuna. Zgodovinska

vrednost se je ohranila do danes (Stix idr., 1988).

Za izdelavo takih pasov so potrebovali veliko časa, sploh če je bil narejen iz redkejših

morskih lupin. Nekatere lupine so uporabljali še pred nedavnim, ko so služile za drobiž

različnim evropskim valutam. Simbol male ovalne lupine kot denarja je bil tako močan, da so

Grki svoje kovance v koloniji Lidia oblikovali po njih (680 pred. n. št) (Stix idr., 1988).


9

Že v 15. st. pr. n. št. so nekatere vrste morskih lupin Murex postale pomembne, ko so

prebivalci Tira in Sidona odkrili način kako iz njih pridobivati vijolično barvo, ki se je

uporabljala za barvanje oblačil rimskih in bizantinskih cesarjev, ki so ljudi očarali z njihovim

bogastvom. Rimski konzuli in senatorji so nosili toge obrobljene z vijolično barvo, da so

pokazali svoj status v družbi. Plutarh omenja, da so Grki odkrili v Perzijski zakladnici 200 let

stara oblačila, ki so ohranila prvotno barvo. Cene oblačil vijolične barve so bile vedno

izjemno visoke. Skrivnost barve je bila lupina vrste Murex purpura, postopek njenega

pridobivanja pa je bila strogo varovana skrivnost. Plinij je poročal, da je postopek zajemal

kuhanje zdrobljene lupine živali z njenim mesom v velikih kotlih ter čiščenje tekočine in

preverjanje barve ter kakovosti dokler se ni dosegel želen rezultat. Barva je bila tako zaželena,

da niti izjemno visoka cena ni zmanjšala povpraševanja po njej v antičnem svetu (Stix idr.,

1988).

2.3 Motiv in simbolika morske lupine v starih ameriških civilizacijah

Raziskovanje preteklosti za obdobje prekolumbovske Amerike je težko, saj so zapisi izredno

redki, poročila o kontaktih med staroselci in belci pa so nezanesljiva in redka. Najboljši vir

podatkov so ugotovitve na bazi arheoloških izkopavanj, ki presenetljivo kažejo močne

podobnosti indijanskih civilizacij s prvimi evropskimi civilizacijami (Stix idr., 1988).

Simbol morskih lupin je najden v enem izmed prvih najdišč v Južni Ameriki in sicer v

grobovih najdenih v Čilu, ki izvirajo iz okrog 3000 pr. n. š. Zaenkrat še ni mogoče potrditi

vzporednic v simboliki morskih lupin med grško Afrodito (slika 5) in tolteško ali perujsko

boginjo plodnosti, vendar se ta teorija zdi mogoča. Vaze poslikane z boginjo, ki se vzdiguje iz

lupine in glinene skulpture, ki upodabljajo podobno tematiko, nam nakazujejo, da obstaja

povezava v simboliki morske lupine med le-temi najdenimi v grobu visoke svečenice perujske

boginje plodnosti in Afroditinimi častilci v Grčiji (Stix idr., 1988).


10

Slika 5: Rojstvo Afrodite, 370-360 pr. n. št., keramika, v: 55,4 cm, Nacionalni arheološki muzej, Salonica

Najbolj poznane so prekolumbovske civilizacije na področju današnje Mehike, saj so se mesta

dobro ohranila, medtem ko so mesta inkovske civilizacije bila uničena med španskim

zavojevanem. Najbolj znana je bila majevka civilizacija, ki je svoj vrh dosegla med 300 do

900 n. št. Maji so pogosto primerjani z Grki in Egipčani zaradi njihovih dosežkov v

matematiki, astronomiji, arhitekturi in umetnosti. Razvili so namreč sistem števil, ki je

preprostejši od rimskega, poleg tega pa so uvedli tudi ničlo. Simbol za števko 0 je vrsta

morskega polžka. Morska lupina spada k arhetipa luna-voda in spočetja ter plodnosti. V

majevskih grobovih so bile najdene tri vrste morskih lupin uporabljene kot držala za žad in

cinabarit. Poleg trupla so jih položili za spremljanje duše v onostranstvo ter kot talisman in

tolažba za dušo med potovanjem v podzemlje (Chevalier in Gheerbrant, 1993; Stix idr.,

1988).

Za Azteke so bile rdeče lupine Spondylus americanus, ki se nahajajo na mehiški obali,

pomembne, saj so bile vključene v cesarske dajatve. Visoko stilizirano podobo Spondylus

americanus so Azteki uporabljali tudi kot pismenko. Te iste morske lupine so bile poleg

azteške kulture pogosto uporabljene tudi v majevski kulturi, predvsem v pogrebnih obredih

pomembnih oseb in v rdečih delih turkiznih okrasjih Majev in Aztekov (Stix idr., 1988).

Predkolumbovske civilizacije so morske lupine uporabljale tudi kot posodice za parfume in

barvila, bodisi lupine same ali njihove upodobitve v zlatu, srebru ali keramiki (Stix idr.,

1988).


11

Slika 6: Posoda za ličila, 700-650 pr. n. št., morska lupina, 21,7 x 13,7 x 11 cm, Britanski muzej, London

Ko pogledamo predkolumbovske skulpture, ne potrebujemo etnoloških informacij o načinu

življenja v tistem obdobju. V primerjavi s Helenističnimi upodobitvami je njihova umetnost

primitivna. Naš čas je doživel vrnitev forme iz realizma v abstrakcijo, zato se

predkolumbovske primerjajo z ekspresivnostjo sodobne umetnosti. Te skulpture posedujejo

izjemno strast, moč in organizacijo. Na mnogih predkolumbovskih skulpturah lahko opazimo

morske lupine kot simbol ali uporabljene v pismenkah. Tudi same lupine so bile pogosto

izdelane iz kamna, dragocenih kovin ali gline in so bile uporabljene kot embalaža ali

religiozni darovi (Stix idr., 1988).

2.4 Srednji vek – sv. Jakob in lupina pokrovače

Krščanstvo v srednjem veku je bilo močno povezano s točno določeno lupino – pokrovačo.

Eden izmed Jezusovih apostolov, ribič Jakob, Zebedejev sin je imel kot kot atribut

pokrovačo, ki je kasneje po svetniku tudi dobila ime Pecten jacobaeus. Zgodba o svetniku, ki

je vedno upodobljen s pokrovačo, je vzpodbudila mnoge upodobitve na različnih likovnih

področjih. Vpliv zgodbe je bil tako močan, da je vplival na celotno Evropo, kar se kaže v

velikemu številu skulptur, slik, risb in dokumentov, ki opisujejo življenje sv. Jakoba oz.

Santiaga, kot je znan v Španiji. Compostela, kjer je pokopan, je postala pomembno romarsko

središče v zgodnjem srednjem veku za romarje, ki so iskali duhovno olajšanje. Romanja, ki so

grešnikom nudila odpuščanje grehov, so bila pomemben del verskega življenja. Eden izmed

razlogov za uspeh španskega romarskega središča je bilo dejstvo, da je bilo potovanje manj

nevarno kot romanje v Jeruzalem (Stix idr., 1988).


12

Umetniki in romarji so Svetemu Jakobu posvečali veliko pozornosti. Upodobljen je v podobni

opravi v različnih delih po celotni Evropi. Upodobitev, ki jo prikazuje slika 7, je gotska in

izklesana iz lesa. Oba predstavljena dela sta tipična za svoj čas, ko je bil atribut svetnika –

pokrovača, dobro znan med ljudmi (Stix idr., 1988). Na sliki 8 vidimo kip sv. Jakoba, ki je

odličen primer tipične gotske plastike in pomeni sam vrh ptujskogorske kiparske delavnice iz

začetka 15. stoletja. V odsekani roki je nekoč držal popotno palico, v levi roki pa drži sv.

pismo (Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski gori, b. d.) Isti motiv upodabljajo mnoge

mojstrovine, ki jih najdemo v cerkvah in ostali sekularni arhitekturi v Španiji, Franciji, Italiji

in Angliji.

Slika 7: Sveti Jakob starejši, 1475-1500, les, 90,2 x 36,2 x 24,1 cm, Metropolski muzej umetnosti, New York


13

Slika 8: Sv. Jakob, 15. stol., les, Bazilika Marije Zavetnice, Ptujska gora

Ko je v Compostelo prihajalo vedno več spokornikov, so začeli tja voziti lupine pokrovač iz

obale Atlantika v namen prodaje. Školjko so si spokorniki ponavadi pripeli na ramo

romarjevega plašča. Pogled na školjko na plašču je romarju dvignil ugled in dokazoval, da je

romanje opravil. Zapis v Liber Sancti Jacobi v Santiagu de Composteli opisuje primer viteza

iz Apulije, ki je bil ozdravljen golšavosti po tem, ko se je dotaknil školjke na romarjevem

ramenu, zato so školjki pripisovali zdravilno moč (Stix idr., 1988).

2.5 Renesansa kot ponovni preporod

Renesansa je prinesla velik idejni napredek. Bližina in predanost Cerkvi, ki je bila značilna za

srednji vek, se je spremenila in vse, kar je bilo zgrajeno na novo, je bilo bogato in

dekorativno. Pobožnost in preprostost sta začeli izginjati; čustvena atmosfera gotike je dala

prostor eleganci in svetovljanskosti, bodisi v cerkvah, fontanah ali palačah. Novim idejam

navkljub s popolnoma novimi navadami in razmišljanjem ter spremembami v verovanju je

oblika morske lupine ponovno našla svojo vrednost zaradi arhitekturne dovršenosti (Stix idr.,

1988).

Leonardo da Vinci je v morskih lupinah prepoznal lepoto in funkcionalno dovršenost spiralne

strukture. Preučeval je sposobnosti naravnih graditeljev in risal konstrukcije zgrajene v


14

spiralno enodelno obliko, kar ga je navdihnilo za oblikovanje spiralnih stopnic. Risbe še

vedno obstajajo in predvideva se, da so bile osnova za znamenito stopnišče v francoskem

gradu Chateau de Blois. Umetnik je vedno bolj izgubljal zanimanje za globino verskih čustev

in je religiozne motive videl kot izgovor za uporabo bogatih barv, dovršenih kompozicij in

novih tehnik. Enak trend se je razvil tudi v kiparstvu in arhitekturi. Oblika pokrovače je bila

ponovno uporabljena kot dekorativni element pri fontanah ali vodnjakih oblikovana iz

marmorja. Uporabljala se je tudi kot štukaturni motiv na fasadah palač. Ena izmed takih stavb

je Hiša školjk v Salamanci (slika 9), ki je ena izmed najbolj znanih hiš okrašenih z motivom

školjke. Strogo obliko španske hiše razgibajo reliefne upodobitve okrog oken in razgibana

dekoracija nad vrati. Po fasadi se v enakomernih intervalih razprostirajo številne kamnite

školjke (Stix idr., 1988).

Slika 9: Hiša školjk, zgodnje 16. stoletje, Salamanca, Španija

V Rimu se vpliv visoke renesanse čuti še danes, saj je to obdobje mestu dalo značilen ton. V

obdobju starega Rima je bil motiv morske lupine pri oblikovanju fontan pomemben, zato se je

zdelo edino pravilno, da se ta motiv ohrani tudi v ponovni oživitvi klasičnega oblikovanja.

Seznam cerkva, kipov, oltarjev in fasad, ki vsebujejo motiv morske lupine bi bil praktično

neskončen, med njimi bi našli tudi najbolj poznane avtorje. Na primer, Bramantejev

Tempietto je v notranjosti okrašen z nišami v obliki pokrovače. Arhitekti so tako pogosto

uporabljali pokrovačino formo za fasade, niše, grobove in podstavke, da so ostali umetniki

morali slediti temu trendu (Stix idr., 1988).


15

Andrea del Verrocchio je motiv morske lupine pogosto uporabil. V katedrali sv. Zenona v

Veroni najdemo njegovo sliko Madone z otrokom, ki sedi pod nadstreškom v obliki morske

lupine. Kip istega avtorja, Nejeverni Tomaž s Kristusom, narejen za Donatellovo nišo, je

postavljen v nišo v obliki školjke v cerkvi Or san Michelev Firencah (slika 10) (Stix idr.,

1988).

Slika 10: Andrea del Verrocchio, Kristus in sveti Tomaž, bron, 230 cm,1467-1483, Or san Michele, Firence

Renesančni slikar Antonio da Correggio je formo morske lupine upodobil na svojih freskah v

Parmi. V kupoli katedrale so upodobljeni na freskah štirje svetniki, ki so predstavljeni z

uporabo visoko stiliziranih majhnih in večjih morskih lupin. Pod kupolo samostana sv. Pavla

v Parmi najdemo fresko, ki upodablja skupino figur, ki so obkrožene z morskimi lupinami;

avtor je Antonio da Correggio. Sandra Botticellija so zanimali drugi aspekti motiva morske

lupine. V delu Apelovo obrekovanje je postavil protagonista v arhitekturno ozadje iz starega

Rima, s skulpturami postavljenimi v niše v obliki školjke. Druga uporaba motiva pokrovače

se kaže v sliki Oznanjenje, kjer jo uporablja na vratih, v sredino pa je postavil grb. Najbolj

znana pa je njegova upodobitev rojstva Venere, kjer je v pokrovačo postavil boginjo ogrnjeno

v renesančna oblačila (Stix idr., 1988).


16

2.6 Razcvet morske lupine v pozni renesansi in baroku

V obdobju pozne renesanse je mnogo oblikovalcev zlata in srebra ustvarilo čudovita dela na

področju heraldične motivike. Ta umetnost se je razvijala tudi v baročni dobi, obstaja namreč

veliko lepo ohranjenih mojstrovin. Morske lupine so bile uporabljene v bogatih delih, ki so

pogosto prihajala iz delavnic uveljavljenih mojstrov; najbolj znan med njimi je bil Benvenuto

Cellini. Morska lupina je bila včasih upodobljena v svoji naravni formi kot skodelica,

položena ali obkrožena s figurami iz zlata. Spet drugič so bile prave morske lupine

uporabljene za kelihe in krožnike, ki so bili statusni simboli na mizah kraljev. Podobno

okrasje so uporabljali v cerkvenih posodah. V dobi odkritij (15. do 18. stoletje) so zbiratelji

izredno cenili predmete, ki danes niso nobena redkost. To so bili denimo predmeti, kot so

kokosove lupine, ki so bile nameščene na dragocene kovine in uporabljene kot kelihi.

Podobno so okraševali tudi nojeva jajca in nenavadne eksotične morske lupine. Ti predmeti so

bili visoko cenjeni in dragoceni. V primeru Nemške skodelice (slika 11), je bila morski lupini

odstranjena povrhnjica zato da so odkrili njeno biserno površino, ki je bila nato še gravirana z

motivi, ki nakazujejo na oddaljene, eksotične dežele (motiv slona). Ustnice morske lupine so

posrebrili, na vrh lupine pa so postavili vršek, ki predstavlja krilati žabi podobno pošast. Baza

skodelice predstavlja zlatega Tritona, ki piha v lupino in jezdi posrebreno želvo. Želva je

pritrjena na kristal ametist, ki ga podpirajo štirje glavonožci (Stix idr., 1988).


17

Slika 11: George Mond, Skodelica nautilus, 1620, srebro, zlato, amatist, 33 cm, Wadsworth Atheneum, Hartford

V tem času je evropsko okolje doživljalo hitre spremembe. Pogumni avanturisti so se

odpravljali čez morja in se vračali s trofejami in nepopisnim bogastvom. Kolumb je na koncu

15. stoletja odkril Ameriko, njemu pa so sledili mnogi drugi. Evropa se je veselila vsakega

novega predmeta iz Novega sveta, ljudje pa so se želeli obdati z eksotičnimi predmeti iz tujih

krajev. Morske lupine so ponovno doživele razcvet, saj so bogataši začeli z zbiranjem

občutljivih in redkih lupin. Začeli so se zanimati za morske lupine in živali, ki so živele v

njih. Ljudje so želeli nova znanja o življenjskem prostoru teh morskih živali in kaj oblika

morskih lupin likovno omogoča. Sčasoma se je razvila nova znanost konhologija, ki je

organizirano preučevala morske lupine, vendar je bil napredek počasen, saj so bili zbiratelji

čustveno navezani na svoje zbirke in so jih kot bogataši razkazovali v namenskih vitrinah. To

novo zanimanje za morske lupine je doseglo svoj vrh v Amsterdamu, saj so Nizozemci nosili

domov tovore teh zanimivih in redkih bitij iz novo odkritih dežel. Nizozemski umetniki so

oživeli zanimanje za morske lupine in jih vključevali v svoje kompozicije. Med drugimi deli

izstopa Rembrandtova Morska lupina iz leta 1650. Preprostost in prizemljenost umetnikovega

pristopa k morski lupini je v kontrastu z drugimi baročnimi deli, v katerih se pojavlja velika

količina lupin v serijah tihožitij drugih umetnikov (slika12) (Stix idr., 1988).


18

Slika 12: Balthasar van der Ast, Tihožitje morskih lupin, 1630-1650, olje na ploščo, 55,2 x 76,8 cm, Muzej

umetnosti Phoenix

Slika 13: Rembrandt Harmensz. van Rijn, Morska lupina, 1650, jedkanica, 97 x 129 cm, Muzej Rijks,

Amsterdam

2.7 18. stoletje in rokoko

Termin rokoko izvira iz francoskega izraza »rocaille«. To je vrsta dekoracije kombinirane iz

kamna in morske lupine, ki so jih uporabljali pri gradnji votlin in vrtov. Izraz »rocaille« izvira

iz besedne zveze »traviail de coquille«, kar pomeni delo z morskimi lupinami. Odnos med

formami morskih lupin in formami rokokoja se tesno povezujejo, saj so umetniki v rokokoju

odlično posnemali naravne oblike morskih lupin (Stix idr., 1988).

Forma morskih lupin je odigrala pomembno vlogo v baročni arhitekturi, pri čemer je ohranila

svoj značilen in zlahka prepoznaven značaj. V 18. stoletju se morska lupina postopoma

splošči v površine, ki jih je poprej dekorirala. Hkrati pa se ta motiv vedno pogosteje pojavlja

in uporablja za obdajanje ploskih površin, ki se v bistu izgubijo pod zapleteno dekoracijo

(Bussagli in Reiche, 2009).


19

Rokoko se je iz Francije razširil po vseh Evropskih deželah. Obdobje se povezuje z estetiko

baroka, s tem da je manj veličasten ter bolj igriv. Tudi najbolj preprosti predmeti iz

vsakdanjega življenja, kot so posode, pribor in celo škatle, so bile oblikovane kot morske

lupine ali pa so bile prekrite z morskimi lupinami divjih oblik. Vse kar je bilo pomembno v

rokokoju je bila dekoracija površine. Obdobje je zavrglo vsakršno religiozno čustvo ter

simboliko in morske lupine uporabljalo kot estetske, saj so ponujale širok nabor barv in oblik

(Toman, 2003; Stix idr., 1988). Na dvorih evropskih kraljev 18. stoletja, še posebej na

francoskem dvoru v času vladavine Ludvika XIV in Ludvika XV, je okrasje doseglo svoj vrh.

Palače, dvorci, cerkve in vrtovi so bili zasnovani v stilu, ki je težil k ohlapnosti kompozicije

ter neobičajnim oblikam. Stene, stropi, slike, skulpture in krajinska arhitektura so eksplodirali

v barvah in malih detajlih. Zelo znamenite so štiri fontane, ki predstavljajo letne čase z

upodobitvami štirih božanstev in sicer Floro, Backusa, Saturna in Ceresa v Versaillesu. Na

fontani zime vidimo v središču ležečega Saturna, ki v rokah drži veliko morsko lupino, njega

pa obkrožajo kupidi (slika 14). Celotna scena se dogaja na otočku, ki je prenatrpan z

morskimi lupinami (Stix idr., 1988).

Slika 14: François Girardon, Saturnova fontana zime, 1672-1677, pozlačena kovina park v Versaillesu

2.8 Morska lupina v Berninijevem delu

Gian Lorenzo Bernini (1598-1680) je bil italijanski kipar, ki je izjemno nadarjenost pokazal

že v zgodnji mladosti. Pod mecenstvom papeževega nečaka je hitro napredoval in se uveljavil

v takratnih krogih rimskih umetnikov. Kot kipar Bernini predstavlja velik napredek. Povdarja

dramatičnost ter igro svetlobe in sence. Material obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s


20

tradicijo visokorenesančne plastike, ki je v 16. stoletju prešla v strogo akademsko maniro

(Montagu, 1989; Toman, 2003).

Fontane okrašene s kipi so postale priljubljen umetniški motiv. Kombinacija skulpture,

arhitekture in urbanizma ter združitev narave je zahtevala presenetljivo količino virtuoznosti

in tehničnih spretnosti (Toman, 2003). Bernini je prenesel ta motiv iz okolja meščanske vile v

javno okolje mesta samega (Pope-Hennessy, 1970).

Slika 15: Gian Lorenzo Bernini, Neptun in Triton, 1620-1623, marmor, 182,2 cm, Muzej Viktorije in Alberta,

London

Neptun, ki vihti trizob v trdni gesti ukaza, je priklical boga morja Tritona, ki se je dvignil iz

globin (slika 15). Velel mu je, naj pihne v svojo odmevajočo se spiralno lupino ter prikliče

valove in reke s svojim signalom. Triton je dvignil svojo votlo trobento k sebi, zavit

inštrument, ki se postopno širi v krožnih spiralah od baze. Ko sredi oceana pihne vanjo, njene

note dosežejo tudi najbolj oddaljene poslušalce. Zvok je slišala vsa voda, ki pokriva zemljo in

morje ter vsi valovi, ki so slišali klic, so preusmerili svoj tok (Pope-Hennessy, 1970).


21

Med seboj povezane smeri obeh fugur in njuna agresivna vitalnost ustvarita vznemirjenje, kar

tudi ustvari napetost v detajlih, kot so napetost Neptunovih rok, ki oprijemajo trizob, in

njegov mrk, odločen izraz na obrazu (Pope-Hennessy, 1970).

Slika 16: Gian Lorenzo Bernini, Tritonova fontana, 1642-1643, marmor, Piazza Barberini

Berninijeve fontane so najbolj očitnen prispevek k urbani ureditvi takratnjega Rima. Fontana

Triton je bila njegova prva urbana skulpturalna fontana, ki je služila kot javni vodnjak. Rim je

sicer bogat s fontanami, vendar so bile pred Bertinijem v glavnem le geometrijske forme,

pogosto naložene ena vrh druge. V nasprotju s tem je Tritononova fontana tipična rimska

fontana, ki je oživela – štirje delfini se dvignejo iz bazena, odpre se gromozanska školjka in

iz nje se pojavi bog morja, ki piha v spiralno lupino. Sožitje vode in figuralne upodobitve še

nikoli prej ni bila tako povzeta – Tritonova fontana je vrhunec gibajoče se vode, mit, ki je

oživel. V svojih pripravljalnih skicah je bil Bernini pozoren na vodo; navsezadnje je curek, ki

se dviguje visoko v zrak, pada dol čez morsko bitje, glasno pljuska v njegovo školjko in

končno kaplja v spodnji bazen, to kar spremeni podobo v eno od njegovih najbolj sublimnih

umetnin. Skulptura je zasnovana skoraj kot funkcija vode, kar je zaradi njene fluidnosti in

elementarne narave postala ena od simboličnih form baroka (Pope-Hennessy, 1970; Fagiolo,

1981).


22

Slika 17: Gian Lorenzo Bernini, Fontana Moro, 1653-1655, marmor, Piazza Navona

Slika 18: Gian Lorenzo Bernini, Fontana Moro, 1653-1655, marmor, Piazza Navona, detajl

V delu Fontana Moro (sliki 17 in 18) je Bernini izhajal iz dinamičnega aspekta vode, saj ne

vidimo le banalnega curka, temveč dogodek v teku. Morska figura se je ravnokar pojavila iz

vode na veliki spiralni lupini, ujela je delfina, ki ga stiska med nogami, zaradi česar se zdi, da

delfin brizga vodo. Figura je samostojna in gledalcu ponuja enakovreden pogled nase z vseh

strani. Ta učinek ji dajejo silovito zvijanje telesa ter ostro obrnjena glava in kažejo

Berninijevo izredno sposobnost izvedbe skulpture. Delo je tretirano za enega od največjih

mojstrovin skulpture iz marmorja iz obdobja baroka (Toman, 2003; Fagiolo, 1981; Culture

kiosque, b.d.).


23

2.9 Viktorijansko obdobje

Sentimentalna dekoracija viktorijanskega obdobja ima za nas še vedno pomembno vlogo, saj

naš hiter tempo življenja ne omogoča veliko prostora za čutenje. Prvi namigi vulgarizacije

dolgo spoštovanih in občudovanih morskih lupin so se pojavili v tem času, kar se je

nadaljevalo do sredine dvajsetega stoletja, ko je doseglo najnižjo točko. Vsekakor pa so bili

tudi trenutki lepote in estetike. Aristokrati so se občasno obdali z dekorjem narejenimi iz

morskih lupin. Pred viktorijansko dobo so bili tako imenovani kaskadein paviljoni ter fontane,

polni veselja in razkošja, ki se najpogosteje nahajajo v Angliji, Franciji, Italiji in celo v

Nemčiji (Stix idr., 1988). Eden izmed bolj znanih je paviljon v Goodwood parku v Sussexu,

ki je datiran v sredino 18. stoletja. Avtorice pavilijona so bile vojvodinja Sara Richmond in

njene hčerke. Delo je najboljši primer obsesije z morskimi lupinami. Na tisoče morskih lupin

je bilo uporabljenih v geometrijskih vzorcih za okrasitev sten in stropov v sobi. Aristokrati

Vikorijanske dobe so se nad njim navdihovali in se obdajali z okrasjem, ki je vsebovalo motiv

morske lupine (Banham, 1997).

Slika 19: Mornarjev Valentin, druga polovica 18. st., morske lupine, papir, bomaž, steklo, Akademija

naravoslovnih znanosti, Drexel

Višji sloji so v viktorijanski dobi uživali v notranjih prostorih polnih drobnarij. Trofeje in

preproge so bile prinesene iz Orienta. Premične stene iz slonovine in težke žametne zavese so

uporabljali, da so ustvarili romantično atmosfero. Morske lupine so uporabljali v enakem

duhu. Morski lupini smo sledili skozi zgodovino verskih simbolov v antični Grčiji in Rimu do

srednjeveškega krščanstva in spremljali uporabo lupin v verskih obredih Indijancev

predkolumbovske Amerike in nadnaravnih moči, ki so jih afriška plemena pripisovala

morskim lupinam. Vse to se je končalo v 19. stoletju. Morske lupine so izgubile svoj pomen


24

in niso bile več orodje ustvarjanja, ampak so ostale v srcih ljudi tudi v viktorijanski dobi.

Služile so kot glasniki iz oddaljenih obal ter prinašale vzdušje eksotičnega in

ekstravagantnega. Morske lupine so služile tudi kot romantična dekoracija. Položene pod

steklene pokrove so različnih barv in oblik tvorile tihe slike v duhu viktorijanske dobe. Drugi

tipičen predmet tistega časa so bili t.i. »mornarski Valentini«. To so bili ganljivi spominčki, ki

so jih mornarji pošiljali domov iz svojih odprav. Sestavljeni so bili iz lesene škatle, ki se je

odprla, v notranjosti pa se je nahajala kompozicija morskih lupin in kratko sporočilo.

Viktorijansko okrasje je bilo naklonjeno morski lupini še bolj kot prejšnja obdobja; nad

vsakim kaminom je bila kompozicija, ki je vsebovala vsaj eno lupino. Včasih je bila morska

lupina uporabljena kot podlaga za napis donatorjev, kar je razvrednotilo motiv morske lupine,

ki je uživala visok ugled. Skozi več stoletij je izgubila svoj spiritualni pomen iz antike in tudi

romantično komponento, ki je še obstajala v Viktorijanski dobi (Stix idr., 1988).

2.10 Začetek malakologije

Malakologija je veda, ki preučuje mehkužce. Eden od mehkužcev, na katerega sem se pri

svojem praktičnem delu osredotočila, je Nautilus (argonaut). Le-ta je izredno natančni

graditelj, ki je pritegnil že Aristotelovo pozornost na enem izmed njegovih potovanj. Nazaj je

prinesel žareče zapise svojih opazovanj in s tem postavil prve temelje malankologiji. Četudi

niso bile vse znanstveno natančne, so bile njegove ideje zdaleč najbolj napredne v primerjavi

z njegovimi sodobniki. Aristotelov dognanja sta spodbudila čudovito jedkanico Martina

Duncana (slika 20) založnikov Petra in Galpina Casell v Natural History, ki je ilustrativno

prikazovala lepo oblikovanega nautilusa, ki je plaval na gladini morja in uporabljal svoje

okončine za dajanje smeri in vzdrževanja ravnovesja. Nihče ne bi uganil, da opazujemo

hobotnico pri materinskih opravilih. V knjigi Julesa Verna: »Dvajset tisoč milj pod morjem«,

kjer je predvidel izum podmornice, je idejo za podmornico navdihnila vrsta nautilusa; po

njem je tudi poimenovana podmornica v romanu. Glavna podobnost med njima pa je uporaba

pregrad, ki ločujejo različne dele med seboj in je značilna za lupine nautilusov. Da fomo

čudovite lupine nautilusa dojamemo v popolnosti, je potrebno spremljati njegovo rast in videti

njegovo notranjo strukturalno organizacijo, ki jo žival postavi znotraj lupine. Vsaka zračna

dvorana je razporejena v geometrijsko pravilnem zaporedju in postaja večja in večja. Od prve

do zadnje dvorane poteka kanal, ki pomaga bitju pri premikanju v večjih globinah. Bitje, ki ga


25

je opazoval Aristotel, je tako imenovani papirnati nautilus ali argonaut, ki ima izjemno tanke

stene lupine, ki se zvijejo v lep polkrog enako kot pri dvoranskemu nautilusu. Aristotelov

nautilus ni morska lupina ampak je ostanek jajčne lupine, ki jo samica zgradi, da zavaruje

svoja jajca dokler se ne izvalijo. Lupina ohrani svoj izgled in je dober primer grajenja, ki so

ga sposobni mehkužci. Ti zapisi in opazovanja predstavljajo začetek znanstvene vede, ki se

ukvarja z formo in življenjem živali, ki jim je skupna morska lupina (Stix idr., 1988).

Slika 20: P. Martin Duncan, Nautilus in hobotnica, jedkanica,1896, Cassell's Natural History

2.11 Morska lupina v 20. stoletju

V začetku 20. stoletja so bili predmeti izdelani iz morskih lupin zelo priljubljeni. Na to

nakazuje ponudba raznolikih morskih lupin v prodajnih katalogih znamke Brighton. Ti

spominki, ki so nekoč nosili romantični priokus, so sedaj postali neosebni in komercialni (Stix

idr., 1988).

Naš čas je dodal nekaj novih idej za uporabo morskih lupin, kot na primer »zabavne« živali iz

Japonske, nakit iz morskih lupin iz obale Floride, medtem ko so bili križi, torbice, okvirji za

slike in podobni izdelki že masovno izdelovani (Stix idr., 1988).

Naš čas je tudi razvrednotil dogodke, objekte in vrednote z neprimerno uporabo in razlago.

Razvoj masovnega turizma je vlogo morske lupine zmanjšal od nekoč idealiziranega

predmeta z bogato simboliko v masovni počitniški spominek, ki ga turisti prinesejo s seboj


26

domov iz počitnic na morju. Podoba morske lupine je spremenjena z barvo, različnimi laki,

pogosto so tudi oblikovane v »prikupen« predmet ali v cenen nakit.

Protiutež temu razvrednotenju morske lupine je razvoj malakologije, ki znanstveno preučuje

morske lupine, oziroma živali, ki jih gradijo in v njih prebivajo. Znanstveniki se poglabljajo v

različne detajle, ki odkrivajo nove poglede v zvezi z morskimi lupinami. Z razvojem znanosti

pa upada zanimanje za estetiko morske lupine. Izjeme seveda ostajajo in poznavalec morskih

lupin še vedno zbira redke primerke ali njihove fotografije ter ceni njihovo dovršeno

estetskost (Stix idr., 1988).

Dobro je, da so morske lupine izpostavljene javnosti, vendar je potrebno veliko znanja, da

dobimo lep primerek. Zavedati pa se je potrebno tudi, da je trgovanje z morskimi lupinami

podobno trgovanju z dragimi kamni. Cena namreč precej niha glede na razpoložljivost

materiala na trgu, kar je povezano z letino gojenja školjk in tehnikami izkopavanja morskega

dna. Vseeno pa lahko dobimo tudi izjemno lepe primerke morskih lupin po dostopni ceni

(Stix idr., 1988).

Rod moskih lupin Murex, iz katerega sem izhajala pri upodobitvi svojega prvega dela, Shell

No. 1 (slika 30), je bil v 20. st prvič izpostavljen v javnosti leta 1957, ko je podjetje Shell,

katerega zaščitni znak je stilizirana pokrovača, v ozadju logotipa predstavilo tudi druge

rodove morskih lupin. V zloženki so predstavili zgodovino pokrovače ter se dotaknili tudi

drugih morskih lupin posebno pozornost pa so namenili rodu Murex. Ustanovitelj podjetja

Shell Marcus Samuel je bil strasten zbiratelj morskih lupin, sploh pa primerkov iz daljnega

vzhoda (Stix idr., 1988).

2.12 Morske lupine v moderni umetnosti

S tem ko je Gauguin počastil t.i. »primitivno« skulpturo kot dobrodošel oddih od

»izpopolnjene« zahodne umetnosti, je oznanil ne samo novo estetiko, temveč tudi novo

ideologijo. »Divjost« in »barbarstvo« ideologije je postala eliksir osebnega in umetniškega

»pomlajevanja«. Od trenutka ko se je zahodna družba industrializirala, so se nekateri

posamezniki obrnili proti njej. Eden od njih je bil Gauguin, ki je verjel v odrešilno moč


27

»primitivnega«, pa naj bo v »primitivizem« abstrakcije, ekspresije ali surrealizma kar je

razvidno tudi na sliki 21 (Artnet, b.d.; Torelli M. idr, 1996).

Slika 21: Paul Gauguin, Idol s školjko, 1892-93, biserovina, les, kosti, 24 x 14 cm. Musée d’Orsay, Pariz

Slika 22: Henri Matisse, Venera v školjki I, 1930, bron, 31 x 18,3 x 20,6 cm, Muzej moderne umetnosti, New

York

Matissova figura z dvignjenimi koleni (slika 22) lovi ravnotežje v bronasti školjki. Poza

temelji ne samo na Matissovih aktih v sedečih položajih iz dvajsetih let devetnajstega stoletja,

temveč tudi na grških upodobitvah iz gline. Forma je posplošena in jo odlikujejo gladke

površine ter zaobljeni volumni (Ciccolini, 2014).


28

Slika 23: Henri Matisse, Venera v školjki II, 1932, bron, 34 x 17.5 x 23.2 cm, Nasher skulpturni center, Dallas

V drugi verziji, prikazani na sliki 23, je figura bolj statična in skoraj kubistična v svoji

konstrukciji. Površine delujejo izrezljano, rahlo ploskovno in grobo. Obe verziji Venere v

školjki odražata nasprotujoča si modela skulpture ekspresije, ki jih je Matisse raziskal v

drugih delih začenši s tridesetimi leti devetnajstega stoletja (Legg, 1972).

Španski umetnik Joan Miro je eden izmed redkih, ki se je ukvarjal s tematiko morske lupine.

Njegova dela se navezujejo na primitiven simbolizem, ki so ga morske lupine nekoč imele

(Stix idr., 1988).

Arhitekt, ki je začel s ponovnim oživljanjem morskih lupin, je Američan Frank Lloyd Wright.

Verjetno je nanj vplivalo večletno življenje na Japonskem in dobro poznavanje Japonske

kulture, kjer se je naučil sistematičnega pristopa k gradnji, bodisi malih ali velikih objektov,

vendar se ne zavezuje k dogmatičnemu pristopu. Vsa njegova načela so izražena v morskih

lupinah. Njegov pogled na lupine pravi: »V morskih lupinah vidimo življenjski prostor

morskega življenja. Je življenjski prostor nižje oblike življenja, vendar ima vse česar mi

nimamo – navdihnjeno formo. V zbirki stotin lupin živali, ki so jih zgradile same, vidimo

inovacijo. Lepota njihove variacije je brezmejna. Niti ni vprašanje množice oblik. Množica

oblik nakazuje kaj oblikovanje sploh pomeni. V njihovih lupinah se kaže navdih božanskega«

(Stix idr., 1988).

V preteklih desetletjih je Japonska postala nov vir navdiha za nov pristop k življenju;

predvsem navdihuje s podeželskimi hišami, vrtovi, kuhinjo, cvetličnimi aranžmaji in


29

ljubeznijo do narave. Japonska kultura ni nikoli izgubila stika s podvodnim svetom, kar je

verjetno posledica tega, da je Japonska otoška država. Japonci so vešči opazovalci in njihova

obrt se navezuje na gradnjo morskih bitij. Zbiranje morskih lupin na Japonskem ni nikoli

izgubilo svojega prestiža. Japonski cesar je lastnik največje zbirke morskih lupin. Ena izmed

najredkejših je tako imenovana Cesarjeva školjka. Vsak ribič, ki jo je našel, jo je moral

namreč izročiti Japonskemu cesarju, ki je bil edini, ki je lahko posedoval takšno školjko (Stix

idr., 1988).

2.13 Sodobna umetnost in morska lupina

Deli, ki sem ju izbrala za predstavitev vidnejših upodobitev morskih lupin v sodobni

umetnosti, sta primera monumentalne javne umetnnosti. Deli sta postavljeni na obalo, kjer so

tekom dneva izpostavljene mnogim opazvalcem. S tem ponujajo vsakdanjim opazovalcem

vpogled v sodobno kiparstvo, ki je začelo z uporbabo motiva morske lupine, kot samostjenga

motiva monumentalne umetnosti.

Slika 24: Maggi Hambilng, Pokrovača, 2003, nerjaveče jeklo, 4 x 4 m, obala angleškega Suffolka

Pokrovača na sliki 24 je postavljena na obali angleškega Suffolka. Postavljena je v spomin

angleškemu skladatelju Benjaminu Brittenu. Na skulpturi je napis »slišim glasove, ki ne bodo

utonili«, kar je vrstica iz Brittenove opere. Mnenja o umestitvi skulpture so deljena. Nekateri

kritiki so mnenja, da pokrovača ne sodi v Suffolk, saj se v tamkajšnjem morju ne nahaja

(Abbot Hall art gallery, b.d.).


30

Avtorica dela Maggi Hambilng je priznana angleška slikarka in kiparka. V letu 2003 se je, ko

je postavljala skulpturo pokrovače, navdušila nad nenehnim gibanjem morja in začela s serijo

slik Severno morje (Abbot Hall art gallery, b.d.).

Slika 25: Stephen Broadbent, Marijina morska lupina, 2013, kovina, 4 x 8 m, obala Cleveli, Blackpool

Marijina morska lupina, prikazana na sliki 25, je del cikla Mistična obala, avtorja Stephena

Broadbenta. Cikel Mistična obala združuje več umetniških del, ki so umeščena ob obalo med

Cleveleysom in Fleetwoodom. Želijo ponovno oživeti in zaščititi obalo. (Broadbent studio,

b.d.). Delo je primer monumentalne umetnosti, kjer se avtporica poigrava z zaznavanjem in

simboliko morske lupine. Izhaja iz ideje dvojne narave življena morskih lupin, kjer imamo

najprej samostojno življenje organizma in lupine v morju in samostojnega ostanka morske

lupine, ki se iz morja naplavi na obalo in spominja na nekdanje življenje. Podobno njena

skulptura živi dvojno življenje, saj je v času plime potopljena v morju in je viden le zgornji

del, ob oseki pa zaživi novo življenje in gledalcu ponuja pogled na celotno stilizirano formo

morske lupine. Forma morske lupine je v tej skulpturi reducirana z namenom omogočanja

pogleda gledalca na prostor v katerega je umeščena.

2.14 Marck Quinn

Marcku Quinnu sem namenila samostojno poglavje, ker mi predstavlja referenčnega

umetnika, ki upodablja hiperrealistične morske lupine, podobno kot jih predstavljam tudi jaz.

Quinn frome morskih lupin ne spreminja, saj se mu zdijo že dovršene. Umetnik s pomčjo


31

tehnologije 3D tiskalnikov povečuje realne morske lupine, ki jih nato odlije v bron,z željo po

ohranitvi njihove zunanje teksture. V svojih delih izpostavlja kontrast med gladko

notranjostjo in grobo zunanjostjo, kar se navezuje na erotično simboliko morske lupine.

Serija Arhitektura umetnosti je osnovana na resničnih morskih lupinah, saj so resnične lupine

najboljši modeli za skulpture, ki so na voljo v našem svetu, saj so neke vrste skulpturalni

»readymades« – vnaprej gotove. Dela Marca Quinna se ukvarjajo z možnostjo mutacije telesa

in dualizmom, ki definira človeško življenje. Quinn za svoje skulpture pravi, da so zanj te

naravne oblike kot arheologija umetnosti. Četudi ta bitja nimajo samozavedanja, ustvarijo

nekaj, kar mi vidimo kot izjemno lepo. Quinnu se zdi, da sodeluje z bitjem od začetka časa in

začetka umetnosti ter tako te lupine poosebljajo princip potovanja v času. Zanj so to skulpture

prostorsko – časovnega kontinuuma. S tem misli na obroče, ki so na zunanjosti lupine in

spominjajo na letnice drevesa ter kažejo starost predmeta. Potem pa imamo na sprednji

površini visoko polirano, svetlečo se površino, ki je vedno v sedanjosti in vedno odseva

sedanji trenutek. S tem lupina ustvarja diagram kako sedanjost postaja preteklost (Marc

Quinn, b.d.; The Nex York times, 2013).

S svojo toplo, svetlo notranjostjo so morske lupine Marca Quinna implicitno vaginalne.

Mistične tradicije povezujejo ženskost z naravo in morjem, iz katerega se je rodila Venera,

boginja ljubezni, kot je predstavljeno v Botticelijevem »rojstvu Venere«. Ta princip je lepa

igra, produkt falične ambicije postane objekt oceanske ženske skrivnosti (Marc Quinn, b.d.;

The Nex York times, 2013).

Arhitektueaumetnosti je serija kipov, ki vključujejo Plimovanje (slika 26), Arhitekturo

življenja (slika 27), Zemljevid kontinuoma prostora in časa (slika 28) ter Območje pršenja

(slika 29) (Marc Quinn, b.d.; The Nex York times, 2013).


32

Slika 26: Marc Quinn, 2012, Plimovanje, bron, 52 x 66,5 x 100 cm Galerija Mary Boone, New York

Slika 27: Marc Quinn, Arhitektura življenja, 2013, bron, 136 x 235 x 169 cm, Galerija Mary Boone, New York

Slika 28: Marc Quinn, Zemljevid kontinuoma prostora in časa, 2013, bron, 222 x 200 x 320 cm, Galerija Mary

Boone, New York 2013


33

Slika 29: Marc Quinn, Območje pršenja, 2012, bron, 150 x 250 x 191 cm, Galerija Mary Boone, New York

3 PRAKTIČNI DEL

Za razrešitev svojega kiparskega problema sem izbrala medij keramike, ker mi je

predstavljala izziv kako realistično zgraditi natančno upodobitev forme morske lupine. Le-ta

je namreč nežna in občutljiva ter tako predstavlja izziv posnemanja v keramiki. Metoda

izdelave forme morske lupine v keramiki, za katero sem se odločila, je bilo grajenje forme z

dodajanjem. Osredotočiti sem se namreč želela na proces ustvarjanja forme in zato posnemati

naravni postopek oblikovanja morskih lupin. Kot avtorica sem se želela soočiti z ustvarjalno

močjo narave in spoznati skrito kompleksnost grajenja forme.

Za formo morske lupine sem se odločila, ker sem se navdušila nad njeno fluidnostjo in

dovršenostjo. Nadalje me je navdušila dvojnost med grobo zunanjostjo in gladko notranjostjo.

Forma morske lupine v tehniki keramike mi je omogočala dinamično ustvarjanje forme

skulpture in me hkrati izzvala v tehnično zahteven postopek dela. Pri ustvarjanju sem se

soočala s gravitacijsko silo, ki mi je omejevala svobodo ustvarjanja in me silila k uporabi

inovativnih konstrukcijskih rešitev. Konflikt, ki je nastajal med mano in omejitvami

materiala, mi je dal nov pogled na ustvarjanje forme v tem mediju.

V seriji morskih lupin sem se želela ukvarjati s kontrasti: grobo-gladko in svetlo-temno ter

kontrastom med življenjem in smrtjo. Morska lupina, ki jo vidimo, je ostanek življenja,

pogojena je s smrtjo. Za življenjem ostane ideja – lupina, ki je zapuščina zanamcem. V naravi


34

se v zapuščene prazne lupine naseli novo življenje, v idejnem svetu pa prazna, mrtva lupina

rodi idejo oziroma misel, ki navdihuje proces ustvarjanja in to sporočilo nosi skozi čas za

generacije zanamcev. Morske lupine tako nosijo sporočilo minljivosti, vendar nas hkrati

tolažijo, da zapuščina življenja nikoli ne mine, ampak se prenaša naprej in spodbuja nove

možnosti.

V skulpturi Shell no. 1 sem se osredotočila na kontrast med minljivostjo in kontinuiteto

zapuščine. Za dosego sporočilnosti sem se poslužila tehnike engobiranja in pridobila kontrast

med temnim in svetlim, kar daje formi pridih starosti in fosiliziranosti. Notranjost lupine je

prazna, brez življenja, vendar njena lupina ostaja in prinaša novo upanje v obstanku. Sama

forma lupine je kompleksna, saj ponazarja kompleksen vidik in dovršenost življenja, ki

odmeva skozi čas.



35


V delu Shell no. 2 sem želela ujeti v formo občutek izzivanja gravitacije in upodobiti

izvzetost forme morske lupine iz njenega naravnega okolja – morja. Na površini se kaže

prekritost forme z fosiliziranimi ostanki, kar je ponazorjeno z engobo. Na drugi strani pa

imamo kontrastnost površine, ki je groba ter neobvljadljiva od zunaj in gladka v notranjosti.

Sprva prikrita notranjost, ki se gledalcu odkrije šele ko jo pogleda od blizu, pogled usmeri na

žareče oranžno gladko notranjost, ki gledalca privlači v njeno globino, ki sem jo oblikovala

tako, da daje učinek neskončne spirale. Nežna spiralna notranjost z barvo in teksturo

simbolizira ženski vidik dela, ki je v nasprotju z grobo moško noto zunanjosti. Na ta način

sem želela upodobiti dvojnost dela, ki uravnava dva nasprotujoča si elemanta v urejeno in

funkcionalno celoto. Delo ponazarja občutljivost zapuščine, ki ostaja nespremenjena skozi

čas.


36

Slika 32: Tamara Bregar, Shell No.3, 2016, keramika, 44 x 90 x 58, lastni arhiv

Shell no. 3 je delo, kjer sem se ukvarjala z naravnim procesom grajenja forme. Na videz

enostavna forma zahteva postopen razvoj gradnje, podobno, kot žival gradi svojo lupino.

Forma je preprosta in čista, vendar je hkrati tudi krhka in občutljiva. Namen dela je bil

poosebiti to krhkost in jo prenesti v skulpturo, ki s svojo prisotnostjo gledalcu sporoča

obstojnost in pomen minljivih oblik življenja. Forma se odpira iz svojega jedra, kjer se

prosces ustvarjanja začne in se nadaljuje v prostor, ki izvira iz forme same.


37

4 SKLEP

Morske lupine so skozi zgodovino navdihovale umetnike in filozofe. Njihova skrivnostnost je

odpirala vprašanja o veri in simboliki morske lupine, hkrati pa je služila tudi popolnoma

posvetnim funkcijam. Umetniki so njihovo formo in ostanek lupine po smrti bitja povezovali

z idejami o vrlinah in preporodu. Morske lupine so upodabljali kot izvor življenja, znak večje

vrednosti, kasneje pa kot estetski ornament.

Pomen morskih lupin je opazno večji na obalnih področjih, kar potrdi našo prvo hipotezo, ki

predvideva, da se skulpture morskih lupin pojavljajo predvsem na obmorskih območjih.

Nadalje ugotovimo, da razlog za ta pojav leži v povezanosti razvoja kulture in morja na

obalnih področjih. Z napredkom civilizacije se je umetnost, ki upodablja morske lupine,

razširila tudi v celinsko notranjost, vendar ne v taki meri.

Druge hipoteze, ki trdi, da so morske lupine uporabljali predvsem zaradi njene estetske

vrednosti, ne moremo potrditi, če upoštevamo zgodovinski razvoj motivike morske lupine.

Estetika morske lupine je res navdihovala umetnike prvih civilizacij, vendar so ti zelo hitro

prešli k simbolični vrednosti morske lupine, kar je njenim upodobitvam dajalo pravi pomen in

motivacijo ustvarjalcem za uporabo tega motiva. Uporaba motiva morske lupine zgolj zaradi

njene estetske vrednosti se razmahne v Viktorijanski dobi, ko so morske lupine začeli

uporabljati za brezpomensko okrasje v malih figuricah ali spominkih. V prejšnjih

zgodovinskih obdobjih pa je motiv morske lupine poleg estetske vrednosti vedno nosil tudi

močan simboličen pomen. Z zadnjo trditvijo se navežemo na tretjo hipotezo, ki predvideva,

da motiv morske lupine s seboj prinaša močno simboličen prizvok. Ob pregledu literature sem

ugotovila različne simbolne pomene morske lupine, od izvora življenja, nosilca regeneracije,

simbola čistosti in vrlin, preko simbolizma ženskosti in erotičnega simbolizma nastanka

življenja.

Morska lupina je v sodobnem kiparstvu doživela svoj preporod. Motiv morske lupine se

upodablja predvsem v realističnih upodobitvah, ki pa so neločljivo povezane s simbolizmom

morske lupine, kot zapuščine ali prehoda časa iz sedanjosti v preteklost. Forme so običajno

dodelane, hkrati pa združujejo dualnost – kontrast tekstur v enem delu z namenom

prikazovanja dveh aspektov koncepta. Na drugi strani pa lahko opazujemo morske lupine, ki


38

so abstraktno upodobljene in zgolj orisujejo formo morske lupine, čeprav obdržijo vse glavne

elemente njene forme in obdržijo tudi njene simbolne pomene (Impelluso, 2004; Chevalier in

Gheerbrant, 1993).

V praktičnem delu sem ugotovila, da je forma morske lupine trdno povezana z njeno

uveljavljeno simboliko in ustvarjalca sili k razmišljanju o novih pristopih k ustvarjanju in

odkrivanju novih potencialov materiala. Hkrati pa se umetnik ne more izogniti poglobljenemu

razmišljanju o eroticizmu same morske lupine in njenemu simbolizmu zapuščine, saj se tekom

ustvarjanja zaveda, da ustvarja formo, katere namen je zaščititi življenje ter kljubovati smrti in

času.


39

5 VIRI

Chevalier, J in Gheerbrant, A. (1993). Slovar simbolov. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Fagiolo M. (1981). Bernini: Architecture, sculpture, painting. Firenze: Scala.

Germ, T. (2006). Simbolika živali. Ljubljana: Modrijan založba, d.o.o.

Hibbard, H. (1965). Bernini. Harmondsworth: Penguin Books.

Impelluso, L. (2004). Nature and its symbols. Los Angeles: Getty Publications.

Legg, A. (1972). The Sculpture of Matisse, New York: Museum of Modern Art

Montagu, J. (1989). Roman baroque sculpture: The industry of art. London: Yale University

Press.

Pope-Hennessy, J. (1970). Italian high renaissance and baroque sculpture. New York:

Praeger publishers, inc.

Stix, H., Stix, M., Tucker Abott, R. (1988). The shell: Five hundered million years of inspired

design. New York: Harry N. Abrams, Inc.

Toman R. (ur). (2003). Baroque and rococo. Berlin: Feierabend Verlag OHG.

Torelli M., Barrai i Atlet X., Guillot de Suduirant S., Ceysson B., Le Normand-Romain A.,

Bruneau P., Duby G. (1996). Sculpture. Köln: Benedikt Taschen.

5.1 Elektronski viri

Abbot Hall art gallery. (b.d.). Pridobljeno 7.8.2016 s

https://www.abbothall.org.uk/exhibitions/maggi-hambling-no-straight-lines-waves-and-

waterfalls.

Artnet. (b.d.). Pridobljeno 5.8.2016 s

http://www.artnet.com/magazineus/features/kuspit/sokari-douglas-camp12-9-

10_detail.asp?picnum=1.

Banham J. (1997). Encyclopedia of interior design. Pridobljeno 5.8.2016 s

https://books.google.si/books?id=MlKhCAAAQBAJ&pg=PT554&lpg=PT554&dq=Good

wood+++Sussex+shell+pavilion&source=bl&ots=c8KUZJuQYc&sig=VxugxKYQekQ7hp

BMzRxlicVM9P4&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwjJysGZ2bnOAhUJSBQKHXYrCYs4Ch

DoAQglMAI#v=onepage&q=Goodwood%20%20%20Sussex%20shell%20pavilion&f=fal

se.

Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski gori. (b.d.) Pridobljeno 1.9.2016 s

http://www.ptujskagora.eu/sl/texts/get_content/30.html

Broadbent studio. (b.d.). Pridobljeno 1.8.2016 s

https://sbal.co.uk/what_we_do/projects/the_mythic_coast/.

Bussagli M., Reiche M. (2009). Baroque & Rococo. Pridobljeno 19.7.2016 s

https://books.google.si/books?id=05d1QToebb4C&pg=PA98&dq=shell+in+decorations+b

aroque&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwiu6fKTl7nOAhUEbhQKHbKpCnwQ6AEIJTAA#v=

onepage&q=shell%20in%20decorations%20baroque&f=false.

Ciccolini. (2014). Pridobljeno 2.8.2016 s http://cioccoloni.blogspot.si/2014/08/venus-in-

shell.html

Culture kiosque. (b.d.). Pridobljeno 18.7.2016 s

http://www.culturekiosque.com/art/news/Bernini.htm.


40

Louvre. (b.d.). Pridobljeno 6.8.2016 s http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/aphrodite-

anadyomene.

Marc Quinn. (b.d.). Pridobljeno 31.7.2016 s http://marcquinn.com/exhibitions/solo-

exhibitions/all-the-time-in-the-world.

TeeGee: Opera Nobilia et al. (2014). Pridobljeno 28.7.2016 s

http://teegeeoperanobilia.blogspot.si/2014_05_01_archive.html.

The British museum. (b.d.). Pridobljeno 2.8.2016 s

http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details/collect

ion_image_gallery.aspx?partid=1&assetid=738976001&objectid=59394.

The Metropolitan museum of art. (2015). Pridobljeno 6.8.2016 s

http://www.metmuseum.org/blogs/in-season/2015/reclaiming-saint-james.

The Nex York times. (2013). Pridobljeno 31.7.2016 s

http://www.nytimes.com/2013/05/24/arts/design/marc-quinn-all-the-time-in-the-

world.html.

6 SLIKOVNO GRADIVO IN VIRI

Afrodita kleči v lupini, 323-31 pr. n. št., Pariz, Louvre; TeeGee: Opera Nobilia et al. (2014).

Pridobljeno 28.7.2016 s http://teegeeoperanobilia.blogspot.si/2014_05_01_archive.html

Projektina srebrna skrinjica, ok. 380, Britanski muzej, London; The British museum. (b.d.).

Pridobljeno 2.8.2016 s

http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details/collect

ion_image_gallery.aspx?partid=1&assetid=738976001&objectid=59394

Rojstvo Afrodite, 5.-6. stoletje pr. n. št., Louvre, Paris; Louvre. (b.d.). Pridobljeno 6.8.2016 s

http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/aphrodite-anadyomene

Štiriroki Višnu, 11.-12. st. pr. n. št., Muzej za indijsko umetnost, Berlin; Wikimedia. (2006).


https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Museum_für_Indische_Kunst_Dahlem_Berlin_

Mai_2006_036.jpg

Rojstvo Afrodite, 370-360 pr. n. št., Nacionalni arheološki muzej, Salonica; Theoi. (b.d.).

Pridobljeno 9.8.2016 s http://www.theoi.com/Gallery/K10.2.html

Posoda za ličila, 700-650 pr. n. št. Britanski muzej, London; British museum images. (b.d.).


http://www.bmimages.com/results.asp?image=00034559001&imagex=7&searchnum=000

1

Sveti Jakob starejši, 1475-1500, Metropolski muzej umetnosti, New York; Reliquarian. (2013).

Pridobljeno 31.7.2016 s https://reliquarian.com/2013/03/09/the-way-of-saint-james-

pilgrimage-to-the-tomb-of-a-son-of-thunder/

Sveti Jakob na Ptujski gori, začetek 15. stol. Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski gori,

Slovenija (b.d.) pridobljeno s 1.9.2016 s

http://www.ptujskagora.eu/sl/texts/get_content/30.html

Hiša školjk, zgodnje 16. stoletje, Salamanca, Španija; Panoramio. (b.d.). Pridobljeno 2.8.2016

s http://www.panoramio.com/photo/79461546

Andrea del Verrocchio, Kristus in sveti Tomaž, 1467-1483, Santa Croce; Orsamichele.

(2009). Pridobljeno 5.8.2016 s http://www.orsanmichele.net/sculptures-of-orsanmichele/


41

George Mond, Skodelica nautilus, 1620, Wadsworth Atheneum, Hartford; Wadsworth

Atheneum museum of art. (b.d.). Pridobljeno 5.8.2016 s

http://argus.wadsworthatheneum.org/Wadsworth_Atheneum_ArgusNet/Portal/public.aspx?

lang=en-

US&p_AAEE=tab4&g_AABX=Wadsworth_Atheneum_ArgusNet+%7CObject+%7CDep

artment+%3d%3d+%2722f1d268-6844-49a4-b91e-5c294e142fa4%27

Balthasar van der Ast, Tihožitje morskih lupin, 1630-1650, Muzej umetnosti Phoenix; Hunting

for snails. (2014). Pridobljeno 8.8.2016 s

https://huntingforsnails.wordpress.com/2014/03/page/2/

Rembrandt Harmensz. van Rijn, Morska lupina (Conus marmoreus), 1650; Wikiart. (b.d.).

Pridobljeno 4.8.2016 s http://www.wikiart.org/en/rembrandt/the-shell-conus-marmoreus-

1650-1

François Girardon, Saturnova fontana zime, 1672-1677, park v Versaillesu; Blythe dolls'

bonvoyage. (2011). Pridobljeno 1.8.2016 s

http://blythedollsbonvoyage.blogspot.si/2011/09/more-fountains-at-palace-of-

versailles.html

Gian Lorenzo Bernini, Neptun in Triton, 1620-1623, Muzej Viktorije in Alberta, London;

Pictify. (b.d.). Pridobljeno 3.8.2016 s http://pictify.saatchigallery.com/253518/neptune-

and-triton

Gian Lorenzo Bernini, Tritonova fontana, 1642-1643, Piazza Barberini; Wikimapa. (b.d.).

Pridobljeno 3.8.2016 s http://wikimapia.org/1309592/Triton-Fountain-Fontana-del-

Tritone#/photo/1053884

Gian Lorenzo Bernini, Fontana Moro, 1653-1655, Piazza Navona; Wikimedia commons.

(2010). Pridobljeno 11. 7.2016 s

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Piazza_Navona,_Roma_-_fontana_fc03.jpg

Gian Lorenzo Bernini, Fontana Moro, 1653-1655, Piazza Navona, detajl; My art prints.

(b.d.). Pridobljeno 8.7.2016 s http://www.myartprints.co.uk/a/bernini-gianlorenzo/the-

moro-fountain-detail.html

Mornarjev Valentin, druga polovica 18. st.; The Acadamy of natural sciences. (2012).

Pridobljeno 6.7.2016 s http://www.ansp.org/about/academy-

news/archive/2012/October/sailors-valentines/

Nautilus in hobotnica, 1896, P. Martin Duncan, Casselljeva prirodoslovna zgodovina;

Pinterest. (b.d.). Pridobljeno 1.8.2016 s

https://www.pinterest.com/pin/313915036500962448/

Paul Gauguin, Idol s školjko, 1892-93, Musée d’Orsay, Pariz; Artnet. (b.d.). Pridobljeno

5.8.2016 s http://www.artnet.com/magazineus/features/kuspit/sokari-douglas-camp12-9-

10_detail.asp?picnum=1

Henri Matisse, Venera v školjki I, 1930, Muzej moderne umetnosti, New York; Ciccolini.

(2014). Pridobljeno 2.8.2016 s http://cioccoloni.blogspot.si/2014/08/venus-in-shell.html

Henri Matisse, Venera v školjki II, 1932; Ciccolini. (2014). Pridobljeno 2.8.2016 s

http://cioccoloni.blogspot.si/2014/08/venus-in-shell.html

Maggi Hambilng, Pokrovača, 2003, obala angleškega Suffolka; Wikipedia. (b.d.).

Pridobljeno 18.7.2016 s https://en.wikipedia.org/wiki/Maggi_Hambling

Stephen Broadbent, Marijina školjka; The creative feeling. (2015). Pridobljeno 1.8.2016 s

http://www.thatcreativefeeling.com/is-sea-shell-art-a-lost-form/


42

Marc Quinn, 2012, Arhitektura življenja, Galerija Mary Boone, New York; Marc Quinn.

(b.d.). Pridobljeno 31.7.2016 s http://marcquinn.com/exhibitions/solo-exhibitions/all-the-

time-in-the-world

Marc Quinn, 2013, Supralitoral, Galerija Mary Boone, New York; Marc Quinn. (b.d.).

Pridobljeno 31.7.2016 s http://marcquinn.com/exhibitions/solo-exhibitions/all-the-time-in-

the-world

Marc Quinn, 2013, Plimovanje, Galerija Mary Boone, New York; 2013Marc Quinn. (b.d.).

Pridobljeno 31.7.2016 s http://marcquinn.com/exhibitions/solo-exhibitions/all-the-time-in-

the-world

Marc Quinn, 2012, Zemljevid kontinuoma prostora časa, Galerija Mary Boone, New York;

Marc Quinn. (b.d.). Pridobljeno 31.7.2016 s http://marcquinn.com/exhibitions/solo-

exhibitions/all-the-time-in-the-world

Tamara Bregar, Shell No. 1, 2015-2016, osebni arhiv

Tamara Bregar, Shell No. 2, 2015-2016, osebni arhiv

Tamara Bregar, Shell No. 3, 2016, osebni arhiv

likovna...

Documents