WWW.VIDEMCAN.SI

2

PO

ŽIR

EK

ZA

DU

ŠO

Januar 2007 • 2

Odkrivamo lepoto skritih zakladov

Zadnje srečanje bibličnega seminarja je bilo ponovno zanimivo in nekaj posebnega. Poleg 7 katehumenov še 29 drugih, ki želimo poglobiti poznavanje Svetega pisma. Da seminar udeležencev ne pušča hladnih, priča tudi elektronsko sporočilo udeleženca 2. bibličnega seminarja, ki je prišlo na župnijski poštni predal, in se dotika stvarjenja sveta oziroma njegovega pogleda na prva poglavja.

V prvem delu, ki ga vodi župnik Mitja spoznavamo Staro zavezo. Tokrat smo spoznavali Abrahama, njegovo pot iz Ura, od koder je odšel njegov oče in je v Haranu umrl. Nato pa spremljamo Abrama, ki je po Gospodovem klicu odšel z nečakom Lotom iz Harana, z vsem premoženjem in vsem ljudstvom, ki ga je v Haranu pridobil.

V istem trenutku, ko Bog pokliče Abrama, da po človeku izpolni svoj odrešenjski načrt, mu tudi obljubi, da bo iz njega naredil velik narod, kljub temu da z ženo Sarajo nimata potomcev. Ko Abram začne sebi bolj zaupati kot Bogu (posluša ženo Sarajo in ima z njeno egiptovsko deklo Hagaro otroka, Hagara pa začne zaničevati Sarajo, ta pa jo spodi od sebe), se začno stvari zapletati. Iz tega izluščimo, da ko stvari prepustimo Bogu se le -te začnejo odvijati normalno, ko pa s svojimi dejanji začnemo posegati v Božji načrt, se le-ta začne komplicirati.

V drugem delu, ki ga vodi kaplan Martin in zajema Novo zavezo, smo tokrat spoznavali Lukov evangelij. To je tretji kanonični evangelij, je najdaljši, saj ima 24 poglavij ali 1149 vrstic. Luka je bil Pavlov sodelavec, zdravnik. Ker ni bil obrezan, se sklepa, da je

bil pogan. Doma je bil iz Antiohije. Okrog leta 38 se je spreobrnil in stopil v krščanstvo. Lukov evangelij je nastal po razdejanju Jeruzalema, namenjen pa je bil poganom. Evangelist poudarja, da niso samo Judje poklicani k odrešenju. Sporočilo Lukovega evangelija je, da je Jezus središče časa in odrešenik človeštva ter mejnik človeške zgodovine. Odrešenjsko zgodovino deli v 3 dele: čas obljub oz. Izraela, čas spolnitev obljub ali čas Kristusa in čas oznanjevanja. Lukovemu evangeliju pravimo tudi marijanski, saj se v njem največkrat »oglasi« Marija. Od 6.stol. se je utrdila misel, da je Luka s peresom naslikal Marijo.

Na koncu smo še prebrali Priliko o izgubljenem sinu [Lk 15,11-32], kjer Jezus razodene Boga - Očeta kot neskončno dobrega

in poudari, da je človek več kot postava. V tej priliki spoznamo greh, iz katerega sledi kazen, nato sledi obžalovanje - kesanje, sklep k spreobrnjenju ter sprava z Očetom - Bogom in njegovo odpuščanje.

Bogu hvala za možnost, da v letu Svetega pisma, lahko poglabljamo in pod strokovnim vodstvom premišljujemo Knjigo vseh knjig in ob tem želim, da bi to možnost imelo čim več ljudi, da bi spoznavali neskončno Ljubezen Njega, ki je za naše odrešenje trpel in umrl na križu, predvsem pa kot pravi evangelist Luka: »Bistvo ni uničenje greha in tudi ne križ, pač pa VSTAJENJE in VNEBOHOD.«

Zato toplo priporočam obisk bibličnih srečanj. Naslednje bo že zadnjega februarja.

Marija Dorbež

3

Sveta maša - vrhunska kultura

Manja Molan, zborovodkinja

Ko mi je pred leti profesor, ki ga močno in visoko cenim ter je poklicno povezan s kulturo, omenil, da je zanj

maša kulturni dogodek, sem bila začudena, zmedena in kot kristjanka celo užaljena. Kako lahko mašo, ki je vrhunec svetega v tem zemeljskem okolju enači s

kulturnim dogodkom? Nisem komentirala, niti nadalje spraševala, kako in zakaj tako misli, a njegovih besed

sem se velikokrat spomnila. Danes želim tudi z vami v tej februarski številki Videmčana, ki je deloma posvečena

kulturi, razmišljati o njih.

Pri nedeljskih mašah se zvrsti približno 600 ljudi obeh spolov, različnih starosti, poklicev, izobrazbe, poročenih

in samskih. Redke so kulturne prireditve, na katerih se zbere tako velika množica. Maša se bere v domačem,

slovenskem, knjižnem jeziku. Duhovnik pri pridigi izrabi vse retorične in jezikovne spretnosti, ki jih premore, bralci beril

in uvodov se urijo v jezikovnih vajah. Tu so še cerkvena glasba in cerkveni pevski zbori. Cerkev je kot zgradba sad arhitektovih zamisli, cerkveni zidovi so okrašeni s freskami.

Zunanji znaki, boste rekli, a še zdaleč ne nepomembni, ki že zadostijo za del odgovora na v uvodu postavljenem

vprašanju.

Znano je, da je Najsvetejši, ki je v vidni podobi pred nas postavljen ravno pri sveti maši, mnogim umetnikom vir

čistega navdiha za ustvarjanje. Daje moč, razsvetli duha,

ki se nato razlije v prekrasne podobe na slikarskem platnu, oblike kipov in skulptur, v čudovite melodije in besede pesmi, zgodb. Kultura posameznika, ki se znajde pri maši, pa zajema še mnogo več. Od najbolj osnovnih pravil obnašanja, olike, do kulture srca, ki obsega v prvi vrsti spoštovanje do vsakega človeka, odprtost za drugega in drugačnega, čut za skupnost, obsega dobro mero tolerance in razumevanja, tudi v cerkveni klopi. Kje bi se človek lahko bolje naučil kulture, kulturnega obnašanja in delovanja, kot ravno ob Jezusovem zgledu, upoštevanju Njegovega nauka in ob Njegovem navdihu?

Če ste obdarjeni z zmožnostjo, da ustvarite ali poustvarite nekaj lepega, je prav in potrebno, da to pogumno udejanjite. Saj poznate tisto priliko o talentih in obrestih povezanih z njimi! Zatreti v sebi željo, da narediš svojo unikatno umetnijo, pa če je še tako skromna ali nepomembna, pomeni, da si zatrl sebe, svoj jaz, svojo pot, svojo legendo, svojega Boga, od katerega vse prejemamo. In tu se skriva še drugi del odgovora. Tako me izrečene besede profesorja ne čudijo več, saj sem danes prepričana, da je maša tudi kulturni dogodek. Velik, največji …

4

DO

GO

DK

I M

INU

LE

GA

ME

SE

CA

Januar 2007 • 2

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Fo

to: M

ilo

šFo

to: M

ilo

š

Sveto pismozaklad v skrinjiZadnjo januarsko nedeljo smo praznovali nedeljo Svetega pisma, s katero smo v letu Svetega pisma želeli posebej osvežiti pomen božje besede za naše življenje. Radovedno smo se »spotikali« ob skrinjo sredi cerkve, ki je ostala skrivnost vse do konca maše. Gospod Mitja je v pridigi s pomočjo simbolov, ki so jih prinesli Klara, Nejc in Neža, razgrnil, kako dragoceni smo za Boga, da nam pošilja PISMO, s katerim si vedno lahko naredimo LUČ na poteh, po katerih stopamo z Njegovim KOMPASOM v roki.

Vendar nam Bog podarja nešteto priložnosti in Sveto pismo je ena izmed najbolj dosegljivih. Letos smo vsi povabljeni, da odkrivamo zaklade božje besede. V skrinji sredi cerkve so bili poseb-ni svetopisemski »bonbončki«, ki smo jih odnes-li domov. Moj odlomek je čudovito odgovoril na moja razmišljanja in odlomki mojih bližnjih na njihova. Se je vam zgodilo enako?

Alenka Gorjan

Vsi prisotni, ki so že bili člani ŽPS v predhodnih mandatih, so na kratko predstavili izkušnje preteklega delovanja, vsi na novo izvoljeni člani pa so orisali pričakovanja in svoje poslanstvo, ki ga čutijo ob imenovanju. Vsa pričevanja so bila edinstvena in zelo osebna.V nadaljevanju smo govorili o sledečih področjih, oziroma predlagali naslednje sklepe: • ŽPS se je odločal o tajniku ŽPS, ki je tudi v tem mandatu Ivan Učanjšek, zapisnike bo urejevala Manja Molan.• Anica Vodeb, stanujoča v Dolenji vasi, je izpostavila željo po dodatnem članu ŽPS iz Dolenje vasi oz. okolice, saj se osebno čuti v ŽPS pristojna za katehezo. Župnik je razložil, da pri volitvah ni bila v ospredju krajevna zastopanost članov, ker pri večinsko mestnih župnijah ni več smiseln. Med prvimi štirinajstimi izvoljenimi kandidati so hkrati predstavniki velike večine pastoralnih dejavnosti v župniji. • Izpostavljen je bil datum birme v naši župniji, ki je že določen, in sicer 9. junij. Birmanci so v tem času zelo obremenjeni s šolo in obšolskimi dejavnostmi, zato bi bilo v prihodnje primerno iskati druge termine (npr. začetek maja v tekočem oz. septembra v naslednjem šolskem letu).• Ivan Resnik je opozoril na potrebo po sklicu seje gospodarskega sveta.• Tudi v letošnjem letu je zbor Palma iz Zagreba pripravljen v naši župniji prirediti koncert. Ivan Učanjšek je kontaktna oseba za določitev ustreznega termina in organizacijo koncerta. Kot možen termin je bil predlagan 28. maj oz. ob 1. obletnici praznovanja 850-letnice pisne omembe župnije. • V nedeljo 11. 2. 2007 ob 15. uri bo dekanijsko srečanje članov ŽPS, na katerem bo osrednji gost g. Anton Stres, škof naše, celjske škofije. Uvodni del z nagovorom škofa bo potekal v cerkvi Sv. Ruperta na Vidmu, delo po skupinah (predvidenih je 10 skupin) pa se bo nadaljevalo v OŠ dr. Mihajla Rostoharja. Potrebno in prav je, da se člani našega ŽPS srečanja udeležimo v čim večjem številu in se po delovnih skupinah sorazmerno porazdelimo.Manja Molan

Poročilo ustanovne seje ŽPS

Pravoslavna liturgijav ekumenskem duhu edinosti kristjanov

5

Fo

to: M

itja

Vsako leto sredi januarja krščanske Cerkve obhajamo ekumenski teden molitve in prizadevanj za medsebojno edinost. V okviru letošnjih srečevanj je prišlo med drugim do dogovora o obhajanju pravoslavne liturgije v naši župnijski cerkvi.

Bogoslužje je vodil novomeški pravoslavni du-hovnik jerej Goran Šljivić. K bogoslužju smo povabili naše pravoslavne brate in sestre s področja naše župnije, prišli pa so tudi nekateri Sevničani in Brežičani, liturgiji pa smo se pridružili tudi katoliški verniki iz naše župnije.

Pri bogoslužju smo poslušali evangelij o izgubljenem sinu, ki je pravzaprav Jezusova prispodoba, v kateri nam je orisal neskončno ljubezen Nebeškega Očeta. Ob koncu bogoslužja smo vsi prisotni prejeli spominsko podobico in blagoslovljeni kruh.

Praznik Gospodovega razglašenja je v naši župniji popestril koncert Tria Strnad. Znani so predvsem po svojevrstnih priredbah klasičnih skladb ter večno zelenih melodij, ki poslušalcem, katerim niso tuji jazzovski prijemi in zvoki, pričarajo posebno vzdušje. Dobro uigrani prsti pianista ter neverjetna sposobnost imitacije tolkal basista so dali vokalistu odlično iztočnico za doživeto interpretacijo.

Trio Strnad je za svoje koncerte izbral božični čas, ki v ljudeh budi zmožnost sprejemanja in razumevanja doživljanja sveta, kakršnega občutijo drugi. Njihovo snovno sporočilo pa je bilo: če sprejemaš dobro, lahko dobro tudi posreduješ.

Manja Molan

Drugačen koncertČe sprejemaš dobro, dobro tudi daješ

Duhovnik je v nagovoru poudaril potrebo po tem, da kristjani postajamo vedno bolj oblikovani po Jezusu. Poslušanje Božje besede in uživanje Gospodovega Telesa sta najbolj vzvišeni poti za poboženje. Poudaril je še, da je krščanska Cerkev ena sama, saj je tudi Jezus en sam, Sveto pismo je eno in Bog je eden. Razdeljenost Cerkva je posledica greha in človekove sebičnosti. Kristjani danes pa smo vsekakor poklicani k temu, da te razdeljenosti v skladu z Jezusovo željo presegamo. Mitja Markovič

Fo

to: M

ilo

šFo

to: M

art

in

6

OB

SV

ETO

VN

EM

DN

EV

U B

OL

NIK

OV

Januar 2007 • 2

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Praznik lurške Matere Božje, 11. februar, je vsako leto tudi svetovni dan bolnikov. Skrb za bolne je bila v Cerkvi vedno živo prisotna. O po-zornosti do bolnikov govori Jezus v svojem znamenitem govoru na gori: »Bolan sem bil in ste me obiskali.«

Tudi bistven del njegovega javnega delovanja je bil povezan s srečevanji s tako ali drugače bolnimi ali prizadetimi ljudmi, ki jim je vračal telesno ali duševno zdravje, predvsem pa pokazal na človekovo dostojanstvo, ki se ne meri po tem, ali je človek zdrav ali ne ali po tem, ali je star ali mlad. Zelo jasno o skrbi Cerkve za bolnike govori apostol Jakob v svojem pismu: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem.« V tej praksi in naročilu vidimo sveto-pisemski temelj za podeljevanje zakramenta svetega bolniškega maziljenja.

Znamenje velike krščanske ljubezni je, ko otroci lepo poskrbijo za svoje bolne ali os-tarele starše, jim po svojih močeh pomagajo in lajšajo pogoste težave. Velikokrat bolan ali ostarel človek poleg zdravstvene in splošne oskrbe potrebuje predvsem bližino in naklonje-

Bolan sem bil in ste me obiskali

Dragocena daritev na oltarju bolniške postelje

Med tistimi našimi župljani, ki ob prvih petkih prejemajo svete zakramente, sta tudi Veroni-ka Lapuh iz Starega Grada in Marija Zierer iz ulice Slavka Rožanca. Za naše glasilo sta povedali nekaj o sebi.

Gospa Veronika najprej pove o svoji veliki ljubezni do pesmi. Že od otroštva je rada prepevala, še danes, kljub dolgotrajni bole-zni, pa še vedno rada zapoje vesele pesmi. Morda je bilo tudi njeno veselje tisto, kar je opazil Ceno, s katerim se je pri 23-ih letih srečno poročila, pred petimi leti pa se je od nje poslovil.

Gospa Veronika ima dve hčeri, ki za svojo mamo lepo skrbita. Zaradi kapi je že 16 let priklenjena na bolniško posteljo. Njena pos-telja je tako njen oltar, na katerem daruje svojo bolezen in trpljenje Bogu za bla-goslov njene družine, velik blagoslov pa se po potrpežljivem prenašanju bolezni in po gorečih molitvah od naših bolnikov preliva tudi na vso našo župnijo.

Gospa Veronika vsak prvi petek v mesecu rada prejme sveto obhajilo.

7

Gospa Marija Zierer je kljub svojim žlahtnim letom zelo vitalna, bistra, pripravljena za pogovor, z veliko hvaležnostjo pa ob prvih petkih prejme tudi sveto obhajilo.

Povedala nam je, da je domačinka. Rojena je bila leta 1910 v Stari vasi, vse življenje pa je opravljala poklic trgovke. Pri 26-ih letih se je poročila z Albinom, sad njune ljubezni so štirje otroci.

Gospa Marija sedaj živi pri svoji hčerki Ve-roniki, ki zanjo zelo pozorno in lepo skrbi. Včasih je rada šivala obleke otrokom, možu in sebi, danes pa zelo rada in veliko bere.

Hči Veronika je ob obisku poudarila, da je njena mama zelo pobožna, v pobožnosti in veri pa je vzgajala tudi svoje otroke.

nost sočloveka. Krščanska ljubezen do pomoči potrebnih se ne ustavi samo v lastni družini. Obisk bolnega soseda ali bolj oddaljenega sorodnika še z večjo mero govori o dejavni in resnični krščanski ljubezni.

Pomemben del skrbi za ostarele in bolnike je tudi duhovna oskrba. Običajno ob prvih petkih, ali drugače po dogovoru, duhovniki tem našim bratom in sestram odnesemo sveto obhajilo, če želijo, lahko opravijo sveto spoved, skupaj molimo. Pomemben del duhovne skrbi za bol-nike pa je tudi zakrament svetega bolniškega maziljenja. Žal je prav pri tem zakramentu še preveč zasidrana misel, da je to »zakrament za smrt«. In tako se prevečkrat zgodi, da svojci odlašajo s tem zakramentom misleč, da še ni čas zanj.

Zakrament svetega bolniškega maziljenja je namenjen resno bolnim in ostarelim ljudem. S tem zakramentom želi Jezus na otipljiv način pokazati svojo bližino in pomoč bolnemu človeku. V primeru, da bolnik iz kakršnega koli razloga ne more opraviti svete spovedi, mu

Bog po tem zakramentu odpusti tudi vse grehe. Predvsem pa ga duhovno – in če je Njegova volja tudi telesno – okrepi. Zakrament lahko prejmemo seveda večkrat.

Pripravila: Martin in Mitja

8

14

. F

EB

RU

AR

- D

AN

LJU

BE

ZN

I

Januar 2007 • 2

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Iskreno povedano, tega praznika ne praznujem. Menim, da to ni naš praznik. To je nekaj novega. Glede na vse vrste izdelanih srčkov, naj bi to bil praznik izkazane ljubezni.

Ljubezen se ne izkazuje samo en dan v letu, pač pa vsak dan z dejanji, kot so: spoštovanje, strpnost, medsebojno zaupanje, pomoč drug drugemu, najsibo v družini ali med prijatelji.

Zagotovo pa je valentinovo praznik trgovcev in cvetličarjev.

Anica Troha

Valentinovo - dan zaljubljenih? Seveda. Valentinovo 14. februarja praznujejo zaljubljenci. Samo oni? Ne, praznujemo ga zaljubljenci, prijatelji in vsi, ki se imamo radi.

Obdobje pred njim in po njem je poseben čas, ki ima svoj čar. V tem času smemo biti vsi malo zasanjani. Čustva so intenzivna posebej za mnoge najstnike, ko jim prvič zaigrajo metuljčki v trebuhu.

Pa je bilo vedno tako? Seveda. Razlika je bila le v tem, da so praznik na Slovenskem v preteklosti praznovali le kot prebujanje korenin. Šele pred nekaj leti je dobil svojo pravo veljavo, tisto, ki si jo zasluži: praznik ljubezni. Praznik je namenjen vsem in vsakomur. Trenutkov, ko pokažemo nekomu, da ga imamo radi, ni nikoli preveč. Praznujejo ga tudi drugje po svetu, po vsej Evropi, ZDA, celo v Indiji, kjer na ta dan častijo boga zakona.

Praznujmo ga tudi mi!

Andreas Repše

valentinovoGa praznujete?

Žan Koprivnik

Valentinovo je praznik zaljubljencev, prijateljev in družine. Izkazujemo ga z lepimi besedami in skromnimi darili, predvsem pa z vsakodnevno prijaznostjo.

je glasilo župnije svetega Ruperta v Krškem - Videm ob Savi.

Ureja ga uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Martin Dolamič Konrad in Mitja Markovič.

Fotografija na naslovnici: arhiv Videmčana.Oblikovanje in priprava za tisk: Mitja Markovič.

Lektoriranje: Milena Žičkar Petan. Tisk: Geršak, KolorTisk, Krško.

Naklada: 600 izvodov. Spletno mesto: Videmcan.SI.

Naslov urednistva: urednistvo@videmcan.si.

Včasih smo ta dan praznovali kot praznik svetnika in ni bilo toliko pou-darka na ljubezni. Ta se potencira sedaj in je vse preveč skomercializirana.

Je pa beseda ljubezen v sedanjem času preveč zlorabljena. Podpiram prazno-vanje, a ljubezen ne sme biti narobe predstavljena. Naj bo to ljubezen med ljudmi, ljubezen do sočloveka, ljubezen do človeka v stiski, intimna ljubezen pa naj se podari le med dvema osebama.

In v tem smislu naj bi praznik izzvenel, čeprav ga sam posebej ne bom prazno-val, saj želim izkazovati ljubezen svojim dragim vsak dan v letu.

Jože Habinc

Dan, ki zaradi vsebine, ki smo mu jo dali, prinaša več priložnosti za različne pozornosti.

Lepo je, ko me mož na ta dan razvaja z Rafaelom ali s kako drugo sladkarijo (in je ob tem še posebej naklonjen). Vendar je presenečenje toliko lepše in večje, ko z enako gesto mavrično obarva sivino kakega drugega dne.

Tudi misli otrok v šolah in vrtcih so na ta dan bolj usmerjene k domačim oz. vsem, ki so jim še posebej blizu. Zanje pripravljajo različna presenečenja s predznakom »iz ljubezni« ali »z ljubeznijo« ali »ker te imam rad«.

Ko sta nama lani otroka (eden iz šole, drugi iz vrtca) prinesla srčke v različnih variantah, sva bila teh pozornosti zelo vesela. Njuni izdelki s toliko vloženega truda in še s posebnim namenom! Vendar sva bila veliko bolj vesela drugih njunih (ne srčkastih) darilc, ki sta nama jih podarila kar tako.

Renata Mavrek

Meta, Hana in Maruša

Valentinovo je čas ljubezni, ki ga preživljamo s svojimi prijatelji ali s svojo ljubljeno osebo.

Ljubezen si mladi ta dan pokažemo z različnimi darili. Posebej primerni za ta praznik so plišasti srčki, bonbonjere, svoje misli, želje in čustva pa napišemo v ljubezenska pisma ali kar v SMS.

10

Župnijski mešani pevski zbor

Pred srebrnim jubilejem še brez imena

PR

ED

STA

VL

JAM

O:

ME

ŠA

NI

PE

VS

KI

ZB

OR

Januar 2007 • 2

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Vse

fo

tog

rafije

: a

rhiv

zb

ora

V prihodnjem letu bo mešani pevski zbor naše župnije obhajal že svoj srebrni jubilej. Petindvaj-set let prepevanja po tem, ko v župniji lep čas ni bilo nobenega cerkvenega pevskega zbora, si vsekakor zasluži malce pozornosti.

Kljub prihajajočemu jubileju smo pevci še vedno mladi, polni idej, voljni sprememb. In sprememba v sestavi zbora nam še nikoli ni škodila, zato že kar na začetku povabljeni vsi, ki imate voljo do petja in bi radi prepevali z nami. Pridite, več nas bo, bolj mogočno bomo zveneli.

Smo pa tudi dovzetni za vedno nove in nove izzive. Nekaj takih je že za nami. Izdaja našega prvega samostojnega izdelka - zgoščenke z božičnimi pesmimi, ki je izšla ob Božiču v letu 2005, je prvi med njimi. Tu je tudi kar lepo število posnetkov ob snemanju radijske maše, pa sodelovanje ob praznovanju 850-letnice naše župnije, predstavitev radijskim poslušalcem po Sloveniji, ki ga je posnel Regionalni studio

Kljub vsakdanjemu delu in skrbem se rada udele-žim pevskih vaj, kjer nas ne povezuje samo veselje do petja, ampak tudi želja po druženju, saj so se z leti med nami spletle prijateljske vezi. Trudimo se sodelovati pri mašah, manjših koncertih, revijah. To je le eden izmed načinov, da izkažemo svojo zahvalo Bogu za prekrasen dar. (Stanka)

V zboru pojeva že od ustanovitve, kjer sva doživela marsikaj lepega in veselega. Še vedno velja, da kdor poje, dvakrat moli, to pa je tudi najin namen. Bog nam je dal glasove in radi jih uporabimo, da mu prepevamo slavo. Je pa maša lahko čisto drugače doživeta, če je petje lepo ubrano. (Brigita in Dušan)

Maribor. Za nami so koncerti, sodelovanja na prireditvah, dobrodelnih koncertih, predvsem pa smo s srcem vedno povezani s prav vsakim dog-odkom v naši župniji.

Pred leti smo radi prepevali pesmi za mlade, tako smo imeli včasih celo »popevkarske maše«. Še sedaj je tako, a radi prepevamo tudi ljudske napeve, pesmi različnih narodov, velikokrat pa

kako znano melodijo priredimo, dodamo svoje besedilo in že osvaja naša srca.

A vsega naštetega ne bi bilo brez naše organ-istke in zborovodkinje Manje, ki ji gre največja zahvala, da sploh smo in da pojemo. Hvaležni smo ji za voljo, veselje, moč, včasih tudi potrplje-nje in za njen jasen odgovor: »Pojemo za Božjo čast, za slavo, za odmev v večnost.«

Veseli nas, ko našemu prepevanju pritegne ce-lotna cerkev, saj na ta način pri slavljenju sodeluje celotno občestvo in ne le peščica »izbrancev«.

11

PRIPRAVA STARŠEV NA KRST OTROK

Prvo srečanje 22. februar ob 19h

Drugo srečanje po dogovoru

Tretje srečanje po dogovoru

BIBLIČNI SEMINAR

28. februar ob 20h

POSTNI ČAS

Pepelnica: 21. februar

Prvi postni pohod: LIBNA, 25. 2.

Drugi p. pohod: DOL. VAS, 4. 3.

Križev pot: vsak petek ob 17.30

VEROUK PRVOŠOLCI

3. marec ob 8.30

17. marec ob 8.30

BIRMANCI

Prvi duhovni vikend 9. - 11. marec

Drugi duh. vikend 16. - 18. marec

KATEHUMENAT

8. marec ob 19h

PRIPRAVA NA ZAKON

Prvo srečanje: 24. februar ob 15h (veroučna učilnica v Brestanici)

KATEHETSKI SIMPOZIJ ZA VEROUČITELJE

12. - 16. februar (ni verouka)

SKAVTI IZVIDNIKI

Zimovanje 16. - 19. februar (Ojstrica nad Dravogradom)

SKAVTI POPOTNIKI

Zimovanje 2. - 4. marec

VIDEMČAN 3

11. marec

PR

ED

NA

MI

Petje mi pomeni sprostitev, molitev v sreči ali nesreči, pogovor. Tudi načrtovanje dogodkov, kot so sv. maše, nastopi, sodelovanja, izleti, pa tudi piknik in žur spadata zraven. Kar čuti srce, ko zapojemo, pa se z besedami ne da opisati. (Andreja)

Z udejstvovanjem v cerkvenem pevskem zboru uresničujeva svojo ljubezen do petja in izkazu-jeva svojo vero v Gospoda. (Tanja in Janko)

Vedno si želimo dati vse od sebe ali iz sebe. Vsak glas je darovan vsakokratnemu bogoslužju ali do-godku, vsak od nas se veseli, da lahko »dvakrat moli« ter na svoj način slavi Gospoda.

Smo pa pevci dovzetni za vsako pripombo, pred-log, kritiko, vsakršno malenkost. Morda pa nam kdo ponudi idejo za ime zbora, tega kljub sko-raj 25-letnemu delovanju še nismo uspeli izbrati. Torej, vabljeni k sodelovanju - tako ali drugače.

Tomaž Petan

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Januar 2007 • 2

Dekanija Krško - Videm ob Savi pripravlja

PRIPRAVO NA ZAKON

Tečaj vodijo: duhovniki, zdravnik in zakonski par.

Priprava bo potekala v Brestanici v veroučni učilnici ob sobotah

ob 15. uri. (Pričetek: sobota, 24. februar)

Pridite vsi, ki načrtujete poroko

letos ali v prihodnjem letu. Tečaj je brezplačen.

DO

BR

OH

OTN

A O

BV

ES

TIL

A

Janez Simonišek Marija Mirt

Na nagradno vprašanje iz prejšnje številke sta pravilno odgovorila samo

Rožle in Matevž Kukovičič in bosta zato brez žrebanja prejela nagrado.