videmčan 4 (2007)

WWW.VIDEMCAN.SI

2

PO

ŽIR

EK

ZA

DU

ŠO

Velika noč 2007 • 4

Dnevi duhovnih toplic Velika noč nekoč in danes

Pred nami je zopet največji krščanski praznik Velika noč. Kako ga bomo praznovali? Ali se bomo v dneh svetega tridnevja znali potruditi in posvetiti malo več časa obredom in duhovno doumeti njih pomen ter s soudeležbo dojeti njih veličino? Kako pa je z duhovnim zdravjem in razpoloženjem duše? Za to namreč gre. Pred nami so dnevi »duhovnih toplic«, kjer bomo spoznali vse terapije za zdravljenje potrtih, tako in drugače preizkušanih in bolnih duš, kjer se nam bo predstavil najboljši in vsemogočni »terapevt«, ki se za vse nas žrtvuje do smrti na križu ter nas z zdravilom, ki se imenuje daritev na križu, ozdravi tako temeljito, da bomo večno živeli. Če vprašate mene, jaz bom te dni gotovo v teh termah!

Pa se vrnimo k naslovu: »Velika noč nekoč in danes!« Nisem noben ekspert za zgodovino praznovanj. Zato bom navedel le nekaj spominov iz svoje mladosti.

Bilo je leto 1948. Star sem bil šest let in pol. Starši so rekli: »Fant, v šolo bo treba!« Ker sem spoštoval očeta in mater, sem ubogal in šel v šolo. Bil pa sem že tudi »vajenec« pri ministrantih. Strašno sem se mučil z latinščino, ki je bila takrat uradni jezik pri bogoslužju. Bližali so se velikonočni prazniki in ministranti smo imeli pri obredih Velike noči veliko več opravil kot danes. Obredi so trajali uro in pol do dve uri. Župljani so se kljub spomladanskemu delu in drugim obveznostim v velikem številu udeleževali teh obredov. Kljub latinskim tekstom so z globoko zbranostjo spoštljivo sledili bogoslužju.

Na veliki četrtek so se pri bogoslužju, ob spominu na zadnjo večerjo, še zadnjič oglasili zvonovi, nakar so bili tri dni, tako so rekli, zavezani. To je bilo še posebej všeč novi oblasti, ki je tudi sicer dovoljevala le minimalno zvonjenje z obrazložitvijo, da le-to kali red in mir!

Velika sobota je bila zame polna dogodkov. Že zgodaj zjutraj so se zbrali starejši možje, fantje in mi, otroci, pri blagoslovu ognja. V šoli so nam sicer prepovedali raznašanje blagoslovljenega ognja po domovih, češ da je to nesmisel, sploh pa da obstaja nevarnost požara. Kdor ne bo upošteval te prepovedi, bo deležen določenih sankcij. In so tudi bile. Ker sem na veliko soboto še posebno demonstrativno vrtel blagoslovljeno gobo in kadil mimo tedanje osnovne šole, sem bil od sošolcev ovaden vodstvu šole.

Kmalu po tem dogodku smo v šoli pisali spis na temo - naš Tito. Najboljše besedilo bi bilo za dan mladosti poslano maršalu Titu osebno. V tem izboru naj bi bil tudi moj spis. Čez nekaj dni pa je bil umaknjen s seznama z obrazložitvijo, da je

bil sicer vsebinsko izjemno sprejemljiv, vendar pa je bilo v njem preveč slovničnih napak pa tudi sicer učenčevo vedenje ni primerno.

Blagoslovi velikonočnih jedi so bili posebno doživetje. Košarice in cekarji so bili skrbno pokriti, saj razkazovanje, tako in drugačno, ni bilo zaželjeno, a srca so bila široko odprta za Božji blagoslov.

Velika noč – praznik vseh praznikov. Nekoč je vstajenjska procesija po Vidmu potekala od kapelice Srca Jezusovega, ki je stala na sedanjem parkirišču pred cerkvijo, po cesti do kapelice pri Gregorčičevih (pri sedanjem rondoju), šla po travniku do železniške proge in ob njej do župnišča ter nazaj v cerkev, kjer se je nadaljevalo slovesno bogoslužje.

In kako praznujemo danes? Kaj bi govoril. Ozrite se okoli sebe. Vrnite se v svojo mladost in z otroško dušo doživljajte letošnjo Veliko noč.Vsem bralcem Videmčana in vsem ljudem dobre volje voščim blagoslovljeno in milosti polno Veliko noč!

Jože Habinc

3

Okus odrešenosti

Mitja Markovič, urednik

Vsako leto ponovno, a vendar vsako leto na novo. Krog krščanskih praznikov v obhajanju velikonočne skrivnosti trpljenja, smrti in

vstajenja našega Gospoda dosega svoj vrhunec. Na novo morda predvsem zaradi časa, ki ga živimo in ki na naše življenjske poti

postavlja nove in nove izzive.

Razumljivo je, da je prav od okoliščin in zahtevnosti tistega dela življenjske poti, na katerem se nahajamo, zelo odvisno, katera

razsežnost krščanske skrivnosti nas najbolj nagovarja.

Ko v pogovorih znotraj krščanskih krogov primerjamo Veliko noč z Božičem, se zdi, da slednjega doživljamo bolj osebno, da

se nas bolj dotika. Prav to prevladujoče mišljenje me navdaja z mislijo, da nam Velika noč ostaja tuja morda zato, ker njeno

globoko in bistveno sporočilo ostaja zunaj našega razmišljanja, zunaj naše sprejemljivosti, zdi se, da morda celo zunaj naše vere.

Statistični podatki, ki govorijo o kristjanih, ki ne verujejo v posmrtno življenje, že kažejo v to smer. K temu pač ne moremo pristaviti

nič drugega kot Pavlovo navdušenje vere, ki ga izražajo njegove prepričane besede: »Če Kristus ni bil obujen, je prazna vaša

vera in ste še v svojih grehih. – Toda Kristus je vstal od mrtvih.« V resnici le Jezusov križ v popolni povezanosti z velikonočnim jutrom

pomeni naše odrešenje. V večnosti, a tudi že v tem življenju. Odpuščanje grehov pri sveti spovedi, zavest sprave z Bogom in

bližnjimi, vseživljenjska ljubezenska podaritev, občestvena molitev, pripadnost veliki Jezusovi družini, vsestranska ustvarjalnost, ki najde mesto svoje uresničitve tudi v njegovi Cerkvi, v župniji,

možnost izročanja samega sebe dobroti Njega, brez volje katerega nam še las ne pade z glave, vse to nam prinaša okus

odrešenosti že tostran Rubikona smrti.

Tu gre za čisto konkretne milosti, za specifično moč, prav táko, kot jo potrebujemo.

Da je temu res tako, priča veliko število Jezusovih vernikov, ki se zbiramo pri bogoslužnih shodih prav v teh najsvetejših dneh. Te dni v Jezusovo osrečujočo bližino pristopajo tudi številni, ki se jim morda zdi, da Jezusa ne potrebujejo, ali da jim nima česa dati.

Jezus vsakomur od nas daje nepreklicno svobodo in vsakogar od nas vodi po bolj ali manj ovinkastih poteh v območje svoje ljubezni. Želim, da bi se v teh dneh vsi: tisti, ki se nam zdi, da smo Jezusu bolj zvesti, in oni, za katere se nam zdi, da se k njemu obračajo bolj poredko, ob njem čutili globoko sprejete. Za prve želim, da bi se ob Jezusu ne počutili hlapčevsko in ne bi s poželjivostjo ali zavistjo gledali življenja in uspehov tistih, katerim se zdi, da zmorejo brez Boga. Drugim pa želim, da bi v Jezusu in v krščanskem sporočilu začutili najbolj osrečujočo novico za človeka, da bi v Bogu začutili svojega pozornega in dobrega Očeta in v Jezusu nekoga, ki je prvi in najbolj dejaven v prizadevanju za srečo vsakogar od nas, nekoga, kateremu se splača povsem zaupati vsak korak svoje poti, vsak trenutek svojega časa in vsako svojo odločitev, vsako zapleteno situacijo in vsako iskreno prizadevanje.

Vsem, ki se nas resnica o praznem Jezusovem grobu na velikonočno jutro tako ali drugače dotika, in vsem, ki vsaj slutimo nepojmljivo veličino Božje ljubezni, ki je šla celo čez križ in smrt, želim obilje življenjskega upanja, praktične ljubezni in zavzete skrbi za najdražje.

Iskreno voščilo vam izrekam v imenu župnijskega pastoralnega sveta, številnih drugih župnijskih sodelavcev in uredniškega odbora Videmčana.

4

DO

GO

DK

I M

INU

LE

GA

ME

SE

CA

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Na križev pot z našim Odrešenikom


Postni pohodi mi pomagajo, da pred Veliko nočjo z ve-liko večjo močjo podoživim veličino in pomen Kristusove-ga trpljenja. Ko se na veliko noč pripravljam tudi s postnimi pohodi, je potem praznik Ve-like noči večji, globlji. Hkrati pa so postni pohodi tisto, kar

dodam lastnim odločitvam, kako preživeti postni čas in ga smiselno izpolniti.

Pravzaprav je bistvo mojih postnih pohodov v tem, da želim oz. poskušam samo sebe bolj razumeti, da želim okrepiti svoj odnos z Bogom. Vsekakor pa je največje sporočilo to, da na njih poskušam ob branju Božje besede podoživljati Kristusovo trpljenje.

Bila sem na štirih postnih pohodih. Všeč mi je bilo; tudi druženje je prijetno in hoja, ki je že sama po sebi dobra za telo. Prvi postni pohod na Libno pa mi bo zagotovo za vedno ostal v spominu. Trenutka, ko smo od domačije Planinc hodili k Sv. Marjeti na Libno in je gospod Planinc del poti nesel križ, ne bom nikoli pozabila. Nekaj milostnega je bilo v tem delu poti. Nekaj me je prevzelo. Bilo je tako veličastno.

Pogovor z nekaterimi udeleženci letošnjih postnih pohodov

Iva

nk

a

Ker živim sama in imam veliko časa, se z veseljem odzovem takšnim povabilom, ko se družimo, ko skupaj molimo, pojemo …

Postni čas vzamem zares. Zame post ni v tem, da se odpovem hrani, ampak da vse, kar delam, delam s srcem.

Tudi misli ob križih, ko jih poslušam, so lepe. Naj-bolj odmevajo tiste postaje, ko Jezusu ljudje na različne načine pomagajo.

Že lani sem hodila na pohode. Ostali so mi v lepem spominu. Veliko se nas je zbralo. Ker sem starejša, imam 78 let, sem na pohodih bolj počasna. Sem pa tako vesela, ko mi drugi pomagajo, me sploh opazi-jo. Tukaj srečam prijatelje. Skupaj prepevamo, molimo,

se pogovarjamo. Ob vsem tem mi prihajajo na dan spomini iz otroštva, kako sem s svojim očetom in mamo hodila na romanja. Takrat smo tudi hodili peš. Deset otrok nas je bilo in smo šli vsi skupaj.

Eliz

ab

eta

Milk

a

5

Ati me je vzpodbudil, da sem šla na postne pohode. Na vseh pohodih narediš tudi nekaj za svojo dušo, saj je Božja beseda tako lepa. To pa je nekaj za moj postni čas, da tudi jaz v teh štiridesetih dneh kaj naredim za dušo. Zraven pa so pohodi še možnost, da

spoznam neodkrite poti v naravi, take, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo.

Zame je bil najlepši pohod prvi, ko smo šli na Libno. Pot nas je k Sv. Marjeti peljala mimo mojega doma — pri tem pa se zelo prijetno počutiš. V cerkvi sem igrala postno pesem Mati žalostna je stala. Lepo mi je bilo na pohodih. Naslednje leto tudi pridem.

Ve

ron

ika

Do zdaj sem bil na vseh po-hodih. V prvi vrsti je zame to rekreacija, druženje, pri-jateljski klepet, pogostitev …

Z večino udeležencev se poznam, zato je to druženje toliko lepše. Na pohodu sem eden izmed starejših. Mo-ram poudariti, da se me do-

taknejo na pohodu tudi lepe duhovne misli, ki jih poslušamo ob postankih. Te misli me duhovno hranijo.

Z veseljem že čakam naslednje leto, ko se bomo družili, prepevali, molili …

Za postno nalogo sem si za-dal, da bom šel na vse po-hode. Moj namen udeležbe je prošnja za svoje zdravje in za družino. Vesel sem vseh, ki se udeležujejo po-hodov. So veseli, sproščeni, odprti …

V življenju sem imel ve-liko težkih trenutkov. Ko na postnem pohodu razmišljam o trpljenju Jezusa, v njem vidim tudi smisel svojega trpljenja in življenja.

Tako sem vesel, da se pogovarjam z ostalimi udeleženci in vesel sem tudi njihove pomoči.

Mir

ko

Luk

a

Postni pohodi so eden od sadov praznovanja jubilejnega leta 850-letnice naše pražupnije, ko smo se nanje odpravili prvič. Cilj pohodov je duhoven (molitev in premišljevanje skrivnosti Jezusovega trpljenja), temu pa se pridružuje tudi zavest skupnosti ter skrb za zdravje in družabnost.

Postni pohodi so nas popeljali do naših podružnic, na poti pa smo se ustavili pri mnogih verskih znamenjih. Zahvala vsem, ki ste nas na poti sprejeli, pa tudi vsem, ki z veliko ljubeznijo skrbite za svoja verska znamenja, jih obnavljate in skrbno urejate njihovo okolico.

Tudi letos so bili postni pohodi zelo obiskani. Mislim, da so postali koristen del postnega časa vsakega izmed nas. Postali so Naši. Verjamem, da jih bomo v naslednjem letu še imeli.

Z udeleženci postnih pohodov sta se pogovarjala Mojca Kukovičič in

Martin Dolamič Konrad

Kar nekaj lepih utrinkov z letošnjih postnih pohodov so ujeli naši fotografi in si jih lahko ogledate

med novicami na Videmčan.SI.

6

DO

GO

DK

I M

INU

LE

GA

ME

SE

CA


Birmanci z mladimi animatorji na Sladki Gori in Šmihelu

Duhovni vikendi za letošnje birmance


Bila sva na 2. duhovnem vikendu na Šmihelu nad Mozirjem. Našla sva samo eno besedo, s katero bi ga opisala: »ZAKON«. Prav vse je bilo dobro (tudi kosila), predvsem pa to, da je najina skupina zmagala (Radi jemo Viki kremo). Odlično so svojo vlogo na duhovnem vikendu odigrali naši animatorji, ki so nas ves čas vodili skozi delo, nas zabavali in navsezadnje tudi spodbujali. Sama hiša, v kateri smo bivali, je bila skromna, vendar ne majhna. Ves vikend smo delali, odgovarjali na izzivalna vprašanja, razmišljali in se tudi kregali o različnih temah. Zdi se nama, da so ti dnevi vsakogar »prisilili« k razmišljanju o vročih temah in s tem k oseb-nemu odraščanju.

Žan Koprivnik in Matic Romih

Bilo je zelo dobro, še posebej je bila dobro or-ganizirana Pot do srca, kar je izgledalo kot ori-entacija, ravnali pa smo se po svečkah, ki so jih animatorji nastavili v naravi. Pot je bila napor-na, vendar zanimiva, saj smo bili odvisni drug od drugega, pomagali smo si in se prenašali. Tako smo ugotovili, da s skupnimi močmi zmoremo več, kot smo sprva pričakovali. Cilj poti do srca smo odkrili pri sveti maši. Duhovni vikend me je zelo navdušil in rad bi, da bi kaj takega še ponovili.

Matic Žarn

Bila sem na prvem duhovnem vikendu. Ne vem, kako naj opišem občutke, ker bi pora-bila preveč prostora. V celoti je bilo super. Mogoče si kdo predstavlja, da smo cel vikend lenarili, a sploh ni bilo tako. Vikend smo preživeli delovno, veliko smo se pogo-varjali in iskali skupna stališča. Všeč mi je bilo delo po skupinah. V naši skupini smo se veliko pogovarjali in sklenili nova prijateljstva z ani-matorji. Ob njih smo se tudi nekateri letošnji birmanci navdušili za animatorstvo. Imeli smo se super in vsi smo mnenja, da bi morali imeti več takih vikendov.

Katarina Bevc

7

Na duhovnem vikendu se mi je zdelo dobro, najboljše pa je bilo sankanje z žaklji. Tudi ani-matorji so bili v redu, ker so se trudili za našo duhovno rast. Ves vikend smo »trdo delali«, se pogovarjali in debatirali na temo filma Ostržkove dogodivščine. V Ostržku pa nismo videli lutke, ampak najstnika, našega sovrstnika, s katerim smo se primerjali in na ta način se je našlo veliko tem, o katerih smo se pogovarjali.

Hana Kodela

Dne 19. marca je potekala 2. seja članov župnijskega pastoralnega sveta z naslednjim dnevnim redom.

1. Dekanijski pastoralni dan: vrednotenje srečanja, ki smo ga gostili v naši župniji, aktualne teme za našo župnijo.

2. Aktualni pastoralni in bogoslužni dogodki: postni pohodi, velikonočno tridnevje, župnijski dan, 110-letnica posvetitve naše cerkve (7. september).

3. Župnijski prostori: obnova in adaptacija župnijske dvorane nasproti cerkve.

4. Razno.

V nadaljevanju vas seznanjamo z osnovnimi ugoto-vitvami in sklepi seje.

Glede na mnenje članov ŽPS Videm - Krško ter glede na odzive ostalih udeležencev je bil dekanij-ski pastoralni dan, ki je potekal 11. 2. 2007, do-bro organiziran in lepo sprejet. Tudi škof, g. Anton Stres, je srečanje dobro ocenil in ga postavil kot merilo za organizacijo podobnih srečanj v škofiji. Po poročilu članov našega ŽPS je bilo ugotovljeno, da župnija deluje na večini področij, ki so bile pred-met obravnave na ločenih delavnicah (sodelovanje župljanov pri bogoslužju, delovanje zakonskih skupin, biblični krožek, gospodarski svet ter delo z mladimi). Delavnice in srečanje je bilo predstavljeno tudi v 3. številki Videmčana.

Soglasno pa smo ugotovili, da dobrodelna de-javnost v naši župniji ni organizirana, saj karitas v našem ožjem okolju ne deluje. Zato smo člani ŽPS podali pobudo za ustanovitev župnijske karitas. Prvi korak bo organizacija dekanijskega srečanja s pre-davanjem Roka Metličarja, škofijskega koordinator-ja za delovanje karitas, ter najbolj dejavnih članic in članov karitas iz Brežic. Srečanje bo predvidoma v soboto, pred 3. velikonočno nedeljo. ŽPS vabi k delovanju in sodelovanju vse, ki želijo kakorkoli pomagati tistim, ki so pomoči potrebni.

Ob drugi točki dnevnega reda smo ovredno-tili postne pohode. V letošnjem letu jih je bilo pet.

Poročilo z marčne seje župnijskega pastoralnega sveta

Župnijski pastoralni svet naše župnije se skupaj s pripravljalnim

odborom zahvaljuje vodstvu Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja za pomoč in razpoložljivost pri izvedbi dekanij-

skega pastoralnega dne z naslovom “Tu sem, moje roke porabi”.

Prisrčna zahvala Anici, Boži, Valeriji, Ediju in s. Maristeli za

okusno kuhinjo in molitveno podporo!

DO

GO

DK

I M

INU

LE

GA

ME

SE

CA



“So lepe rožice in sonček in lepa, lepa je pom-lad,” tako menijo videmski veroučenci, ki so se v soboto, 17. marca, zbrali pred župniščem, da bi sodelovali v ustvarjalni delavnici.

Toplo sonce nam je omogočalo, da smo de-lavnico izvedli zunaj. Pod vodstvom g. ka-plana in animatork je delavnica potekala brezhibno. Udeležilo se je je 50 otrok, pred-vsem iz prvega in drugega razreda. Otroci so bili zelo pridni in zagnani. Trudili so se ustvariti čim več rožic za starše, ki jih bodo poklonili na koncertu. Dve urici ustvarjal-nega dela sta hitro minili. Po končanem delu smo se ozrli proti župnišču, ki je zacvetelo v različnih barvah, kar ste gotovo opazili tudi starši, ki ste prihajali po svoje male sončke.

Tanja Ovsenik

Veroučna delavnica in praznični večer ob tednu družine

Cvet za mamico in atijaPovprečno število pohodnikov se je gibalo okoli 100, kar predstavlja lepo udeležbo. Člani ŽPS smo zelo pozitivno ocenili to pobožnost, za kar gre ve-lika zahvala g. Andreju Petanu. Poleg tega smo kot vzpodbudo za v prihodnje izrazili nekaj predlogov ter vsebinskih in organizacijskih izboljšav.

Pogovarjali smo se tudi o pomembnosti priprave vseh župljanov na bližnje velikonočne praznike ter o ustrezni obliki praznovanja župnijskega dneva (konec maja), ko naj bi organizirali dan odprtih vrat župnije s sodelovanjem vseh delujočih skupin, 110-obletnice posvetitve naše cerkve, 7. septembra, z izi-dom Zbornika župnije Videm - Krško in župnijskega žegnanja (konec septembra).

Člane ŽPS je g. župnik seznanil tudi s sklepom gospodarskega sveta o začetku prve faze obnove župnijske dvorane nasproti cerkve, ki je v prido-bitvi osnovnih informacij, možnosti sodelovanja z okoljem in občino, pridobitvi dovoljenj. Dvorana bo nudila prepotreben prostor in možnost delovanja vseh skupin, ki delujejo v župniji ter bo hkrati most povezovanja s krajem.

Ker je bila tema in vsebina seje zelo bogata, je za razpravo ob zadnji točki »razno« ostalo bolj malo energije. Izrazili smo veselje nad izdajo pisnega Videmčana, predvsem pa podporo uredniškemu odboru, predlagali pooblastitev dodatnih izrednih delivcev obhajila, pripravo sv. maše za gluhoneme ter razmišljali o razpisu štipendij za mlade organiste in katehete.

Na koncu poročila s seje vabimo vse župljane, da se odzovete pobudam g. župnika in g. kaplana ter članov ŽPS-ja, zlasti ob začetku ustanavljanja župnijske karitas ter za vaše aktivno sodelovanje pri delovanju naše župnije, tudi z dodatnimi predlogi.

Manja Molan

9

V soboto, 24. marca, smo se razširjene družine zbrale pri sveti maši in programu po njej.

Obširna reklama, zavzetost duhovnih voditeljev pa tudi osebna potreba sta otroke in starše, stare starše ter tete in strice pripel-jala v videmsko cerkev, da bi Bogu izročili svojo zahvalo za podarjeno življenje, za vso prejeto ljubezen in mnogokrat prestane skrbi.

V luči Božje navzočnosti in v moči Svetega Duha hodimo iz dneva v dan in iščemo bisere svojih življenj. V soboto smo se spet nahranili pri izviru. Po bogoslužju pa so naši mladi stopili pred Boga in ga s svo-jimi talenti slavili. Priča smo bili elegantni vlogi voditelja in razposajeni dekliškosti

Veroučna delavnica in praznični večer ob tednu družine

Cvet za mamico in atija

sovoditeljice, komaj izkušenim nastopom mladih glasbenikov, ubranemu petju številčnih Iskric, premieri dekliškega kvar-teta in glasbeni podpori organista in ki-tarista.

Rezultat delavnic tedna prej so bile ročno izdelane pisane rožice z napisom: »Ljube-zen staršev je podobna zraku. Je nekaj tako vsakdanjega, da je niti ne zaznaš. Dokler je ni konec.« Mladi so jih domiselno postavili v cvetlična korita, ki so ob koncu oživela in posamezni cvetovi so se znašli v rokah ob-jokanih mamic in ponosnih očetov.

Starši s hvaležnostjo občudujemo vzgojitelje, ki so naše otroke znali pritegniti in dati v tednu družine prazniku pravi pomen.

Milena Žičkar Petan

10

PR

AZ

NIČ

NA

PR

ILO

GA


Velika noč sredi mojega življenja


Živimo čas potrošniške mrzlice, ko mis-limo, da moramo imeti vse, kar nam ponujajo ogromne reklame, ki nas »na-padajo« z vseh strani:od TV, računalnika in domačih poštnih nabiralnikov, letakov za brisalci avtomobila. Tako človek težko najde čas, da se zazre vase in premišljuje o sebi, svojem obstoju ter vlogi in poslan-stvu, ki mu ga je Bog dal tukaj in zdaj. Koliko teže se šele zazre v Božje obličje, v Jezusa, ki smo ga štirideset dni spremlja-li na njegovem križevem potu, predvsem pa težko začuti vstajenjsko alelujo, ki sle- di smrti in pokopu.

Tolikokrat na svojem križevem potu padem, se smilim sama sebi in bi najraje kar obležala pod težo križa. Tolikokrat se mi zdi vse brez veze, brez pomena. Takrat nimam časa in moči misliti na Jezusa in njegovo trpljenje, ko znova in znova nosi križ mojih grehov in mojega jadikovanja. Pa vendar On ne obupa nad menoj, zno-va in znova mi pošilja na pot Simone, ki mi pomagajo nositi križ vseh mojih nad-log in težav. In zopet dobim novo upanje, nov pogum.

Prav zato se s svojimi križi, trpljenji in padci ne želim ukvarjati preveč; raje iščem lepe trenutke v mojem življenju: ljubezen moža in sorodnikov, pozornos-ti sodelavcev, znancev in prijateljev in najvažnejše – Jezusovo bližino. Ti lepi trenutki so znanilci novega, polnega življenja v večnosti ob Troedinem v moji večni Veliki noči. “Hvala ti, Gospod, ker si me ustvaril in mi podaril življenje, da te čudovite stvari lahko doživljam in hvala Ti za vse svojce, prijatelje in znance, ob katerih živim. Hvala Ti, Jezus, za vsako novo vstajenje, za vsako novo alelujo, ki jo lahko z ve- selim srcem zapojem.”Kaj je trpljenje in smrt v primerjavi z Ve-liko nočjo?!Želim, da bi ne samo jaz, ampak vsi ljudje v križevem potu našli smisel, da bi takrat spoznavali, da je življenje lepo, da je čudoviti dar, ki nam je bil dan in v trpljenju predvsem iskali smisel vstajenja in življenja.

Marija Dorbež

Razmišljanja ob največjem krščanskem prazniku

11

KRIŽI ZAKAJ, GOSPOD?

DRŽA KRISTJANA V JEZUSU KRISTUSU

BOŽJA BESEDA

rdeča luč na semaforjuokvara avtomobilazlomljena rokaizguba službeneusmiljeni tempoizguba ključevprepiri z bližnjimiprometna nesrečatežek karakter nekoganezvestoba partnerjakriva pota otrokresne bolezni bližnjihslužbena potovanjaneplodnostnezdrave navezanostialkoholizemodvisnostiskrbiločitevosamljenostnesprejetostnerazumljenost

Nevera v Gospodove obljube.

Zakaj meni?

Zakaj zdaj in zakaj tako?

Kaj sem naredil narobe?

Bog je krut.

Ni smisla.

Ne morem več.

In kaj zdaj?

Kaj hočeš povedati, Gospod?

Ne razumem ...

Želiš, da Ti zaupam, da vodiš vsako podrobnost v mojem življenju.

Ti imaš vse pod nadzorom in nič ti ni neznano, skrito (celo lasje na glavi).

Nič se ne zgodi, če Gospod ne dopusti (Job).

V tej veri se Ti, Gospod, zah-valjujem za prav ta križ, ki si mi ga zaupal.

Odločim se, da bom trdno veroval Tvoji besedi, ne glede na to, kaj čutim.

Čeprav ne razumem in mi je težko, Te slavim.

Glej, v Tvoje roke sedaj popol-noma prepustim in izročim to situacijo.

Verujem, da celo naše pre-tekle napake in zmote, če Ti jih prepustim z zahvaljevanjem, moreš obrniti v dobro.

Rim 8,28: Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.

Ef 3,20: Njemu pa, ki more po moči, katera deluje v nas, v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo, njemu slava v Cerkvi in v Kristusu Jezusu skozi vse rodove, na veke vekov.

1Tes 5,16-18: Zmeraj se veselite. Neprenehoma molite. V vsem se zahvalju-jte: kajti to je božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.

Flp 4,13: Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.

Rim 2,4: Ali mar preziraš bogastvo njegove do-brote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog s svojo dobroto navaja k spreobrn-jenju?

Skozi križ videti luč velikonočnega jutra

Renata Mavrek

10

PR

AZ

NIČ

NA

PR

ILO

GA



Velika noč je največji krščanski praznik. Praznujemo zmago življenja nad smrtjo. Bistvo naše vere in velikonočne skrivnos-ti je Jezusovo vstajenje: “Tega Jezusa je Bog obudil” ( Apd 2,32).

Jezusovo trpljenje in smrt v luči vstajenja dobita odrešenjski pomen. Dosežena je sprava človeka z Bogom. Božji odrešenjski načrt je uresničen.

Jezusovo zemeljsko delovanje se ne konča s smrtjo, ampak z vstajenjem. Kristus je prestopil v nov način bivanja, ki pripada svetu Boga. Iz tega sveta se dotika naših src. Budi nam vero in upanje, da bomo tudi mi dosegli večnost.

Veselo oznanilo velikonočnega jutra: “Kristus je vstal!” in odmev: ”Resnično je vstal!” v človeku budita željo po polnosti bivanja. Zdaj smemo z veseljem sprejema-ti življenje kot neprecenljiv Božji dar. Pos-tali smo romarji na življenjski poti, ki nas skozi smrt vodi v zares pravo življenje.

Andreja Preskar

Praznovanje Velike noči vsako leto poglo-bi moje razmišljanje o premagani smrti in večnem življenju. Prav zaradi Velike noči in vere v večno življenje je bivanje na zemlji prijetno. Upam, da je moje življenje in življenje vseh ljudi, ki jih srečujem, brez konca. Vsakodnevno veselje v majhnih dogod-kih dobi smisel in tako je v luči zveličanja osmišljeno celotno zemeljsko življenje. Prav tako misel na večno življenje od-vzame pretirano težo mojim skrbem in težavam, ki se mi brez tega zdijo preveč pomembne in zapolnjujejo moj vsakdan. Postavi jih na stranski tir. Nevredne so, da mi grenijo zemeljsko bivanje. Upam, da bom z optimizmom zrl v pri-hodnost tudi takrat, ko bom trpel in bom čutil, da se minute mojega zemeljskega življenja iztekajo. Ob takšnem razmišljanju ugotovim, da se je vredno truditi in biti dober, saj ob-ljubljeno večno življenje ni samo po sebi umevno.

Aljoša Preskar

Življenje v vstajenjski luči

Razmišljanja ob največjem krščanskem prazniku

13

Iz pogovorov z ljudmi ugotavljam, da je večina prepričanih, da je poleg Božiča tudi Velika noč samo praznik družine. Res pa je, da Velika noč ni samo nevtralni družinski praznik, v kat-erega ga skuša reducirati moderno poganstvo, nova potrošniška religija, ampak nekaj bistveno večjega. Vsi se zavedamo, da smo danes prežeti z materializmom in potrošništvom. Vse nas žene k nenehnemu zadovoljevanju osebnih potreb. Veliko ljudi skrbi v teh dneh zgolj košara, v kat-

“Zajčekpride”ero bodo položili hrano. Res je, da je vedno in povsod bila in je še vedno osrednja vez prazno-vanja hrana, ker je bila ta včasih tako zelo pomembna oz. redka, da si jo bil priprav-ljen deliti samo s tistimi, ki si jih imel rad in je imela neko simboliko. Čeprav je danes hrane dovolj, njena simbolika ostaja.

Žal je sodobni čas v velikonočno prazno-vanje vpeljal pogan-ske simbole in spodrinil sporočilo Velike noči. Že ves mesec lahko srečujete po trgovinah kičaste razglednice; v teh dneh pa jih celo prejemate od svojih pri-jateljev z lepimi voščili na dom. Prav tako iz izložb trgovin veje »duh velike noči« s simbolom zajca. In ko sem pri verouku vprašal otroke, kaj je Velika noč, so skoraj enoglasno odgovorili: »Zajček pride!«

Nosilno vlogo poganskega velikonočnega praznovanja imata dva simbola prerojenja, novega rojstva in plodnosti: jajce in zajec. Slednji izvira iz starogermanskega poganskega sveta, piščanec pa predstavlja življenje, ki pride iz jajca. Na velikonočnih voščilnicah se poleg zajca in jajc pojavljajo še cvetlice in zelenje pa tudi škrati in otroci, še posebej deklice kot simbol nedolžnosti in mladosti.

Okraševanje doma, pričakovanje zajčka, iskanje daril, pozen in lep velikonočni zajtrk, obiski in majčkene pozornosti tistih, ki jih imaš rad in skup-no preživljanje časa – vse to gotovo tke vezi.

Vendar za kristjana Velika noč ni samo to. Je veliko več. Bistveno je sporočilo, da je človek odrešen, se pravi, da ima upanje, da je pred njim prihod-nost. Da smrt ni zadnja beseda človekovega bi-vanja. Prav to je najpomembnejše: današnjega človekua nagovoriti z besedo upanja. Kristus je za kristjane temelj vsakega upanja. Vse upanje se je rodilo na velikonočno jutro.

Že Judje so praznovali veliko noč (pasho) kot praznik odrešenja oz. osvoboditve iz Egipta. Je-zus je hotel ravno na ta judovski praznik navezati svoje sporočilo o rešitvi človeka iz suženjstva gre-ha in smrti ter oblasti hudobnega duha. Zato je

hotel s svojimi učenci obhajati veliko noč, jesti velikonočno jagnje, pri katerem pa je pokazal, da je prav on sam tisto jag-nje, ki sprejema nase vsa bremena, vso grešnost sveta, vso

krivdo. Njegova smrt na križu je torej temelj našega odrešenja, na-šega upanja. Njegovo vstajenje, brez katerega tudi smrt na križu nima nobenega smisla, je začetek našega vstajenja in tudi začetek tega, kar pričakujemo po koncu

zemeljskega bivanja. Zato bo za verujoče kristjane Velika noč ostala Kris-tusova Velika noč do konca sveta.

Martin Dolamič Konrad

Sporočilo velikonočnih simbolov

14

ZA

NA

JML

AJŠ

E V

IDE

MČ

AN

EŽupnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi


Dopolni obgrizene besede: Vzemi kredo prave barve inpobarvaj pirhe:

Pet od sedmih likov s črkami pravilno vstavi v prazne prostore in dobil boš ime znane rastline, ki si jo na cvetno nedeljo nesel v

cerkev.

Ugotovi tri velikonočne jedi in jih skupaj z imenom dneva, ko je Jezus vstal od mrtvih,

vpiši v križanko.

Pripravila Silvana Ciglar Ašič

INICIATIVNO SREČANJE KARITAS

Sobota, 22. april

PRIPRAVA STARŠEV NA KRST OTROK

Prvo srečanje 24. april ob 16h

Drugo in tretje srečanje po dogovoru

BIBLIČNI SEMINAR

25. april ob 20h

KONCERT SKUPINE VALVASOR

26. april ob 20h

VEROUČNE POČITNICE

27. april - 2. maj

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

Vsak večer v maju ob 19h

KATEHUMENAT

10. maj ob 20h

ŽUPNIJSKI DAN

27. maj

VIDEMČAN 5

Nedelja, 6. maj

PR

ED

NA

MI

Za izdelavo dveh piščančkov prerežemo tulec

na polovico.

Iz embalaže od jajc izrežemo

eno sedalo in ga prilepimo na drugi

tulec.

Pobarvamo, izrežemo in prilepimo kljunčke,

repke, krila in oči.

V kokljo le še ugnezdimo obarvano

jajce in okras je končan.

je glasilo župnije svetega Ruperta v Krškem - Videm ob Savi.

Ureja ga uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Martin Dolamič Konrad in Mitja Markovič.

Fotografije: Andreas Repše, Peter Gorjan, Miloš Kukovičič in arhiv Videmčana.

Oblikovanje in priprava za tisk: Mitja Markovič. Lektoriranje: Milena Žičkar Petan.

Tisk: Geršak, KolorTisk, Krško. Naklada: 1000 izvodov.

Spletno mesto: Videmcan.SI. Naslov uredništva: [email protected].

Izd

ela

j p

om

lad

an

sk

i o

kra

se

k


DO

BR

OH

OTN

A O

BV

ES

TIL

A

Alojz Žlogar


Ob 90. obletnici Marijinih prikazovanj

organiziramo župnijsko romanje

v Fatimo od1. do 8. septembra.

Iz Slovenije bomo poleteli z leta-lom v Lizbono od tam pa v Fatimo, kjer se bomo zadržali dva dni. Vračali se bomo z avtobusom in si med potjo ogledali naslednje znamenite kraje: PORTA, BOM JESUS DO MONTE, SANTIAGO DE COMPOSTELA, LEON, BUR-GOS. Za en dan se bomo ustavili tudi v največjem Marijinem romarskem središču LURDU.

Prijaviti se je mogoče do sredine maja.Informacije in natančnejši pro-gram je na voljo v župnišču.CENA: 749 € (ca.179.500 SIT)V ceno je vključeno: letalski prevoz na relaciji Ljubljana - Lizbona, prevoz po programu z visokoturističnim avtobusom (klima, video, hladilnik), avtobusni prevoz do letališča Brnik, cestnine in parkirnine, 2 x polni penzion (zaj-trk, kosilo, večerja), 5 x polpenzion (zajtrk, večerja) v dobrih hotelih turistične kategorije (dvoposteljne sobe, TWC), vse vstopnine po programu, strokovno in duhovno vodstvo, or-ganizacija, nezgodno zavarovanje in ddv.

Način plačila: ob prijavi 100 €, ostalo na obroke po dogovoru.

Na veliko soboto zvečer sprejemajo

milost svetega krsta katehumeni:

Nina Lipič,Miran Zlobko,

Vesna Stevanovič,Petra Krošelj,

Aleksander Radišič,in Leo Kolman.

Župnija vam,

dragi katehumeni, vašim botrom

in vsem vašim dragim iskreno čestita, se z vami veseli

in vam želi veliko lepega na novi poti, na katero ste stopili.

videmčan 4 (2007)

Documents