odgovori na vpraŠanja_keresteŠ

143
Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA - odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ 2007/2008 - zapiski iz predavanj KOTNIK - razlaga primerov iz stvarnega prava in obligacij (NAVY S.E.A.L.) 1

Upload: eva-cresnik

Post on 10-Apr-2015

2.047 views

Category:

Documents


2 download

TRANSCRIPT

Page 1: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

SPLOŠNI DELCIVILNEGA

PRAVA

- odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ 2007/2008- zapiski iz predavanj KOTNIK- razlaga primerov iz stvarnega prava in obligacij (NAVY S.E.A.L.)

1

Page 2: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

ODGOVORI NA VPRAŠANJA ( dr. KERESTEŠ, KOTNIK, NAVYSEAL 2007/2008)

1. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE OD NEUPRAVIČENE OSEBE (64 člen SPZ) Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, a) pogoji glede pridobitelja (oba pogoja OBVEZNO): če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona.(b) pogoji glede prenositelja (eden izmed 3 pogojev):- če je bila premičnina prodana na javni dražbi- če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet - ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika.Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več v dobri veri. S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, če je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo. Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima ta zanj poseben pomen

2. NAČINI CIVILNO PRAVNEGA VARSTVA PRAVIC:Varstvo pravic v civilno-pravnih razmerjih se ne zagotavlja prisilno ampak je odvisno od same volje strank. Poznamo:a.) Sodno civilno pravno varstvo Država zagotavlja sodni aparat na katerega se naj obrne posameznih, ko se mu to zdi potrebno. Sodno varstvo zagotavlja sodišče v sodnem postopku (pravdi) katero sproži tožnik s tožbo. V tožbi je postavljen zahtevek o katerem naj sodišče odloči. Sodišče pošlje tožbo tožencu, ki se izjavi o tožbi in zahtevku tožnika. Na podlagi izjav tožnika in toženca sodišče odloči o ute-meljenosti zahtevka. Zahtevek je lahko utemeljen ali ne.Glavni značilnosti sodnega civilnopravnega varstva sta: sodišče MORA odločiti o zahtevku, če je za to pristojno , sodišče odloči V MEJAH postavljenega zahtevka (ne sme preseči postavljenih meja –

n.pr.: če tožnik zahteva odškodnino 100'000 SIT, sodišče tožencu ne more naložiti 200'000 SIT).

SODIŠČE pravda odgovor

tožba tožnik toženec

2.2. Sodno nepravdno civilnopravno varstvoSodišče največkrat odloča v obliki pravde, razen če zakon določa drugače. Takšne primere predstavljajo civilni nepravdni dogodki, ko konflikt interesov sicer je, vendar ni povsem nas-protujoč. Pri pravdnem postopku gre obvezno za nasprotujoče si interese. Če o tem obstaja dvom, po-tem se vseeno odloča po pravdnem postopku.2.3. Specialni postopki sodnega civilnopravnega varstvaso zapuščinski postopek, dedni postopek, registrski postopek (delovanje sodnega registra), po-stopek v zemljiški knjigi, postopek prisilne poravnave in stečaja, postopek izvršbe. Postopek izvršbe je krona civilnopravnega varstva. Sama sodna odločba namreč pove le, kak-šna je vsebina pravice, vendar ne zagotavlja izvršbe, ker pritiska na prostovoljno izpolnitev.

2

Page 3: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Upnik, ki ima izvršilni naslov, lahko od sodišča zahteva izvršbo premoženja od dolžnika – premoženjska eksekucija. Zaporna kazen (dolžniški zapor) v civilnem pravu ne obstaja več, razen v islamskem pravnem sistemu.Tudi pri nedenarnih obveznostih (storitvah) je izvršitev premoženjska. Primer: slikarjev por-tret, ki ga kljub obljubljeni storitvi ni naredil – slikar mora v roku opraviti storitev ali plačati kazen.Za izvrševanje svojih obveznosti dolžnik odgovarja z vsem svojim premoženjem. Sem štejejo vse lastninske pravice, vse terjatve, vse avtorske pravice, vsi patenti – vse premoženjske pra-vice posameznika. Izvršba na dohodku lahko poseže le v 1/3 osebnega dohodka, razen če gre za preživnino, ko lahko poseže v ½ osebnega dohodka

b.)Izvensodno civilno pravno varstvoSodno varstvo na civilnem področju ni nujno element državnega monopola nad civilnoprav-nim varstvom. Stranki se lahko dogovorita, da spor vzameta iz sodnega varstva. To imenuje-mo ARBITRAŽA. Če obstaja volja med tožnikom in tožencem, ki se izrazi v pisni arbitražni obliki, se spor rešuje v obliki arbitraže. Vsa razmerja iz nepremičninskega prava se rešujejo v obliki arbitraže.Za stranke iz različnih držav obstajajo stalne nevtralne arbitraže: Zürich, Pariz, London. Arbitražna odločba je po svojih učinkih enaka sodbi.Stranke se za arbitraže odločajo, ker: so hitrejše v postopku (senat 3 arbitrov), so strokovne, uživajo večje zaupanje.Odločitev arbitraže je dokončna. Izjemoma obstajajo dvostopenjske arbitraže, vendar se stranki ponavadi dogovorita, da je odločitev arbitraže dokončna.Pri nas so stalne arbitraže ustanovljene pri Gospodarski zbornici Slovenije. Postopek je rela-tivno drag zaradi taks.

* ARBITRAŽNI DOGOVOR — dogovor med strankama, da bo o sporu odločala arbitraža. Praviloma mora biti sklenjen v pisni obliki, nanašati pa se mora na določen spor ali spore, ki bi nastali iz določenega pravnega razmerja. Lahko je sklenjen kot samostojna pogodba – kompromis, ali pa je del neke druge pogodbe – arbitražna ali kompromisorna klavzula

Pravna sredstva za varstvo CP pravic1. Ugotovitvena tožba – izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev; lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. ne obstaja pravica ali pr. razmerje. Vloži se takrat, kadar ni pogojev,da se vloži kakšna druga, dajatvena tožba.

2. Opustitveni zahtevek – tožencu se prepove, da stori dejanje, i krši določeno osebnostno pravico, ker taka preti (predlog za začasno odredbo, da se nasprotniku prepove objava žaljivega spisa,..) Odstranitveni zahtevek – če je bil poseg izvršen in končan, motitveno stanje pa še traja; odstrani posledice za naprej

3. Zahteva za prenehanje kršitve pravice osebnosti - Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice.Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Kršitelj ne preneha prizadetemu denarni znesek.

3

Eva Donko, 25.08.08,
Odločba, ki jo izda arbitraža; lahko je domača ali tuja. Domača arbitražna odločba je v slovenskem pravu po učinkih izenačena s pravnomočno sodno odločbo, je izvršilni naslov in se lahko spodbija samo s posebno tožbo na redno sodišče. TUJA arbitražna odločba je tista, ki je bila izdana v tujini, ali pa je bila izdana v RS in je bilo pri njej glede postopka uporabljeno tuje pravo.; po učinkih je izenačena z domačo arbitražno odločbo, če izpolnjuje pogoje za priznanje in izvršitev tujih odločb.
Page 4: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

4. Odškodninski zahtevek- povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev- povrnitev negmotne škode; objava sodbe ali popravka na stroške oškodovalca- denarna odškodnina za nematerialno škodo pripada oškodovancu, če okoliščine primera, stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo

5.Obogatitveni zahtevek – ob neupravičeni, neutemeljeni pridobitvi oz. obogatitvi. Oškodovalec obogati na račun določene kršitve osebnostne pravice drugega, ob predpostavki, da je oškodovanec tudi zares utrpel določene duševne bolečine.

6. Popravek objavljenega obvestila; Pravico do popravka ima vsakdo. Zahteva lahko brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega besedila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Zahteva se lahko v 30 dneh od objave obvestila oz. od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavoTožba zoper odgovornega urednika, če ne objavi popravka – vloži se lahko v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oz. od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z zakonom.

3. Razlika med ZMOTO in PREVARO:ZMOTA je napačna predstava o določeni okoliščini ki ne ustreza resničnosti medtem ko Zmota je napačna predstava o nekem elementu pravnega opravila. Gre za osrednjo napako volje.Najbolj pravno relevantja je BISTVENA ZMOTA. Zmota je bistvena, če se nanaša na:- bistvene lastnosti predmeta- osebo s katero se sklepa pogodba- okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenilaStranka, ki je v zmoti, ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s ksrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva – OBJEKTIVNA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST. Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. poslih le pri prevari, pri neodplačnih pr. poslih pa je vedno relevantna. Takšna pogodba je nična

PREVARI govorimo takrat ko ena stranka pri drugi povzroči zmoto ali pa jo drži v zmoti z namenom da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe.O prevari ali zvijači govorimo, če nekdo namenoma napelje z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev drugega, da sklene pr. posel. Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev takšnega posla tudi, če zmota ni bila bistvena; ima pa tudi pravico do odškodnine.Prevara, ki jo stori kdo tretji vpliva na veljavnost pogodb le, če druga stranka za prevaro vedela. Pri neodplačnih pr. poslih prevara vpliva na veljavnost vedno! Takšna pogodba je nična.

4. RAZLIKA MED ZASTARANJEM IN PREKLUZIJO ZASTARANJE – pomeni da po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Civilnopravna obveznost se spremeni v naturalno. Sama obveznost ne preneha – spremeni se samo njena pravna narava. Zastaranje je tipična vrsta UGOVORA.PREKLUZIJA – gre za ugasnitev pravice po določenem času. Po preteku prekluzivnega roka sama pravica UGASNE (primer. Rok za pritožbo, rok za uveljavljanje izpodbojnosti pravnega

4

Page 5: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

posla). Prekluzijo upošteva sodišče po uradni dolžnost. V upoštev pride samo ČE GA ZAKON IZRECNO DOLOČI z besedami »pravica ugasne«. ( primer. Pravica do pritožbe ugasne,…)Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti in ne sama pravica. Gre za naturalno obligacijo. Sodišče jo upošteva samo če se dolžnik naj sklicuje. Kdaj gre za prekluzijo se ugotovi z interpretacijo pravne norme. V primerjavi z zastaralnim rokom ugasne sama pravica in z njo zahtevek za pravno varstvo. Ni več pravice in ne naturalne obligacije. Sodišče jo upošteva po uradni dolžnosti. Prekluzivni roki so nepodaljšljivi. Zastaranje ima cilj ko eden od načinov prenehanja obveznosti, zaradi katerega pride zaradi pasivnega ravnanja upnika – varuje dolžnika pred sicer neaktivnim upnikom, da nebi s svojo terjatvijo nadaljeval v nedogled.

NATURALNE OBLIGACIJE --> (že zastarane) so lahko tudi tiste, ko za nastanek obveze sodišče ne bo dalo pozitivne odločitve (obveznosti od iger na srečo; upnik oprosti dolg glavnemu dolžniku, ne odpusti pa ga poroku...). Naturalna obligacija ne pomeni, da obveznosti ni, ampak samo to, da sodišče ne bo dalo svoje moči - obveznost obstaja še naprej. Dolžnik kasneje sicer lahko svoj dolg, za katerega ve, da obstoji, poravna, vendar ne more od upnika zahtevati dolg nazaj (češ saj nisem bil več zaradi zastaranja dolžan plačati, zato zahtevam stvar ali plačilo nazaj).So neiztožljive, vendar so vseeno plačljive, nimajo pr. varstva in niso prisilno iztožljive. Naturalna obligacija je moralna dolžnost, katere izpolnitev ni mogoče uveljaviti, če se izpolni, je ni mogoče terjati nazaj.To so tiste obveznosti: - ki izvirajo iz igre ali stave

- zastarane obveznosti - obveznosti poslovno omejeno sposobnih

ZASTARANJE PREKLUZIJAPraviloma se nanaša samo na terjatve kot

obligacijske pravice oz. dedne pravicePrekluziji so podvržene terjatve in tudi druge

pravice (npr. oblikovalno upravičenje)Pomeni prenehanje pravno-varstvenega

zahtevka, ker ga upravičenec v določenem času (zastaralnem roku) ni uveljavil. Civilna, iztožljiva terjatev se spremeni v neiztožljivo,

naturalno terjatev.

Pomeni prenehanje pravice po preteku v zakonu določenega roka.

Izpolnitev terjatve je mogoča. Izpolnitev ni več mogoča.Mogoče je pretrganje in zadržanje zastaranja. Teka prekluzivnih rokov ni mogoče zadržati

ali pretrgati.Zastaranje se upošteva le na ugovor Iztek rokov se upošteva sua sponte – po

uradni dolžnosti.Sodišče zahtevek zavrne. Sodišče zahtevek zavrže.

Za zastaranje velja splošna ureditev (izjema so zakonsko določeni roki zastaranja)

Prekluzija mora biti posebej predpisana. Za vsako pravico posebej.

Poznamo ga samo pri procesu. Poznamo jo v procesnem in materialnem pravu.

5. DERIVATNO SINGULARNO PRIDOBIVANJE PRAVIC OD UPRAVIČENE OSEBEPri derivatnem načinu pridobi naslednik samo tiste pravice ki jih je imel prednik – pravno nasledstvo..Pravice lahko pridobi na dva načina in sicer s pravnim poslom ali na podlagi dedovanja. Pogoj da pridobi pravico je:

5

Page 6: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

- nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih ima sam (rim: nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet)- prenašalec ima pravico in razpolagalno moč (moč volje in moč razpolaganja)- razpolagalne moči ni. Če je izčrpana – oz ne jim pravna oseba v stečaju.Pravice se lahko prenašajo:- translativno – na naslednika preide pravica v enakem obsegu kot jo je imel pravni prednik (prenos lastninske pravice) - Konstitutivno – na naslednika preide drugačna in manj obsežna pravica, ki izhaja iz druge (prenos služnosti)Pri translativnem prenosu pa poznamo še:- Univerzalno nasledstvo / sukcesija – preide vso premoženje ali njegov alikvotni del; prenos se opravi z enim samim pr. naslovom in pridobitnim načinom; mogoče je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. dedovanje)- Singularni nasledstvo / sukcesija – na naslednika preide samo posamezna premoženjska pravica ali posamezne, v skladu z načelom specialnosti individualizirane pravice

a) PRAVNIM POSLOM (POGODBA)b) DEDOVANJE

6. ZADRŽANJE ZASTARANJAO zadržanju zastaranja govorimo takrat ko zastaralni rok ne teče zaradi pogojev ki so določeni v

zakonu.

a.)Terjatve med določenimi osebami Zastaranje ne teče:    - med zakoncema;    - med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica;    - med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom, dokler traja

skrbništvo in dokler niso dani računi;    - med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti. b.) Terjatve določenih oseb zastaranje ne teče:    1. med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaški službi;    2. za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim družinskim članom, ki živijo skupaj z njim, vse dokler traja to delovno razmerje.c. ) Nepremagljive ovire Zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.d.) Vpliv vzroka zadržanja na zastaranje Če zastaranje ni moglo začeti teči zaradi kakšnega zakonitega vzroka, začne teči takrat, ko ta vzrok preneha. Če je zastaranje začelo teči, preden je nastal vzrok, ki ga je zadržal, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha; čas, ki je pretekel pred zadržanjem, pa se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.e.) Terjatev poslovno nesposobnih oseb Zastaranje teče tudi proti mladoletnikom in drugim poslovno nesposobnim osebam, ne glede na to, ali imajo zakonitega zastopnika ali ne. Vendar pa zastaranje terjatve mladoletnika, ki nima zastopnika, in druge poslovno nesposobne osebe brez zastopnika ne more nastopiti, preden ne pretečeta dve leti, odkar je taka oseba postala poslovno popolnoma sposobna ali odkar je dobila zastopnika.     Če je za zastaranje kakšne terjatve določeni čas krajši kot dve leti, upnik pa je mladoletnik, ki nima zastopnika, ali kakšna druga poslovno nesposobna oseba brez zastopnika, začne zastaranje te terjatve teči takrat, ko postane upnik poslovno sposoben ali ko dobi zastopnika.f.)Zastaranje terjatev osebe, ki služi vojaški rok

6

Page 7: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Zastaranje proti osebi, ki služi vojaški rok ali je na vojaških vajah ali opravlja nadomestno civilno službo ali se usposablja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije ne more nastopiti, dokler ne pretečejo trije meseci od odslužitve vojaškega roka ali od prenehanja vojaških vaj, opravljanja civilne službe ali usposabljanja v rezervni sestavi policije.

7. IZPODBOJNOSTPogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka,

- ki je poslovno omejeno sposobna- če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakoniku

ali v drugem zakonu tako določeno. Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.  Njegov sopogodbenik lahko zahteva, naj se v določenem roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni, izreče, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer štel, da je pogodba razveljavljena. Če se pogodbenik iz prvega odstavka tega člena v danem roku ne izreče ali če izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se šteje, da je pogodba razveljavljena.Posledice razveljavitve Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je treba to vrniti; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo. Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe.Odgovornost za razveljavitev pogodbePogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe.Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebePoslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo, nastalo z razveljavitvijo pogodbe, če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.Prenehanje pravice (1l (subjektivni rok)relativni – 3l (objektivni)absolutni )Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile.   Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

8. POJEM RAZPOLAGE S PRAVICOPravica je pravno zavarovano upavičenje da pravni subjekt v določenem razmerju na določen način ravna – ali aktivno ( da nekaj prenese, spremeni, obremeni ali ukine) ali pasivno ( da nekaj dopusti ali opusti). Sestavljena je iz vsaj dveh upravičenj: - Temeljnega upravičenja – kateri omogoča subjektu da udejanja lastne interese v kolikor so v skladu s pravno predvidenim namenom upravičenja - zahtevka ki vsebuje zmožnost da bo uporabljena sankcija če zavezanec ne ravna v skladu z obveznostjoSkupna značilnost pravic je da subjekt sam svobodno odloča ali naj pravico pridobi ali pa naj pridobljeno pravico izvršuje in uživa. S pravicami je mogoče razpolagat in sicer jih prenašat, spreminjat, obremenjevat ali pa ukinjat.

9. DERIVATNA – IZVEDEN NAČIN PRIDOBITVE PRAVICPri izvedenem – derivatnem pridobitvenem načinu izvaja pridobitelj pravico od druge osebe in postane nosilec pravice le kadar je njegov pravni prednik(=odsvojitelj) imetnik pravice. S stališča novega pridobitelja je pridobitev nasledovanje (succesio). Glavno pravilo pri prenosu

7

Page 8: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

pravic je: Nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet-nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih sam ima. Delimo jih na:

- translativni prenos – pravica preide v enakem obsegu kot jo je imel prednik (prednik izgubi premoženjsko pravico. Primer: Oseba B kupi od osebe A uro.A izgubi vse pravice.

- konstitutivni prenos – pravica preide v drugačnem ali manj obsežnem obsegu. Ustanovi se nova manj obsežna pravica, tako da prednik obdrži premoženjsko pravico.

(primer. A dovoli B-ju služnostno pravico. Služnostna pravica ja nova ki jo pridobi B, A-ju ostane lastninska pravica)

Po obsegu so translativni prenosi lahko pridobitve:- posamične ali singularne (sukcesija) – predmet pridobitve je posamezna pravica (od

prednika preide na naslednika samo posamezna premoženjska pravica, primer:A zapusti B-ju samo določen del svojga premoženja)

- vesoljne ali univerzalne (sukcesija) predmet pridobitve je cel kompleks pravic. Opravimo ga z enim pravnim naslovom in pridobitvenim načinom (primer:A zapusti B-ju vse svoje premoženje, združitev – fuzija podjetja)

Stvar je potrebno pridobiti od lastnika. Če se stvar pridobi od nelastnika, postane pridobitelj lastnik v naslednjih primerih: stvar je kupljena na dražbi, nelastnik mu stvar proda na podlagi pravnega posla, nelastnik mu stvar proda na podlagi svoje dejavnosti, pri čemer pridobitelj ne ve, da ni

lastnik.Ključni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo, s čimer se pridobi stvarna pravica. Obligacijska pravica se pridobi že s kupoprodajno pogodbo.Za pridobitev lastninske pravice na premičnini je potrebno soglasje in izročitev (traditio). Pri izročitvi gre lahko za nadomestno izročitev (n.pr.: avtomobilski ključi, listina o prenosu last-ninske pravice,...). Nadomestna izročitev je označitev prenosa stvari.Bodoči kupec ima lahko stvar že v posesti, zato izročitev ni potrebna – brevi manu traditio (= izročitev na kratko roko).Cessio vindicationis (odstop vindikacijskega zahtevka) – nekdo želi prodati stvar, ki je v po-sesti nekoga drugega. Lastninska pravica na stvari nastane s pravnim poslom.Prenos terjatve s cesijo – stari upnik odstopi svojo terjatev novemu upniku. To lahko stori brez soglasja dolžnika. Stari upnik mora le obvestiti dolžnika o novem upniku. Po obvestilu lahko dolžnik dolg veljavno izpolni le novemu upniku.Prenos užitka na nepremičninah mora biti vpisan v zemljiško knjigo.

10. SPOSOBNOST KOT PREDPOSTAVKA ZA VELJAVNOST PP.Pogodba poslovno nesposobne osebe Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe. Poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon.    Druge pogodbe takih oseb so izpodbojne, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika, vendar pa lahko ostanejo v veljavi, če jih ta pozneje odobri.Pravica sopogodbenika poslovno nesposobne osebe Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki ni vedel za njeno poslovno nesposobnost, lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika.     Enako pravico ima tudi sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je vedel za njeno

8

Page 9: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

poslovno nesposobnost, pa ga je ta prevarala, češ da ima dovoljenje svojega zakonitega zastopnika.     Ta pravica ugasne v tridesetih dneh potem, ko sopogodbenik zve za poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to, da ta nima dovoljenja zakonitega zastopnika, pa tudi prej, če zakoniti zastopnik odobri pogodbo, preden izteče ta rok.Poziv zakonitemu zastopniku, naj se izreče Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je sklenil z njo pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne.    Če se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh od tega poziva ne izreče, da odobrava pogodbo, se šteje, da je odobritev zavrnil.Če si pogodbenik pridobi poslovno sposobnost po sklenitvi pogodbe poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar samo, če vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti.

11. NUMERUS CLAUSUS OBLIK PRAVNIH OSEBNumerus clausus je načelo omejenega števila pr. oseb ter prepoved mešanja oblik. Za pravne osebe zasebnega prava velja to načelo dosledno in v okviru tega lahko ustanovitelji ustanovijo le tiste pr. osebe, ki jih pr. red izrecno ureja.Za pravne osebe javnega prava pa ta prepoved mešanja oblik ne velja dosledno, saj poznamo izjeme t.i. dvojne družbe in pr. osebe sui generis, ki jih ustanovi DZ z zakonom (javne agencije,..) zaradi javnega interesa in zaradi zadovoljevanja le-tega!

Pravne osebe javnega prava so ustanovljene z oblastvenim aktom (ustava (določa, da je Republika Slovenija pravna

oseba), Zakon o lokalni samoupravi,...), se financirajo iz proračuna. Pravne osebe zasebnega prava nastanejo na podlagi pravnega posla – enostranskega ali pogodbe, obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava:

pravne osebe gospodarskega prava, pravne osebe civilnega prava:

društva, ustanove.

se financirajo iz zasebnih virov.Nekatere pravne osebe je treba opredeliti, kam spadajo – v gospodarsko ali civilno pravo.Država lahko nastopa tudi kot subjekt civilnega prava.

12. SODNA PRAKSA KOT VIR PRAVASodno prakso imenujemo uporaba prava v konkretnih zadevah na sodiščih. Praviloma v evropski tradiciji ni kot pravni vir nekateri teoretiki pa trdijo da jo moramo šteti kot nadomestni in dopolnilni pravni vir. V slovenskem pravnem sistemu sodna praksa predstavlja materialni pravni vir ko sodne odločbe Višjih sodišč pomenijo precedenčni primer. Tudi zaradi uporabe predvojnega prava kot pravnih pravil

13. AVTONOMNO VARSTVO PRAVICPri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reševanje sporov avtonomnim (nedržavnim) organom – najpogosteje arbitraže, mediacije in poravnave, alternativni načini reševanja sporov, pogajanja. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi.

9

Page 10: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Sodno varstvo na civilnem področju ni nujno element državnega monopola nad civilnoprav-nim varstvom. Stranki se lahko dogovorita, da spor vzameta iz sodnega varstva. To imenuje-mo ARBITRAŽA. Če obstaja volja med tožnikom in tožencem, ki se izrazi v pisni arbitražni obliki, se spor rešuje v obliki arbitraže. Vsa razmerja iz nepremičninskega prava se rešujejo v obliki arbitraže.Za stranke iz različnih držav obstajajo stalne nevtralne arbitraže: Zürich, Pariz, London. Arbitražna odločba je po svojih učinkih enaka sodbi.Stranke se za arbitraže odločajo, ker: so hitrejše v postopku (senat 3 arbitrov), so strokovne, uživajo večje zaupanje.Odločitev arbitraže je dokončna. Izjemoma obstajajo dvostopenjske arbitraže, vendar se stranki ponavadi dogovorita, da je odločitev arbitraže dokončna.Pri nas so stalne arbitraže ustanovljene pri Gospodarski zbornici Slovenije. Postopek je rela-tivno drag zaradi taks.

* ARBITRAŽNI DOGOVOR — dogovor med strankama, da bo o sporu odločala arbitraža. Praviloma mora biti sklenjen v pisni obliki, nanašati pa se mora na določen spor ali spore, ki bi nastali iz določenega pravnega razmerja. Lahko je sklenjen kot samostojna pogodba – kompromis, ali pa je del neke druge pogodbe – arbitražna ali kompromisorna klavzula.

14. SOCIETETA (družba civilnega prava) KOT INŠTITUT CIVILNEGA PRAVAGlej vprašanje 25.

15 DELITEV OBJEKTOV NA OBJEKTE I. in II. REDASkopiraj iz krajših zapiskov+ stran 23Objekti I. reda:-so predmeti naravnega sveta, ki jih je mogoče imeti v oblasti in jih je mogoče uporabljati-na teh predmetih se konstruirajo pravice-stvari (materialni deli narave, ki so drugačni od oseb in so sposobni, da jih človek obvlada zaradi zadovoljevanja svojih potreb – jih rabi, uživa in z njimi razpolaga)-duhovne stvaritve-opredmeteni izrazi oseb (slike, osebna korespondenca, avdiozapisi,..)so v lastninskem pravnem pomenu objekti pravic, ima se jih lahko v oblasti in se jih uporablja. (stvari, duhovne stvaritve, izumi, slike risbe)se uporablja , ne razpolaga

Objekti II. reda:-so predmeti s katerimi je mogoče razpolagati (jih prenesti, obremeniti, spremeniti ali ukiniti)-so pravice, ki se konstruirajo na objektih I. reda in pravna razmerjav naravnem svetu neobstojajo- so fikcija, so Razpolagalni objekti – pravice, ki so ustanovljene na objektih I. reda in pravna razmerja .Objekt predmetov II. reda je predmet I. reda.Objekte I. reda je mogoče imeti samo v oblasti, zato je lastninska pravica nad pravico problematična. Kar se tiče objektov II. reda drži samo za absolutne, za relativne pravice pa le pogojno. LASTNINSKA PRAVICA NA PRAVICAH – v nemškem pravu določbe ne poznajo v našem predlogu pa je prisotna. Ločevanje na objekte I. in II. reda je ne razreši. Če se to sprejme je potrebno v zakonu urediti tudi pridobitne načine in njihovo varstvo. Z nobeno klasično varovalno tožbo se te pravice ne da varovati. Med pravicami so tudi pravice, ki ne morejo biti objekt lastninske pravice – osebnostne, oblikovalne.

10

Eva Donko, 26.08.08,
Odločba, ki jo izda arbitraža; lahko je domača ali tuja. Domača arbitražna odločba je v slovenskem pravu po učinkih izenačena s pravnomočno sodno odločbo, je izvršilni naslov in se lahko spodbija samo s posebno tožbo na redno sodišče. TUJA arbitražna odločba je tista, ki je bila izdana v tujini, ali pa je bila izdana v RS in je bilo pri njej glede postopka uporabljeno tuje pravo.; po učinkih je izenačena z domačo arbitražno odločbo, če izpolnjuje pogoje za priznanje in izvršitev tujih odločb.
Page 11: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

16. POJASNITE ZNAČILNOSTI TERJATVE KOT PRAVICE CIVILNEGA PRAVA IN NAČIN NJENEGA PRENOSATerjatve so posebna kategorija pravic, ki upravičujejo subjekte, da lahko od drugih subjektov zahtevajo neko ravnanje (da nekaj dajo, storijo ali trpijo) ali zadržanje. Specifične so zato, ker ločimo 2 trenutka:

- nastanek terjatve (ko nekdo izpolni in s tem zaveže drugega)- zapadlost terjatve; pravne posledice se navezujejo na zapadlost!

Po naravi so relativne. Nimajo učinka proti vsakomur (učinkujejo inter partes), zato je za prenos potrebna samo sklenitev zavezovalnega (obligacijskega) pr. posla (npr. veljavna prodajna pogodba,..) samo terjatev pa lahko tudi odstopimo 3. osebi z posebnim razpolagalnim pr. poslom – cesijo

Katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega.    Če sta se dolžnik in upnik dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega, prenos nima pravnega učinka.    Če je bila ob prenosu predložena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa, prenos učinkuje, če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti.    Če sta se dolžnik in upnik iz gospodarske pogodbe dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega, prenos kljub temu učinkuje. V tem primeru je dolžnik prost svoje obveznosti tudi, če jo izpolni odstopniku terjatve.Stranske pravice S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd.    Vendar sme odstopnik (cedent) izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika. Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo.Obvestitev dolžnika Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.    Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku.Večkratni odstopČe je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.

RAZMERJE MED PREVZEMNIKOM IN DOLŽNIKOMPrevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik.     Dolžnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop.RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN PREVZEMNIKOMIzročitev zadolžnice Odstopnik mora izročiti prevzemniku zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.     Če je odstopnik prenesel na prevzemnika le del terjatve, mu mora izročiti overjen prepis zadolžnice, s katero se dokazuje obstoj odstopljene terjatve.     Odstopnik mora izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu.

11

Page 12: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Odgovornost za obstoj terjatveKadar je terjatev odstopljena z odplačno pogodbo, odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat, ko jo je odstopil.Odgovornost za izterljivost Odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve, če je bilo to dogovorjeno, vendar le do višine tistega, kar je prejel od prevzemnika, ter za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika.  Za večjo odgovornost poštenega odstopnika se ni mogoče dogovoriti.

17. VREDNOSTNI PAPIRJI Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. Za vrednostni papir se šteje tudi zapis na mediju, če je to določeno s posebnim zakonom.Bistvene sestavine Vrednostni papir mora imeti naslednje bistvene sestavine:    1. označbo vrste vrednostnega papirja;    2. firmo in sedež oziroma ime in prebivališče izdajatelja vrednostnega papirja;    3. firmo ali ime osebe, na katero se glasi, oziroma ki odreja, na koga se vrednostni papir glasi, ali označbo, da se vrednostni papir glasi na prinosnika;    4. natančno označeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja;    5. kraj in datum izdaje vrednostnega papirja, pri tistih, ki so izdani v seriji, pa tudi njegovo serijsko številko;    6. podpis izdajatelja vrednostnega papirja oziroma faksimile podpisa izdajatelja vrednostnega papirja, izdanega v seriji.     S posebnim zakonom so lahko za posamezne vrednostne papirje določene tudi druge bistvene sestavine. Listina, ki ne vsebuje katerekoli izmed bistvenih sestavin, ni vrednostni papir.Vrednostni papir se lahko glasi na prinosnika, na ime ali po odredbi.Obveznost iz vrednostnega papirja nastane v trenutku, ko izdajatelj izroči vrednostni papir upravičencu.

Terjatev iz vrednostnega papirja je vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu imetniku.     - Domneva se, da je prinosnik zakoniti imetnik vrednostnega papirja na prinosnika.     -Zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi je tisti, na katerega se vrednostni papir glasi, oziroma tisti, na katerega je bil pravilno prenesen.    (4) Pošteni pridobitelj vrednostnega papirja na prinosnika postane njegov zakoniti imetnik in pridobi pravico do terjatve, ki je zapisana na njem, tudi če je vrednostni papir odšel iz rok izdajatelja oziroma prejšnjega imetnika brez njegove volje. Izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja lahko zahteva proti predložitvi le njegov zakoniti imetnik ali tisti, ki ga ta pooblasti.

PRENOS VREDNOSTNEGA PAPIRJA- Prenos pravice iz papirja na prinosnika se prenaša z njegovo izročitvijo.- Prenos pravice iz papirja na ime se prenaša s cesijo. (poseben zakon lahko določa, da se pravica iz vrednostnega papirja na ime lahko prenaša tudi z indosamentom.)- Pravica iz vrednostnega papirja po odredbi se prenaša z indosamentom    

12

Page 13: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Pravica iz vrednostnega papirja na ime se prenaša z zapisom firme oziroma imena novega imetnika na samem papirju, s podpisom prenosnika in z vpisom prenosa v morebitni register vrednostnih papirjev, ki ga vodi izdajatelj..Vrste indosamentov- Popolni indosament vsebuje izjavo o prenosu, firmo ali ime osebe, na katero se pravica iz vrednostnega papirja prenaša (indosatar), in podpis prenosnika (indosant), lahko pa vsebuje tudi druge podatke (kraj in datum idr.). - Blanko indosament vsebuje le podpis indosanta. - Pri prenosu vrednostnega papirja z indosamentom na prinosnika, se namesto imena indosatarja zapiše beseda »prinosniku« ali druga oznaka, ki pomeni isto.     Indosament na prinosnika velja kot blanko indosament. Ničen je delni indosament.

1 - IMETNIŠKI VP (PRINOSNIŠKI VP)Pravica do papirja (listine) in pravica iz papirja (terjatev) se preneseta s TRADICIJO- izročitvijo. Tak papir ima konstitutivni in legitimacijski učinek v korist upnika.Imetniški papir je: - konosament na prinosnika, skladiščnica na prinosnika - prinosniški ček, blanko indosirana menica

2 - ORDERSKI VPZa prenos ne zadošča le izročitev ampak je potrebna posebna oblika - INDOSAMENT = zapis na hrbtni strani, da se papir prenaša na novega pridobitelja.Sem sodijo: menica, ček, trgovski ordrski papir, skladiščnica, konosamentPravna narava indosamenta:Z njim se prenese pravica iz papirja t.j. terjatev. Za prenos listine in njene terjatve sta torej potrebna dva akta: -izročitev (tradicija) in -indosament

18.SIMULIRANI PRAVNI POSLISIMULIRANI PRAVNI POSLI (DVOSTRANSKA SIMULACIJA)-o takem pravnem poslu govorimo takrat, kadar sta si izjavitelj in naslovnik izjave soglasna o tem, da naj izjavljeno ne velja, kolikor sta stranki želeli ustvariti samo zunanji vtis o sklenitvi pravnega posla, tako naj po njuni volji ne nastopi pravni učinek, ki izhaja iz navideznega pravnega posla. Izjavitelj nima namena spraviti naslovnika v zmoto.Za simuliran pravni posel ne gre, če ga stranke nepravilno pravno opredelita ali ko eden od udeležencev nastopa preko zastopnika.POLOŽAJ TRETJEGA, KI GA HOČETA PRVA DVA PREVARATI S SIMULIRANIM PRAVNIM POSLOM- Tretji, ki je prevaran zaradi simuliranega pravnega posla, lahko uveljavlja neobstojnost (ničnost) tega pravnega posla.

Bistveno za simulacijo je, da obe stranki izjavita, da hočeta skleniti pravni posel, vendar v resnici tega pravnega posla nočeta skleniti. Stranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izražata resnične volje. Pod simuliranim pravnim poslom se navadno skriva drug (prikriti) pravni posel, ki ga sicer hočeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje. ABSOLUTNA SIMULACIJA; stranki izjavita, da bosta sklenili določeno pravno opravilo, čeprav tega nočeta (A samo navidezno podari B nepremičnino)- povzroči ničnost.RELATIVNA SIMULACIJA; stranski skleneta namesto pravega posla, ki ga v resnici hočeta, drug pravni posel, ki ga v resnici nočeta, tako da prikrijeta tisto pravno opravilo, ki ga v resnici želita (A podari B avto, da to prekrije pred dediči pa skleneta prodajno pogodbo).

13

Page 14: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

V tem primeru obvelja prikrivan posel (zanj je volja obstajala), kolikor so bili izpolnjeni pogoji zanj.

19. RAZLIKA MED PRAVNIMI OSEBAMI ZASEBNEGA IN PRAVNIMI OSEBA MI JAVNEGA PRAVA PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA – tiste, ki imajo oblastna upravičenja in so

pristojne, da izvajajo javne naloge, dejavnost ali javno službo. Delujejo v javnem interesu, so ustanovljene z oblastvenim aktom (ustanovi se jih z zakonom ali npr. upravnim aktom,

ustava (določa, da je Republika Slovenija pravna oseba), Zakon o lokalni samoupravi,...), se financirajo iz proračuna.

Glavni opredelilni element je ustanovni akt, ki je zakon ali drug oblastni akt. Načelo numerus clausus ne velja dosledno, ker lahko država z oblastnim aktom (zakonom) vedno ustanovi posebno pr. osebo javnega prava in ji določi status sui generis (javne agencije)Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. oseb zasebnega prava so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog-uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo, če gre za člansko obliko, …

Pravne osebe so: Korporacije javnega prav a:-območne (teritorialne) korporacije (zajemajo osebe na določenem območju -občine)-osebne korporacije (združenja oseb, ki jih povezujejo enaki poklici – zdravniki, ali druge sorodne lastnosti ali cilji – npr. gospodarski; gospodarske zbornice,…)-realne, interesne korporacije (povezovanje oseb glede na lastnino na nepremičnini ali določenih stvareh – lovske in ribiške zveze, KGZ,…) Ustanove javnega prava (namensko vezano premoženje,namenjeno posebnim javnim

nalogam): Javni zavodi (posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti, ki niso

gospodarske; organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva,.. ali drugih dejavnosti, če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička; javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb, izjemoma tudi za druge dejavnosti. Ustanovijo jih država , občine,… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register.)

Javni skladi (pr. oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa – javni finančni sklad; javni nepremičninski sklad; javna ustanova; Ustanovi ga država - Vlada ali lokalna skupnost)

Javne agencije (so samostojne pr. osebe, ki se ustanovijo za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika)

PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA – dejavnost temelji na avtonomiji volje, namen je , da v pravno dovoljenih mejah uresničujejo zasebne interese – ustanavljajo se z zasebnopravnimi akti.

nastanejo na podlagi pravnega posla – enostranskega ali pogodbe, obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava:

pravne osebe gospodarskega prava, pravne osebe civilnega prava:

društva,

14

Page 15: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

ustanove. se financirajo iz zasebnih virov.Država lahko nastopa tudi kot subjekt civilnega prava.

20. POJEM PRAVNEGA RAZMERJE V CIVILNEM PRAVUPRAVNO RAZMERJE je pravno urejeno družbeno razmerje med dvema ali več pravnimi subjekti. Pravna razmerja so predpisana s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili (abstraktna pravna pravila), ali pa gre za razmerja, ki abstraktna konkretizirajo v različnih družbenih razmerjih med pravnimi subjekti (konkretna pravna razmerja). .Civilno pravno razmerje je razmerje med 2 subjektoma. V njem velja načelo enakopravnosti, čeprav je enakopravnost pogosto le formalna (n.pr. ekonomska neenakopravnost,...).Stranka je oseba, ki nastopa v civilnopravnem razmerju. Stranki sta 2: stranka, ki je nosilka pravice , stranka, ki ima dolžnost zagotoviti uresničenje pravice 1. stranke .Stranke so lahko:1) fizične osebe – nastopajo v civilnopravnem razmerju na podlagi svoje pravne sposobnosti.

Pravna sposobnost je sposobnost biti nosilec pravic. Treba jo je razlikovati od poslovne ali opravilne sposobnosti, ki je sposobnost, da stranka s svojimi sposobnostmi ustvarja civil-nopravne posledice. Za poslovno sposobnost je potrebna volja.

2) pravne osebe – vstopajo v civilnopravno razmerje na podlagi pravne sposobnosti, vendar so določene pravice pridržane le fizičnim osebam (n.pr. avtorska pravica). Pravna sposob-nost pravne osebe je omejena v skladu z njeno dejavnostjo.

Dogovor med strankama ima pomembno veljavo in velja kot zakonski pravni vir.O civilnopravnem razmerju lahko govorimo le, če na eni strani stoji pravica, na drugi strani pa tej pravici odgovarjajoča dolžnost. Takšnih razmerij je malo. Večkrat nastopata pra-vica in dolžnost z obeh strani.N.pr. kupoprodajna pogodba: kupec ima pravico zahtevati stvar in dolžnost plačati kupnino, prodajalec ima pravico zahtevati kupnino in dolžnost dati stvar.Pogoj za civilnopravno razmerje je, da v njem obstajata vsaj ena pravica in vsaj ena njej odgovarjajoča dolžnostPravica subjektu omogoča ali zagotavlja določen pravni položaj oz. določeno ravnanje.N.pr. lastnina: lastnini kot pravici odgovarja pravica svobodnega ravnanja s stvarjo, kot dolž-nosti ji odgovarja dolžnost vseh ostalih, ki niso upravičeni stvari uporabljati, da je ne uporab-ljajo (svodoba urejanja pogodbenih razmerij, lastninska pravica, pravica do dedovanja, odškodnine)- absolutne ali izključujoče pravice (pravice erga omnes). To so pravice, v katere ne sme nihče poseči ali omejevati nekoga pri njihovem izvrševanju, razen v primerih, ki jih dolo-ča zakon. Imenujemo jih tudi absolutne pravice. Imetnik izključujoče pravice lahko izključi kogarkoli, vendar je možno izključujoče pravice omejiti z zakoni v funkciji javnega interesa. Tudi služnosti so primer omejevanja lastninske pravice (služnost ugasne, če se služeče in gos-podujoče zemljišče združita). . Pravica je sestavljena iz upravičenj

Osnovni obliki civilnopravnih razmerij sta: med nedoločenima osebama (deluje erga omnes = proti vsem) – vsakdo mora spoštovati

pravni položaj, ki ga ima določena oseba, zahteva se pasivnost neupravičenih oseb. med določenima osebama (proti določenemu krogu oseb, inter partes = med strankami) –

sem spada vsaka obligacija in pogodba. Terjatev obstaja le nasproti točno določenemu

15

Eva Donko, 25.08.08,
DOLŽNOST: pravno sankcionirana obveznost, da njen nosilec na določen način deluje (storitev, dopustitev, opustitev). Sestavljena je iz obveznosti in iz sankcije, ki jo aktivira druga stran pravnega razmerja, če je bila obveznost kršena. Če nosilec obveznosti ni pravno odgovoren (odškodninsko, kazensko, disciplinsko itn.) ne govorimo o dolžnosti v pravem pomenu te besede. Pri pravni dolžnosti je uresničitev obveznosti v interesu drugega; lahko je tudi v interesu zavezanca ali pa je celo njen nosilec tisti, ki soodloča, kako jo bo izvrševal. V tem primeru se pravna dolžnost prekriva s pravico oz. z dolžnostnim upravičenjem, kot na drugi strani pravica preide v dolžnost, brž, ko je njen nosilec dolžan ravnati tudi v javnem (splošnem) interesu.
Eva Donko, 25.08.08,
PRAVICA: pravno zavarovano upravičenje-FACULTAS AGENDI, da pravni subjekt na določen način ravna. Sestavljena je iz vsaj dveh upravičenj: iz temeljnega upravičenja in iz zahtevka. Temeljno upravičenje omogoča, da subjekt udejanja lastne interese, kolikor so v skladu s pravno predvidenim namenom upravičenja. Zahtevek vsebuje možnost, da bo uporabljena sankcija, če zavezanec ne ravna v skladu z obveznostjo. Klasičnim pravicam je lastno, da subjekt svobodno odloča, ali naj pravico pridobi, ali naj pridobljeno pravico izvršuje in uživa.
Eva Donko, 25.08.08,
Stranka je fizična ali pravna oseba, ki je nosilec pravic, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Lahko je tudi individualno določljiva skupina ljudi, ki nima lastnosti pravne osebe, če je lahko nosilec pravic, obveznosti ali pravne koristi, ki so predmet upravnega postopka. V upravnem sporu pa je stranka vsaka fizična ali pravna oseba, ki meni, da ji je bila s konkretnim upravnim aktom kršena njena pravica ali na zakon oprta neposredna osebna korist (tožnik), ter upravni organ, ki je izdal takšen upravni akt (toženec).
Page 16: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

subjektu, dolžnost obstaja le proti enemu subjektu. Razmerja med določenima osebama so finančne ali aktivne narave. Vedno gre za določeno konkretno dolžnost.

Razmerja erga omnes (izklučujoče pravice, proti vsem) lahko prerastejo v razmerja inter partes (med strankami) . Ko neupravičeni subjekt v razmerju erga omnes poseže v izključujočo pravico drugega subjekta, postane to razmerje inter partes.

21. POJEM AKCESORNIH PRAVICPremoženjske pravice so lahko samostojne ali odvisne.Samostojne (temeljne, glavne, principalne) pravice so tiste, ki nastajajo ali jih izvajamo samostojno, ne da bi predpostavljali obstoj še kakšne druge pravice.AKCESORNE PRAVICE so odvisne pravice, ki predpostavljajo obstoj temeljnih – samostojne pravice.Primer; pravica nasproti subsidiarnemu poroku = akcesorna pravica, zastavna pravica je akcesorna pravica, ki ne more obstajati brez glavne pravice.

22. DELIKTNA SPOSOBNOSTVoljno ali opravilno sposobnost sestavlja POSLOVNA SPOSOBNOST (sposobnost, da nekdo s svojimi lastnimi voljnimi dejanji in delom pridobi pravice in sprejema obveznosti) ter KRIVDNA oz. DELIKTNA SPOSOBNOST, ki pa je tista voljna sposobnost, ki lahko tisti osebi, ki je krivdno ravnala, naložimo za njeno ravnanje odgovornost (naklepno, malomarno dejanje).Oseba je deliktno (odškodninsko) odgovorna če je poslovno sposobna.

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST- subjektivna odgovornost- velja načelo obratnega dokaznega bremena- kdor povzroči škodo drugemu, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže da je škoda nastala brez njegove krivde. objektivna odgovornost- za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira velja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo. Potrebno je le dokazati nastanek škode in to da gre za nevarno dejavnost.

STOPNJA SPOSOBNOSTI- Otroci in prizadeti imajo majhno ali nimajo sposobnosti.Odrasli imajo različne stopnje deliktne sposobnosti, odvisno od okolja, razvitosti, inteligence, vzgoje... Če po zakonu ni določena izjema da se razsodi, je potrebno upoštevati osebnost.Sposobnost je potrebno presojati pri vsakem članu posebej, razen če se ne določi avtomatično (otrok pod 7 let- starši ne odgovarjajo, če je otrok storil škodo zaradi zunanjih učinkov, na katere nihče nima vpliva). Če je otrok med 7 in 14 leti, velja OBRNJENO DOKAZNO BREME- starši se ekskulpirajo, če dokažejo, da niso oni krivi zaradi svojih dejanj).Po dopolnjenem 14 letu postane mladoletnik odgovoren po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

23. SPREGLED IN ZLORABE PRAVNIH OSEBPravna oseba, kot poseben pravni institut je lahko predmet zlorab. Zlorabijo jo lahko njeni člani, družbeniki, lastniki, ustanovitelji…V zvezi s tem govorimo o spregledu pravnih oseb zakon ali drug akt ali organ zavestno prezre pravno osebo kot pravni subjekt in prenese učinke na osebe, ki stojijo za to pravno osebo (člane, družbenike). Možen je tako v zasebnem kot javnem pravu. V SLO je spregled pravne osebe določen v 6. členu ZGD in sicer o spregledu pravne osebe govorimo takrat, kadar družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo s svojim premoženjem, in sicer ker: - so izrabili premoženje družbe in z njim ravnali kot s svojim lastnim - so v svojo ali korist nekoga tretjega zmanjsali premozenje druzbe.

16

Page 17: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

- če so družbo kot p.osebo zlorabili zato, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan - če so zlorabili družbo kot pr. osebo, zato da bi oškodovali svoje upnike

24. KAKŠNA JE VLOGA UZANC KOT VIRA CIVILNEGA PRAVAUzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. Uzance morajo biti takšne, da iz njih lahko izpeljemo pravno pravilo. Poznamo splošne uzance (veljajo za vse stroke) in posebne uzance (veljajo za točno določene stroke). urejajo medsebojna pr. razmerja strank – ustvarjalno vplivajo na nastanek, obseg, spremembo in prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti strank. Značilno zanje je, da so vsebovale domnevno voljo strank in so imele zato naravo dispozitivnega zakona. Stranke pa so lahko uporabo uzanc tudi izključile.Sistematizirajo in zbirajo se v posebnih ZBORNIKIH pri Gospodarski zbornici Slovenije.OZ določa, da se za presojo posebnih ravnanj in njihovih učinkov v oblig. raz. med gosp. subjekti upoštevajo poslovni običaji, UZANCE in praksa, ki je vzpostavljena med strankami. Uzance so uporabljajo tudi če se stranke ne dogovorijo o njihovi uporabi. Dispozitivna norma OZ ima prednost pred uporabo uzanc. Uzanca ni trgovinski običaj! Trgovinski običaj je nastal v poslovanju zaradi medsebojne trgovske ustrežljivosti. To so običaji, ki zajemajo več določenih strok ali pa splošno trgovinsko poslovanje. Pravilo je, da pri nas med trgovinskimi običaji in uzanci ni nobene pr. relevantne razlike.

25. KAKŠNA JE RAZLIKA MED PRAVNIMI OSEBA SOCIETETNEGA TIPA IN KOORPORACIJAMIKorporacija je združenje oseb, ki se lahko menjajo brez posledic za obstoj korporacije in imajo prek avtonomnega organa možnost odločanja. Nastane s sklepom ustanovitve, sprejemom ustanovnega akta (statuta) in registracijo.Pr. oseba societetnega tipa je združenje oseb, ki temelji na družbeni pogodbi, ki nastane, ko se 2 ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseči skupen namen. Člani urejajo in odločajo o pomembnih vprašanjih soglasno, če pa večinsko, je kvorum z 2/3 kvalificirana večina. Družbena pogodba je strogo osebno razmerje, ki je vezano na točno določen krog družbenikov. Vsaka sprememba pomeni spremembo družbe, smrt družbenika pomeni konec družbe.

SOCIETAS (DRUŽBENA POGODBA) KOT PREDSTOPNJA PRAVNE OSEBEGre za pojav, ko se fizične osebe združujejo v samostojen subjekt za doseganje skupnih ci-ljev. Družba civilnega prava (societas po ODZ) ni enaka družbi gospodarskega prava. Družba gospodarskega prava je pravna oseba v vseh oblikah družb. Posledica družbe civilnega prava ni pravna oseba. Družba je pogodba med družbeniki, s katero uredijo medsebojno razmerje z namenom dose-ganja določenega premoženjskega cilja, ki ga kot posamezniki ne bi mogli doseči oz. bi ga dosegli zelo težko.Posledica pogodbe je zveznost in združevanje med družbeniki kot strankami. Posledica ni pravna oseba. Družbena pogodba: regulira vložek vsakega družbenika v družbo, regulira korist, ki jo družbenik iz družbe pridobiva.Za družbeno pogodbo je značilna avtonomija strank.Primer družbene pogodbe: 3 kmetje kupijo kmetijski stroj. Pri tem ne nastane nova oseba, saj tvorba, ki nastane, ni sposobna biti nosilec pravic in dolžnosti (nima pravne in poslovne spo-

17

Page 18: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

sobnosti). V pravnem prometu (razmerje do 3. oseb) še naprej nastopajo vsak kmet zase. Družbena pogodba ureja njihova notranja razmerja glede uporabe stroja.Združevalci so osebe z lastno sposobnostjo. Pravice in dolžnosti sprejemajo posamezno ali skupno, odvisno od notranjega razmerja. Tako ločimo: skupno nastopanje – vsi skupaj pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti, samostojno nastopanje – vsak posameznik pridobiva pravice in prevzema obveznosti,

vendar jih je nato dolžan prenesti na ostale člane družbe.Družbena pogodba temelji na solastnini.Člani družbe solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki izvirajo iz zunanje sfere. Če tega določe-ni družbeniki nočejo narediti, ima vsak družbenik na voljo actio pro socio, s katero: uveljavlja obveznosti iz družbene pogodbe nasproti sodružbenikom, zahteva vplačilo prispevkov, dobička in izgube, terja povrnitev potroškov in plačilo škode.Združevanje je šibko, saj družbena pogodba preneha s smrtjo enega od družbenikov, s pote-kom časa, izpolnitvijo cilja,... Korporacijaje združenje članov z namenom doseganja skupnega cilja. Za korporacijo je značilno članstvo. Člani odločajo o zadevah, ki so vezane na delovanje korporacije. Najpreprostejša oblika je ab-straktno članstvo – članstvo v korporaciji ni vezano na individualno članstvo (primer: država).Korporacije danes prevladujejo. Delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo sta čisti korporaciji, medtem ko družba z neomejeno odgovornostjo ni čista korporacija26. KATERE SO PREDPOSTSAVKE ZA VELJAVEN RAZPOLAGALNI PP?Razpolagalni pravni posli so usmerjeni že na neko pravico, ki jo želijo spremeniti, prenesti, obremeniti, odpraviti. Predmet takih poslov je pravica ali pravno razmerje. Ponavadi so abstraktni. Vsaka prejšnja razpolaga izključuje poznejšo, ki je z njo v nasprotju. Za ta pravni posel veljajo načeloma splošne predpostavke za veljavnost pravnih poslov. Poleg tega pa se za njegovo učinkovitost zahteva še RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST (glej odg. 26)Razpolagalna sposobnost je sposobnost fizične ali pravne osebe, da lahko s stvarjo ali pravico razpolaga. Pravna oseba mora biti poslovna sposobna, torej mora biti sposobna z lastno voljo in dejanji pridobivati pravice in obveznosti imeti pa mora tudi razpolagalno moč. Razpolagalna moč pomeni, da ima pravna oseba voljo, ki jo lahko izrazi na pr. relevanten način in možnost razpolaganja s stvarjo ali pravico (lahko jo prenese, spremeni, obremeni ali ukine). Razpolagalno moč ima imetnik, praviloma lastnik pravice, izjemoma pa tudi nelastnik npr. stečajni upravitelj

27. KAKO LAHKO USTANOVITELJK IN DONATORJI VPLIVAJO NA DELOVANJE USTANOVE

28. RAZPOLAGALNI PRAVNI POSEL(pojem, predpostavke, za veljavnost razmerje do zavezovalnega PP, razmerje do pridobitvenega načina)Praviloma so pr. posli kavzalni. Vsak pr. posel, ki ga sklene stranka, ima določen poslovni namen (izpolniti nasprotno obveznost, kreditirati nasprotno stranko, nasprotni stranki nakloniti neodplačno korist)Abstraktni pr. posli so izjeme npr. izstavitev menice – a se zaveže B, da mu bo dal nek znesek. Iz tega posla ni razviden poslovni namen strank.Posledica abstraktnosti:B tega denarja ne more iztožiti, ker ni poslovnega namena in ni jasno za kakšen pr. posel gre.Zavezovalni pr. posel je obligacijski pr. posel, pr. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže, da bo prenesel pravico.

18

Page 19: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(Npr. Če hočem dobiti kolo, ga kupim; s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo, ki mi daje pr. naslov)Razpolagalni pr. posel pa je stvarnopravni posel, ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos, obremenitev, sprememba ali ukinitev pravice). Gre za izraženo voljo, da se s pravico razpolaga. (Npr. kolo kupim z dvostranskim pr. poslom. Prodajalec izrazi voljo, da proda kolo (last. pravico prenese na kupca), kupec pa izrazi voljo, da kupi kolo.)

V Sloveniji je razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. poslov kavzalne narave – razpolagalni pr.posel je odvisen od zavezovalnega oz. zavezovalni pr. posel je kavza razpolagalnega pr.posla.Npr. Pridobitev lastninske pravice s pomočjo pr. posla:- zahteva se obstoj in veljavnost pr. posla, ki je kavza - če je zavezovalni pr. posel ničen nična je kavza razpolagalni pr. posel je neveljaven

29 in 30 črtan – ker se vprašanje ponavlja

31. SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA IN STANDARDI KOT VIR CP?Standardi so merila, ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni, poklicni, strokovni standardi; nanje se pr. predpisi večkrat sklicujejo) – so ustaljena, splošna in povprečna merila, predstavljajo nekaj kar se največkrat zgodi.Standard »dobrega gospodarja«, »dobrega gospodarstvenika«, »dobrega strokovnjaka«,…splošni pogoji poslovanja, ki jih ena pogodbena stranka določi vnaprej pri sklepanju formularnih pogodb. Večinoma so napisani na hrbtni strani pogodb (standardiziran katalog klavzul) – vir avtonomnega gospodarskega prava, ki ima dokajšnji vpliv na razvoj civilnega prava. So standardizirani katalogi klavzul o tem katera vprašanja je treba regulirat ter se nahajajo na hrbtni strani ali pod tekstom adhezijskih (standardnih, formularnih, tipskih) pogodb. Adhezijske pogodbe – so pogodbe ki ki se sklenejo s pristopom ene stranke.. Splošni pogoji poslovanja so tako praviloma zbrana pravna pravila ki v neki državi regulirajo določeno vrsto pravnih razmerij ali poslov. (npr. zavarovanje, gradbeništvo, kupoprodaja, transport,…) ter so ti. vir avtonomnega gospodarskega prava.

32.KAKO SE PRIDOBIVAJO, NAČINI PRIDOBIVANJA in PRENOS PRAVICORIGINARNI (izvirni) način: naslednik pridobi pravice ne glede na pravice prednika. Gre za nastanek nove pravice. Taka je pridobitev v primeru posvojitve nikogršnje stvari, na temelju priposestvovanja, pomešanja, zmešanja, predelave, najdbe, članstva…DERIVATNI (izvedeni) NAČIN: naslednik pridobi samo tiste pravice, ki jih je imel prednik – pravno nasledstvo. Pogoj:- nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih sam ima (nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet)- prenašalec ima pravico in razpolagalno moč (moč volje in možnost razpolaganja)- razpolagalne moči ni, če je izčrpana oz. je nima pravna oseba v stečajuPravice se lahko prenašajo:

- Translativno – na naslednika preide pravica v enakem obsegu, kot jo je imel prednik (prenos last. pravice)

- Konstitutivno – na naslednika preide drugačna in manj obsežna pravica, ki izhaja iz druge (prenos služnosti)

Pri translativnem prenosu pa poznamo še:

19

Page 20: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

- Univerzalno nasledstvo / sukcesija – preide vso premoženje ali njegov alikvotni del; prenos se opravi z enim samim pr. naslovom in pridobitnim načinom; mogoče je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. dedovanje)- Singularni nasledstvo / sukcesija – na naslednika preide samo posamezna premoženjska pravica ali posamezne, v skladu z načelom specialnosti individualizirane pravice.

33. CIVILNOPRAVNO VARSTVO ČASTI IN DOBREGA IMENAV modernem civilnem pravi so civilnopravne sankcije za odpravo kršitev časti in dobrega imena preklic, popravek in objava sodbe. Namen sodbe je predvsem odstranitev kršitve, nastale z posegom v čast in dobro ime. Povrnitev premoženjske škode, ki je bila storjena z kršitvenim dejanjem. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, če okoliščine , stopnja bolečin in trajanje to opravičujejo

34. ODZ IN NJEGOV VPLIV NA CIVILNO PRAVO V RSObčni državljanski zakonik je pomemben vir pravnih pravil, ki jih uporabljamo tudi v našem civilnem pravu. Velja kot sekundarni pravni vir, v katerem so zajeta osnovna pravna pravila po katerih se presojajo neka pravna razmerja. Slovenski sodnik v primeru pravne praznine v širšem smislu ne uporablja kot zakon ampak kot Pravno pravilo če ne nasprotuje našemu pravnemu redu. V tistih področjih, ki jih ni uredil OZ ali kakšen drug predpis. Že po II. svetovni vojni so sprejeli zakon o razveljavitvi določene predvojne zakonodaje in na ta način dovolil upoorabljati kot pravna pravila ODZ.

35. RAZLIKA MED STANDARDI IN OBIČAJIStandardi so merila, ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni, poklicni, strokovni standardi; nanje se pr. predpisi večkrat sklicujejo) – so ustaljena, splošna in povprečna merila, to kar se največkrat zgodi. Standard »dobrega gospodarja«, »dobrega gospodarstvenika«, »dobrega strokovnjaka«,…so merila, ki jih v določenem okolju priznavajo in upoštevajo.So ustaljena, splošna, povprečna merila – to kar se največkrat dogodi.. Običaj je pravilo, ki določa vedenje človeka,( pomembni so predvsem za interpretacijo posameznih določb.Standard pa določa merila – ocenjuje človekovo ravnanje in ga primerja s povprečnim.

36. NAVEDITE IN NA KRATKO OPREDELITE ZNAČILNOSTI OSEB JAVNEGA PRAVA- Glavni opredelilni element je ustanovni akt, ki je zakon ali drug oblastni akt. - Načelo numerus clausus ne velja dosledno, ker lahko država z oblastnim aktom (zakonom) vedno ustanovi posebno pr. osebo javnega prava in ji določi status sui generis (javne agencije)Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. oseb zasebnega prava so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog-uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo, če gre za člansko obliko, …

Pravne osebe so: Korporacije javnega prav a:-območne (teritorialne) korporacije (zajemajo osebe na določenem območju -občine)-osebne korporacije (združenja oseb, ki jih povezujejo enaki poklici – zdravniki, ali druge sorodne lastnosti ali cilji – npr. gospodarski; gospodarske zbornice,…)

20

Page 21: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

-realne, interesne korporacije (povezovanje oseb glede na lastnino na nepremičnini ali določenih stvareh – lovske in ribiške zveze, KGZ,…) Ustanove javnega prava (namensko vezano premoženje,namenjeno posebnim javnim

nalogam): Javni zavodi (posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti, ki niso

gospodarske; organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva,.. ali drugih dejavnosti, če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička; javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb, izjemoma tudi za druge dejavnosti. Ustanovijo jih država , občine,… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register.)

Javni skladi (pr. oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa – javni finančni sklad; javni nepremičninski sklad; javna ustanova; Ustanovi ga država - Vlada ali lokalna skupnost)

Javne agencije (so samostojne pr. osebe, ki se ustanovijo za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika)

37. FORMA AD VALOREM IN FORMA AD PROBATIONEMforma ad probationem - oblika, ki jo dogovorita stranki kot slučajno sestavino; stranke jo izrecno in po svoji volji hočejo kot bistveno sestavino Obličnost je ponavadi namenjena lažjemu dokazovanju – (oblika, potrebna za dokazovanje).forma ad valorem oblika, ki določa veljavnost; gre za sestavino, brez katere pravno opravilo, ki ga hočejo stranke skleniti, sploh ne more nastati. To je predpisana oblika. Če ni upoštevana povzroča ničnost pogodbe (oblika, potrebna za veljavnost. če je predpisana ad valorem, je pogoj za veljavnost (pisna oblika +priče; pisna oblika +potrjevanje dejstev; notarski zapis; sodni zapis; notarski zapis +priče ) Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje le-te pomeni neveljavnost pr. Posla

38. OBLIKOVALNA PRAVICA, TOŽBENA OBLIKOVALNA PRAVICA IN SODELOVALNA PRAVICA subjekt z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim subjektom – potrebna je privolitev drugega ali soglasje. V kolikor prizadeti ugovarja oblikovanju pravice mora oblikovalec v pravdi dokazati dejstva. V tem primeru se oblikovanje nadomesti z OBLIKOVALNO TOŽBO – V družinskih razmerjih je dana samo ta možnost.

Oblikovalne pravice so tiste pravice, ki v določenem pravnem razmerju pooblaščajo enega od subjektov, da z enostransko izjavo volje oblikuje medsebojno pravno razmerje. Bistvo je v načinu enostranskega oblikovanja razmerja (zato so pravotvorna upravičenja). Stranka z enostranskim ravnanjem (sprejemno izjavo) oblikuje neko pravno razmerje, druga stranka pa je zavezana, da prevzame pravno posledico, ki izvira iz oblik razmerja. Primer: pravica do odpovedi!Oblikovalne pravice delimo na:

1) USTANAVLJAJOČE – opcije (npr. predkupna pravica, ponudba)2) SPREMINJAJOČE – spreminjajo pr. razmerje (zmanjšanje kupnine)3) UKINJAJOČE - pravno razmerje odpovedo.

Za oblikovalne pravice je značilno to, da prva stranka ne potrebuje soglasja druge stranke, da to pravico izpolni. Sodišče ugotavlja le to ali je bila oblikovalna pravica izvršena.. subjekt z

21

Page 22: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim subjektom V kolikor prizadeti ugovarja oblikovanju pravice mora oblikovalec v pravdi dokazati dejstva. V tem primeru se oblikovanje nadomesti z OBLIKOVALNO TOŽBO – V družinskih razmerjih je dana samo ta možnost.

Oblikovalna pravica je posebna kategorija pravic, ki daje imetnikom moč, da sami z izjavo volje brez sodelovanja drugih učinkujejo na pr. položaj. Na ta način se lahko ustvari nova pravica, spremeni obstoječe pr. razmerje ali pa se pravica ukine.Tožbena oblikovalna pravica je pravica vložiti posebno oblikovalno tožbo za učinkovanje na pr. položaj. Sama gola izjava volje ne zadošča.Sodelovalna pravica je posebna vrsta oblikovalnih pravic, pri katerih ena oseba z izjavo svoje volje oblikuje pravico druge osebe

Pričakovalna pravica; ko pravica, ki je v nastajanju doseže takšen položaj, da drugi več ne morejo preprečiti njenega nastanka, imamo opraviti s posebej zavarovano kategorijo pričakovanja = pričakovalno pravico.Predstavlja posebno vrsto premoženjske pravice in je lahko v samostojnem pravnem prometu (lahko se zastavi, prenese, obremeni).Primer: pričakovanje kupca, ki mu je stvar izročena pod pridržakom polnega plačila kupnine, pripad dediščine dediču…

39. PREMOŽENJE V DRUŽBI CIVILNEGA PRAVADružba civilnega prava ali societeta ima premoženje, ki je razlog za nastanek societete, je v družbo vloženo s strani družbenikov in nastaja z delovanjem družbe. Govorimo s solastninski skupnosti, kjer je premoženje razdeljeno po deležih. Če deleži niso določeni, se šteje, da so enaki.Vsak solastnik – družbenik lahko s svojim deležem ravna samostojno, o pomembnejših vprašanjih pa odločajo družbeniki soglasno. Če je odločanje večinsko, je kvorum 2/3 kvalificirana večina.

40. OBSEG PRAVNE SPOSOBNOSTI PRAVNE OSEBE IN TEORIJA ULTRA VIRESDružbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. Prepovedane so tudi pogodbe v zvezi z nevpisano dejavnostjoVarovanje pravnega prometa, strank, tretjih oseb.Pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev Navezovanje na OZ 86/2

Če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

Pogodba je civilnopravno veljavnaObjektivni pogoj: dovoljenost poslaSubjektivni pogoj: dobra vera druge stranke

Tretji ni dobroverenČe ni ravnal dovolj skrbnoSkrbnost dobrega gospodarjaIz okoliščin bi lahko sklepal, da družba ne sme sklepati takšnih pogodb

22

Page 23: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

41. OBIČAJI KOT VIR CIVILNEGA PRAVAObičaj je družbeno pravilo, ki nastane zaradi dolgoročne uporabe in postane nujno. V slovenski pravni ureditvi so to UZANCE, ki je zbirka kodificirane pr. prakse. Uporabijo se, če tako določijo stranke (npr. gradbene uzance, uzance v gostinstvu,..)pomembni so predvsem za interpretacijo posameznih določb. Splošne uzance za blagovni promet so se v nasprotju z običajnimi uzancami uporabljale namesto ODZ, če ni bilo dogovorjeno drugače.

Običaji izražajo stanje, ki velja v določeni družbi za normalno. So tudi eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na pravodajalca v teku nastajanja ustreznega splošnega pravnega akta - bodisi tako, da ga preoblikuje in določneje opredeli ali pa tako, da pod njegovim vplivom sprejme rešitev, ki naj uvede nasprotno prakso (običaji kot materialni pravni vir).

Na ravni formalnih pravnih virov se običaji lahko uporabljajo kot uzance.

Izraz UZANCE se uporablja za običaje, ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko, ki se uporablja kot vir prava. Te zbirke so označene ali kot splošne uzance, ali pa kot posebne uzance, če gre za uzance, ki se naj uporabljajo le na določenem ožjem področju gospodarstva.

Beseda “uzance” ima v pravu dva pomena: prvi se nanaša na običaj (standard), ki ga uzanca zapisuje drugi je sinonim za ustrezen formalni pravni virPosebnost uzanc je tudi ta, da jih ne sprejemajo tisti organi, ki se praviloma ukvarjajo z zakonodajno dejavnostjo..Posebnost sklicevanja na družbene običaje je tudi v tem, da pravo s svojimi načeli določa le meje, v katerih se običaj uveljavlja, ne da bi ga s tem vsebinsko opredeljevalo.

42. DELUTEV USTANOV GLEDE NA NAMENUstanova je na namen vezano premoženje. Namen je praviloma splošnokoristen in dobrodelen, se pa pojavljajo ustanove z zasebnimi nameni.Ustanove s splošnokoristnimi in dobrodelnimi nameni so javne ustanove, ustanovljene za namene na področju kulture, šolstva, športa, zdravstva, varstvo okolja, varstvo kulturne in naravne dediščine… To ni ustanova javnega prava, javnost se opredeljuje glede na namen.Zasebne ustanove (družinske, podjetniške) so ustanove z zasebnimi nameni, kjer je krog beneficiarjev ozko in praviloma poimensko opredeljen ali omejen na člane ene družine. To so vedno ustanove zasebnega prava.Namen ustanove pa je lahko tako trajne (praviloma) kot začasne narave.

43. NAŠTEJTE IN NA KRATKO OPIŠITE ZNAČILNOSTI OSEBNOSTNIH PRAVIC- pripadajo človeku kot takšnemu glede na dejstvo obstoja in njegove telesne sposobnosti. –-Vsem enako, konkretno pa glede na sposobnosti- razvoj prava in družbe vpliva na nastanek novih pravic in spremembe že obstoječih pravic (npr. razvoj informatike vpliva na razvoj varstva pravic na medmrežju, varnost os. podatkov,…)- so civilne pravice, ki uživajo civilnopravno varstvo- niso premoženjske pravice, čeprav kršitev izražamo s sankcijami v premoženju- so abstraktne in strogo osebne pravice, ki jih ne moremo prenašati na druge osebe – so -neprenosljive- prenehajo s smrtjo nosilca; ostane pa rezidium, ki ga lahko uveljavljajo njegovi dediči in tudi drugi (npr. varujejo dobro ime in čast pokojnika)

23

Page 24: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

- omejene so s pravicami drugih in z zakonom, če gre za zavarovanje nekega upravičenega interesa ali pa gre za uradno dolžnost države-pridobivati jih začnemo z rojstvom- neizvrševanje pravice ne pomeni odrekanje tej pravici

Govorimo predvsem o varstvu osebnostnih pravic. To je varstvo položajev, ki pokrivajo oseb-nostne pravice. Najpogostejše je odškodninsko varstvo, pri katerem pride do prehoda iz raz-merja erga omnes v razmerje inter partes. Odškodninsko varstvo je prisotno tudi pri drugih izključujočih pravicah, vendar je najpomembnejše prav pri osebnostnih pravicah.Temelj za odškodninsko varstvo osebnostnih pravic je § 134/(1) OZ – vsak ima pravico zah-tevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega ali družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice.Temeljna elementa odškodninskega zahtevka sta: škoda , in protipravnost odgovornosti .§ 134 OZ definira 2 obliki pravno priznane škode:(1) premoženjska škoda = škoda, nastala na premoženjskih dobrinah, pri čemer gre lahko za:

1) zmanjšanje premoženja (navadna škoda, damnum emergens),2) preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček, lucrum cessans)

(2) nepremoženjska škoda = škoda, ki ne nastane na premoženju, temveč je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe. Oblike nepremoženjske škode so:1) telesne bolečine = posledice posegov v človekovo telesno integriteto,2) duševne bolečine = določeni dogodki povzročijo neprijetne psihične občutke in psihič-

no trpljenje,3) strah = strah pred posledicami, ki lahko nastanejo,4) okrnitev ugleda pravne osebe = te določbe v ZOR ni bilo, sodna praksa je takratno

omejitev nepremoženjske škode na fizične osebe po letu 1996 razširila tudi na pravne osebe, pri čemer večinoma ne gre za odškodnino, temveč za objavo sodbe. Po OZ je namreč možna tudi pravična denarna odškodnina pravni osebi, ki se izplača neodvisno od premoženjske škode in se lahko izplača tudi, če premoženjske škode ni, če okolišči-ne primera to opravičujejo [§ 183].

Duševne bolečine so pri nas zakonsko določene (v ZDA niso). Njihov krog se širi. Zaenkrat se priznavajo [§ 179]: duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, duševne bolečine zaradi skaženosti, duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, duševne bolečine zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice, duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, duševne bolečine zaradi težje invalidnosti bližnjega [§ 180/(2)], duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva = kršitve spolne nedotakljivosti ali nemoral-

nega dejanja [§ 181].Razlika med premoženjsko in nepremoženjsko škodo je v nadomestilu. Premoženjska škoda se nadomesti v obsegu, kolikor znaša, pri čemer so možna rahla odsto-panja navzgor in navzdol zaradi premoženjskih razmer oškodovanca. Oškodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari. Primer: vaza dejansko ni skoraj nič vredna, vendar ima oškodovanec nanjo vezane dragocene spomine na umrlo mater.Nepremoženjska škoda je neizmerljiva. Pri njej je najpomembnejša premoženjska satisfakcija. V zadnjem času se pojavljajo ideje, da bi se to ukinilo. Večinoma se za nepremoženjsko ško-do izplačujejo premoženjska nadomestila, čeprav jo je možno kompenzirati tudi drugače

24

Page 25: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(n.pr. opravičilo oškodovalca). Sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotavlja stopnjo pri-zadetosti.

44. DOLŽNOSTNO UPRAVIČENJEČe abstraktno upravičenje ne omogoča, da se pravni subjekt v konkretnem družbenem razmerju odloči za negativno izbiro, ne govorimo o pravici, ampak imamo opraviti z dolžnostnimi upravičenji (roditeljska pravica).Za ta upravičenja je značilno, da so hkrati dolžnosti.

Če bi bilo pri dolžnostnih upravičenji pravico in dolžnost ločiti, bi pravni subjekt posebej izvrševal pravico in posebej dolžnost:- kot nosilec pravice bi imel možnost, da abstraktnih upravičenj ne bi konkretiziral in udejanjal. Subjekt bi tudi sam odločal, ali bo že pridobljena upravičenja izvrševal in jih uživalkot nosilec dolžnosti bi bil zavezan slediti aktivnemu ali pasivnemu ravnanju, kakor je predvideno v ustreznem pravnem pravilu, od narave dolžnosti pa bi bilo odvisno, kdaj in in v kolikšni meri lahko izvrševalec vpliva na način njenega uveljavljanja

Ti dve rešitvi prihajata v poštev tedaj, ko nosilec pravice nastopa v svojem imenu. Če pa dela v interesu drugega (javnem interesu), pa mora upoštevati širše družbene interese.

Najbolj tipično dolžnostno upravičenje je roditeljska pravica.Zakon jo opredeljuje kot pravico, ki jo sočasno sestavlja skupek pravic in dolžnosti. Zanjo je značilno, da sta njena nosilca mati in oče, torej sta interesno in namensko vezana. V tem pomenu je nosilec dolžnosti vseskozi tudi nosilec obveznosti, da upravičenje konkretizira in idejanja; v nasprotnem primeru gre za pravno kršitev, ki ji sledi sankcija (npr. odvzem roditeljske pravice).

V sodobnem pravu je dolžnostna vezanost značilna tudi za lastninsko pravico (pri nepremičninah).

Dolžnostno upravičenje omogoča, da njegov nosilec vasj delno uresničuje tudi lastne interese. Drugi del dolžnostnega upravičenja se nanaša na pravni subjekt, ki zagovarja javne interese.

45. STATUS DRUŠTVA MED USTANOVITVIJO IN PRIDOBITVIJO PRAVNE SPOSOBNOSTIDruštvo ima poseben status v času po ustanovitvi do formalne pridobitve pravne sposobnosti. Govorimo o t.i. PREDDRUŠTVU. Le-ta obstaja od sprejema statuta do vpisa v register.Društvo v ustanavljanju je opredelitev za čas, ko ustanovitelji pravno osebo še ustanavljajo (do sprejema ustanovitvenega akta). V tem primeru društvo še ni pravna oseba in lahko bi govorili o družbi civilnega prava, vendar nas teorija uči, da je za preddruštvo pravilneje uporabljati pravila, ki veljajo za društva oz. za društva brez pravne sposobnosti.

46. SPOSOBNOST BITI STRANKA IN PROCESNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEBSposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju.Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka lahko sama ali preko pooblaščenega zastopnika uveljavlja procesne pravice in dolžnosti.V Sloveniji je procesna sposobnost priznana tudi statusni obliki oz tvorbi, ki nima pravne sposobnosti npr. vaškim skupnostim, župnijskemu uradu,.. (ZPP 2 odst. 76. čl) – pravdno

25

Page 26: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

sodišče odloči (izjemoma in pod določenimi pogoji) lastnost stranke tudi drugim oblikam združevanja.

48. PRAVNA TEORIJA KOT VIR CIVILNEGA PRAVAPravna znanost – vpliva na nastajanje in uporabo prava, vendar po splošnem mnenju ne šteje med pravne vire. Razvija pravne pojme in besednjak, ki ga uporablja zakonodajalec, metode spoznavanja prava in razlage zakonov. Spoznanja in dognanja pa uporabljata zakonodajalec in praksa kot nasvet.

49. SISTEM USTANOVITVE DRUŠTEV V RS- minimalno število ustanoviteljev ni določeno; praksa dopušča ustanovitev z najmanj 3 člani- tujci so lahko ustanovitelji, če imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče več kot 1 leto- na ustanovnem zboru se mora sprejeti odločba o ustanovitvi društva in temeljni akt društva (statut, pravila)- pisna oblika ustanovnega akta; potrditev članov in ustanovitev pri notarju; hramba pri UE- za ustanovitev velja normativni sistem, zato pridobi društvo pravno subjektiviteto z vpisom v register (za vodenje in vpis v register je pristojna UE, na območju katere je sedež društva)- V statutu morajo biti določene sestavine:

Ime in sedež društva Namen in naloge, ki jih bo društvo opravljalo Pridobitev in prenehanje članstva Minimalna organizacijska struktura Način sprejemanja temeljnega akta Temeljne pravice in dolžnosti članov Kdo zastopa društvo v pr. prometu Kako je društvo financirano Način nadzora nad delovanjem Javnost društva Prenehanje društva Usoda premoženja ob prenehanju društva (ni nujna sestavina, je pa priporočljiva) –

lahko se prenese na drugo društvo s sorodnim namenom ali pa na lokalno skupnost

50. OPIŠITE RAČUNANJE ČASA PO DOLOČBAH OZ O ROKU (komputacija)- Rok je določen v dnevih. Teči začne prvi dan po dogodku od katerega se računa; konča se z iztekom zadnjega njegovega dne.- Če je rok določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka od katerega začne teči. Če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni (npr. 29.2.), pa se konča zadnji dan tega meseca.- Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ki je z zakonu določen kot dela prost dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.- Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu.Računanje časa (komputacija) je lahko naravna in civilna. - naravno šteje – je štetje ki se šteje od trenutka ko je nastopil dogodek (pravno dejstvo) in se konča določenega dne tisti trenutek ko je začel rok teči.( primer v CP pri vpisu v zemljiško knjjigo kjer so pomembne minute kdaj je prispela vloga v ZK urad)- civilno štetje – če se roki računajo po dnevih tako da se vzame začetni in končni čas ves dan in ne trenutek ko je nastopil dogodek,Moratorij – gre za podaljšanje roka, ki ga je odredil zakonodajalec (primer vojne, epidemije, ipd).Z njim se strankam podaljša rok za izpolnitev obveznosti in za uresničevanje pravic in zahtevkov

26

Page 27: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

51. OPIŠITE FUNKCIJO ZAHTEVKOV IZ NASLOVA NEUPRAVIČENE PRIDOBITVE KOT INSTRUMENTA ZAVAROVANJA OSEBNOSTNIH PRAVICO (obogatitveni zahtevek)Neupravičena pridobitev je neupravičena obogatitev (prehod premoženja na drugo osebo, ki neupravičeno pridobi) Oškodovani ima na voljo obogatitveni zahtevek, s katerim zahteva vrnitev obogatitve oz. znesek, ki je ocena vrednosti obogatitve, ki jo je pridobil obogateni neupravičeno. Oškodovani zahteva vrnitev vseh koristi, ki jih je nekdo pridobil s kršitvijo (naturalna restitucija)Oškodovani lahko z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev kršitve osebne pravice, pri čemer je upravičen do pravične denarne odškodnine neodvisno od premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode sploh ni – zadoščenje, satisfaktio.Oškodovani ima na voljo tudi odškodninski zahtevek za povrnitev gmotne in negmotne škode, ki jo je utrpel (civilna restitucija).

52. KDAJ GOVORIMO O ZLORABI PRAVICEO zlorabi govorimo, ko subjekt (fizična ali pravna oseba) zlorabi črko zakona in ravna v nasprotju z namenom pravice – izigra njeno vsebino in po sami definiciji pravice le te ne krši, vendar pa jo izrablja za nedopusten (nemoralen, nezakonit) namen (izvršuje pravico v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila pravica ustanovljena in priznana).

V postopku izvrševanja pravice nastanejo trije možni primeri:1. subjekt izvršuje pravico tako, da ostane v pravno dovoljenih mejah, ne da bi posegel v

pravico drugega (zakonito - pravno izvrševanje pravice)2. naslovljenec krši pravo in se pri tem ne more sklicevati na pravno zavarovano upravičenje

(pravna kršitev)3. subjekt sicer izhaja iz abstraktnega upravičenja, tako da posega v pravico, ki pripada

drugemu (zloraba pravice)

Za dejanski stan zlorabe pravic so značilne tri prvine:1) da nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, kjer njegovo ravnanje

presega meje upravičenosti (npr., ko imetnik stanovanjske pravice odlaša s preselitvijo v hišo)

2) da je nastal konflikt dveh pravic, ki se med seboj izključujeta (npr., ko vodni upravičenec jemlje vodo spodnjemu vodnemu upravičencu)

3) kdaj in zakaj je bila določena pravica zlorabljena (da subjektovo ravnanje ne presega meje, ki v kvalitativno enakemu obsegu tudi drugemu dopušča pripadajočo pravico)

Če zaradi “odprtosti” upravičenja nosilec izvršuje pravico na način, ki smo jo označili kot zlorabo, je dolžnost pristojnega organa, da na predlog prizadetega ali po uradni dolžnosti prekoračeno pravico vsebinsko omeji in odredi postavitev v prejšnje stanje, če je le-to možno.Proti zlorabi sta še učinkoviti sredstvi : zavrnitev zahteve za pravno varstvo neupoštevanje tistih ravnanj, ki presegajo upravičenje

53. S KATERIMI KOREKTIVI SKUŠA PRAVO OMILITI STROGOST SANKCIJE NIČNOSTI

27

Page 28: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Ničnost pomeni absolutno neveljavnost pr. posla, ki sploh ne ustvarja pr. učinka med strankami. Štejemo, kot da pr. posel ni bil sklenjen. Sodišča in drugi državni organi jo upoštevajo po uradni dolžnosti.O omilitvi ničnosti pa govorimo v primeru KONVERZIJE in KONVALIDACIJE, pri čemer moramo upoštevati pravilo: »kar je enkrat nično, je za vedno nično«! Konvalidacija je ozdravitev pr. posla. Pr. posel ostane v veljavi, čeprav niso izpolnjene vse predpostavke veljavnosti, če sta stranki že izpolnili del svojih obveznosti. Konvalidacija je možna, če gre za pr. posel manjšega pomena. Konvalidira v celoti (kot da ni bila obremenjena z napakami).Konverzija; o konverziji pravnega posla govorimo, ko je pr. posel, ki sta ga stranki sklenili, ničen, istočasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. posla, ki ostane v veljavi, če je to v skladu z namenom, ki sta ga imeli stranki ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje, da bi stranki sklenili to 2. pogodbo, če bi vedeli za ničnost prvotne pogodbe.

54. ZAHTEVA ZA PRENEHANJE KRŠITVE PRAVIC OSEBNOSTI 134.OZVsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice.Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Če kršitelj s tem ne preneha mora sicer plačati prizadetemu denarni znesek.

55. AVSTRIJA JE LETA 88 KOT NOVELO VNESLA ODZ,ABGB NOVI PARAGRAG 285A KI DOLOČA ŽIVAL KOT OBJEK CIVILNEGA PRAVA.V SLOVENSKEM PRAVU TO NI UREJENO. ALI SE TO DOLOČILO LAHKO UPORABLJA V RS KOT PRAVNO PRAVILO IN S STEM SUBSIDIARNI VIR CIVILNEGA PRAVA?Živali so posebna vrsta objektov stvari. To so živi objekti narave, čuteča in inteligentna bitja, ki jim pravo nudi posebno varstvo – KZ (sankcionira mučenje živali), ZZŽ.Da bi lahko živalim priznali pravice in sprejeli deklarativne akte, pa bi morali živalim priznati vsaj delno sposobnost imeti pravice, kar pomeni, da bi jih morali vsaj delno izenačiti z ljudmi.

V RS žival štejemo kot posebno kategorijo objektov civilnega prava, ki uživajo prav posebno varstvo. Za živali predpisujejo poseben pravni režim varstva nekateri posebni predpisi. Ker imamo na tem področju svoje predpise ne potrebujemo pravnih pravil ODZ kot subsidiarni vir civilnega prava

56. KAJ JE POGOJ (POJEM, VRSTE)

POGOJ – je bodoče negotovo dejstvo, od katerega nastanka ali nenastanka – po volji subjekta ali pa na podlagi zakona – je odvisen nastanek (začetek) ali pa prenehanje pravnega posla.Dejstvo mora biti negotovo, bodoče, dopustno in mogoče. Bistvo je da se stranke zavedajo da gre za dogodek o katerem so v negotovosti, ali se je dogodil ali se dogaja ali pa se bo zgodil. Obstajati mora subjektivna negotovost (NE OBJEKTIVNA !!!). Vrste pogojev:

a) odložilni – suspenzivni pogoj – začne veljati, ko bo izpolnjeno neko ob sklenitvi še negotovo dejstvo (A se obveže da bo Bju kupil MK če ta naredi izpit)

b)razvezni – resolutivni pogoj, ima učinek, da pogodba ( pravica ali pravno razmerje ), ki je sklenjena pod takšnim pogojem preneha veljati, če se pogoj izpolni.

c) Pozitivni(nastop dejstva/negativni (prenehanje dejstva)

28

Page 29: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

d)Hoteni (potestativni )odvisen od volje strank/ nasprotje je naključni (kavzalni) ni odvisen od volje strank, če pa je odvisen od volje in naključja je mešani pogoj

( potestativni – nakup blaga na poskušnjo, kjer je nakup blaga odvisen od kupca ali bo blago kupil ali ne, mešani pogoj – A se obveže da bo kupil Bju avto če bo naredil izpit.Pogoj je delno odvisen od A jeve volje deloma pa od njegove sposobnosti, ki je do neke mere objektivna kavzalna okoliščina)e) Nemogoči/nedopustni ( Dogodek stranke predvidijo, ne more ali pa ne sme se uresničiti

Pogodba sklenjena pod nemogočim odložnim pogojem je nična. Nemogoč razvezni pogoj pa se šteje za neobstoječega.

57. POJASNITE RAZLIKO MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM PPZavezovalni pr. posel je obligacijski pr. posel, pr. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže, da bo prenesel pravico. (Npr. Če hočem dobiti kolo, ga kupim; s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo, ki mi daje pr. naslov)Razpolagalni pr. posel pa je stvarnopravni posel, ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico (prenos, obremenitev, sprememba ali ukinitev pravice). Gre za izraženo voljo, da se s pravico razpolaga.(Npr. kolo kupim z dvostranskim pr. poslom. Prodajalec izrazi voljo, da proda kolo (last. pravico prenese na kupca), kupec pa izrazi voljo, da kupi kolo.)58. IZBRISANO ZARADI PONAVLJANJA

59. POJASNITE RAZLIKO MED UČINKI DIREKTNEGA IN INDIREKTNEGA ZASTOPANJA(1) direktno ali neposredno zastopanje – pravni posel učinkuje neposredno na zastopanega in

se sklene med zastopanim in 3. osebo. Zastopnik ravna neposredno v tujem imenu in na tuj račun. Skica:

Zastopani Zastopnik 3. oseba

Direktno zastopanje je zastopanje v imenu in za račun zastopanega. V imenu zastopanega pomeni, da pravice in dolžnosti, ki nastanejo, nastanejo za zastopanega. Za račun zastopanega pa pomeni, da se premoženjski učinek, ki izhaja iz dejanj zastopnika, ustvarja v premoženju zastopanega. Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko

(2) indirektno ali posredno zastopanje – pravni posel velja med zastopnikom in 3. osebo, ven-dar mora zastopnik prenesti učinke pravnega posla na zastopanega. Zastopnik nastopa v lastnem imenu na tuj račun. Indirektno zastopanje je primerno, kadar stranka pogodbe no-če, da bi se razvedelo, da je ona prava stranka. Skica:

Zastopani Zastopnik 3. oseba

Indirektno zastopanje je zastopanje v lastnem imenu in za račun zastopanega. To drugi pogodbeni stranki (3. osebi) ni znano. Zastopani je v pravnoposlovnem razmerju samo do svojega zastopnika, ne pa do 3.os. (3. oseba ima odškodninski zahtevek)

60. POJASNITE RAZLIKO MED SODNIM IN AVTONOMNIM VARSTVOM PRAVIC

29

Page 30: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Sodno varstvo je državno varstvo. Na sodišča se mora obrniti stranka s svojim pravnovarstvenim zahtevkom tožbo (v pravdnih zadevah) ali predlogom (pri nepravdnem in izvršilnem postopku), s čimer sproži postopek za uveljavljanje svojih pravic in zahtevkov. Nasprotna stranka se lahko brani z ugovori in z zanikanjem dejstev.Pri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reševanje sporov avtonomnim (nedržavnim) organom – najpogosteje arbitraže, mediacije in poravnave, alternativni načini reševanja sporov, pogajanja. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi.Odločba arbitraže je izenačena s sodno odločbo in je izvršilni naslov.

61. OBRAZLOŽITE PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED PREVARO IN ZMOTOO prevari ali zvijači govorimo, če nekdo namenoma napelje z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev drugega, da sklene pr. posel. Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev takšnega posla tudi, če zmota ni bila bistvena; ima pa tudi pravico do odškodnine.Prevara, ki jo stori kdo tretji vpliva na veljavnost pogodb le, če druga stranka za prevaro vedela. Pri neodplačnih pr. poslih prevara vpliva na veljavnost vedno! Takšna pogodba je nična.Zmota je napačna predstava o nekem elementu pr. posla. Bistvena je, kadar se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, osebe ali okoliščine in je odločilna, ker sicer stranka ne bi sklenila takšne pogodbe.Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. poslih le pri prevari, pri neodplačnih pr. poslih pa je vedno relevantna. Takšna pogodba je nična!

62. NAČIN USTANOVITVE USTANOVE V RSUstanova je na premoženje vezan namen. Ker pa premoženje samo ne more nastopat v pr. prometu, mora obstajati uprava, ki je edini mandatorni organ, ki ga sestavljajo fizične osebe.-Način ustanovitve ustanove je koncesijski (podelitev dovoljenja in vpis v register). -Pr. oseba obstaja že pri podelitvi dovoljenja za ustanovitev, vpis v register pa je samo deklaratorne narave. -Pristojni organ za podelitev dovoljenja je pristojno ministrstvo glede na namen ustanove. Če ustanova zajema več namenov, se določi pretežni namen in je pristojno ministrstvo glede na pretežni namen. Če pretežnega namena ni mogoče določiti, je pristojno ministrstvo za Notranje zadeve.-Ustanovitelj je lahko vsaka domača ali tuja oseba. Sedež ustanove mora biti v RS-Ustanovi se s pr. poslom t.j. ustanovnim aktom enostranske narave – ena oseba izrazi voljo.

*med živimi – inter vivos (notarski zapis, nepreklicna izjava)*za primer smrti – mortis causa (obličnost kot se zahteva za oporoko)

-Ustanovni akt mora vsebovati:Ime in sedež – prebivališče ustanoviteljaIme ustanove in oznako »ustanova«Namen in razlikovalne označbeNavedba vsega premoženja in ocena premoženja v denarjuNačin in postopek oblikovanja upraveImenovana prva uprava – to ni obvezna sestavina, je pa priporočena. Če je ni, določi prvo upravo organ pristojen za podelitev dovoljenja)-Organ pristojnega ministrstva odloči z odločbo, ki ima naravo soglasja. Objavi se v Uradnem listu RS, pošlje pristojnemu ministrstvu in vpiše v javni register – javno evidenco.-Statut sprejme ustanovitelj sam v 30 dneh od pridobitve dovoljenja (inter vivos) oz. ga sprejme uprava (mortis causa). Statut in vsako spremembo statuta, ki mora biti v skladu z ustanovnim aktom, je treba predložiti ministrstvu.

30

Page 31: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

63. RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST OZ MOČRazpolagalna sposobnost je sposobnost fizične ali pravne osebe, da lahko s stvarjo ali pravico razpolaga. Pravna oseba mora biti poslovna sposobna, torej mora biti sposobna z lastno voljo in dejanji pridobivati pravice in obveznosti imeti pa mora tudi razpolagalno moč. Razpolagalna moč pomeni, da ima pravna oseba voljo, ki jo lahko izrazi na pr. relevanten način in možnost razpolaganja s stvarjo ali pravico (lahko jo prenese, spremeni, obremeni ali ukine). Razpolagalno moč ima imetnik, praviloma lastnik pravice, izjemoma pa tudi nelastnik npr. stečajni upravitelj.Razpolagalna sposobnost je funkcija lastninske pravice – pravica lastnika, da razpolaga s stvarjo in plodovi te stvari. Lahko jo daje tudi v promet. Razpolaganje v primeru prometa obravnava obligacijsko pravo, v primeru smrti dedno pravo. Pripada praviloma lastniku ustvarja pa se prometna vrednost stvari. Razpolagalna sposobnost je posebna oblika sposobnosti, ki se načeloma izvaja iz last. pravice, lahko pa se priznava tudi osebi, ki ni lastnik (npr. stečajnemu upravitelju). Gre za sposobnost, da lahko imetnik pravice z močjo svoje volje z pravico razpolaga (jo spremeni, obremeni, prenese ali ukine) Prioritetno načelo: Poznejši pridobitelj, ki se je prvi vpisal, pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. Prejšnji nevpisani pridobitelj pa ima načeloma le možnost zahtevkov proti odsvojitelju na osnovi neizpolnitve pogodbe.Če obstaja na isti stvari več stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico

64. POMEN RAZLIKOVANJA MED PRAVNIMI NORMAMI ZASEBNEGA IN JAVNEGA PRAVAPravne norme delimo po vsebini na:- zapovedujoče- pooblaščujoče-prepovedujočeObče sprejeto stališče je, da so pravne norme, ki zapovedujejo, tipične za upravno t.j. javno upravo, tiste ki pa pooblaščajo pa naj bi bile značilne za civilno pravo. Za civilno pravo je pomembna delitev norm na:IMPERATIVNE (prisilne); tiste norme, ki jih moramo spoštovati in upoštevatiDISPOZITIVNE NORME; stranke lahko izključijo njihovo uporabo – subsidiarna uporaba

65. KAJ JE ROK (POJEM, VRSTE)ROK je potek določenega časa ali določen trenutek, zaradi nastopa katerega začne ali preneha določeno pravno razmerje. Gre za potek določenega časa (30 dni) ali za določeno časovno točko (20.6.1982)

Delimo jih na:- ZAČETNE (primerjamo jih lahko z suspenzivnim pogojem, ker nastane z začetnim rokom pravno razmerje ali pravica) in KONČNE (začne se neka pravica ali konča)- GOTOVE ( ko vemo da se bo nekaj gotovo zgodilo in tudi kdaj se bo zgodilo(1. januarja .2008 ) ter na takšne ko vemo da se bo nekaj sicer zgodilo vendar ne vemo kdaj (prim: leto dni po A jevi smrti se bova poročila) in NEGOTOVE ( ko je nekej negotovo ali se bo zgodilo in tudi negotovo kdaj se bo zgodilo (primer: ko bom končal pravno fakulteto). negotov rok = pogoj!)- MATERIALNI ( za pridobitev ali izgubo kake pravice) in PROCESNI (v zvezi z izvrševanjem procesnih dejanj ( rok za pritožbo)- ZASTARALNI ( ugasne pravnovarstveni zahtevek (pravica do tožbe) sama pravica pa ne) in PREKLUZIVNI ( pri teh ugasne pravica oz zahtevek)

31

Page 32: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

66. POJASNI RAZLIKO MED ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI PP TER ODPLAČNIMI IN NEODPLAČNIMI PP?Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske, glede na to ali mora izraziti voljo ena ali več oseb. Pri enostranskih pr. poslih izrazi voljo ena sama stranka (ponudbe, oporoke, javne obljube…)Dvostranske pravne posle imenujemo tudi pogodbe in so izraz soglasno izražene volje, na katero zakon veže določene posledice.

Pravne posle delimo glede na odplačnost na odplačne in neodplačne. Odplačni pravni posli so tisti, kjer se za korist iz pravnega posla plača nasprotni stranki ustrezna premoženjska korist. Neodplačni pa so tisti, kjer se za vrednost, ki se iz pravnega posla pričakuje, ne plača (darilna pogodba).

67. ZAKAJ DRUŽBENIKI, DELNIČARJI ČLANI DRUŠTVA, USTANOVITELJI ZAVODA NISO LASTNIKI GOSPODARSKE DRUŽBE, DRUŠTVA, ZAVODA?Zato, ker so delničarji gospodarske družbe, društva, zavodi ipd. pravne osebe. Pravne osebe so subjekti prava, nad subjekti pa ni možno imeti lastninske pravice.

68. RAVNANJE V STISKI(SKRAJNI SILI) V CP?O skrajni sili govorimo takrat, ko storilec zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost, prizadene zlo (škodo).SKRAJNA SILA- pomeni nevarnost posameznikovim dobrinam, zoper katero se prizadeti lahko brani s posegom v tuje premoženje, ne pa v človekove dobrine. Obramba v teh primerih pomeni vrsto pomoči, ki za ogroženega ni protipravna. Nevarnost grozi neposredno od tuje stvari, zato ne gre za obrambo proti nedopustnemu ravnanju, ampak za obrambo in zavarovanje posameznikovega inetresa. Branilec je lastniku odškodninsko odgovoren, če je nevarnost sam povzročil.

69. ŽIVAL KOT OBJEKT CP?Glej odgovor 55.

70.NAVEDITE IN NA KRATKO OBRAZLOŽITE NAČINE VARSTVA OSEBNOSTNIH PRAVIC

1. Ugotovitvena tožba – izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev; lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. ne obstaja pravica ali pr. razmerje. Vloži se takrat, kadar ni pogojev,da se vloži kakšna druga, dajatvena tožba.

2. Opustitveni zahtevek – tožencu se prepove, da stori dejanje, i krši določeno osebnostno pravico, ker taka preti (predlog za začasno odredbo, da se nasprotniku prepove objava žaljivega spisa,..) Odstranitveni zahtevek – če je bil poseg izvršen in končan, motitveno stanje pa še traja; odstrani posledice za naprej

3. Zahteva za prenehanje kršitve pravice osebnosti - Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice.

32

Page 33: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Kršitelj ne preneha prizadetemu denarni znesek.

4. Odškodninski zahtevek- povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev- povrnitev negmotne škode; objava sodbe ali popravka na stroške oškodovalca- denarna odškodnina za nematerialno škodo pripada oškodovancu, če okoliščine primera, stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo

5.Obogatitveni zahtevek – ob neupravičeni, neutemeljeni pridobitvi oz. obogatitvi. Oškodovalec obogati na račun določene kršitve osebnostne pravice drugega, ob predpostavki, da je oškodovanec tudi zares utrpel določene duševne bolečine.

6. Popravek objavljenega obvestila; Pravico do popravka ima vsakdo. Zahteva lahko brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega besedila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Zahteva se lahko v 30 dneh od objave obvestila oz. od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavoTožba zoper odgovornega urednika, če ne objavi popravka – vloži se lahko v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oz. od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z zakonom.

71. POJASNITE RAZLIKO MED KONVALIDACIJO IN KONVERZIJO?Konvalidacija (zastara) je ozdravitev pr. posla. Pr. posel ostane v veljavi, čeprav niso izpolnjene vse predpostavke veljavnosti, če stranki že izpolnili del svojih obveznosti. Konvalidacija je možna, če gre za posel manjšega pomena.Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje le-te pomeni neveljavnost pr. posla. Če obličnost ni nujna, pa lahko pr. posel konvalidira, če so izpolnjeni pogoji drugega pr. posla.- Če je oblika predpisana zaradi varstva samih strank, je konvalidacija možna, če pa je oblika predpisana zaradi varstva 3. oseb, konvalidacija ni mogoča!– pogodba zaživi polno pravno življenje, če v določenem roku ni izpodbijana. Potem konvalidira v celoti, kakor da ni bila nikoli obremenjena z napakami. Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom 1 leta od dneva, ko je upravi-čenec zvedel za razlog izpodbojnosti oz. 1 leta od prenehanja sile [§ 99/(1)]. V vsakem prime-ru preneha s pretekom 3 let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena [§ 99/(2)].

O konverziji - popravi ničnih pogodb (ne zastara) : pravnega posla pa govorimo, ko je pr. posel, ki sta ga stranki sklenili ničen, istočasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. posla, ki ostane v veljavi, če je to v skladu z namenom, ki sta ga imeli stranki ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje, da bi stranki sklenili to 2. pogodbo, če bi vedeli za ničnost prvotne pogodbe.

Govorimo o konverziji pravnega posla. Pravni red s tem pomaga strankam da lahko ohranijo gospodarske posledice vsaj v določeni meri, ki bi jih sicer dosegle z neveljavnim pravnim poslom. Gre za enake ali vsaj podobne posledice, ki jih stranke tako dosežejo po drugi poti s pravnim poslom, za katerega so predpostavke dosežene. Stranke morajo tako možnost za drug pravni posel tudi sprejeti, morajo se strinjati z drugim pravnim poslom.

Pri takem oblikovanju volje ne gre za razlago volje ampak samo za obliko naknadne pomoči pri oblikovanju vsebine pravnega posla. Zato tako oblikovanje pogodbene vsebine ne pomeni nasprotja avtonomije strank. Konverzija tukaj ni dopustna. Konverzija ne pride v poštev,

33

Page 34: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

kadar so nameni, ki jih zasledujejo stranke, nespremenljivi s strani pravnega reda, če so protipravni.

Če pravni posel v dogovorjeni obliki nasprotuje samo zakoniti prepovedi, ga je mogoče spremeniti samo, če namen prepovedi ne nasprotuje temu drugemu pravnemu poslu. Taka sprememba je mogoča samo, če so podane sestavine drugega pravnega posla že v sklenjenem a ničnem pravnem poslu.Sprememba je mogoča le če so sestavine drugega pravnega posla že podane v prvem, ničnem pravnem poslu.

Pri konverziji ne gre za delno ničnost ali za njen poseben primer, ampak gre za popolno ali delno možnost doseči pravni uspeh namesto z ničnim poslom z drugim poslom,ki naj strankam ustvari pričakovan interes. Pri oblikovanju pravnega posla pa ima določen pomen hipotetična volja strank.

Ni mogoče spremeniti odstopne izjave o spodbijanju. Sodnik ne more vključevati svojih predstav vrednotenja v okvir hipotetične volje strank.

72. V KAKŠNEM ROKU JE MOGOČE UVELJAVLJATI IZPODBOJNOST IN V KAKŠNEM NIČNOST PRAVNEGA POSLA ?Ničnost ali absolutno neveljavnost upoštevajo sodišča in drugi državni organi po uradni dolžnosti; nanjo pa se lahko sklicujejo vsaka oseba, ki ima interes in država. (Neposredno v postopku ali s tožbo na ugotovitev ničnosti)Pravica do uveljavljanja ničnosti nikoli ne zastara .

Pogodba je izpodbojna: -če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna-če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank-če je v zakonu tako določeno

Izpodbojnost - subjektivni rok – 1 leto od kar je upravičeni zvedel za napako - objektivni rok – 3 leta od sklenitve pr. posla

Pravni posel postane NEIZTOŽLJIV, ker je prišlo do zastaranja!Pogodbena stranka, v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Njen sopogodbenik lahko zahteva, da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Če se ne izreče, se šteje, da je pogodba razveljavljena.

73. POJASNITE TEMELJNO RAZLIKO MED CIVILNO KAZNIJO IN ODŠKODNINSKO SANKCIJO?Civilna kazen je kazen, kjer se prvotno zahteva izvršitev; če pa le ta ni uspešna, je kazen plačilo v denarju (premoženjska)Odškodninska sankcija je sredstvo ali način s katerim se povrne škoda. Lahko je naravna oz naturalna (restitucija ali povrnitev v prvotno stanje)in denarna oz. civilna (ekvivalenca oz denarni znesek, ki ustreza ocenjeni škodi; satisfakcija oz. zadoščenje, denarna odškodnina za prizadejano moralno ali materialno škodo).Odškodninska sankcija je znotraj civilne kazni.74. POJASNITE RAZLIKO MED REALNIM DEJANJEM IN PRAVNIM POSLOM?Realno dejanje je ravnanje določene osebe, je pozitivno – nekaj da, stori; ali negativno – nekaj dopusti ali opusti. Je, v nasprotju s pravnim poslom, tisto človekovo ravnanje, pri katerem

34

Page 35: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

pravni red veže pravne posledice na dejanja ne glede na voljo strank. Sem spada npr. najdba stvari, okupacija, avtorsko delo ali izum, silobran, ravnanje v skrajni sili…Pravni posel pa so tisti izrazi volje, ki imajo pravno posledico. Z njimi stranke pridobivajo, spreminjajo ali ukinjajo določene pravice.

Pravni akti so avtonomna voljna izjavna dejanja enega, dveh ali več pravnih subjektov, s katerimi v pravno dovoljenih mejah nastajajo, se spreminjajo in prenehujejo pravice in dolžnosti v konkretnih pravnih razmerjih. Temeljijo na avtonomiji pravnih subjektov in na dispozitivni naravi civilnega prava.

Primeri pravnih poslov glede na njihovo naravo:

KUPOPRODAJNA POGODBA - z njo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil pravico razpolaganja oz. lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

DARILNA POGODBA - z njo darovalec neodplačano prepusti obdarjencu stvar ali premoženjsko pravico, obdarjenec pa to sprejme.

OPOROKA - strogo obličen in preklicni enostranski posel, s katerim oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.

OKUPACIJA - enostranski pravni posel, s katerim pridobi lastninsko pravico na premični stvari, ki ni nikogaršnja last (res nullius), tisti, ki jo vzame v posest z namenom, da si jo prilasti.

PORAVNAVA - stranki, ki sta v sporu z vzajemnim popuščanjem spor ali negotovost odpravita tako, da na novo določita svoje vzajemne pravice in obveznosti.

Delitev pravnih poslov glede na pravno področje , na katerega se nanašajo: OBLIGACIJSKOPRAVNI POSLI (npr. vse vrste pogodb) STVARNOPRAVNI POSLI (npr. izročitev ali tradicija, okupacija, predelava) DEDNOPRAVNI POSLI (npr. oporoka)

Še nekatera razlikovanja: ENOSTRANSKI POSLI (npr. okupacija) - v primeru, ko pravno posledico povzroča že

voljno izjavno dejanje enega pravnega subjekta. DVOSTRANSKI POSLI (npr. poravnava) - v primeru, ko se morata stranki šele

sporazumeti o njegovih bistvenih sestavinah. Najbolj značilno!

ODPLAČNI PRAVNI POSLI (npr. kupoprodajna pogodba) NEODPLAČNI PRAVNI POSLI (npr. darilna pogodba)

OBLIČNI PRAVNI POSLI (npr. oporoka) NEOBLIČNI PRAVNI POSLI (npr. kupoprodajna pogodba glede premične stvari)

PRAVNI POSLI MED ŽIVIMI (npr. kupoprodajna pogodba) PRAVNI POSLI ZA PRIMER SMRTI (npr. oporoka)

RAZLIKA med pravnimi posli in upravnimi akti: PRAVNI POSLI so zasebni pravni akti, ki temeljijo na avtonomiji volje UPRAVNI AKTI so oblastni akti, ki enostransko določajo, kakšne pravice in dolžnosti naj

imajo pravni naslovljenci v konkretnih pravnih razmerjih

35

Page 36: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

RAZLIKA med pravnimi posli in sodnimi akti: PRAVNI POSLI pogojujejo sodne akte SODNI AKTI razsodijo o pravovarstvenem zahtevku in njegovi utemeljenosti

75. PREMOŽENJSKI SUBSTRAT KOT PODLAGA PP ?Stvarni ali premoženjski substrat predstavlja premoženjsko podlag pr. osebe. To je najpogosteje denar (zlasti ob ustanovitvi), lahko pa so tudi premičnine, nepremičnine ali pravice. Za premoženje se lahko opredeli vse kar ima premoženjsko vrednost.Kot stvarni vložek pri gospod. Družbi pa se lahko pojavi tudi t.i know kow , ki pa mora biti tajen, vrednost pa mora biti gospod. ugotovljiva.

76. ZMOTA KOT ELEMENT NAPAKE VOLJE PRI SKLEPANJU PP ?Zmota je najpomembnejša napaka volje. Opredelimo jo lahko kot napačno predstavo o določenem delu pravnega posla. Poznamo več vrst zmot. Zmota je napačna predstava o nekem elementu pr. posla. Bistvena zmota je, kadar se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, osebe ali okoliščine in je odločilna, ker sicer stranka ne bi sklenila takšne pogodbe.Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. poslih le pri prevari, pri neodplačnih pr. poslih pa je vedno relevantna. Takšna pogodba je nična!

1. Zmote v izjavi in zmote v predstaviTa razdelitev temelji na tem, da lahko do zmote pride bodisi zaradi nepoznavanja okoliščin (napake v predstavi), ki zadevajo pravni posel, lahko pa tudi zaradi zmote ob manifestaciji volje (napake v izjavi). V primeru napak v izjavi so mogoči trije pristop. Po teoriji izjave naj bi upoštevali tisto, kar je bilo dejansko izjavljeno, po teoriji volje tisto, kar je stranka, ki je bila v zmoti dejansko želela, po teoriji zaupanja pa tisto, kar je bilo na podlagi ijave mogoče razbrati kot resnično voljo stranke. Pri nas velja teorija zaupanja.

2. Bistvena in nebistvena zmotaTo je bajpomembnejša razdelitev zmote. Bistvena je tista zmota, brez katere pravni posel sploh ne bi nastaal, ali pa bi ga stranka sklenila zgolj v neki drugačni obliki. Če bi stranka posel kljub zmoti vseeno sklenila, potem je zmota nebistvena. To razliko zelo lepo ponazarja znan primer iz rimskega prava. V tem primeru gre za to, da je prodajalec prodajal vino, kupec pa je ugotovil, da je šlo dejansko za kis. Po mnenju rimskih pravnikov je sam posel veljaven, če je bil kis vinski, ne pa če je bil jabolčni, saj prikrajšani kupec tedaj "vina" ne bi kupil v nobenem primeru, kajti prav nobene možnosti ni, da bi bilo od samega začetka vsteklenicah res vino.

3. Dejanska in pravna zmotaTu gre za to, na kateri del resničnosti se zmota nanaša. Če gre za zmoto, ko se nanaša na pravne norme, ki se ob določenem polu uporabljajo, je ta zmota pravna. Nasprotno je zmota dejanska, kadar gre za zmoto o določenih dejstvih I "realnega" življenja.

4. Opravičljiva in neopravičljiva zmotaZmota je opravičljiva, kadar se ji stranka tudi s skrbnostjo, ki se v tem primeru zahtevam ni mogla izognita. Če temu ni tako , zmota ni opravičljiva.

5. Popolna in delna zmotaTu govorimo o tem, na kako širok sklop relevantnih dejstev za sklenitev nekega pravnega opravila se zmota nanaša. Če se nanaša na vsa taka dejstva je popolna, sicer je delna.

36

Page 37: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

6. Demonstracijska in kalkulacijska zmotaZmota lahko nastane že ob predstavitvi t.i. primarnih podatkov in tedaj je zmota demonstracijka. Če pa nastane še le, ko zaradi napačnega preračunavanja pridemo do neustreznih dejstev, govorimo o kalkulacijski zmoti.

Zmota se pojavlja v različnih tipičnih primerih: 1. Zmota o osebi je tista zmota, pri kateri ima ena stranka napačno predstavo o identiteti druge. O tem, ali je ta zmota bistvena ali ne, ni enotnega merila. Pri kupovanju krompirja se stranka tako ne bo ozirala na prodajalca, če pa gre za pogodbo, pri kateri se ena stranka obveže, da bo drugo portretirala, bo takšna zmota navadno bistvena.2. Tudi pri zmoti o predmetu njena bistvenost ni nujna. Zmota je običajno bistvena takrat, kadar je predmet pravnega posla kakšna nenadomestna stvar (unikatna slika). Tipičen primer takšne zmote je že navedeni rimski primer prodaje vina. 3. Ko gre za zmoto o drugih elementih opravila, je od dogovora strank odvisno, ali naj bo takšna zmota bistvena ali ne. 4. Zmoto o pravnem naslovu je treba presojati glede na vsak posamezni posel, načelno pa je tako opravilo nično.

77. V ČEM SE RAZLIKUJETA KOORPORACIJA IN USTANOVA

USTANOVA – premoženje ustanovljeno v določen namen. Določeno v ustanovnem aktu, Pristojnost uprave je upravljanje s premoženjem v njegov namen ali cilj. (skladi za štipendije)

Korporacija UstanovaZdruženje oseb z nekim namenom, nepridobitne narave Na namen vezano premoženjeUstanovitev s sklepom o ustanovitvi, sprejemom temeljnega akta in vpisom v register – normativni sistem

Z ustanovnim aktom enostranske narave – inter vivos ali mortis causa - koncesijski sistem

Organi so: Mandatorna organa – skupščina ali občni zbor - uprava ali zastopnikFakultativni organi: *nadzorni organ *disciplinska komisija ali razsodiščeČlani - ustanovni - redni Avtomatično z izjavo volje - podporni Po odločitvi organa (izpolnjevanje - častni pogojev – strokovna združenja)

Organi so:Ustanovitelj (eden ali več)

Donatorji – prispevajo z neodplačnimi dariliDestinatarji – upravičenci iz ustanove

Uprava ustanove (najmanj 3 člani)1 član je predsednik, ki nastopa kot zastopnik ustanove

Članov ni!Prenehanje:

- Na podlagi sklepa skupščine- Oblastno prenehanje (Upravni organ tako

odloči)- Ex lege (na podlagi zakona)- Likvidacija – razdelitev premoženja - stečaj

Prenehanje:- izguba premoženja- doseganje namena postane nemogoče- upravni organ ugotovi, da ni več pogojev- cilj oz. namen je dosežen- če je v ustanovnem aktu tako zapisano;

odločitev uprave, ki ga mora potrditi pristojno ministrstvo

78. POJASNITE RAZLIKOVANJE MED ABSTRAKTNIMI IN KAVZALNIMI PP. KAKŠNO JE V SLO PRAVNEM REDU RAZMERJE MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM PP?

37

Page 38: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Praviloma so pr. posli kavzalni. Vsak pr. posel, ki ga sklene stranka, ima določen poslovni namen (izpolniti nasprotno obveznost, kreditirati nasprotno stranko, nasprotni stranki nakloniti neodplačno korist)Abstraktni pr. posli so izjeme npr. izstavitev menice – a se zaveže B, da mu bo dal nek znesek. Iz tega posla ni razviden poslovni namen strank.Posledica abstraktnosti:B tega denarja ne more iztožiti, ker ni poslovnega namena in ni jasno za kakšen pr. posel gre.Zavezovalni pr. posel je obligacijski pr. posel, pr. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže, da bo prenesel pravico.(Npr. Če hočem dobiti kolo, ga kupim; s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo, ki mi daje pr. naslov)Razpolagalni pr. posel pa je stvarnopravni posel, ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos, obremenitev, sprememba ali ukinitev pravice). Gre za izraženo voljo, da se s pravico razpolaga.(Npr. kolo kupim z dvostranskim pr. poslom. Prodajalec izrazi voljo, da proda kolo (last. pravico prenese na kupca), kupec pa izrazi voljo, da kupi kolo.)

V Sloveniji je razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. poslov kavzalne narave – razpolagalni pr.posel je odvisen od zavezovalnega oz. zavezovalni pr. posel je kavza razpolagalnega pr.posla.Npr. Pridobitev lastninske pravice s pomočjo pr. posla:- zahteva se obstoj in veljavnost pr. posla, ki je kavza - če je zavezovalni pr. posel ničen nična je kavza razpolagalni pr. posel je neveljaven

79. IZPODBOJNOST PP ?Izpodbojni pravni posli so tisti, pri katerih lahko praviloma uveljavljajo neveljavnost samo stranke, tretje osebe pa v primeru, če se je ta pravica nanje prenesla ali pa jim jo je zakon priznal. Pravni posel velja, dokler sodišče na predlog stranke ne ugotovi, da je neveljaven.

Ugotovitev:Izpodbojnost je stanje, ko pogodba še vedno velja, vendar obstaja nevarnost, da bo postala neveljavna. Učinek take sodne ugotovitve velja od časa sklenitve pravnega opravila (ex tunc – za nazaj). Stranka, ki jo je takšen pravni posel prikrajšal, lahko zahteva povračilo koristi, ki bi jih imela od pravnega posla – negativna pogodbena korist, vrnitev tega, kar je na podlagi takega pravnega posla dala in podobno – če je bila v dobri veri. Razlogi za izpodbojnost pogodbe: -če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna-če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank-če je v zakonu tako določeno (OZ ali drug predpis)Posledica izpodbojnosti: Pogodbena stranka, v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Njen sopogodbenik lahko zahteva, da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Če se ne izreče, se šteje, da je pogodba razveljavljena.

Posledice razveljavitve:Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je to treba vrniti ali dati ustrezno denarno nadomestilo.

38

Page 39: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Odgovor na razveljavitev:Pogodbenik, ki je kriv za izpodbojnost, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, ki jo utrpi zaradi razveljavitve pogodbe, če ta ni vedel in tudi ni mogel vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s:1) potekom 1 leta od dneva, ko je upravičenec izvedel za izpodbojnost - SUBJEKTIVNI ROK2) pretekom 1 leta od prenehanja sile - SUBJEKTIVNI ROK3) pretekom 3 let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena – v vsakem primeru! – OBJEKTIVNI ROK Po preteku OBJEKTIVNEGA ROKA pravni posel postane NEIZTOŽLJIV, ker je prišlo do zastaranja!

80. PRETRGANJE IN ZADRŽANJE ZASTARANJA ?Zastaranje je pr. dejstvo, ki ex lege ustavi ugovor; je proces, ki pripelje do izpremembe pravice. Zastarajo samo terjatve, razen, če je v zakonu izrecno zapisano, da terjatev ne more zastarati. Pravica se spremeni iz civilne iztožljive v naturalno neiztožljivo samo, če se uporabi ugovor zastaranja.

Pretrganje zastaranja pomeni, da zaradi določenega dejstva zastaralni rok preneha teči. S tem se izniči vso pretečeno zastaranje, razen, če ni morda prisotno tudi zadržanje zastaranja.Vzroki za pretrganje zastaranja:

1) pisno pripoznanje dolga, pravice2) dajatev za zavarovanje dolga3) delno poplačilo dolga4) tožba za sodno ugotavljanje5) izvršilni postopek

Zadržanje zastaranja pomeni,da med določenimi osebami določen čas zastaranje ne teče. Ko odpadejo razlogi za zadržanje zastaranja, se zastaranje nadaljuje.

Razlogi za zadržanje:1) med otroci in starši v času trajanja rodit. Pravice2) med skrbnikom in varovancem3) med okupacijo za osebe v vojni…

Zastaranje ne teče:- med zakoncema- zunajzakonskima partnerjema- otroci in starši v času trajanja roditeljske pravice- med skrbnikom in varovancem- med mobilizacijo, vojno ter za terjatve oseb v vojaški službi,- če upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev

obveznosti,- proti mladoletniku ali drugim poslovno nesposobnih osebam,- proti osebi, ki služi vojaški rok.-

81. OBRAZLOŽITE OBLIČNOST PP KOT PREDPOSTAVKO ZA VELJAVNOST PP (pojem, vrste, sankcije)?

Obličnost je zunanja manifestacija izražanja poslovno relevantne volje.

39

Page 40: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

1. neformalna oblika ne zahteva nikakršne formalne oblike. Lahko je pisna ali ustna, konkludentno ravnanje, tudi molk (načeloma velja, kdor molči, ne soglaša) – ni vpliva na veljavnost pr. posla

2. formalna in realna oblika – če je predpisana ad valorem, je pogoj za veljavnost (pisna oblika +priče; pisna oblika +potrjevanje dejstev; notarski zapis; sodni zapis; notarski zapis +priče;)

3. slovesna oblika praviloma uporabljana za pr. posle javnega pravaPravilo 1: Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, ki se zahteva za glavno pogodboPravilo 2: Pooblastilo mora biti dano v obliki notarskega zapisa (v obliki, ki se zahteva za pr. posel za katerega je namenjeno)

Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje le-te pomeni neveljavnost pr. posla. Če obličnost ni nujna, pa lahko pr. posel konvalidira, če so izpolnjeni pogoji drugega pr. posla.-Če je oblika predpisana zaradi varstva samih strank, je konvalidacija možna, če pa je oblika predpisana zaradi varstva 3. oseb, konvalidacija ni mogoča!

82. NIČNOST PRAVNEGA POSLA (pojem, kdaj so pravni posli nični, omilitve, učinki, posledice, zastaranje)

Nični ali absolutno neveljavni so vsi tisti pravni posli, ki sploh ne ustvarjajo pravnega učinka med strankami in za katere štejemo, da sploh niso bili sklenjeni. Ničnost pravnega posla upoštevajo sodišča in drugi organi po uradni dolžnosti. Na ničnost pa se lahko sklicujejo tudi tretje osebe in dražva.Razlogi za ničnost: Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru e predpisuje kaj drugega. Nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.Posledice ničnosti: Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Če to ni mogoče mora dati ustrezno denarno nadomestilo. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST – pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel ali ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.Razlikujemo delno in popolno ničnost pogodbe.Omilitve ničnosti: KONVERZIJA in KONVALIDACIJA! Glej odgovor 71.

83. KAKŠEN PRAVNOPOLITIČEN CILJ ZASLEDUJE INSTITUT ZASTARANJA?Institut zastaranja je pravnopolitične narave. Za družbo je pomembno, da se pravna razmerja čimprej uredijo, dar je koristno tudi za pravno varnost. Če ne bi poznali instituta zastaranja, se dolžnik nikoli ne bi mogel čutiti varnega, ker bi upnik lahko zahteval izvršitev svoje pravice, čeprav je od nastanka preteklo že veliko časa. Domnevamo lahko tudi, da tudi samemu upravičencu ni do tega, da svojo pravico izvršuje, če od zapadlosti zahtevka preteče dolgo obdobje. Če upnik nima pravega pravnega interesa, tudi zaščita ni potrebna. Daljše je obdobje, težje je tudi dokazati pravna dejstva iz katerih pravica nastaja in nasprotno – v teh primerih je dokazovanje in odločanje dvomljivo.

84. POJASNITE POJEM PRIČAKOVANE IN OBLIKOVALNE PRAVICE ?

40

Page 41: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Oblikovalne pravice so tiste pravice, ki v določenem pravnem razmerju pooblaščajo enega od subjektov, da z enostransko izjavo volje oblikuje medsebojno pravno razmerje. Bistvo je v načinu enostranskega oblikovanja razmerja (zato so pravotvorna upravičenja). Stranka z enostranskim ravnanjem (sprejemno izjavo) oblikuje neko pravno razmerje, druga stranka pa je zavezana, da prevzame pravno posledico, ki izvira iz oblik razmerja. Primer: pravica do odpovedi!Oblikovalne pravice delimo na:

4) USTANAVLJAJOČE – opcije (npr. predkupna pravica, ponudba)5) SPREMINJAJOČE – spreminjajo pr. razmerje (zmanjšanje kupnine)6) UKINJAJOČE - pravno razmerje odpovedo.

Za oblikovalne pravice je značilno to, da prva stranka ne potrebuje soglasja druge stranke, da to pravico izpolni. Sodišče ugotavlja le to ali je bila oblikovalna pravica izvršena.

Pričakovalna pravica; ko pravica, ki je v nastajanju doseže takšen položaj, da drugi več ne morejo preprečiti njenega nastanka, imamo opraviti s posebej zavarovano kategorijo pričakovanja = pričakovano pravico.Predstavlja posebno vrsto premoženjske pravice in je lahko v samostojnem pravnem prometu (lahko se zastavi, prenese, obremeni).Primer: pričakovanje kupca, ki mu je stvar izročena pod pridržkom polnega plačila kupnine, pripada dediščine dediču…

85. VOLJNA SPOSOBNOST IN NJEN POMEN V CIVILNEM PRAVU?Voljna, opravilna sposobnost ali sposobnost za dejanja, je sposobnost, ki je odvisna od stopnje razuma in volje pr. subjekta. Je sposobnost osebe, da ima za pr. dejanja potrebno voljo, da lahko z lastnimi dejanji spreminja, prenaša ali odpravlja pravice in obveznosti. Potrebna je prava, normalna volja. Voljno sposoben ne more biti, kdor ni pravno sposoben!Ločimo:

- voljno sposobnost za sklepanje pr. poslov = poslovna ali opravilna sposobnost (oseba lahko samostojno sklepa pr. posle, pridobiva pravice in se sam zavezuje; pomanjkanje opravilne sposobnosti lahko nadomesti z voljo zakonitega zastopnika – roditelj, posvojitelj ali uradnega skrbnika - skrbnik)

- voljno sposobnost za nedopustno ravnanje = krivdna ali deliktna sposobnost naklepno ravnanje (osebi, ki je krivdno ravnala, lahko naložimo za njeno ravnanje

odgovornost) malomarno ravnanje (oseba zanemari tisto pazljivost, ki je potrebna, da ne pride do

škodljive posledice)

86. POJEM IN POMEN PREMOŽENJA V CIVILNEM PRAVU?V ekonomskem pomenu je premoženje vse, kar komu pripada ali kar kdo ima, brez razlike ali gre za stvari, pravice, interese in podobno, torej vse ekonomske dobrine (podobno pojmu lastnine).V pravnem pomenu pa je premoženje skupnost premoženjskih pravic, ki pripadajo določeni osebi.

87. SILA KOT ELEMENT NAPAKE VOLJE PRI SKLEPANJU PP?

41

Page 42: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Stranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. Strah je lahko povzročen s silo ali grožnjo. Sila je lahko tako močna, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (n.pr. ena stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe). V takšnem primeru je pravni posel neobstoječ, ker volje sploh ni bilo.Če nasilje deluje na strankino voljo tako, da pod njegovim vplivom oblikuje svojo voljo in jo izrazi, gre za napako volje. To definira OZ v § 45: Če je pogodbena stranka ali kdo tretji pov-zročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Pogodbe, sklenjene pod vplivom sile ali grožnje, so izpodbojne. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna ne-varnost življenju, telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega [§ 45/(2)].Grožnja mora biti usmerjena neposredno na to, da bi stranka sklenila določen pravni posel.Grožnja mora biti protipravna. Pravna grožnja je dopustna (n.pr.: grožnja s tožbo), vendar je n.pr.: nedopustna grožnja s prijavo na policijo zaradi kaznivega dejanja

88. POJASNITE POMEN NAČELA SPECIALNOSTI V CIVILNEM PRAVU?Načelo specialnosti: Samo individualno določena stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen če zakon določa drugače. Določenost predmeta obveznosti pomeni, da je predmet stvarnih pravic posamičen, singularen. Povsem jasno je, kaj se prenaša. Določljivost predmeta obveznosti pa pomeni, da predmet še ni določen, da pa lahko na podlagi določenih lastnosti določimo.

89. KDAJ LAHKO PRAVNO ZAVAROVANO PRIČAKOVANJE OPREDELIMO KOT PRIČAKOVANO PRAVICO?Ko pravica v nastajanju doseže tak položaj, da drugi ne morejo več preprečiti njenega nastanka. Primer: A (sin) bo dedič po B (če ni zakonca). Pričakovanje dediščine je deloma zavarovano, saj sin lahko zanesljivo pričakuje da bo vsaj nujni dedič.

90. POJASNITE NAČIN USTANOVITVE USTANOVE?Ustanova je na premoženje vezan namen. Ker pa premoženje samo ne more nastopat v pr. prometu, mora obstajati uprava, ki je edini mandatorni organ, ki ga sestavljajo fizične osebe.-Način ustanovitve ustanove je koncesijski (podelitev dovoljenja in vpis v register). -Pr. oseba obstaja že pri podelitvi dovoljenja za ustanovitev, vpis v register pa je samo deklaratorne narave. -Pristojni organ za podelitev dovoljenja je pristojno ministrstvo glede na namen ustanove. Če ustanova zajema več namenov, se določi pretežni namen in je pristojno ministrstvo glede na pretežni namen. Če pretežnega namena ni mogoče določiti, je pristojno ministrstvo za notranje zadeve.-Ustanovitelj je lahko vsaka domača ali tuja oseba. Sedež ustanove mora biti v RS-Ustanovi se s pr. poslom t.j. ustanovnim aktom enostranske narave – ena oseba izrazi voljo.

*med živimi – inter vivos (notarski zapis, nepreklicna izjava)*za primer smrti – mortis causa (obličnost kot se zahteva za oporoko)

-Ustanovni akt mora vsebovati: Ime in sedež – prebivališče ustanovitelja Ime ustanove in oznako »ustanova« Namen in razlikovalne označbe Navedba vsega premoženja in ocena premoženja v denarju Način in postopek oblikovanja uprave

42

Page 43: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Imenovana prva uprava – to ni obvezna sestavina, je pa priporočena. Če je ni, določi prvo upravo organ pristojen za podelitev dovoljenja)

-Organ pristojnega ministrstva odloči z odločbo, ki ima naravo soglasja. Objavi se v Uradnem listu RS, pošlje pristojnemu ministrstvu in vpiše v javni register – javno evidenco.-Statut sprejme ustanovitelj sam v 30 dneh od pridobitve dovoljenja (inter vivos) oz. ga sprejme uprava (mortis causa). Statut in vsako spremembo statuta, ki mora biti v skladu z ustanovnim aktom, je treba predložiti ministrstvu.

91. POJASNITE RAZLIKO MED KAVZO IN NAGIBOM TER POJASNITE NJUN VPLIV NA VELJAVNOST PP?Kavza je podlaga ali razlog za sklenitev pr. posla; je tisti neposredni cilj, ki ga stranke želijo doseči s pr. poslom (npr. plačilo 1000 zaradi izpolnitve obveznosti iz naslova nakupa)Po predmeu pogodbe se vprašamo KAJ je nekdo dolžan, pri KAVZI pa ZAKAJ je nekdo dolžan.Nagib ali motiv je tisti posredni cilj, ki ga stranka s sklenitvijo pr. posla želi doseči, ki pa praviloma ni pomemben za sklenitev pogodbe (npr. plačilo 1000 za nakup kolesa, da se bom lahko vozil v šolo)

Če je kavza za sklenitev kakega pr. posla nedopustna ali če je ni, je pr. posel ničen. Zmota v nagibu je pomembna pri odplačnih pr. poslih le pri prevari, pri neodplačnih pr. poslih pa je vedno relevantna (povzroča ničnost).

92. RAZLIKA MED PRAVNIM IN EKONOMSKIM POJMOM PREMOŽENJA?V ekonomskem pomenu je premoženje vse, kar komu pripada ali kar kdo ima, brez razlike ali gre za stvari, pravice, interese in podobno, torej vse ekonomske dobrine (podobno pojmu lastnine).V pravnem pomenu pa je premoženje skupnost premoženjskih pravic, ki pripadajo določeni osebi.

93. NESPORAZUM IN GROŽNJA?O nesporazumu govorimo, ko se pogodbeni volji strank nista ujeli. Gre za t.i. obojestransko zmoto. Stranki sta prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Pogodba ne nastane!O grožnji pa govorimo, če je stranka ali tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi utemeljen strah, tako da je ustrahovana stranka zaradi tega sklenila pr. posel. Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe!Grožnja je vzrok za razveljavitev pr. posla, če so izpolnjeni 3 elementi:

- pri stranki se mora vzbuditi utemeljen strah (objektivna merila – intenziteta grožnje, verjetnost uresničenja; subjektivna merila – telesne in duševne lastnosti stranke)

- grožnja mora biti protipravna (tisti, ki grozi, po zakonu ni upravičen groziti)- povzročiti jo mora nasprotna stranka ali tretji v sodelovanju z nasprotno stranko

94. ODŠKODNINSKO VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC?Oškodovani ima na voljo odškodninski zahtevek povrnitev materialne ali nematerialne škode. Lahko zahteva:

- denarno odškodnino za materialno škodo- objava sodbe ali popravka (preklic izjave in povrnitev stroškov poprave)- denarno odškodnino za nematerialno škodo - statisfakcijo(pripada

oškodovancu, če okoliščine primera, stopnja bolečine ter njihovo trajanje to opravičujejo)

43

Page 44: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

95. PREDPOSTAVKE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI?1) Škodljivo dejstvo (dopustno ali nedopustno ravnanje, opustitev)2) Odgovornost povzročitelja (krivda sposobne osebe ali objektivna odgovornost) – krivda= naklep, malomarnost, objektivna odgovornost = imetnik nevarne stvari, opravljanje nevarne dejavnosti…3) Škoda4) Vzročna zveza med škodo in dejanjem

96. POJASNITE VSEBINO NAČELA DIZPOZITIVNOSTI IN VSEBINO NAČELA SPECIALNOSTI V CP ?Načelo dispozitivnosti pomeni svobodno voljo strank. Od strank je odvisno, ali želijo stopiti v civilnopravno razmerje ali ne oz. kakšno vsebino mu želijo dati (stranke se svobodno dogovorita o ceni, pogojih, o sestavinah pr. razmerja…) Stranke same si lahko uredijo razmerje drugače, kot je to zapisano v zakonuNačelo specialnosti: Samo individualno določena stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen če zakon določa drugače.Določenost predmeta obveznosti pomeni, da je predmet stvarnih pravic posamičen, singularen. Povsem jasno je, kaj se prenaša.Določljivost predmeta obveznosti pa pomeni, da predmet še ni določen, da pa lahko na podlagi določenih lastnosti določimo

97. POJASNITE PRIDOBITEV OSEBNOSTNIH PRAVIC NJIHOVO PRENOSLJIVOST, IN UČINKOVANJE PO SMRTI NOSILCA?Osebnostne pravice naštete v URS so deklarirane in hkrati tudi garantirane, saj je v RS Ustava najvišji pr. akt, katerega določbe so človekove temeljne pravice, ki so tudi varovane s strani države. V Sloveniji predstavlja ustavno varstvo najvišje varstvo posameznih pravic. So izključujoče pravice – delujejo oz. učinkujejo erga omnes ( proti vsem)Učinek erga omnes izključujočih pravic ni tipičen voljni učinek. Velja pravilo, da obstaja numerus clausus izključujočih pravic = poznamo le toliko izključujočih pravic, kot jih pozna zakon. Temelj izključujoče pravice je lahko le zakon.Govorimo predvsem o varstvu osebnostnih pravic. To je varstvo položajev, ki pokrivajo oseb-nostne pravice. Najpogostejše je odškodninsko varstvo, pri katerem pride do prehoda iz raz-merja erga omnes v razmerje inter partes. Odškodninsko varstvo je prisotno tudi pri drugih izključujočih pravicah, vendar je najpomembnejše prav pri osebnostnih pravicah.Temelj za odškodninsko varstvo osebnostnih pravic je § 134/(1) OZ – vsak ima pravico zah-tevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega ali družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice.Temeljna elementa odškodninskega zahtevka sta: škoda , in protipravnost odgovornosti .§ 134 OZ definira 2 obliki pravno priznane škode:(3) premoženjska škoda = škoda, nastala na premoženjskih dobrinah, pri čemer gre lahko za:

3) zmanjšanje premoženja (navadna škoda, damnum emergens),4) preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček, lucrum cessans)

(4) nepremoženjska škoda = škoda, ki ne nastane na premoženju, temveč je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe. Oblike nepremoženjske škode so:5) telesne bolečine = posledice posegov v človekovo telesno integriteto,

44

Page 45: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

6) duševne bolečine = določeni dogodki povzročijo neprijetne psihične občutke in psihič-no trpljenje,

7) strah = strah pred posledicami, ki lahko nastanejo,8) okrnitev ugleda pravne osebe = te določbe v ZOR ni bilo, sodna praksa je takratno

omejitev nepremoženjske škode na fizične osebe po letu 1996 razširila tudi na pravne osebe, pri čemer večinoma ne gre za odškodnino, temveč za objavo sodbe. Po OZ je namreč možna tudi pravična denarna odškodnina pravni osebi, ki se izplača neodvisno od premoženjske škode in se lahko izplača tudi, če premoženjske škode ni, če okolišči-ne primera to opravičujejo [§ 183].

Duševne bolečine so pri nas zakonsko določene (v ZDA niso). Njihov krog se širi. Zaenkrat se priznavajo [§ 179]: duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, duševne bolečine zaradi skaženosti, duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, duševne bolečine zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice, duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, duševne bolečine zaradi težje invalidnosti bližnjega [§ 180/(2)], duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva = kršitve spolne nedotakljivosti ali nemoral-

nega dejanja [§ 181].Razlika med premoženjsko in nepremoženjsko škodo je v nadomestilu. Premoženjska škoda se nadomesti v obsegu, kolikor znaša, pri čemer so možna rahla odsto-panja navzgor in navzdol zaradi premoženjskih razmer oškodovanca. Oškodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari. Primer: vaza dejansko ni skoraj nič vredna, vendar ima oškodovanec nanjo vezane dragocene spomine na umrlo mater.Nepremoženjska škoda je neizmerljiva. Pri njej je najpomembnejša premoženjska satisfakcija. V zadnjem času se pojavljajo ideje, da bi se to ukinilo. Večinoma se za nepremoženjsko ško-do izplačujejo premoženjska nadomestila, čeprav jo je možno kompenzirati tudi drugače (n.pr. opravičilo oškodovalca). Sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotavlja stopnjo pri-zadetosti.

98. POJASNITE POJEM IN FUNKCIJO PRIDOBITVENEGA NAČINA IN NAVEDITE POJAVNE OBLIKE PRIDOBITVENEGA NAČINA ZA STVARNE PRAVICE NA PREMIČNIH STVAREH?Pridobitni način je 3. pogoj za pridobitev pravice s pomočjo pr. posla (poleg pr. naslova in razpolagalnega pr. posla). Modus adquirendi je po svoji naravi realno dejanje, ki pomeni zunanjo manifestacijo prenosa pravice s katero postane pr. posel transparenten navzven.Za premične stvari se zahteva pridobitni način izročitev =traditio; dejanska izročitev, ki lahko pomeni prepustitev posesti (premična stvar se izroči fizično v oblast upravičenca) ali pa simbolična izročitev (izročitev ključev od avta pomeni izročitev avta)Pojavne oblike pridobitvenega načina z razlago:

1. OKUPACIJA Z okupacijo pridobi lastnino na premičnini brez lastnika (nikogaršnja stvar – res nulius) tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen če zakon določa drugače.

2. NAJDBA Najditelj je, kdor najde in vzame premično stvar v posest. Dolžnosti najditelja so:(1) obvestitev lastnika najdene premičnine oz. osebe, upravičene do prevzema – najditelj je

o najdbi takoj dolžan obvestiti lastnika premičnine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravičena do prevzema premičnine;

45

Page 46: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(2) prijava najdbe na policiji, če najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova;(3) hramba najdene stvari, če policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja.Policija lahko sama prevzame premičnino v hrambo. Proda jo na javni dražbi ali po dnevni ceni, če:● se najdena premičnina lahko pokvari ; ali● so z vzdrževanjem najdene premičnine povezani nesorazmerni stroški .Izkupiček od prodaje na javni dražbi stopi na mesto najdene premičnine.Najdbe ni treba prijavljati, če je vrednost najdene premičnine neznatna.Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj, ki izpolni svoje dolžnosti, pridobi lastnino na naj-deni premičnini v 1 letu od: obvestila lastnika oz. upravičenca do prevzema stvari, če upravičenec ni zahteval

izročitve najdene stvari; prijave na policiji, če se najdena premičnina še vedno nahaja v policijski ali najditeljevi

hrambi.Najditelj premičnine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. v 1 letu od dneva najdbe, če ne pozna lastnika ali njegovega naslova.

3. NAJDBA ZAKLADA Zaklad je stvar večje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več možno najti njenega lastnika. Zaklad je možno najti tako v nepremičnini (bolj pogosto) kot v premičnini. Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti na policiji.Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepremičnine ali premičnine, v kateri je bil najden, razen če zakon določa drugače.

4. PRIRAST Prirast je položaj, v katerem premičnina postane del (sestavina) nepremičnine. Lastnina na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine.

5. SPOJITEV Spojitev pomeni, da premičnine različnih lastnikov tako spojijo, da postanejo sestavina enotne premičnine. V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastni-kov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov.Ena od premičnin se lahko šteje za glavno stvar, V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene premičnine. Prejšnjim lastnikom lastnina preneha. S tem jim ugasnejo vse druge pravice, ki so obstajale na njihovih premičninah pred spojitvijo.Če pridobijo prejšnji lastniki solastnino na spojeni stvari, na njihovih solastniških deležih oživijo pravice, ki so bremenile njihove premičnine pred spojitvijo.

6. POMEŠANJE Pomešanje pomeni, da se premičnine različnih lastnikov se tako pomešajo ali zlijejo, da:● jih ni več možno ločiti; ali● so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški.Na zmešani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov.Če prejšnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmešani ali zliti stvari, na njihovih solastniških deležih oživijo vse pravice, ki so bremenile njihove premičnine pred pome-šanjem.

7. IZDELAVA NOVE PREMIČNINE Lastnino pridobi, kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino.

46

Page 47: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Izdelava nove premičnine je tudi obdelava s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, gravira-njem ali na drug podoben način.Lastnino pridobi tudi, kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino, razen če je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala.

8. LOČITEV ( SEPARACIJA ) PLODOV Lastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari, razen če SPZ določa drugače:(1) dobroverni lastniški posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku

ločitve plodov od glavne stvari;(2) oseba, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov

pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve plodov od glavne stvari – v praksi so to zakupniki kmetijskih zemljišč.

Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah.

9. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM (1) Dejanska izročitev (tradicija) = lastnina na premičnini se pridobi z izročitvijo v nepo-

sredno posest pridobitelju. Namesto pridobitelju lahko prenosnik premičnino izroči tudi zastopniku pridobitelja – s tem se šteje izročitev za opravljeno.

(2) Simbolna izročitev:1) izročitev listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino;2) izročitev dela premičnine;3) izločitev premičnine, ki pomeni tudi izročitev;4) označitev premičnine, ki pomeni tudi izročitev.

(3) Sklenitev pravnega posla o prenosu lastnine – v teh primerih pride do prenosa lastnine brez dejanske ali simbolne izročitve:1) posestni konstitut (constitutum possessorium) – premičnina kljub prenosu lastnine še

naprej ostane v (neposredni) posesti prenosnika. Npr. prodaja stanovanja, v katerem lastnik ostane kot najemnik.

2) izročitev na kratko roko (brevi manu traditio) – premičnina je že pred sklenitvijo pravnega posla v neposredni posesti pridobitelja. Npr. prodaja stanovanja njegovemu najemniku.

3) izročitev na dolgo roko = prenos posredne posesti na pridobitelja – premičnina je v posesti 3. osebe, izročitev je opravljena v trenutku, ko se 3. osebo obvesti o prenosu lastnine. Npr. lastnik proda stanovanje, v katerem prebiva najemnik.

Tabela za lažje razumevanje:

INSTITUT:PRI KOM JE PREMIČNINA V POSESTI?

prenosnik pridobitelj 3. osebaposestni konstitut Xizročitev na kratko roko

X

izročitev na dolgo roko X (4) Naknadna pridobitev lastnine = premičnina je izročena, pri čemer prenosnik ni imel

pravice z njo razpolagati. V tem primeru pridobi tisti, ki mu je bila stvar izročena, lastnino v trenutku, ko prenosnik naknadno pridobi pravico razpolaganja.

47

Page 48: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(5) Pogojni prenos lastnine – prenos lastnine na premičnini se lahko veže na razvezni in odložni pogoj. V premičninskem pravu je dopusten odmik od načela, da lastnina ne sme biti vezana na pogoj. Pogojenost prenosa je možna v 2 primerih:1) pridržek lastnine (retencijska pravica) v obligacijskem pravu;2) prenos lastnine v zavarovanje v stvarnem pravu.

(6) Posebni primeri pridobitve so primeri, v kateri pridobi pridobitelj lastnino, čeprav je sklenil posel z nelastnikom ali razpolagalno nesposobno osebo. Pogoji za takšno pridobitev so izjemno strogi:1) pogoji glede prenosnika:

1. premičnina je prodana na javni dražbi; ALI2. prenosnik daje premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti (npr. prodajalec

rabljenih avtomobilov); ALI3. prenosnik je dobil premičnino v posest po volji lastnika (npr. stvar je

zastavljena, zastavni upnik pa jo proda brez soglasja lastnika).2) pogoji glede pridobitelja:

1. v trenutku izročitve je v dobri veri;2. stvar je pridobil na podlagi odplačnega pravnega posla, iz katerega izhaja

obveznost prenesti lastnino.Izročitev s strani nelastnika je lahko opravljena s posestnim konstitutom, pri čemer pridobitelj ne pridobi neposredne posesti in tudi ne lastnine. Lastnino pridobi, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več dobroveren.S pridobitvijo lastnine od nelastnika ugasnejo vse druge pravice na stvari, če pridobitelj dobroverno misli, da ne obstajajo.Prejšnji lastnik lahko v 1 letu od prenehanja lastnine zahteva od pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima premičnina zanj poseben pomen.

99. POJASNITE POJEM OSEBNOSTNIH PRAVIC IN ČLOVEKOVIH PRAVIC?Osebnostne pravice so civilne pravice, saj osebnost varujejo proti vsem in ne le državi. Njihova narava je nepremoženjska, lahko pa je sankcija za njihovo kršitev premoženjske narave. Mogoče jih je z zakonom omejiti, vendar mora biti podan upravičen interes ali pa uradna dolžnost.Človekove pravice so temeljne pravice varovane tako proti posamezniku kot proti državi. Njihova narava pa zavzema tudi vse ostale nivoje pravic premoženjske (ne samo osebnostne, nepremoženjske), – gospodarske, socialne, ekonomske pravice, pravice pred državnimi organi,…

100. POGODBENA VOLJA KOT VIR CIVILNEGA PRAVA?Pogodbena volja kot vir prava –so splošni pogoji, ki jih ena pogodbena stranka določi vnaprej pri sklepanju formularnih pogodb. Večinoma so napisani na hrbtni strani pogodb (standardiziran katalog klavzul) – vir avtonomnega gospodarskega prava, ki ima dokajšnji vpliv na razvoj civilnega prava.

101. POJASNITE RAZLIKO MED PREMIČNINAMI, NEPREMIČNINAMI IN ZBIRNIMI STVARMI?Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj s vsemi sestavinami. Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari.Vse druge stvari so premičnineSkupnost stvari ali zbirna stvar je več stvari, ki se po splošnem pojmovanju šteje za eno stvar. (npr. 2 čevlja sta 1 par čevljev)

48

Page 49: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

102. IZPODBOJNOST IN NEIZTOŽLJIVOST PP KOT POSLEDICI NEIZPOLNJEVANJA PREDPOSTAVK ZA VELJAVNOST PP?Pogodba je izpodbojna:

-če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna-če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank-če je v zakonu tako določeno

Izpodbojnost - subjektivni rok – 1 leto od kar je upravičeni zvedel za napako - objektivni rok – 3 leta od sklenitve pr. posla

Pravni posel postane NEIZTOŽLJIV, ker je prišlo do zastaranja!Pogodbena stranka, v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Njen sopogodbenik lahko zahteva, da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Če se ne izreče, se šteje, da je pogodba razveljavljena

103. PREDPOGODBAPredpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena druga, glavna pogodba. Če je predpisana oblika pogoj za veljavnost glavne pogodbe, mora biti predpogodba sklenjena v isti obliki.- Predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.- Če druga stranka noče skleniti glavne pogodbe, lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke določi rok za sklenitev glavne pogodbe. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva 6 mesecev od izteka roka določenega za njeno sklenitev. (Če rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena)- Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve tako spremenile, da ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takšne že ob sklenitvi.

104. SANKCIJA ZA NEIZPOLNJEVANJE PREDPOSTAVKE POSLOVNE SPOSOBNOSTI PRI SKLENITVI PP?- IZPODBOJNOST PP.Pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno.Poslovna nesposobnost Mladoletnik (oz. otrok) do 15. leta je popolnoma poslovno nesposoben. Vsak posel, ki ga tak mladoletnik sklene, je ničen. Enako velja za osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, in za nerazsodne osebe, ki jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Veljavni so prav-ni posli, ki jih sklene oseba o odvzeto poslovno sposobnostjo, ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna (lucidum intervallum).

Razveljavitev pogodbe - Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.  Njegov sopogodbenik lahko zahteva, naj se v določenem roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni, izreče, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer štel, da je pogodba razveljavljena.   Če se pogodbenik iz prvega odstavka tega člena v danem roku ne izreče ali če izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se šteje, da je pogodba razveljavljena.Posledice razveljavitve - Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je treba to vrniti; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo.   Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe.

49

Page 50: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Odgovornost za razveljavitev pogodbe - Pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe.Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe - Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo, nastalo z razveljavitvijo pogodbe, če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.Prenehanje pravice. Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile.   Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

105. VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC Z OBOGATITVENIM ZAHTEVKOM. KAJ SO OBOGATITVENI ZAHTEVKI?obogatitveni zahtevek, s katerim lahko oškodovani zahteva vrnitev obogatitve oz. znesek, ki je ocena vrednosti obogatitve, ki jo je pridobil obogateni neupravičeno. Oškodovani zahteva vrnitev vseh koristi, ki jih je nekdo pridobil s kršitvijo (naturalna restitucija)

106. POJASNITE RAZLIKO MED PRAVNOPOSLOVNO VOLJO IN REALNIM DEJANJEM?Pravno poslovna izjava volje je izjava z besedami, z običajnimi znaki ali z drugim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Biti mora svobodna in resna. Napake volje povzročajo neveljavnost pr. posla.Realno dejanje je ravnanje določene osebe, je pozitivno – nekaj da, stori; ali negativno – nekaj dopusti ali opusti.

107. PREDSTAVITE PRAVNO ORGANIZACIJSKO OBLIKO ZAVODA IN POJASNITE RAZLIKO MED JAVNIM IN ZASEBNIMI ZAVODI?Javni zavodi . - Glavni opredelilni element je ustanovni akt, ki je zakon ali drug oblastni aktPomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. oseb zasebnega prava (zasebni zavodi) so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog-uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo, če gre za člansko obliko,Javni zavod je ustanova javnega prava (namensko vezano premoženje,namenjeno posebnim javnim nalogam). So posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti, ki niso gospodarske; organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva,.. ali drugih dejavnosti, če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička; javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb, izjemoma tudi za druge dejavnosti. Ustanovijo jih država , občine,… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register.)

108. POJASNITE RAZLIKO MED ODLOŽNIM _ DILATORNIM IN IZKLJUČUJOČIM _PREEMPRTORNIM UGOVOROM. NAVEDI PRIMER ENEGA IN DRUGEGA?Odložilni(dilatorni) so ugovori s katerimi se odlaga zahtevek nasprotne stranke samo začasno. Npr. Stranka ugovarja z ugovorom, da rok še ni nastopil in da pogoji še niso ustvarjeni).Izključujoči (preemptorni) – razdiralni, trajni so ugovori s katerimi se v celoti zavrne zahtevek ali tožba, trajno se zadrži možnost postavitve zahtevka. Npr. Ugovor zastaranja – ko je zahtevek zastaran, ga ni mogoče več uveljavljati. Iztožljiva obveznost z zastaranjem postane neiztožljiva, naturalna

50

Page 51: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

109. POJASNITE POMEN FRANCOSKE (code civil) in ŠVICARSKE (zivilgesetzbuch) CIVILNE KODIFIKACIJE V PRIMERJALNEM SLOVENSKEM PRAVU?Prva, hkrati pa najpomembnejša popolnejša kodifikacija civilnega prava, temelječa na kapitalistični privatni lastnini, ki jo odlikuje v narodnih okvirih svobodna menjava blaga, dela in storitev je Napoleonov Code Civile iz leta 1804. Val civilnega prava, ki je sledil francoski, se je širil v vse smeri in s tem tudi vpliv Code Civile glede sistemskih in vsebinskih vprašanj. Po njem se je zgledoval tudi avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811, ki je najpomembnejši pravni vir civilnega prava pri nas. Švico je val kodifikacije dosegel l. 1911 z Zivilgesetzbuch.

110. V ČEM SE KAŽE RAZLIKA V UPORABI ZVEZNIH ZAKONOV(SFRJ) OD ODZ-ja?21.1.1991 je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Ustavni zakon za izvedbo te listine. S tem je RS prevzela zakonodajno pristojnost v vseh zadevah, ki so bile dotlej z ustavo RS in ustavo SFRJ v pristojnosti SFRJ. V I. odst. 4 . člena pa je določeno, da se do izdaje ustreznih predpisov RS v RS smiselno uporabljajo republiški predpisi, tisti zvezni predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona in če ni z ustavnim zakonom drugače določeno.Zaradi sprejetja Zakona o razveljavitev pravnih predpisov izdanih ped 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo pa se lahko določbe ODZ-ja uporabljajo samo v obliki pravnih pravil, ki jih te predpisi vsebujejo. Ta pravna pravila ne smejo nasprotovati veljavnemu družbenemu redu.

111. KAJ SO UZANCE? V ČEM SE RAZLIKUJEJO OD TRGOVINSKIH OBIČAJEV? KDO SPREJEMA UZANCE IN KAJ JE POSEBNOST SPLOŠNIH UZANC ZA BLAGOVNI PROMET?

Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. Uzance morajo biti takšne, da iz njih lahko izpeljemo pravno pravilo. Poznamo splošne uzance (veljajo za vse stroke) in posebne uzance (veljajo za točno določene stroke). Sistematizirajo in zbirajo se v posebnih ZBORNIKIH pri Gospodarski zbornici Slovenije. OZ določa, da se za presojo posebnih ravnanj in njihovih učinkov v oblig. raz. med gosp. subjekti upoštevajo poslovni običaji, UZANCE in praksa, ki je vzpostavljena med strankami. Uzance so uporabljajo tudi če se stranke ne dogovorijo o njihovi uporabi. Dispozitivna norma OZ ima prednost pred uporabo uzanc.

Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev, ki veljajo v trgovini t.j. blagovnem prometu. Ti običaji morajo biti takšni, da lahko iz njih izpeljemo pr. pravilo, urejajo medsebojna pr. razmerja strank – ustvarjalno vplivajo na nastanek, obseg, spremembo in prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti strank. Značilno zanje je, da so vsebovale domnevno voljo strank in so imele zato naravo dispozitivnega zakona. Stranke pa so lahko uporabo uzanc tudi izključile.Uzanca ni trgovinski običaj! Trgovinski običaj je nastal v poslovanju zaradi medsebojne trgovske ustrežljivosti. To so običaji, ki zajemajo več določenih strok ali pa splošno trgovinsko poslovanje. Pravilo je, da pri nas med trgovinskimi običaji in uzanci ni nobene pr. relevantne razlike.

112. ZAKAJ JE NEPRAVILNA TRDITEV DA SO PREDMET PRENOSA STVARI IN PRAVICE?

51

Page 52: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

113. SAMOPOMOČ KOT SREDSTVO VARSTVA PRAVIC IN ZAHTEVKOV TER KATERE DRUGE NAČINE VAROVANJA PRAVIC IN ZAHTEVKOV POZNAMO?Najnižja stopnja varstva pravic in zahtevkov je samopomoč. O samopomoči govorimo, ko upravičenec sam zaščiti svoje pravice. Dovoljena samopomoč je pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, če grozi neposredna nevarnost, če je taka zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost. Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči đkodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan povrniti. Samopomoč je lahko aktivna ali pasivna.

1) AKTIVNA SAMOPOMOČ je napad, če se obstoječe protipravno stanje spremeni z napadom. OZ nima določb o akt. samopomoči.

2) PASIVNA SAMOPOMOČ je tisti napad, pri katerem se želi z napadom preprečiti protipravno stanje. Pasivno samopomoč dopušča zakon pri samoobrambi posesti, če sta podana naslednja pogoja:

- če bi bila sodna zaščita prepozna- če se odbija sila s primerno silo

Posebni primeri samopomoči so SILOBRAN in STISKA ali SKRAJNA SILA.Načini varstva pravic in zahtevkov pa so:

1) samopomoč2) državno varstvo pravic in zahtevkov3) avtonomno varstvo pravic4) ustavno in mednarodno varstvo pravic

114. RAZLIKA MED DRUŽBO IN NAKLJUČNO PREMOŽENJSKO SKUPNOSTJO? PRIMER ENE IN DRUGE? Pravna oseba (družba) je praviloma združba ljudi in premoženja, ki ima svoj trajen cilj, svojo organizacijo in organe, svoja pravila ter lastno premoženjsko odgovornost. Pravni red ji priznava status pravne osebe ter je nosilec lastnih pravic in obveznosti. Za naključno premoženjsko skupnost pa bi lahko rekli, da je to neka samostojna tvorba, ki nastane in obstaja sama po sebi.

115. POJASNITE RAZLIKO MED SIMULIRANIM IN FUDICIARNIM PP?Pri absolutno simuliranih pravnih poslih stranke izjavijo, da bodo sklenile določeno opravilo, čeprav tega nočejo – navidezna izjava proti sopogodbeniku = NIČNA.Pri disimuliranih pravnih poslih stranki skleneta namesto pravnega posla, ki ga v resnici nočeta, drug posel, ki ga v resnici hočeta, tako, da prikrijeta tisto pravno opravilo, ki ga v resnici želita = LAHKO OBVELJA.Pri fiduciranih pravnih poslih pa stranke nočejo prikriti drugega pravnega opravila in tudi ne moremo reči, da hočejo opraviti kako pravno opravilo, ki ga v resnici nočejo. S tem pravnim poslom hočejo stranke skleniti močnejše in širše pravno opravilo, kot je treba, da dosežejo določen namen.

116. VPLIV NAGIBOV NA VELJAVNOST PP?Nagib je vzrok zaradi katerega hoče stranka s pr. poslom doseči poslovni namen in praviloma ni pomemben za veljavnost pr. posla. Pri odplačnih pr. poslih je zmota o nagibu pomembna le pri prevari (nekdo namenoma z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev napelje drugega, da sklene pr. pogodbo) – stranka lahko zahteva razveljavitev, prevarana stranka ima pravico do odškodnine Pri neodplačnih pr. poslih pa je zmota o nagibu vedno relevantna (se lahko vedno razveljavi)

52

Page 53: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Takšna pogodba je nična!

117. CIVILNOPRAVNO VARSTVO UGLEDA IN DOBREGA IMENA PRAVNE OSEBE?Pravo priznava nekatere osebnostne pravice pr. osebam. Prav tako kot pri fizičnih osebah, ima tudi pr. oseba na voljo pr. institute za varstvo priznanih osebnostnih pravic.

Ta pravna sredstva so:1) ugotovitvena tožba2) opustitvena in odstranitvena tožba (popravek in objava sodbe)3) zahteva za prenehanje kršitev pravice osebnosti4) odškodninska tožba5) obogatitveni zahtevek

118. OBLASTVENE PRAVICE – KATERE SO IN KAJ JE ZA NJIH ZNAČILNO?Oblastvene pravice so tiste pravice, ki ustvarjajo pravno oblast subjekta (oblast) na določenem objektu – stvari, pravici ali duhovni stvaritvi. Po naravi so absolutne, vendar imajo premoženjsko vrednost.Gre za t.i. stvarne pravice. Narava vseh stvarnih pravic je oblastvena – nosilcu zagotavljajo določeno pravno oblast nad predmetom pravice. OBLASTVENE PRAVICE prenehajo s propadom stvari, katera je predmet pravice (pravice postanejo brezpredmetne).

Poznamo:- relativne oblastvene pravice (najem, zakup…) so tiste relativne pravice, ki zagotavljajo oblast nad stvarjo. Učinkujejo med dvema določnima osebama, krog varstva pa lahko seže tudi širše. Za določen čas ustanavljajo oblast določenim subjektom. Take pravice so najem, zakup, posodba (čeprav so stvarne pravice, ne veljajo napram vsem)- obligacijske pravice so izključujoče pravice, premoženjske pravice pravice ki so predmet pravnega prometa, ter podedljive pravice- stvarne oblastvene pravice – objekt pravnega razmerja je izvrševanje pravic na stvari (temeljna je lastninska pravica) (užitek- ni prenosljiv niti podedljiv podedljiv Temeljna STVARNOPRAVNA OBLASTVENA PRAVICA je LASTNINSKA PRAVICA (lastnik ima oblast nad stvarjo, stvar pa pripada subjektu). Druge so STVARNE PRAVICE NA TUJI STVARI- zanje je značilna omejenost oblasti (zmanjša se oblast lastnika). Te pravice imajo prednost (prioritetne) pred oblastjo lastnika na področju pravice. Sem sodijo SLUŽNOSTI in ZASTAVNE PRAVICE, po novem zakonu pa še REALNO BREME.SLUŽNOSTI- osebne (užitek, raba, stanovanje- so časovno omejene) in stvarne (odnos 2 stvari)ZASTAVNA PRAVICA- na premičninah (pignus) in na nepremičninah (hipoteka). to je akcesorna pravica, ker je vedno vezana na neko drugo pravico.

TERJATVE -so RELATIVNE PRAVICE (proti določeni osebi).Na temelju terjatve lahko upravičenec zahteva od zavezanca določeno izpolnitev. Ko je ta obveznost izpolnjena, terjatev ugasne.

53

Page 54: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Vsebujejo časovno komponento (z izvršitvijo ugasnejo). Tudi terjatev lahko učinkuje proti vsem (terja lahko le upnik od dolžnika, vsaka terjatev pa pripada določenemu upniku, ki lahko reagira zoper kogarkoli ki posega v njegove pravice). Terjatev je lahko predmet izvršbe, je prenosljiva (razen če to prepoveduje zakon ali pogodba).

So PREMOŽENJSKE PRAVICE- izjema so OSEBNE TERJATVE ( terjatve zaradi nepremoženjske škode, niso prenosljive, če ni pripoznana s polnomočno sodno odločbo, lahko pa niso prenosljive na osnovi dogovora (PACTUM DE NON CEDENDO).Nastanejo na podlagi:- pravnih poslov, -neposlovnih temeljev (škodni dogodek), -po zakonu. 119. AKTIVNA SAMOPOMOČ? KAJ JE TO? KAKO JE Z NJENO DOPUSTNOSTJO V NAŠEM PRAVU?O aktivni samopomoči govorimo kadar upravičenec sam zaščiti svoje pravice. Utemeljitev le če ni državne pomoči. Dovoljena samopomoč je pravica vsakogar da odvrne kršitev pravice, če grozi neposredna nevarnost, pri tem ločimo- aktivno samopomoč – že obstoječe protipravno stanje se spremeni z napadom.- pasivna pa želi z napadom preprečiti protipravno stanje. Primeri samopomoči so silobran, in skrajna sila (stiska).

Vsak posameznik lahko v primeru, ko je prizadet v svojih pravicah, in ne bi mogel doseči pravočasne pomoči, če bi za pomoč prosil organe pravnega reda, upravičen, da ne ostaja nedejaven. Prizadeti lahko sam brani svojo pravico in s tem posega v tuje pravne sfere in tuje pravne dobrine. Ločimo dva primera dopustne obrambe: - obramba v sili, -skrajna sila, -agresivna obliko samopomoči.

OBRAMBA V SILI (SILOBRAN ) je tista obramba, ki je potrebna, da prizadeti od sebe odvrne nasproten protipraven napad ali da zavaruje drugega pred takim napadom. Gre za obrambo pred napadom. Napad mora biti protipraven. Napadalec pa je lahko tudi pravna oseba. Obramba mora biti istočasna z napadom. Dopustna je le taka obramba, ki je nujna, da se odvrne napad. V dopustni obrambi izvršeno ravnanje ni protipravno tudi v primeru, koje poškodavana kakšna pravica ali pravna dobrina napadalca.

SKRAJNA SILA- pomeni nevarnost posameznikovim dobrinam, zoper katero se prizadeti lahko brani s posegom v tuje premoženje, ne pa v človekove dobrine.Obramba v teh primerih pomeni vrsto pomoči, ki za ogroženega ni protipravna. Nevarnost grozi neposredno od tuje stvari, zato ne gre za obrambo proti nedopustnemu ravnanju, ampak za obrambo in zavarovanje posameznikovega inetresa.Branilec je lastniku odškodninsko odgovoren, če je nevarnost sam povzročil.

SAMOPOMOČ- vodi le do začasnega zavarovanja zahtevka. Njegovo dokončno ugotovitev moramo prepustiti sodnemu postopku. Predpostavka samopomoči je zahtevek. Obstajati pa mora tudi nevarnost, da bi brez takojšnjega nastopanja bila onemogočena ali otežkočena uresničitev ali zavarovanje zahtevka. Če ima zavezanec na razpolago trajni ugovor, odpade vsaka možnost samopomoči.

54

Page 55: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Če sta podani obe predpostavki, sme upravičene stvar odvzeti, uničiti ali poškodovati, sme pa tudi pridaržati zavezanca, ki je begosumen. Samopomoč ne sme prekoračiti meje, ki je potrebna za odvrnitev nevarnosti.

Poznamo še DRŽAVNO VARSTVO pravic in zahtevkov (Tožba in predlog, Tožbe – Dajatvene, ugotovitvene, konstitutivne, Pomembni so še ugovori nasprotne stranke ter Izvršba v zavarovanje ali izterjanje ter začasne odredbe. Včasih so bili še poravnalni sveti.

120. POJASNITE RAZLIKO MED ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI PP IN ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI POGODBAMIPravne posle delimo na enostranske in dvostranske, glede na to ali mora izraziti voljo ena ali več oseb. Pri enostranskih pr. poslih izrazi voljo ena sama stranka (ponudbe, oporoke, javne obljube…)Dvostranske pravne posle imenujemo tudi pogodbe in so izraz soglasno izražene volje, na katero zakon veže določene posledice.

121. POJASNITE PROBLEMATIKO PRAVICE NA PRAVICI?Gre za odnos z vsebino uporabe in za razmerja z upravičenjem, da je mogoče stvar uporabljati, izkoriščati. Predmet užitka ali zastavne pravice na pravici so praviloma lahko vse prenosljive pravice. V bistvu gre pri pravici na pravici za posamezne samostojen obstojnosti temeljne pravice, pri čemer so ta upravičenja razdeljena med imetnikom pravice in upravičencem. Zato so pravice na pravicah nujno takšne narave kot pravice na katerih obstajajo. Primer: užitek na pravici, zastavna pravica na pravici, stvarna služnost na nepremičnini…

- Obogatitveni ali reparacijski zahtevek – zahteva vrnitev stvari, na račun katere je bil ne-kdo neupravičeno obogaten (prim. kondikcije v rim. pravu). - zahteva za povrnitev škode - odškodninski zahtevel - Ugotovitvena tožba - izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev; lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. ne obstaja pravica ali razmerje. Vloži se takrat, kadar ni pogojev, da se vloži kakšna druga, dajatvena tožva. (Vsi ki bi to lahko bolj po domače razložli so dobrodošli)

55

Page 56: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

CIVILNO IN STVARNO PRAVO

PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE

SPLOŠNO Lastninske pravica je izključujoče narave. Lastnik je lahko vedno en pravni subjekt, tako da lp A-ja izključuje možnost, da bi bil lastnik kdo drug. Upoštevati je treba načelo specialnosti, v skladu s katerim je lahko predmet stvarnih pravic samo individualno določena samostojna stvar.

Za pridobitev lp so postavljeni 3 pogoji; - sposobnost stvari, da je predmet lp, - sposobnost pridobitelja, da lahko postane imetnik lp in - pravni temelj za pridobitev lp.

1.ABSOLUTNI IN RELATIVNI NAČIN PRIDOBITVE

Pridobitev lastnine je lahko:● absolutna - lp se lahko pridobi na stvari, na kateri še ni obstajala lp. Stvar je pred pridobitvijo

obstajala pa ni imela lastnika ali pa, da stvar pri pridobitelju nastane na novo. V prvem primeru se pridobi z prilastitvijo, v drugem pa z izdelavo nove stvari.

● Relativna - spremeni se imetnik že obstoječe lp.

IZVIRNI IN IZVEDENI NAČIN PRIDOBITVE

● izvirna ali originarna = ne glede na voljo prejšnjega upravičenca. Novo pridobljena lp ni vezana v ničemer na morebitne omejitve, ki so bremenile lp prejšnjega lastnika. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejšnjega lastnika včasih celo proti njegovi volji.

Do tega pride na podlagi 3 pravnih temeljev:○ neoporočno (zakonito) dedovanje – dediči pridobijo lastnino v trenutku zapustnikove smrti;○ zakon – določa pogoje, pod katerimi pravica prejšnjega lastnika ugasne in pridobi pravico

novi lastnik; priposestvovanje, prilastite, najdba, prirast, spojitev in zmešanje, izdelava nove stvari, pridobitev lp na plodovih,….

○ odločba državnega organa (= sodišča ali upravnega organa).Lastnina se izvirno pridobi tudi na novih stvareh.

● izvedena ali derivativna = lp ne nastane na novo, temveč se pridobi od predhodnika (prednika). Lp se pridobi v enakem obsegu in z enakimi omejitvami kot pri predniku. Pridobi se na podlagi soglasja ali privolitve prejšnjega lastnika kot prednika in novega lastnika kot pr naslednika.

Do tega pride na podlagi 2 pravnih temeljev:○ pravnoposlovna pridobitev – singularno nasledstvo (pridobitev posameznih delov

premoženja)○ dedovanje – zapustnik z oporoko določi način pridobitve lastnine.-univerzalno nasledstvo

Pravni naslov (temelj) za pridobitev lastnine je lahko : (1) pravni posel;(2) dedovanje;(3) zakon;(4) odločba državnega organa.

Lastnina preneha na 3 načine:

56

Page 57: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

I. pridobitev lastnine s strani druge osebe ;II. opustitev (derelikcija, zavrženje) – dovoljena samo pri premičninah, opuščena stvar postane

nikogaršnja stvar (res nulius), na kateri je možno pridobiti lastnino z okupacijo ;III. fizično uničenje stvari .

39. č len SPZ - Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.

40. č len SPZ - Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon.2. PRIDOBITEV LP NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA SPLOŠNO→ najpogostejši in najpomembnejši način pridobitve lp. (temelj pravnega prometa)→ IZVEDENI (derivatni) način prenosa lp - ključni element je VOLJA odsvojitelja in pridobitelja!→ RELATIVNI način prenosa lp - pri prenosu lp gre za prenos ŽE OBSTOJEČE lastninske pravice s subjekta A (prenosnik) na subjekt B (pridobitelj).

V primerjalnem pravu se pojavljata 2 osnovni rešitvi:1) translativni učinek prodajne pogodbe → lp prehaja s sklenitvijo prodajne pogodbe,2) tradicijski učinek → ločitev prodaje (posel obligacijskega prava) in prenosa (posel stvarnega

prava) lastninske pravice. Poleg obligacije je potreben za prenos lp še en element = tradicija.

Za prenos se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja: obveznost prenesti lastnino ; in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon .

60. č len SPZ - (1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja.(2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev.(3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve:    – če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko);    – če sta se stranki dogovorili, da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut).(4) Če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

NAČELO NEMO PLUS ► Lastnik ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam!

Temeljno načelo glede prenosa lp je, da prenosnik pridobitelju ne more prenesti lp, če sam ni lastnik stvari ali če ni pooblaščen, da s stvarjo razpolaga. Načelo pomeni, da mora biti prenosnik sposoben razpolagati s pravico, ki je predmet prenosa (RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST) . Razpolaga se lahko popolno (odsvojitev pravice) ali omejeno (obremenitev z omejeno stvarno pravico). Razpolagalno sposobnost ima praviloma lastnik stvari. Kadar je stvar obremenjena z omejeno stvarno pravico je posledica načela nemo plus to, da je lahko lp na neki stvari predmet prenosa zgolj v obsegu, v kakršnem ta pripada prenosniku.

RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST = izraz načela »Nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet«.V ZK je izražena preko načela zemljiško-knjižnega prednika.

NAČELO LOČEVANJA MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM POSLOM

57

Page 58: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Prenos lastnine sestavljata 2 pravna posla:(1) zavezovalni posel = obligacijskopravna pogodba s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine

in iz katere izhaja pravni naslov za prenos lp . Sledi mu:(2) razpolagalni posel = posel stvarnega prava.

Sam razpolagalni posel ne zadostuje za prenos pravice, ampak je v skladu s publicitetnim načelom potrebno še navzven razvidno realno dejanje. Pri stvarnih pravicah na nepremičninah je to vpis v zk, na premičninah pa izročitev.

Ima 2 sestavini (komponenti):1) voljna sestavina = soglasje volj starega lastnika, da želi prenesti lastnino, in novega lastnika,

da želi pridobiti lastnino;2) realna sestavina :

1. izročitev (tradicija) pri premičninah;2. vpis v zemljiško knjigo pri nepremičninah .

Do prenosa lastnine s pravnim poslom pride v časovni točki, ko je končan razpolagalni posel v vseh sestavinah = pri nepremičninah z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (intabulacije).

NAČELO KAVZALNOSTIKakšen je odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom?

Možni sta 2 rešitvi:● kavzalen odnos = neveljavnost zavezovalnega posla ima za posledico neveljavnost

razpolagalnega posla, kar pomeni, da prenos lastnine ni uspel. Stvarnopravni posel predstavlja izpolnitev obligacije.

● abstrakten odnos = oba posla sta med seboj ločena. Stvarnopravni posel ni odvisen od obligacijskega. Če je zavezovalni posel neveljaven, kupec ostane lastnik, prodajalec pa mora zahtevati izročitev nazaj.

SPZ uveljavlja kavzalen odnos z določenimi izjemami, ki jih predstavljajo: načelo zaupanja v zemljiško knjigo; možnost pridobitve lastnine s pravnim poslom, sklenjenim z nelastnikom.

OMEJENA MOŽNOST POGOJNEGA PRENOSA LPLp v skladu s splošnim načelom (37/II.čl) ne more biti vezna na rok ali pogoj. Ta prepoved na nepremičninskem področju velja absolutno, 63. člen pa na premičninskem področju dopušča 2 izjemi;

- prenos lp v zavarovanje, kjer gre praviloma za prenos lp pod razveznim pogojem,- pridržek lp, kjer se lp prenaša pod odložnim pogojem.

63. č len SPZ - Prenos lastninske pravice na premičnini se lahko veže na razvezni ali odložni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridržek lastninske pravice.4.3.2.6. PREDPOSTAVKE PRENOSA LP

Predpostavke prenosa lp lahko strnemo v štiri ključne elemente:- veljaven zavezovalni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lp,- razpolagalni pravni posel,- izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon,- razpolagalna sposobnost odsvojitelja.

Predpostavki veljavnega pravnega naslova in sporazuma o prenosu lp sta ABSOLUTNI → neizpolnitev enega ali drugega pogoja ima vedno za posledico neveljavnost prenosa lastninske pravice. Tu niso dopustne nobene izjeme.

ZAVEZOVALNI POSEL= pravni posel, ki določa obveznost (zavezo) prenesti lp = posel obligacijskega prava

58

Page 59: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

→ posledica = TERJATEV!

SplošnoZa prenos lp se zahteva veljaven zavezovalni posel, iz katerega izhaja obveznost odsvojitelja, da prenese lp, ki je pravni naslov za prenos lp. Gre za pravni posel, obligacijsko pogodbo, iz katere izhaja obveznost prenesti lastnino. Obveznost prenosa lp je kot pravni naslov ključni element zavezovalnega posla. Za zavezovalni posel se ne zahteva nobena oblika. Praviloma gre za posel obligacijskega prava:

prodaja, menjava, darilo, prenos lp kot vložek v societeto ali pravno osebo, pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročitvi premoženja.

Skupna značilnost → sedanji lastnik se zaveže prenesti lp novemu lastniku! Nastane le zaveza (npr. s prodajno pogodbo), stvarnopravnih posledic pa še ni.

Veljavnost zavezovalnega poslaZahteva se:

- pravna in poslovna sposobnost strank, - možnost, določljivost in dopustnost izpolnitve, - oblika, če je predpisana.

Zavezovalni posel mora biti veljaven v trenutku, ko naj bi prenos lp pridobil učinek (v trenutku izročitve, ob vložitvi predloga na ZK). Ne sme biti torej že od samega začetka ničen ali neobstoječ. Predpostavka veljavnega zavezovalnega posla prav tako ni izpolnjena, če se veljavno sklenjen posel pozneje razveljavi z učinkom ex tunc (uspešno izpodbijanje zavezovalnega posla, razveza ali odstop, lahko tudi izpolnitev razveznega pogoja) . Tedaj se šteje, da zavezovalni posel ni bil nikoli veljavno sklenjen.

Primer 1: A in B skleneta pogodbo glede A-jevega gorskega kolesa, vendar A misli, da gre za najemno pogodbo, B pa ima v mislih prodajno pogodbo. A kolo tudi izroči B-ju. Zaradi neujemanja volj ni sklenjena ne ena ne druga pogodba, tako da ni veljavne obveznosti za prenos lastninske pravice. Kljub izročitvi je A zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla ostal lastnik kolesa.Primer 2: A proda in izroči B-ju 10 gramov hašiša. Pogodba je seveda nična, zato B kljub izročitvi zaradi neveljavnosti zavezovalnega pravnega posla ni postal lastnik.Primer 3: A proda in izroči B-ju umetniško sliko. Pozneje se izkaže, da je bila slika vredna nekajkrat več, kot je znašala kupnina, in da je B poznal pravo vrednost slike, vendar je to A-ju zamolčal. A uspešno izpodbija prodajno pogodbo. Posledica izpodbijanja je, da se šteje, da pogodba nikoli ni bila veljavno sklenjena. Tako B zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla nikoli ni pridobil lastninske pravice.Primer 4: A proda in dobavi B-ju pošiljko pomaranč, za katere se izkaže, da so neustrezne kakovosti. B odstopi od pogodbe. Odstop od pogodbe ima učinek ex tunc, tako se šteje, da B zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla nikoli ni pridobil lp na pomarančah.

RAZPOLAGALNI POSELSplošnoZa veljaven prenos lp se zahteva veljaven razpolagalni posel. To je sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem, v katerem odsvojitelj izjavi, da prenaša lp in pridobitelj izjavi, da jo sprejema. Tu gre za stvarnopravni posel, s katerim pravni subjekt razpolaga s svojo pravico. Neposredno spreminja obstoječe lastninske, to je stvarnopravne položaje. Najbolj tipična primera razpolagalnih poslov sta:

- prenos lastninske in druge premoženjske pravice; in - obremenitev lastninske in druge premoženjske pravice z omejeno stvarno pravico (ustanovitev

hipoteke)

Razlikovanje med razpolagalnim in zavezovalnim pravnim poslom!Razpolagalni posel je posel stvarnega prava, medtem ko je zavezovalni posel posel obligac. prava. Obligacijska pogodba, s katero se prizna obligacijskopravna pravica glede neke stvari, ni razpolagalni posel, ampak zavezovalni.

59

Page 60: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Zavezovalni pravni posel ustvarja zavezo (novo terjatev), razpolagalni pravni posel pa učinkuje na že obstoječo pravico (prenaša ali vsebinsko spreminja – utesnjuje).

Primer: Če A svoje kolo zgolj proda B-ju, A še ni razpolagal, ker z njim še ni posegel v svojo lp na kolesu. Sklenjena prodajna pogodba ga samo zavezuje, da B-ju prenese lp, B-ju pa daje pravico v zvezi s kolesom, namreč da od A-ja zahteva prenos lp. Toda dokler ta prenos ni opravljen, ostaja A-jeva lastninska pravica nespremenjena, ker prodajna pogodba kot zavezovalni posel ne posega v A-jevo lp. Šele ko bo A prenesel lp, bo šlo za razpolaganje.

NepremičnineNa nepremičninskem področju je razpolagalni posel ZEMLJIŠKOKNJIŽNO DOVOLILO (intabulacijska klavzula), ki je izrecna in nepogojna pisna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zk. Zk dovolilo je največkrat del pogodbe, ki je temelj za vpis, lahko pa se k takšni pogodbi tudi pripne kot samostojna listina. Odsvojiteljev podpis na zk dovolilu mora biti overjen. Dovolilo je nujen pogoj za vpis, spremembo ali izbris zk pravic. Predmet v zk dovolilu mora biti določen (za veljavnost obligacijskopravnega posla zadošča določljivost). Zemljiškoknjižni vpis pridobitve lp ne more biti pogojen, zato ni mogoč pridržek lastninske pravice na nepremičninah. Pogojna pridobitev je dopustna izključno glede premičnih stvari.

49. č len SPZ - (1) Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo.(2) Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.Razlike glede določitve nepremičnine v zavezovalnem poslu in ZK dovolilu! Za veljavnost obligacijskega pravnega posla zadošča že določljivost predmeta, medtem ko mora biti v razpolagalnem poslu – ZK dovolilu, predmet določen. Tako je pogodba o prodaji stanovanjske hiše na določenem naslovu veljavna. Takšna označba nepremičnine pa v skladu z načelom specialnosti ne zadošča v ZK dovolilu. Navesti je treba št. parcele zemljišča in oznako k.o.

Primer: »Albert Posestnik, EMŠO 0101950000000, Zemljiška ul. 5, 2000 Maribor, izrecno in nepogojno dovoljujem vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 100, vpisani v vložku št. 277, k.o. Blatni dol, na ime in v korist Petra Nemaniča, EMŠO 01029500010000, Suha pot 6, Ptuj.«

PremičninePraviloma se ne zahteva nobena oblika. Lahko se opravi ustno, pisno ali s konkludentnimi dejanji. Ko prenosnik izroči premičnino pridobitelju in jo ta sprejme, se šteje, da izjavljata voljo prenašati oz. sprejemati lp na premičnini.

Če pridobitelj pridobi posest premičnine v nasprotju z dogovorom, ki ga ima s prenosnikom, predpostavka razpolagalnega posla ni izpolnjena.

Primer: A proda B-ju , svojemu sosedu v stanovanjskem bloku, svoje kolo, pri čemer se dogovorita, da bo B pridobil lastninsko pravico šele po preteku dvotedenskega roka, v katerem si bo A kupil novo kolo. V skladu z dogovorom bo B lahko kolo, ki je v skupni kolesarnici v bloku , vzel sam. B še pred iztekom dogovorjenega roka vzame kolo v kolesarnici in si ga odpelje v svoj vikend na Dolenjskem. B ni pridobil lastninske pravice, ker še ni bil izpolnjena predpostavka stvarnopravnega posla, ker B ni prišel do poseti sporazumno z A-jem.

Prav tako se lahko predpostavka razpolagalnega posla prepreči, če med sklenitvijo prodajne pogodbe in dogovorjenim trenutkom izročitve pride do bistvenih sprememb okoliščin (npr. poškodovanja predmeta prodaje).

Primer: A proda B-ju svoje smuči, pri čemer se dogovorita, da se bo prenos lp opravil šele po tem, ko se A vrne s počitnic. A na počitnicah zaradi pomanjkanja snega močno poškoduje drsni ploskvi smuči, zato jih B noče več sprejeti. A pusti smuči v veži pred B-jevimi vrati in oddide domov. A s tem ravnanjem ni prenesel lp, ker B ni privolil v njeno pridobitev.

60

Page 61: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

DRUGI POGOJI, KI JIH DOLOČA ZAKONSPLOŠNO

Lastninska pravica ima absolutno naravo, zato morajo biti njeni prenosi navzven razpoznavni. 40.čl SPZ – mišljeno je realno dejanje, ki zagotavlja publiciteto prenosnega posla, torej pridobitni način v ožjem smislu → gre za formalnosti oz. dejanja, ki morajo biti opravljena ob prenosu lp. (pri nepremičninah je to vpis v ZK, pri premičninah pa izročitev).

NEPREMIČNINE – VPIS V ZKNa nepremičninskem področju je poleg zavezovalnega posla in zk dovolila potreben vpis v zk. Vpis v zk je pri prenosu lp konstitutiven element. Brez vpisa v zk se lp na nepremičnini pravnoposlovno ne more pridobiti. Pridobitev lp v ZK se vpiše z vknjižbo. Zk sodišče dovoli vknjižbo lp na pridobitelja na podlagi zasebne listine ali notarskega zapisa, ki vsebuje zk dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Če gre za prodajno pogodbo je to zapis prodajne pogodbe, v kateri navadno eden od členov pogodbe vsebuje zk dovolio. Podpis prodajalca na pogodbi mora biti overjen. Če ZK dovolilo ni že del prodajne pogodbe mora biti priloženo listini o prodajni pogodbi. V tem primeru mora biti podpis overjen na ZK dovolilu in ne na pogodbi. Če je ZK dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa, overitev podpisa ni potrebna.Nepremičnina mora biti v listini označena z ident. znakom, s katerim je vpisana v ZK. Overitev podpisa na ZK dovoliluZZK-1 je uvedel delitev pristojnosti med notarjem in ZK. Notar mora v okviru overitve podpisa preveriti ali so izpolnjene davčne obveznosti, če gre za kmetijsko zemljišče mora preveriti odobritev za pridobitev lp s strani upravne enote. Če lp želi pridobiti tuj državljan mora preveriti obstoj vzajemnosti. Ugotoviti mora spoštovanje določb o predkupni pravici občine na poselitvenih območjih.

PREMIČNINE – IZROČITEV V 60/1 členu SPZ je glede premičnih stvari kodificirano tradicijsko načelo, ki zahteva, da odsvojitelj pridobitelju prenese posest stvari, torej da pridobitelju izroči stvar v posest (traditio).

Dejanska izročitev; ni pravni posel, ampak realno dejanje, ki zagotavlja publiciteto stvarnopravnih razmerij na premičninskem področju. Praviloma se izročitev opravi kot dejanska izročitev stvari v neposredno posest pridobitelja (traditio vera). Prenosnik, ki je neposredni posestnik stvari, izroči stvar neposredno v roke pridobitelju. Včasih je dovolj za dejansko izročitev stvari, da prenosnik izročitelju omogoči, da začne dejansko izvrševati oblast nad stvarjo. Za dejansko izročitev torej zadostuje, da prenosnik stori vse, kar je treba, da pridobitelj lahko začne izvrševati posestna dejanja nad stvarjo.

Simbolična izročitev; izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela ali pa z izročitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev. Pri avtomobilu je navadno dovolj, da prenosnik izroči ključe in/ali prometno dovoljenje. To je poseben primer traditio vera.Npr.: Last. pravica na avtomobili ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo v posest. Prepis prometnega dovoljenja ima zgolj javnopravno in ne stvarnopavne funkcije.

Izročitev z listino; izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino. Ta način izročitve pride v poštev zlasti takrat, kadar stvari nima v svoji posesti, ker jo je naprimer izgubil, ali mu je bila ukradena.

Nadomestna (fiktivna) izročitev; dejanska izročitev lahko pomeni tudi prevelik in nepraktičen formalizem, tako da so se izoblikovale različne nadomestne (fiktivne) oblike izročitve (60. čl.) Gre za prenos posesti s sporazumom strank, brez dejanske izročitve.SPZ predvideva:

- izročitev na kratko roko (traditio brevi manu),- izročitev na dolgo roko (traditio longa manu),- posestni konstitut (constitutum possessorium).

61

Page 62: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

60. č len SPZ - (1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja.(2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev.(3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve:    – če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko);    – če sta se stranki dogovorili, da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut).(4) Če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

Izročitev na kratko roko (traditio brevi manu) – navadno se uporablja, če je pridobitelj že neposredni nelastniški posestnik stvari in se z njenim lastnikom, ki je posredni lastniški posestnik dogovori, da mu slednji stvar odsvoji.Primer: A je lastnik smuči in jih posodi svojemu prijatelju B-ju, ki se odpravlja na smučarske počitnice. S smučmi je B tako zadovoljen, da pokliče A-ja in se z njim sporazume, da jih kupi. Ker bi bilo zelo nepraktično čakati, da se B vrne s počitnic, da bi smuči (zaradi prenehanja posodbenega razmerja) vrnil A-ju, samo zato, da bi mu jih ta lahko na podlagi prodajne pogodbe izročil, se izročitev šteje za opravljeno s samo sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve. Prenos lastninske pravice se torej opravi samo z dogovorom med strankama, brez realnega dejanja. V tem primeru torej B-jeva nelastniška neposredna posest konvertira v lastniško neposredno posest. Izročitev na kratko roko je mogoča tudi, če je pridobitelj zgolj posredni posestnik stvari. Na primer, če je B smuči posodil naprej svojemu sinu C-ju.

Izročitev na dolgo roko (traditio longa manu) - je oblika fiktivne izročitve, ki se uporablja, ko stvar, ki je predmet prenosa, ni v neposredni posesti prenosnika, temveč tretje osebe. Prenosnik prenese pridobitelju svojo posredno lastniško posest, medtem ko tretji ostane nelastniški neposredni posestnik. Posest in z njo lp se ne preneseta s samim dogovorom med prenosnikom in pridobiteljem, temveč šele z obvestilom (notifikacijo) tretjega!Primer: A je lastnik smuči, ki se nahajajo na smučarskem servisu , na popravilu pri T-ju. V tem času se A odloči,da si bo kupil nove smuči, in stare podari mlajšemu bratu B-ju. Stranki se dogovorita, da bo B sam šel po smuči k T-ju. Bilo bi zelo zamudno, če bi moral A sam dvigniti smuči, glede katerih nima več nobenega interesa, pri T-ju, samo zato, da bi jih lahko dejansko izročil B-ju. B pridobi lastninsko pravico v trenutku,ko je T obveščen o prenosu.

Posestni konstitut (constitutum possessorium) – je oblika fiktivne tradicije pri kateri se prenosnik in pridobitelj se dogovorita, da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari, medtem ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in lp, medtem ko stvar, praviloma začasno, ostane tam kjer je bila. Primer: A je lastnik umetniške galerije. B obišče galerijo in kupi od A-ja dragoceno kitajsko vazo, ki je na ogled v galeriji in je A-jeva last. Stranki se dogovorita za takojšnje plačilo in prenos lp. Toda glede na to, da je vaza del razstave, se A z B-jem pogodi, da vaza ostane v galeriji vse do konca razstave. Tudi v tem primeru ne bi bilo praktično, da bi A vzel vazo v roke samo zato, da bi jo lahko dejansko izročil B-ju, nakar bi jo ta spet izročil A-ju, ki bi jo vnovič postavil na njeno mesto. Kaj če bi jima padla na tla?Izročitev ima praktičen pomen predvsem takrat, ko je prenosnik odsvojil stvar, vendar si hoče še za nekaj časa zagotoviti njeno uporabo. Posestni konstitut se lahko uporablja kot izročilno dejanje pri prenosu lp v zavarovanje, ko je prav tako pomembno, da prenosnik tudi po prenosu lp obdrži stvar v svoji neposredni posesti. Ni nujno, da je prenosnik neposredni lastniški posestnik, lahko je tudi posredni lastniški posestnik. Tu lahko govorimo o posrednem posestnem konstitutu. Pomembno je, da stranki dovolj jasno izrazita voljo po prenosu lastninske pravice.Primer: Lastnik galerije A ni sočasno tudi lastnik vaze, temveč je njen lastnik tretja oseba L, ki je dala vazo A-ju na posodo. V tem, primeru se lahko L in B dogovorita, da L kot posredni lastniški posrednik

62

Page 63: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

B-ju odsvoji vazo, ki jo ima v neposredni nelastniški posesti A. Na podlagi dogovora z L-jem B pridobi posredno lastniško posest.

64/3 SPZ - Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več v dobri veri.Razlika med izročitvijo s posestnim konstitutom in izročitvijo na dolgo roko ; je v obvestitvi tretjega. Pri posestnem konstututu ni obvestitve tretjega!!! Izročitev se izvrši izključno med prenosnikom in pridobiteljem. Navzven ni vidna. Neobstoj publicitete pri posestnem konstitutu je problematičen, ker omogoča zlorabe. Zato 202/1 SPZ glede prenosa lp v zavarovanje zahteva, da je sporazum o prenosu lp sklenjen v obliki notarskega zapisa. Poleg tega pridobitelj, ki je pridobil stvar od razpolagalno nesposobnega prenosnika zgolj s posestnim konstitutom, ne more postati lastnik stvari na podlagi 64. čl. SPZ.

202/1 SPZ – Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Aticipirani posestni konstitut – posebna oblika posestnega konstituta, kjer gre za vnaprejšnjo izročitev stvari za katero prenosnik še ni pridobil razpolagalne sposobnosti. Pridobitelj pridobi lp šele, ko prenosnik pridobi pravico razpolagati s stvarjo → ko pridobi razpolagalno sposobnost. Pomemben je zlasti pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje.

Izročitev po zastopniku : pomembna, ko je treba blago prepeljati od prenosnika k pridobitelju. Prevoznik nastopa kot izročilni zastopnik. Le-ta je lahko zastopnik prodajalca (odsvojitelja) ali kupca (pridobitelja). Če mora poskrbeti za prevoz prodajalec se izročitev šteje za opravljeno, ko prevoznik blago izroči kupcu ali njegovemu zastopniku. Če mora za prevoz poskrbeti kupec se izročitev šteje za opravljano, ko prodajalec (ali zastopnik) blago izroči prevozniku. SPZ je poenotil pravne posledice zastopanja na razpolagalni ravni. Na zavezovalni ravni pa posredni zastopnik nastopa v lastnem imenu in zgolj za račun zastopanega, neposredni posestnik pa v imenu zastopanega in za njegov račun.

Naknadna pridobitev lastninske pravice Prodajalec, ki nima lp, proda stvar kupcu in mu jo izroči v posest. Kasneje prodajalec pridobi lp = naknadna pridobitev lp. Gre za nepravega prodobitelja (ker odsvojitelj ni bil lastnik), pridobi lp, ko jo pridobi odsvojitelj. Nepravi pridobitelj, bi lahko pridobil lp s priposestvovanjem (v dobri veri kupil tujo stvar) – tega 61. člen SPZ ne ureja!

61. č len SPZ – (1) Če je bila premičnina izročena, ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati, to pravico pa je pridobil kasneje, je takrat pridobljena tudi lp.(2) Če Je bila premičnina tako izročena več pridobiteljem, je lp pridobit tisti, ki mu

je bila stvar prvemu izročena.

62. č len SPZ - Izročitev premičnine pridobitelju se šteje za opravljeno, če je bila premičnina izročena njegovemu zastopniku.

Tabela za lažje razumevanje:

INSTITUT:PRI KOM JE PREMIČNINA V POSESTI?

prenosnik pridobitelj 3. osebaposestni konstitut Xizročitev na kratko roko Xizročitev na dolgo roko X

RAZPOLAGALNA SPOSOBNOSTJe sposobnost razpolagati z neko premoženjsko pravico. To je sposobnost imetnika stvarne ali druge premoženjske pravice, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni ali se ji odpove. Je pogoj za veljavnost razpolagalnega posla. Ni lastnost pravnega subjekta tako kot pravna in poslovna sposobnost, ampak upravičenje, ki je del same pravice.

63

Page 64: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Lahko ima 3 različne temelje:- lastnino stvari oz. imetništvo pravice,- zakonsko odločbo,- pravni posel.

V izjemnih primerih lahko zakon lastniku razpolagalno sposobnost odvzame in jo podeli drugi osebi. Tako v primeru lastnikovega stečaja dobi razpolagalno sposobnost stečajni upravitelj, medtem ko stečajni dolžnik ostaja lastnik stvari. Drugi primer, ki lastniku odvzema razpolagalno sposobnost je 167. člen SPZ, ki zastavnemu upniku daje pravico odsvojiti predmet zastave. Dokler je lastnik razpolagalno sposoben, lahko to sposobnost podeli drugi osebi.

Primer: Dobavitelj – trgovec na debelo, ki je trgovcu na drobno dobavil trgovsko blago pod lastninskim pridržkom, podeli trgovcu na drobno, ki je torej nelastnik, sposobnost razpolaganja s tem blagom. Nelastnik je nekakšen dvojnik lastnikove razpolagalne sposobnosti.

VARSTVO PRED RAZPOLAGALNO NESPOSOBNOSTJO

SPLOŠNO

Razpolagalna sposobnost je eden glavnih pogojev za prenos lp in hkrati edina predpostavka, od katere so mogoče izjeme. Na premičninskem področju posebna ureditev pridobitve lp »a non domino« (64.čl. SPZ) omogoča pridobitev lp od odsvojitelja, ki nima razpolagalne sposobnosti. Mogoče pa je dobiti tudi lp na nepremičnini a non domino na podlagi splošnega načela zaupanja v zk (10.čL. SPZ).Skupni pogoj je, da je pridobitelj dobroveren. Bistvena razlika pri predpostavkah pa je, da 64. člen SPZ varuje samo tistega pridobitelja, ki pridobi na podlagi odplačnega pravnega naslova, medtem ko se načelo zaupanja v ZK lahko uporabi tudi pri neodplačnih pridobitvah. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na premičninskem področju precej večja kot na nepremičninskem, ker pri premičninah ni možnosti vpisa stvarnih pravic v javne registre in zgolj posest zagotavlja publiciteto lp. Možnost pridobitve lp od razpolagalno nesposobne osebe je odmik od tradicije rimskega prava, ki je dosledno spoštovalo načelo nemo plus.

64. č len SPZ - (1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona.

NEPREMIČNINE

Na nepremičninskem področju je mogoča pridobitev lp na nepremičnini »a non domino« na podlagi splošnega načela zaupanja v ZK. V skladu s tem načelom se tisti, ki pošteno ravna in zaupa podatkom v ZK, lahko zanese, da so ti podatki točni in za to ne sme trpeti škodljivih posledic. Kdor pa izpolni pogoje za vpis pravice oz. pravnega dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga pa nosi vse posledice takšne opustitve.

44/2 SPZ - Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.Primer: B s priposesvovanjem pridobi lastninsko pravico na A-jevi nepremičnini in se ne vpiše v zemljiško knjigo. A kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnino odsvoji dobrovernemu C-ju, ki zaupa v podatke v zemljiški knjigi, ki prikazuje A-ja kot lastnika nepremičnine. Ne glede na A-jevo razpolagalno nesposobnost je C na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico na nepremičnini.

PREMIČNINE

64.člen. SPZ ureja pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe

64

Page 65: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(a non domino). Nekateri menijo, da gre za pridobitev lp na podlagi zakona, drugi pa da gre za poseben primer pravnoposlovne pridobitve. Nesporno pa je, da gre za originarno pridobitev (lp se ne pridobi od prednika temveč na novo nastane). Zato ugasnejo tudi vse druge pravice na stvari, glede katerih je bil pridobitelj dobroveren.

(4) S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, če je pridobitelj v dobri veri misli, da te pravice ne obstajajo.

Pridobitelj lahko kljub neizpolnjeni predpostavki razpolagalne sposobnosti pridobi lp na premičnini, če so izpolnjeni naslednji kumulativno postavljeni pogoji:

- da je pridobitelj v dobri veri,- da je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla,- da so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena SPZ:

a) da je bila stvar pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova,b) de je bil med prenosnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel,c) da je bila stvar izročena pridobitelju drugače kot s posestnim konstitutom,

- dodatni pogoj (64/2 SPZ) – (alternativno eden od njih) = pogodba mora biti sklenjena v obliki, kjer mora biti publiciteta posebej varovana:

če je bila premičnina prodana NA JAVNI DRAŽBI, če prenosnik daje takšne premičnine v promet V OKVIRU SVOJE DEJAVNOSTI, če je prenosnik pridobil prem. v posest PO VOLJI NJENEGA LASTNIKA.

Dobra vera Poleg odplačnosti je poglavitna predpostavka, ki pravnopolitično opravičuje pridobitev lp pridobitelja. Dobrovernost v kontekstu 64.člena pomeni, da pridobitelj ne sme, niti mu ni treba vedeti, da prenosnik s stvarjo ni sposoben razpolagati. Pridobitelj gradi svojo dobrovernost zlasti na dejstvu, da ima prenosnik stvar v svoji posesti. Dobra vera mora obstajati v trenutku izročitve stvari. Drugače kot pri priposestvovanju velja pravilo »mala fides superveniens non nocet«.

OdplačnostPravni posel, na podlagi katerega pridobitelj pridobi stvar, mora biti odplačne narave. O odplačnosti ni nobenega dvoma, če je zavezovalni posel prodajna ali menjalna pogodba.Odplačna zavezovalna posla sta npr.tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku, pogodba, na podlagi katere se opravi fiduciarni prenos v zavarovanje. Neodplačni pravni naslov pa je zlasti darilna pogodba.

Drugi pogoji iz 40. člena SPZPridobitev na podlagi 40. člena SPZ je mogoča izključno v povezavi s pravnoposlovno pridobitvijo lastninske pravice. Pridobitelj pridobi lp, čeprav nima razpolagalne sposobnosti, če izpolnjuje druge predpostavke za pridobitev lp:

- njegova pridobitev mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu,- sklenjen mora biti razpolagalni posel (namen strank mora biti, da pridobitelj pridobi lp),- izvršen mora biti prenos posesti v skladu s 60. čl. SPZ (razen posestnega konstituta).

1. Primer: A posodi B-ju prenosni računalnik, tega pa slednji, ki je v finančnih težavah, proda dobrovernemu C-ju. Ker B računalnik še nekaj tednov potrebuje, hkrati pa bi rad dobil kupnino, se dogovorita za takojšnjo izročitev s posestnim konstitutom. Še pred dogovorjenim rokom za dejansko izročitev A obišče B-ja in zahteva, da mu ta vrne računalnik. Nelogično bi bilo, da bi se B lahko uprl A-jevi zahtevi s sklicevanjem na C-jevo pridobitev lastninske pravice.

2. Primer: A fiduciarno prenese tovornjak banki B1, izročitev se opravi s posestnim konstitutom. Ker A še vedno ni rešil svojih finančnih težav, prenese isti tovornjak fiduciarno tudi banki B2. Tudi v tem primeru se izročitev opravi s posestnim konstitutom. Zaradi A-jeve razpolagalne nesposobnosti prenos od A-ja na B2 ni veljaven. Ker je banka B2 » pridobil« s posestnim konstitutom, se ne glede na dobrovernost ne more sklicevati na 64. člen SPZ.

65

Page 66: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Primeri pridobitve iz drugega odstavka 64. členaVarstvo je omejeno na 3 primere:

- nakup na javni dražbi,- pridobitev od osebe, ki pri svoji dejavnosti daje takšne stvari v promet, in- pridobitev od prenosnika, ki je dobil stvar v posest po volji njenega lastnika.

Ureditev v SPZ zajema tudi položaje, ko odsvojitelj pridobi posest premičnine na podlagi sprva veljavne pogodbe o odsvojitvi, ki se pozneje razveljavi z učinkom »ex tunc«. Posledica načela kavzalnosti je, da se šteje, da takšen prenos ni temeljil na veljavnem zavezovalnem poslu in da je zato neveljaven.

Posebni primeri pridobitve

64/2 SPZ - Lastninska pravica se pridobi na način iz prejšnjega odstavka samo, če je bila premičnina prodana na javni dražbi, če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika.

Primer: A proda in izroči umetniško sliko B-ju, ta pa jo proda in izroči naprej c-ju. Zatem je zavezovalni posel med A-jem in B-jem razveljavljen, z učinki ex tunc zaradi zmote. Posledica razveljavitve v skladu z načelom kavzalnosti je, da se šteje, da B, ki je odsvojil sliko c-ju, sam nikoli ni pridobil lastninske pravice, tako da ni bil sposoben razpolagati s sliko. Vendar pa je B pridobil sliko v posest po volji lastnika A-ja, in sicer na podlagi razveljavljene pogodbe med njima. Tako je C vseeno lahko pridobil lastninsko pravico, če izpolnjuje tudi preostale predpostavke iz 64.člena SPZ.

Usoda pravic tretjihKo dobroverni pridobitelj pridobi lp, načeloma prenehajo tudi pravice tretjih na premičnini, vendar mora biti pridobitelj v dobri veri tudi glede pravic tretjih.

Stvar posebnega pomena64. člena SPZ daje tistemu, kdor na podlagi tega člena izgubi lp na premičnini, ki ima zanj poseben pomen, pravico od novega lastnika zahtevati, da mu premičnino proda po prometni ceni. Prodaja stvari se mora zahtevati v roku 1 leta od prenehanja lp, torej od trenutka ko jo pridobi dobroverni pridobitelj.

(5) Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima ta zanj poseben pomen.Povezava s priposestvovanjemČe ni izpolnjen kateri od pogojev iz 64. člena SPZ, pridobitelj pa je dobroveren (npr. pri neodplačni pridobitvi), bo navadno lahko pridobil lp s priposestvovanjem, in sicer v roku treh let od pridobitve posesti. Vendar pa v primeru, ko je pridobitelj pridobil posest s posestnim konstitutom. priposestvovalni rok začne teči šele, ko se opravi dejanska izročitev.

Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjoČe lastnik odsvoji premično stvar, ki je obremenjena z omejeno stvarno pravico (predvsem neposestno zastavno pravico), pridobitelj v skladu z načelom absolutnosti stvarnih pravic in načelom nemo plus pridobi lp, ki je omejena s to omejeno stvarno pravico. Če pridobitelj v dobri veri misli, da premičnina ni obremenjena, pa pridobi premičnino prosto bremen, če so poleg dobrovernosti izpolnjeni drugi pogoji (pridobitev mora temeljiti na veljavnem in odplačnem pravnem naslovu, sklenjen mora biti razpolagalni posel, prenos posesti se ne sme izvršiti s posestnim konstitutom in podan mora biti eden od treh v drugem odstavku 64.čl. ZTLR opisanih položajev).

66

Page 67: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

ENOVIT SISTEM PRAVIL O RAZPOLAGANJU S PREMOŽENJSKIMI PRAVICAMI

V poglavju »pridobitev pravice na podlagi pravnega posla« (4.3.2.) je predstavljen sistem prenosa lastninske pravice. Ta sistem ne velja zgolj za prenos lp, temveč za vsa razpolaganja s premoženjskimi pravicami. Kot razpolaganja s premoženjsko pravico je treba šteti vse pravnoposlovne pojavne oblike, ki imajo za posledico prenos premoženjske pravice iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega subjekta ali ustanovitev omejene stvarne pravice na že obstoječi premož. pravici. Vsako razpolaganje torej mora temeljiti na zavezovalnem poslu, iz katerega izhaja pravni naslov, razpolaganje pa izvrši subjekt, ki ima razpolagalno sposobnost, prek ustreznega razpolagalnega posla in izpolnjevanja morebitnih dodatnih zakonskih pogojev. Pri nepremičninah se zahteva ZK dovolilo kot razpolagalni posel in vpis v ZK, pri premičninah je potrebna izročitev, pri terjatvah zadostuje razpolagalni posel – cesija.

PRIDOBITEV NA PODLAGI ZAKONALastninska pravica se pridobi na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon. Lp se pridobi na podlagi zakona, neodvisno od volje udeleženih subjektov, na nepremičninah pa brez vpisa v zk. Vse načine pridobitve lp na podlagi zakona prištevamo med izvirne načine pridobitve lp.To so; priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast premičnine k nepremičnini, prirast premičnine k drugi premičnini, ,spojitev, pomešanje, izdelava nove premičnine, pridobitev lp na plodovih, pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe, pridobitev lp na nepr.na podlagi načela zaupanja v zk.

Edino priposestvovanje je mogoče tako pri premičninah kot nepremičninah (zato urejeno v splošnih pravilih o pridobitvi lp). Pridobitev lp na podlagi načela zaupanja v ZK je mogoča samo pri nepremičninah. Vsi drugi načini se nanašajo na pridobitev lp na premičninah.

PRIPOSESTVOVANJEPriposestvovanje je zakonski pridobitni način, skupen premičninam in nepremičninam. Gre za izviren (originaren) način pridobitve lp. Glede na posest je enotno urejeno – izhaja iz dobroverne lastniške posesti. Lastnino lahko priposestvuje le, kdor poseduje kot lastnik in misleč, da je lastnik. Prepričanje priposestvovalca, da je lastnik, mora temeljiti na pravnem naslovu . Priposestvovanje varuje interese priposestvovalca s tem, da mu po daljšem času dobrovernega izvrševanja lp to pravico, na škodo pravega lastnika, tudi prizna. Kdor je že de facto lastnik stvari, postane še de iure. Možno je le, če nekdo pridobi lastniško posest stvari, vendar hkrati s posestjo ni pridobil tudi lp, ker niso bile izpolnjene vse predpostavke za njeno pridobitev. Priposestvovanje torej naknadno sanira prvotno neveljavne pridobitve lp.

1. Primer: A proda in izroči B-ju gorsko kolo, vendar je prodajna pogodba nična. Ničnost zavezovalnega posla ima na podlagi načela kavzalnosti za posledico neveljavnost prenosa lastninske pravice v odnosu med A-jem in B-jem. Slednji ne pridobi lastninske pravice na podlagi pravnega posla, lahko pa kolo po treh letih priposestvuje.

2. Primer: A proda B-ju nepremičnino. B se vpiše v zemljiško knjigo na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je vsebovalo pogoj. Ničnost zemljiškoknjižnega dovolila ima za posledico, da B ne postane lastnik nepremičnine na podlagi pravnega posla, lahko pa po desetih letih nepremičnino priposestvuje.

a) Položaji, ko ne pride do veljavne pridobitve lp na podlagi pravnega posla zaradi napak v zavezovalnem, razpolagalnem poslu ali v razpolagalni sposobnosti → zelo redki! Na

67

Page 68: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

nepremičninskem področju se sanirajo prek načela zaupanja v ZK, na premičninskem pa prek pridobitve lp »a non domino«.

Primer 1: A je v zemljiški knjigi vpisana kot edina lastnica nepremičnine, čeprav je ta v skupni lastnini A in njenega zakonca B-ja. A brez B-jeve vednosti proda nepremičnino C-ju, ki v dobri veri na podlagi podatkov v zemljiški knjigi misli, da je A izključna lastnica nepremičnine. C se na podlagi prodajne pogodbe vpiše v zemljiško knjigo in ne glede na razpolagalno nesposobnost osebe A takoj pridobi lastninsko pravico. Kljub napaki v razpolagalni nesposobnosti ni potrebe po priposestvovanju.Primer 2: B si izposodi A-jevo gorsko kolo in ga odsvoji C-ju, ki v dobri veri misli, da je B lastnik kolesa. V tem primeru C na podlagi 64. člena SPZ ne glede na B-jevo razpolagalno nesposobnost hkrati s posestjo pridobi tudi lastninsko pravico na kolesu.

b) Pridobitev s priposestvovanjem v primerih ko priposestvovalec kot dedič pridobi posest stvari v dobri veri, misleč, da je postal lastnik, ker izhaja iz napačne predpostavke, da je stvar pripadala zapustniku.

Primer: B se na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine in pet let po pridobitvi posesti umre. Njegov dedič B1 pridobi posest nepremičnine, v dobri veri pa misli, da je od B-ja podedoval tudi lastninsko pravico. B1 bo lahko postal lastnik nepremičnine s priposestvovanjem.

Praktični pomen priposestvovanja

Na nepremičninskem področju varuje pridobitelja zemljiškoknjižno stanje nepremičnine in sicer pridobi lp ne glede na razpolagalno nesposobnost svojega prednika. Če je razlog za neveljavno pridobitev lp napaka v zavezovalnem ali razpolagalnem poslu, pa pridobitelj ni varovan.

Primer: Če A kot ena od skupnih lastnikov neupravičeno odsvoji nepremičnino C-ju, ki v dobri veri na podlagi podatkov v zemljiški knjigi misli, da je A izključna lastnica nepremičnine, je C ne glede na razpolagalni nesposobnost osebe A takoj pridobil lastninsko pravico, ker ga proti njeni razpolagalni nesposobnosti varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Če bi šlo hkrati za napako v zavezovalnem poslu med A in C, pa C ne glede na načelo zaupanja in vpis v zemljiško knjigo ne bi pridobil lastninske pravice. Vendar bi načelo zaupanja v zemljiško knjigo spet prišlo v poštev pri morebitni nadaljnji odsvojitvi dobrovernemu D-ju. V tem primeru načelo zaupanja naknadno sanira tudi napako v zavezovalnem poslu v odnosu med A in C.

Na premičninskem področju je razlika med 10. in 64. členom SPZ – prva ureditev varuje vse dobroverne pridobitelje, druga pa samo tiste, ki so pravico pridobili na podlagi odplačnega pravnega posla.

Predpostavke za pridobitev lp s priposestvovanjem:

1) DOBRA VERA zahteva se dobra vera priposestvovalca, zato nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lp s priposestvovanjem.

Primer: A na smetnjaku najde rabljeno knjigo in utemeljeno misli, da jo je njen lastnik opustil. Vendar jo je lastnik le odložil, da bi si zavezal vezalko na čevlju, nakar jo je tam pozabil.

Primer: T kupi umetniško sliko od A-ja, ki neupravičeno zastopa lastnika slike P-ja. Posledica neupravičenega zastopanja je , da se šteje, kot da pogodba ni bila sklenjena. Zaradi tega A ni pridobil lastninske pravice na podlagi pravnega posla. Toda če T za napako v zavezovalnem poslu ni vedel in ni mogel vedeti, je v dobri veri glede obstoja veljavnega zavezovalnega posla in lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem. Podobno je v primeru, ko T pridobi sliko z dedovanjem, ki se pozneje izkaže za nično, pri čemer T ni vedel in ni mogle vedeti za ničnostni razlog. → Primer dobre vere glede veljavnosti zavezovalnega posla in razpolagalnega posla.

Izvenknjižno priposestvovanje ; je edini način priposestvovnja nepremičnin, ki niso vpisane v zk. Tu ni pomembna pravna podlaga, na kateri je priposestvovalec pridobil posest

68

Page 69: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

nepremičnine. Tako je izvenknjižno priposestvovanje mogoče tudi, če je bila posest pridobljena v okviru pravnoposlovne pridobitve.

Primer: A proda B-ju nepremičnino in se odseli neznano kam. Prodajna pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, vendar to ni primerno za vpis v zemljiško knjigo, ker vsebuje pogoj. A ni dosegljiv, tako da izdaja ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila ni več mogoča in se B ne more vpisati v zemljiško knjigo na podlagi prodajne pogodbe.

Dobra vera solastnine in skupne lastnine – solastnina se presoja glede vsakega solastnika samostojno; skupna lastnina- povezanost med skupnimi lastniki je tako močna, da nedobrovernost enega samodejno pomeni tudi nedobrovernost drugega, tako da je priposestvovanje deleža izključeno.

1. Primer: A in B pridobita soposest stvari na podlagi nične prodajne pogodbe. A ve za napako v zavezovalnem poslu, medtem ko je B dobroveren. B s priposestvovanjem pridobi solastniški delež , kakršen bi mu pripadal, če bi bil pravni naslov veljaven, medtem ko A ne more priposestvovati solastniškega deleža, ki ga je kupil, temveč ta delež ostane prodajalcu.

2. Primer: A je v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik nepremičnine, zemljiške parcele, na kateri stoji večstanovanjska hiša, in sicer do ¼. Vendar A ni solastnik, ker se je vpisal v zemljiško knjigo na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila. Tri leta po pridobitvi soposesti A umre. Njegov dedič A1, v dobri veri misli, da je z dedovanjem pridobil A-jev solastniški delež. Vendar je pridobil zgolj soposest nepremičnine, v skladu z A-jevim solastniškim deležem. Po preteku priposestvovalne dobe bo s priposestvovanjem postal solastnik, to je imetnik A-jevega solastniškega deleža.

Dobra vera pravne osebe – se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, ki zanjo izvršujejo dejansko oblast.

46. č len SPZ - Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, za katere je glede na njihovo delovno področje pomembno, da stvar pripada pravni osebi.

2) LASTNIŠKA POSEST (POSSESSIO); S priposestvovanjem lahko pridobi lp le lastniški posestnik. To je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Posest pridobljena s posestnim konstitutom ne zadostuje za dobroverno pridobitev lp. Le tista posest, ki je navzven vidna in ki vzbuja videz, da je posestnik tudi lastnik, lahko pripelje do priposestvovanja. Posest, ki je pridobljena s posestnim konstitutom, pri čemer novi lastniški posestnik pridobi le posredno posest, ki ni vidna navzven in vzbuja videz, da je neposredni posestnik še vedno lastnik stvari, ne more biti podlaga za priposestvovanje. Priposestvovalni rok ne začne teči v trenutku dogovora o posestnem konstitutu ampak šele ob dejanski izročitvi stvari.

Primer: A, lastnik galerije, 3. maja 2006 podari B-ju umetniško sliko. Ker naj bi slika ostala v galeriji do konca junija 2006, se dogovorita za izročitev s posestnim konstitutom. B pride po sliko 3.julija 2006. Pozneje se izkaže da slika ni pripadala A-ju, tako da B ni pridobil lastninske pravice že 3. maja 2006. B ni bil varovan na podlagi 64. člena SPZ , ker je šlo za pridobitev s posestnim konstitutom, ki je bila poleg tega še neodplačna. B 3. julija 2006 pridobi neposredno posest, vendar zaradi neodplačnosti še vedno ni varovan na podlagi 64. člena SPZ. Lahko pa sliko priposestvuje. Priposestvovalni rok ne začne teči s pridobitvijo lastniške posesti 3. maja 2006, temveč šele s pridobitvijo neposredne posesti, to je 3. julija 2006.

3) PRETEK ČASA (TEMPUS); Priposestvovalna roka sta: - 3 leta za premičnine; - 10 let za nepremičnine.

Priposestvovalna doba začne teči na dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas priposestvovalne dobe. V dobo se všteva čas, ko so posestnikovi pravni predniki imeli stvar v dobroverni lastniški posesti. Če je bil pravni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnika presoja samostojno. V dobo se všteva tudi čas, ko posestnik neodvisno od svoje volje ni mogel izvrševati posesti.

69

Page 70: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

43. č len SPZ - (1) Dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let.(2) Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let.(3) Če dobroverni lastniški posestnik, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, izvršuje posest na delu nepremičnine, je ta del predmet samostojnega priposestvovanja.

Računanje priposestvovalne dobe

45. č len SPZ - (1) Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe.(2) V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki.(3) Če naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina, se dobra vera presoja glede vsakega solastnika.(4) Če je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno.(5) V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ni mogel izvrševati posesti.OMEJITEV PRIPOSESTVOVANJA – ni možno pridobiti lastnine s priposestvovanjem:(1) na javnem dobru; (2) na stvari izven pravnega prometa (extra commercio);(3) v škodo osebi, ki je pridobila pravico v dobri veri in zaupanju v zemljiško knjigo pred

vknjiženjem priposestvovane pravice.

Priposestvovanje nepremičnin je redko uspešno v sistemu urejenih nepremičninskih evidenc. Pogosteje se zgodi, da nekdo dobroverno poseduje le del tuje nepremičnine. Pod splošnimi pogoji se lahko samostojno priposestvuje del nepremičnine. V tem primeru se lastnina zaradi priposestvovanja ne spremeni, temveč se spremeni le obseg dveh stvari, ker se med njima določi nova posestna meja. Takšna rešitev odstopa od načela specialnosti lastnine, vendar je praktična in omogoča reševanje življenjskih položajev. Ne moreta pa se priposestvovati zastavna pravica in zemljiški dolg.

44. č len SPZ - (1) Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.(2) Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.Primer: A je v zemljiško knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine. Nepremičnino ima v posesti B, ki je že priposestvoval lastninsko pravico, vendar se še ni vpisal v zemljiško knjigo. A, ki ni več lastnik nepremičnine in ni razpolagalno sposoben, nepremičnino odsvoji dobrovernemu C-ju, ki zaupa podatku v zemljiški knjigi, da je A lastnik nepremičnine. C na podlagi drugega odstavka 44. člena SPZ ne glede na B-jevo razpolagalno nesposobnost pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. Čeprav je pravi lastnik nepremičnine B, za C-ja velja, kot da je bil lastnik A.

PRILASTITEVNa nepremičnini, ki je brez lastnika (nikogršnja stvar), pridobi lp tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen če zakon določa drugače. To ne velja za nepremičnine, saj imajo te vedno lastnika. Derelikcija nepremičnine po našem pravu namreč ni dopustna. Ni se mogoče odpovedati lp na nepremičnini.

Loči: okupacija ≠ najdba!!! ↓ ↓nikogršnja stvar izgubljena stvar

Nikogaršnja stvar

70

Page 71: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Ena od ključnih predpostavk za pridobitev lp je , da gre za nikogaršnjo stvar (res nullius). To je tista stvar, ki še ni imela lastnika ali tista, ki jo je lastnik opustil (res derelicta). Stvar se šteje za opuščeno, če je njen lastnik nedvoumno izrazil voljo, da je ne želi več imeti v lastnini. Lp se pridobi, ko jo najditelj vzame v posest. Najditelj mora imeti prilastitveni namen. To pomeni, da stvar vzame v lastniško posest. Opustitev je mogoča samo na premičninskem področju.

Okupacija

50. č len SPZ - Na premičnini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen če zakon določa drugače.Primer: A vrže prazno steklenico v smetnjak ali nastavi omaro na mesto, predvideno za kosovno odvoz. Vendar tudi tukaj lahko zakon določa drugače, če gre za stvari, ki imajo kulturnozgodovinski namen.

.NAJDBANajditelj je, kdor najde in vzame premično stvar v posest. Dolžnosti najditelja so:(4) obvestitev lastnika najdene premičnine oz. osebe, upravičene do prevzema – najditelj je o najdbi

takoj dolžan obvestiti lastnika premičnine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravičena do prevzema premičnine;

(5) prijava najdbe na policiji, če najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova;(6) hramba najdene stvari, če policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja.

Policija lahko sama prevzame premičnino v hrambo. Proda jo na javni dražbi ali po dnevni ceni, če:● se najdena premičnina lahko pokvari ; ali● so z vzdrževanjem najdene premičnine povezani nesorazmerni stroški .

Izkupiček od prodaje na javni dražbi stopi na mesto najdene premičnine.Najdbe ni treba prijavljati, če je vrednost najdene premičnine neznatna.Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj, ki izpolni svoje dolžnosti, pridobi lastnino na najdeni premičnini v 1 letu od: obvestila lastnika oz. upravičenca do prevzema stvari, če upravičenec ni zahteval izročitve

najdene stvari; prijave na policiji, če se najdena premičnina še vedno nahaja v policijski ali najditeljevi hrambi.Najditelj premičnine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. v 1 letu od dneva najdbe, če ne pozna lastnika ali njegovega naslova.

Obveznost najditelja:

51. člen SPZ - (1) Kdor najde in vzame premičnino v posest (najditelj), je dolžan o tem takoj obvestiti lastnika premičnine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravičena do prevzema premičnine.(2) Če najditelj ne pozna osebe iz prejšnjega odstavka ali njenega naslova, je dolžan prijaviti najdbo na policiji.(3) Policija lahko prevzame premičnino v hrambo oziroma pusti premičnino v hrambi najditelja.(4) Če se premičnina lahko pokvari, ali če so z njenim vzdrževanjem povezani nesorazmerni stroški, jo policija lahko proda na javni dražbi ali po dnevni ceni. Izkupiček od prodaje stopi na mesto najdene premičnine.(5) Če je vrednost najdene premičnine neznatna, najditelju najdbe ni treba prijaviti na policiji.

52. č len SPZ - (1) Najditelj, ki je izpolnil obveznosti iz 51. člena tega zakona, pridobi lastninsko pravico na premičnini s pretekom enega leta od obvestila ali prijave, če upravičenec ni zahteval njene izročitve in če se premičnina še vedno nahaja v hrambi pri najditelju ali policiji.(2) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za najdeno premičnino, ki ima neznatno vrednost.

NAJDBA ZAKLADA

71

Page 72: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Zaklad je stvar večje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več možno najti njenega lastnika. Zaklad je možno najti tako v nepremičnini (bolj pogosto) kot v premičnini. Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti na policiji.Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepremičnine ali premičnine, v kateri je bil najden, razen če zakon določa drugače.

53. č len SPZ - (1) Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku premičnine ali nepremičnine, v kateri je bil najden, razen če zakon določa drugače.(2) Zaklad je stvar večje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več mogoče najti njenega lastnika.(3) Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti policiji.

SPOJITEVSpojitev pomeni, da premičnine različnih lastnikov tako spojijo, da postanejo sestavina enotne premičnine. V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov.Ena od premičnin se lahko šteje za glavno stvar, V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene premičnine. Prejšnjim lastnikom lastnina preneha. S tem jim ugasnejo vse druge pravice, ki so obstajale na njihovih premičninah pred spojitvijo.Če pridobijo prejšnji lastniki solastnino na spojeni stvari, na njihovih solastniških deležih oživijo pravice, ki so bremenile njihove premičnine pred spojitvijo.

55. č len SPZ - (1) Če se premičnine, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojijo, da postanejo sestavine enotne premičnine, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi.(2) Če se lahko ena od premičnin šteje za glavno stvar, postane lastnik glavne stvari lastnik enotne premičnine.(3) Glavna stvar je tista, ki se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za glavno stvar.

POMEŠANJEPomešanje pomeni, da se premičnine različnih lastnikov se tako pomešajo ali zlijejo, da:● jih ni več možno ločiti; ali● so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški.Na zmešani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov.Če prejšnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmešani ali zliti stvari, na njihovih solastniških deležih oživijo vse pravice, ki so bremenile njihove premičnine pred pomešanjem.

56. č len SPZ - Če se premičnine različnih lastnikov tako pomešajo ali zlijejo, da jih ni mogoče več ločiti, ali da so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški, se smiselno uporabljajo določila 55. člena tega zakona.

PRIRAST (AKCESIJA)Prirast je položaj, v katerem premičnina postane del (sestavina) nepremičnine. Lastnina na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine.- prirast premičnine k nepremičnini; če se neka samostojna premična stvar z nepremičnino tako spoji, da postane njena sestavina, v skladu z načelom specialnosti samostojna lp na premičnini preneha. Hkrati pa se lp na nepremičnini razširi na novo sestavino. Pri tem gre za izpeljavo načela superficies solo cedit. Lp na premičnini, ki je postala sestavina nepremičnine ugasne. Izjema je stavbna pravica, ki omogoča, da je ena oseba lastnik zemljišča, druga pa lastnik zgradbe, ki stoji na tem zemljišču. - prirast premičnine k premičnini; do prirasti pride pri spojitvi ali pomešanju dveh ali več premičnin, ki pripadajo različnim lastnikom in od katerih se ena šteje za glavno stvar. Če med temi stvarmi ni hierarhičnega odnosa gre za spojitev ali pomešanje.

54. č len SPZ - Lastninska pravica na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine.

72

Page 73: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Primer: P proda in dobavi L-ju, lastniku hotela, keramične ploščice za opremo kopalnic v hotelskih sobah, pri čemer si izgovori pridržek lastninske pravice. Ne glede na dogovor o pridržku P izgubi lastninsko pravico na keramičnih ploščicah v trenutku ko so te vgrajene (položene) v L-jevo nepremičnino. L-jeva lastninska pravica pa se s prirastjo razširi na (še neplačane) ploščice. Nepremičnina je obremenjena s hipoteko v korist banke B. Z vgraditvijo ploščic se vrednost stvarnopravnega zavarovanja, ki ga ima B, ustrezno poveča.

IZDELAVA NOVE PREMIČNINEJe originaren način pridobitve lp, ki je mogoč samo na premičninskem področju. Pri izdelavi nove stvari prvotne stvari s predelavo spremenijo svojo fizično in pravno identiteto, tako da lp na njih preneha in na novo nastane na isti stvari. Izdelovalec je tisti, ki sam izdela novo stvar. Vendar ni treba da delo opravi sam.Lastnino pridobi, kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino.Izdelava nove premičnine je tudi obdelava s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben način.Lastnino pridobi tudi, kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino , razen če je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala. Tudi v tem primeru izdelovalec pridobi lp na novi stvari, če so izpolnjeni pogoji iz 57/II.člena. Ni pomembno ali je izdelovalec v dobri ali slabi veri.

57. č len SPZ - (1) Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino, pridobi na njej lastninsko pravico.(2) Če si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo premičnino, pridobi na njej lastninsko pravico, če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala.(3) Če je material pripadal različnim lastnikom, se smiselno uporabljajo določila 55. in 56. člena tega zakona.(4) Kot izdelava nove premičnine se šteje tudi obdelava površine s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben način.

PRAVICE TRETJIH PRI ZDRUŽITVI IN IZDELAVI NOVE STVARIIus tollendi; (95,96.čl) dobrovernemu in nedobrovernemu lastniškemu posestniku, ki mora vrniti stvar lastniku, dajeta tako imenovano ius tollendi. Posestnik ima pravico, da tisto kar je storil za lastno zadovoljstvo, polepšanje glavne stvari, loči in obdrži. Pogoj je, da je to mogoče ločiti od glavne stvari brez poškodbe.

58. č len SPZ - (1) S prenehanjem lastninske pravice na premičnini na podlagi 55. do 57. člena tega zakona ugasnejo tudi druge pravice na njej.(2) Če pridobi bivši lastnik solastninsko pravico enotne oziroma nove premičnine ali postane njen edini lastnik, oživijo na njegovem solastniškem deležu ali na enotni oziroma novi premičnini pravice, ki so bremenile premičnino, ki mu je pripadala.Primer: Dobroverni lastniški posestnik stanovanjskega objekta obstoječe pipe in tuš v kopalnici zamenja z luksuznimi artikli. Te izboljšave so postale sestavine nepremičnine, tako da se je nanje razširila lastninska pravica lastnika nepremičnine. Ko mora zapustit nepremičnino, lahko izboljšave odstrani, na njihovo mesto pa spet montira še vedno delujoče stare. Na odstranjenih inštalacijah na podlagi šestega odstavka 95. člena SPZ pridobi lastninsko pravico.

PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PLODOVIHLastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari, razen če SPZ določa drugače:(3) dobroverni lastniški posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve

(separacije) plodov od glavne stvari;(4) oseba, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov pridobi

lastnino na plodovih v trenutku ločitve plodov od glavne stvari – v praksi so to zakupniki kmetijskih zemljišč.

Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah.

59. č len SPZ - (1) Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku glavne stvari, razen če ta zakon določa drugače.(2) Dobroverni lastniški posestnik stvari, ki daje plodove, pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove ločitve od glavne stvari. Enako velja za osebo, ki ima na

73

Page 74: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov.(3) Pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah.

POSEBNI PRIMERI PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE GRADNJA PREK MEJE Graditelj pri gradnji prekorači mejno črto parcelne meje – zgradi zgradbo, katere del sega nad ali pod tujo nepremičnino. Lastnik nepremičnine ali graditelj lahko predlagata, da nepravdno sodišče odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. V nepravdnem postopku je možna analogija z mejnim sporom, ker gre po vsebini le za posebno obliko mejnega spora.Primarna rešitev od graditelja zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja – sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. Tako je uveljavljeno pravilo, da ima lastnina na zemljišču po načelu superficies solo cedit prednost.

Sodišče ima pooblastilo, da lahko odloči drugače, če bi bile posledice vzpostavitve prejšnjega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. Za takšen položaj gre, če temelji gradnje segajo malenkost čez parcelno mejo, za vzpostavitev prejšnjega stanja pa bi bilo potrebno porušiti cel objekt. V takšnem primeru sodišče odloči, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni upravičena ter:● s sklepom določi novo mejo med parcelama;● odmeri lastniku nepremičnine primerno odškodnino.

Pri tem sodišče upošteva:o vse okoliščine ;o upravičene interese udeležencev;o dobro vero graditelja ;o obnašanje lastnika nepremičnine, potem ko je izvedel za gradnjo.

Z odločbo o določitvi nove meje sodišče mejo med zemljiščema prestavi tako, da se graditeljevo zemljišče poveča za tisti del sosedovega zemljišča, na katerega sega gradnja. Lp se pridobi na podlagi odločbe državnega organa, vpis v zk nima konstitutivnega učinka. Tu lahko govorimo o horizontalni akcesiji, kjer se je lp razširila v horizontalni smeri. V našem sistemu je mogoča le na podlagi pravnega posla ali odločbe dr.organa, medtem ko do vertikalne akcesije pride na podlagi zakona (8., 54. čl). če nekdo zgradbo v celoti postavi na tuje zemljišče, velja v celoti ureditev 8. in 54. člena. Stranki se lahko dogovorita o ureditvi medsebojnih razmerij na katerikoli način, toda če ne dosežeta soglasij, ureditev v nepravdnem postopku ni mogoča. Tako brez soglasja obeh strank ureditev nove meje ni mogoča.

47. č len SPZ - (1) Če nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino (graditelj), lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij.(2) Sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje.(3) Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama.(4) Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine, zlasti pa upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, potem ko je izvedel za gradnjo.

IZBOLJŠAVA TUJE NEPREMIČNINEV skladu z ZTLR je v primeru, ko so se v novo stvar spojile stvari, ki so pripadale različnim lastnikom, na novi stvari nastala solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi. Vse izboljšave v skladu z načelom povezanosti zemljišča in

74

Page 75: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

objekta prirastejo k nepremičnini. To pomeni, da se lp na nepremičnini samodejno razširi na vse izboljšave (premične stvari), ki so s spojitvijo (vgradnjo in podobno) postale sestavine nepremičnine. Negativni premoženjskopravni učinki za graditelja pa se kompenzirajo na obligacijskopravnem področju in sicer v skladu z načeli neupravičene obogatitve. Graditelj torej pridobi zgolj obligacijskopravni, obogatitveni (verzijski) zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganja. Pridobitev solastniškega deleža je mogoča zgolj na pravnoposlovni podlagi.

Dovolitev gradnjePri vlaganju v tujo nepremičnino samodejno nastopijo posledice prirasti v korist lastnika nepremičnine, medtem ko na nasprotni strani, v korist graditelja samodejno nastane verzijski zahtevek. To velja ne glede na to ali je lastnik nepremičnine v gradnjo privolil.

Verzijski zahtevekGraditelj ima do lastnika nepremičnine zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganja. Gre za obogatitveni verzijski zahtevek, ki izhaja iz splošnih pravil obligacijskega prava. Obogatitveni zahtevek zastara v 5 letih. Zastaralni rok začne teči ko graditelj izgubi (so)posest premičnine.

Pridobitev solastniškega deležaGraditelj na izboljšani nepremičnini lahko pridobi solastniški delež z vpisom v ZK na podlagi listine, ki vsebuje ZK dovolilo. Izpolnjene morajo biti splošne predpostavke za prenos lp na nepremičninah.Z zavezovalnim poslom se lastnik nepremičnine zaveže, da bo graditelju priznal solastniški delež na izboljšani nepremičnini, v sorazmerju z vrednostjo vlaganja. Zahteva se pisna oblika dogovora. Obstoj pogodbe oz. dogovora se lahko dokaže tudi s pričami.

Zemljiškoknjižno dovoliloZK dovolilo je pravni posel lastnika nepremičnine ali klavzula v pogodbi o priznanju solastniškega deleža, v kateri izjavi, da dovoljuje vpis solastniškega deleža v ZK. Podpis lastnika na ZK dovolilu mora biti overjen. Graditelj ima na podlagi dogovora o pridobitvi solastnine pravico od lastnika nepremičnine zahtevati izstavitev listine za vpis v ZK. Zastaralni rok je 10 let. Teči začne, ko graditelj izgubi posest oz. soposest nepremičnine.

48. č len SPZ - (1) Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.(2) Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo.(3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.

PRIDOBITEV Z ODLOČBO DRŽAVNEGA ORGANAPosebnost je, da ima odločba državnega organa konstitutiven učinek. Govorimo o pridobitvi lp z odločbo. V poštev pridejo le oblikovalne odločbe.

Če zakon ne določa drugače, se lastnina pridobi:(1) s pravnomočno sodno odločbo ; ali(2) dokončno odločbo upravnega organa .

42. č len SPZ - Lastninska pravica se pridobi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon določa drugače.

VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGOSodna oz. upravna odločba ima konstitutiven učinek, zato za pridobitev lp na nepremičnini ni potreben vpis v zk (pomembno pa je zaradi vidika publicitete, da se čim prej vpiše v zk). Dokler ni vknjižbe, ostaja v zk vpisan nepravilen podatek o lastništvu nepremičnine. Tretji, ki pa se zanašajo na takšno nepravilno zk stanje, pa so varovani na podlagi načela zaupanja v zk.

75

Page 76: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Primer: A je kot lastnik nepremičnine vpisan v ZK. Kljub temu je pravi lastnik B, ki je lp pridobil s sodno ali upravno odločbo. Še preden se B vpiše v ZK, A odsvoji nepremičnino dobrovernemu C-ju, ki na podlagi ZK utemeljeno misli, da je A pravi lastnik. C je varovan na podlagi načela zaupanja v ZK in pridobi na napremičnini lp. Podobno bi bilo, če bi A nepremičnino v korist C-ja obremenil s hipoteko ali drugo stvarno pravico. V tem primeru bi B sicer ostal lastnik, vendar bi moral spoštovati C-jevo pravico.

PRIDOBITEV LP S SODNO ODLOČBO

Naše pravo pozna 4 osnovne primere pridobitve lp s sodno odločbo:1) Prodaja v nepravdnem postopku ; postopek se uvede na predlog, kadar tako določa zakon. Če

predlagatelj zahteva, se dovoli tudi prodaja brez cenitve.2) Prodaja v izvršilnem postopku ;

nepremičnine; prva sodna odločba, ki je pomembna za pridobitev lp, je sklep o domiku. S tem sklepom sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. Če se prodaja opravi z neposredno prodajo, sodišče izda sklep o domiku potem, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost prodaje. Po pravnomočnost sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. V tem sklepu se določi, da se izroči nepremičnina kupcu in se vpiše na njegovo ime lp v zk. Sklep se posreduje zk sodišču, ki opravi vpis po uradni dolžnosti.

premičnine; osrednjo vlogo ima izvršitelj, ki pridobi razpolagalno sposobnost in določi najprimernejši način podaje. Lahko izbira med prodajo na javni dražbi, neposredno prodajo, prodajo prek komisionarja. Izvršitelj v lastnem imenu sklene pravne posle, ki so potrebni za prenos lp na stvari. Kupec pridobi lp na podlagi pravnega posla.

3) Prodaja v stečajnem postopku ; o izročitvi nepremičnine kupcu in vpisu lp odloča stečajni senat s sklepom, ki je smiselno enak sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku. Glede prodaje premičnin pa ima stečajni upravitelj podobno vlogo kot izvršitelj v izvršbi. Kupec pridobi lp na podlagi prodajne pogodbe, ki jo sklene s stečajnim upraviteljem ali komisionarjem.

4) Odvzem predmetov v kazenskem postopku ; pridobitev lp je mogoča tudi s kazensko odločbo. Lahko je kot poseben varnostni ukrep, ki se izreče ob kazenski sankciji ali celo če kazen ni bila izrečena. Lp na odvzetih predmetih pridobi država. Lp se pridobi v trenutku, ko postane odločba o odvzemu pravnomočna.

PRIIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z UPRAVNO ODLOČBOGre zlasti za naslednje primere:

- Razlastitev ; razlastitveni upravičenec je država ali občina. O razlastitvi v upravnem postopku na prvi stopnji odločajo upravne enote, na drugi stopnji pa ministrstvo za prostor.

- Komasacija; spada med prostorske izvedbene operacije namenjene racionalnejšemu izrabljanju prostora. S komasacijo se zemljišča na nekem območju zložijo in spet razdelijo med prejšnje lastnike. Lp se pridobi z dokončnostjo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, ki jo na prvi stopnji izda upravni organ.

- Arondacija ; z arondacijo se dosedanjim zemljiščem arondacijskega upravičenca pripojijo nova zemljišča.

- Denacionalizacija; v denacionalizacijskih postopkih se odloča o vračanju premoženja, ki je bilo po drugi svetovni vojni na različnih pravnih podlagah odvzeto v državno korist.

PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z DEDOVANJEMGre za univerzalno pravno nasledstvo, ki pomeni samodejen prehod vseh premoženjskih pravic na dediče. Dedovanje spada med derivativne načine pridobitve lp. To pomeni, da dobijo takšno lp, kot jo je imel zapustnik. Omejitve, ki so zavezovale zapustnika zavezujejo tudi dediče. To velja za vse zakonske omejitve in tudi za vse omejene stvarne pravice. Dediče pa zavezujejo tudi zlasti vse tiste

76

Page 77: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

obligacijske pravice tretjih na nepremičninah, ki so zavezovale zapustnika, na podlagi posebne zakonske določbe pa tudi najemne, zakupne pogodbe ne glede na to, ali so vpisane v zk. Z dedovanjem se pridobi lastnina v trenutku zapustnikove smrti. Za pridobitev se ne zahteva izpolnite nobenih dodatnih predpostavk, kot sta izročitev nepremičnine in vpis pridobitev v zk, ki se zahtevata pri pravnoposlovni pridobitvi. Dedovanje je primer izvenknjižne pridobitve lp na nepremičninah.

41. č len SPZ - Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti.

VARSTVO LASTNINSKE PRAVICESPLOŠNOVarstvo lastnine se zagotavlja s 3 klasičnimi instituti:(1) vrnitvena tožba (actio rei vindicatio) – reivindikacija ; (2) vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika (actio Publiciana) – publicijanska tožba ; (3) zahtevek iz zaščite pred vznemirjanjem (actio negatoria) – negatorna tožba.

VRNITVENA TOŽBA (REIVINDIKACIJA)Zakonski pogoji za vrnitveno tožbo so:

(1) aktivno legitimiran = lastnik stvari (2) pasivno legitimiran = (neposredni) posestnik (3) vsebina je zahtevek na vrnitev individualno določene stvari v posesti toženca.

SPLOŠNOVrnitvena tožba je tožba lastnika proti neposrednemu posestniku stvari na vrnitev individualno določene stvari lastniku. Pravda poteka na podlagi lastnine, zahteva se vrnitev.

Primer: A posodi B-ju Stvarnopravni zakonik s komentarjem. Slednji knjigo proda in izroči dobrovernemu C-ju, ki na podlagi 64. člena SPZ pridobi lastninsko pravico. Posledično je A lastninsko pravico izgubil. Tudi če ugotovi, da se knjiga nahaja pri C-ju, ne more z reivindikacijo zahtevati njene vrnitve, ker ni več lastnik. Če bi B C-ju knjigo podaril , C ne bi pridobil lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ , temveč bi jo lahko na podlagi prvega odstavka 43. člena SPZ po treh letih pridobil s priposestvovanjem. Če bi še A v priposestvovalnem času vložil reivindikacijski zahtevek, bi bilo temu ugodeno. S pretekom priposestvovalnega časa pa bi lastninsko pravico in s tem tudi možnost reivindikacije izgubil.

Uveljavljanje vrnitvenega zahtevka ne zastara. Reivindikacija je trajna. Skupaj z lastnino ugasne vrnitveni zahtevek – zato so možni ugovori, da tožnik ni več lastnik (npr. je stvar izgubil, toženec jo je našel, lastnik pa se ni javil v predpisanem roku /1 leto/). Takšni ugovori so v praksi tudi najbolj pogosti.

V praksi se tako lastnik odloča za posestno varstvo, ker je hitreje in ceneje. Prednost lastninskega pred posestnim sporom pa je možnost kumuliranja zahtevkov.

DOKAZNO BREME

Dokazno breme pri reivindikciji nosi tožnik (=lastnik). Ta mora:- stvar opisati (predmet reivindikacije je lahko samo individualno določena stvar),- dokazati svojo lastninsko pravico (dokazati mora da je lp dobil, nadaljnji obstoj se domneva),- dokazati dejansko oblast toženca (mora obstajati v času vložitve tožbe).

Primer: A oktobra 2006 od trgovca z umetninami T-ja zahteva vrnitev umetniške slike iz 17. stoletja, ki je bila julija 2006 ukradena iz A-jeve hiše in se je pojavila pri T-ju. A je sliko kupil maja 2002. Namesto dokazovanja celotne vrste derivativnih pridobitev se A lahko sklicuje na to, da je sliko v vsakem primeru priposestvoval. Za

77

Page 78: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

dokaz priposestvovanja zadostuje, da dokaže, da jo je kupil in da jo je imel vsaj tri leta v dobroverni lastniški posesti.

Pri nepremičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v ZK.

TOŽENČEVI UGOVORI

Ugovori toženca so naslednji:(1) upravičenost do posesti na podlagi pravnega naslova, ki učinkuje erga omnes – posestnik lahko

odkloni izročitev stvari, če je sam ali posredni posestnik upravičen do posesti. Upravičenost lahko temelji na stvarnopravni ( užitek, zastavna pravica) ali obligacijskopravni podlagi (najem, zakup). Npr. novi lastnik zahteva vrnitev stvari od najemnika – to ni možno, kajti najem učinkuje erga omnes tudi proti lastniku, kar preprečuje reivindikacijo. Vendar npr. erga omnes učinka nima posodbena pogodba – v tem primeru je vrnitveni zahtevek lastnika upravičen.

1. Primer: A je lastnik nepremičnine, ki jo da v najem B.ju. B pa jo da v podnajem C-ju. V tem primeru A ne more od C-ja z reivindikacijo zahtevati izpraznitve nepremičnine. C se lahko proti A-ju sklicuje na pravico do posesti, ki jo izvaja od B-ja, kateremu je A prepustil uporabo stanovanja. Le če podnajem v skladu z najemno pogodbo med A-jem in B-jem ne bi bil dopusten, C ne bi mogel uveljavljati svoje pravice do posesti. Podobno bi bilo, če bi bila najemna pogodba med A-jem in B-jem ali podnajemna pogodba med B-jem in C-jem neveljavna.2. Primer: A proda in izroči svojo nepremičnino B-ju. Še pred vpisom B-ja v zemljiško knjigo si A premisli in kot zemljiškoknjižni lastnik z reivindikacijo zahteva izpraznitev nepremičnine. B lahko ugovarja A-jevemu zahtevku s sklicevanjem na prodajno pogodbo, ki mu daje pravico do posesti.

(2) imenovanje posrednega posestnika ali prednika – ta ugovor ima samo toženec, ki ima stvar v posesti v tujem imenu. Toženec mora svojega prednika pozvati, da sodeluje v postopku kot stranka. Če prednik v pravdo noče vstopiti, ga toženec v to ne more prisiliti. Npr. posredni posestnik je lastniku odvzel stanovanje in ga nato oddal v najem – če lastnik toži najemnika kot neposrednega posestnika, lahko najemnik ugovarja, da lastnik ni upravičen do tožbe proti njemu.

Primer: A je lastnik nepremičnine, ki jo da v najem B-ju, B pa jo da v podnajem C-ju. A od C-ja z reivindikacijo zahteva izpraznitev nepremičnine. C lahko dokazuje svojo pravico do posesti na podlagi podnajemne pogodbe med A-jem in B-jem.Lahko pa v skladu s 93. členom SPZ pozove B-ja, da sodeluje v pravdi. V tem primeru bo ta moral dokazati svojo pravico, da je dal nepremičnino v podnajem.

POLOŽAJ DOBROVERNEGA IN NEDOBROVERNEGA POSESTNIKAZahtevki so:(1) ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI – presojajo se po splošnih pravilih odškodninskega prava. To pri

posesti ni možno;(2) VERZIJSKI ZAHTEVKI – delijo se v 2 kategoriji:

1) verzijski zahtevki proti dobrovernemu posestniku: 1. stvar mora vrniti z vsemi plodovi, vendar 2. ni dolžan vrniti obranih plodov, ker je z ločitvijo postal njihov lastnik ; in3. ni dolžan plačati za uporabo stvari ; in4. ne odgovarja za uničenje in poškodovanje stvari, ker je bil prepričan, da je njen lastnik.

2) verzijski zahtevki proti nedobrovernemu posestniku:1. stvar mora vrniti z vsemi plodovi ; in tudi2. mora vrniti vrednost obranih plodov; in3. mora vrniti vrednost plodov, ki jih je opustil obrati; in4. odgovarja za uničenje in poškodovanje , razen če bi nastalo tudi pri lastniku.

(3) REPARACIJSKI ZAHTEVKI = zahtevki posestnika proti lastniku zaradi stroškov stvari. Stroški se delijo v 3 skupine:I. potrebni stroški (impensae necessariae) = stroški, nujni za vzdrževanje stvari;II. koristni stroški (impensae utiles) = stroški, ki povečajo vrednost stvari;

78

Page 79: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

III. olepševalni stroški (impensae voluptariae) = stroški, ki jih je posestnik dodal stvari zaradi lastnega zadovoljstva ali olepšanja stvari.

Reparacijski zahtevki pa so 2 vrst:

1) reparacijski zahtevki dobrovernega posestnika:1. pravica do povračila potrebnih stroškov;2. pravica do povračila koristnih stroškov, v kolikor niso zajeti s koristmi, ki jih je

pridobil dobroverni posestnik – v tem primeru gre za pobotanje zahtevkov. Koristnost stroškov se presoja po objektivnem kriteriju – vrednost stvari se je povečala za normalnega povprečnega človeka.

3. glede olepševalnih stroškov ima dobroverni posestnik 2 možnosti:I. ločitvena pravica (ius tollendi) olepšav – dobroverni posestnik lahko olepšavo

loči in obdrži zase, če je to možno brez poškodbe stvari; ALIII. pravica do povračila stroškov olepšav, za kolikor se je povečala vrednost

stvari.

2) reparacijski zahtevki nedobrovernega posestnika:1. pravica do povračila potrebnih stroškov, kolikor bi jih imel lastnik;2. pravica do povračila koristnih stroškov, če so koristni tudi za lastnika – gre za

subjektivni kriterij (vrednost stvari se je povečala le za lastnika); 3. olepševalni stroški se ne vračajo, nedobroverni posestnik ima le ločitveno pravico (ius

tollendi).

Tabeli za boljše razumevanje:

KAJ SE MORA VRNITI?DOBROVERNI POSESTNIK NEDOBROVERNI

POSESTNIK

PLODOVI samo neobrani plodovi

vsi plodovi:− porabljeni plodovi;− odtujeni plodovi;− uničeni plodovi;− neobrani plodovi, ki bi

morali biti obrani.Zahtevek zastara v 3 letih od vrnitve stvari.

ŠKODA, nastala s poslabšanjem ali uničenjem stvari

ni dolžan vrnitije dolžan vrniti;razen če bi škoda nastala tudi pri lastniku

VRSTA STROŠKOVDOBROVERNIPOSESTNIK

NEDOBROVERNI POSESTNIK

POTREBNI STROŠKI za vzdrževanje (impensae necessariae)

pravica do povračila pravica do povračila samo toliko, kolikor bi jih imel lastnik

KORISTNI STROŠKI,ki povečajo vrednost stvari(impensae utiles)

pravica do povračila;odšteje se korist od stvari

pravica do povračila samo, če so stroški koristni tudi za lastnika

OLEPŠEVALNI STROŠKIzaradi zadovoljstva in olepšanja stvari(impensae voluptariae)

− pravica do povračila ALI− pravica izločitve

(ius tollendi) – če se da olepšava brez poškodbe ločiti od stvari, jo lahko loči in obdrži zase

nima pravice do povračila;samo pravica izločitve – če se da olepšava brez poškodbe ločiti od stvari, jo lahko loči in obdrži zase

79

Page 80: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Primer: Dobroverni lastniški posestnik je več let obiral grozdje v vinogradu in je imel stroške v zvezi z okopavanjem, škropljenjem, zamenjavo obolelih in nerodnih trsov z novimi in podobno. Ker je imel od vinograda koristi, ki presegajo stroške, lastniku stroškov ni treba vrniti. Če bi imel vinograd v posesti le eno sezono in bi ga moral vrniti z neobranim grozdjem, pa bi imel pravico do povrnitve stroškov obdelovanja vinograda in škropljenja.

IZLOČITVENA PRAVICAIzločitvena pravica je pravica zahtevati, da se iz stečajne mase izloči stvar, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico ima predvsem lastnik stvari. Tako lahko zakupodajalec v primeru zakupnikovega stečaja zahteva, da se mu izroči osebni avtomobil, ki je predmet zakupne pogodbe. Fiduciant pa ima v primeru fiduciarjevega stečaja izločitveno pravica glede premičnine, ki je predmet fiduciarnega prenosa v zavarovanje.

205. č len SPZ - Prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvršbe in uveljavlja izločitveno pravico v stečaju in prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni premičnini.

IZBRISNA TOŽBA

Poseben primer reivindikacije je izbrisna tožba, ki jo lahko vloži med drugim lastnik nepremičnine, če je prišlo do materialnopravno neveljavne vknjižbe pravice nekoga drugega, zaradi česar tožnikova lp preneha, se spremeni ali omeji. Lastnik nepremičnine lahko z izbrisno tožbo napade neveljavne vknjižbe pridobitve lp in omejenih stvarnih pravic (zlasti hipoteke, zemljiškega dolga, služnosti). Z vložitvijo izbrisne tožbe se tožnik zavaruje pred zanj negativnimi učinki načela zaupanja v ZK, ki varuje dobroverne tretje, ki zaupajo v nepravilno vknjižbo.

PUBLICIJANSKA TOŽBA (actio Publiciana) → vrnitveni zahtevek domnevnega lastnikaPublicijanska tožba je zahtevek dobrovernega lastniškega posestnika z močnejšim pravnim naslovom proti drugemu lastniškemu posestniku s šibkejšim pravnim naslovom na vrnitev individualno določene stvari. Vsebinsko je enaka reivindikaciji.Domnevni lastnik je oseba, ki ne more dokazati lastninske pravice, vendar ima najmočnejši pravni položaj. Aktivno legitimiran je dobroverni lastniški posestnik.Pasivno legitimiran je vsak, ki ima stvar v posesti na podlagi šibkejšega pravnega položaja. Ti položaji so zelo redki. Npr. nekdo kupi stanovanje, vendar ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik. Toženec mu stanovanje nasilno odvzame, zamudi 30-dnevni rok za vložitev posestne tožbe – reivindikacije ne more vložiti, ker nima lastnine, zato mu ostane le publicijanska tožba.

Primer: A ukrade gorsko kolo in ga proda ter izroči dobrovernemu B-ju. Ker ne gre za enega od primerov pridobitve, navedenih v drugem odstavku 64. člena SPZ, B ni pridobil lastninske pravice. Čez nekaj časa si A od B-ja izposodi kolo ter ga podari in izroči dobrovernemu C-ju. B kot domnevni lastnik lahko s publicijansko tožbo zahteva izročitev kolesa od C-ja. Slednji je namreč pridobil kolo neodplačno, torej na podlagi šibkejšega pravnega naslova. Če bi A kolo C-ju prodal, bi bila pravna naslova enako močna, vendar bi imel prednost C, ker bi imel stvar v neposredni posesti.

Razlika med publiciansko tožbo in reivindikacijo!Obe imata isti cilj, to je vrnitev premične stvari tožniku oz. izpraznitev tožnikove nepremičnine. Tožnik mora v obeh primerih opisati oz. označiti stvar in dokazati dejansko oblast toženca. Razlika pa je v tem, da mu pri publicijanski tožbi ni treba dokazati (pridobitve) lastninske pravice, temveč zgolj svojo dobroverno lastniško posest in dejstvo, da ima toženec stvar v posesti na podlagi šibkejšega pravnega naslova.

Primer: A oktobra 2006 od trgovca z umetninami T-ja zahteva vrnitev umetniške slike iz 17. stoletja, ki je bila julija ukradena iz A-jeve hiše in se je pojavila pri T-ju. A je kupil sliko maja 2004. A lahko izbira med reivindikacijo in publicijansko tožbo. Če izbere reivindikacijo, mora dokazati vrsto derivativnih pridobitev, kar

80

Page 81: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

je praktično nemogoče. Na priposestvovanje se še ne more sklicevati, ker še ni potekla priposestvovalna doba. Če se odloči za publicijansko tožbo, pa mu ni treba dokazovati, da je sliko priposestvoval , temveč samo,da je bil na poti k priposestvovanju. To pomeni, da mora izkazati pravni naslov pridobitve ter svojo dobroverno lastniško posest.

PREPOVEDANA TOŽBANegatorna tožba (actio negatoria) je opustitvena tožba, s katero lastnik ali domnevni lastnik zahtevata od tretjega, ki ju protipravno vznemirja z dejanji, ki ne pomenijo odvzema stvari, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Če je z vznemirjanjem povzročena škoda, imata pravico do njenega povračila po splošnih pravilih o povrnitvi škode.Negatorna tožba domnevnega lastnika se imenuje publicijanska negatorna tožba .

Razlika med publiciansko in negatorno tožbo! Pri publicijanski tožbi je posest stvari tožniku odvzeta, medtem ko ima pri negatorni tožbi tožnik stvar v svoji posesti, vendar toženec to posest moti. Lahko gre za trajajočo motnjo (toženec postavi trajno oviro, ki otežuje dostop do nepremičnine) ali pa ponavljajoče se motnje (npr. z emisijami, kot so izliv vode, plin, smrad,..ali s hojo čez tuje zemljišče). Če gre zgolj za enkratno motnjo negatorna tožba ni možna. Enako velja, če je toženec svoje trajno ali ponavljajoče se motenje že opustil. Čeprav je negatorna tožba namenjena varstvu posesti, se od motenjske tožbe bistveno razlikuje po tem, da gre za petitorno tožbo, pri kateri se tožnik sklicuje na svojo pravico z namenom, da se uredijo lastninska razmerja, medtem ko gre pri tožbi zaradi motenja posesti zgolj za provizorično zaščito posesti, pri čemer se ne razpravlja o pravici do posesti. Predpostavka negatorne tožbe je tudi, da je motenje posesti protipravno. Negatorna tožba ni mogoča, če ima motenje podlago v obstoječi stvarni pravici (npr. priposetvnovana služnost).Poleg lastnika je aktivno legitimiran tudi domnevni (bonitarni) lastnik. Tožnik mora dokazati:

- da je lastnik ali domnevni lastnik stvari,- da ga toženec v njegovi posesti protipravno vznemirja drugače kot z odvzemom stvari.

Za dokazovanje lp oz. bonitarne lastnine velja enako kot pri lastninski in publicijanski tožbi. Tožnik navadno zahteva prenehanje vznemirjanja, prepoved bodočega vznemirjanja ali vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta tožba ne zastara.

PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE Lastninska pravica nekega pravnega subjekta največkrat preneha tedaj, ko jo hkrati s prenehanjem derivativno ali originarno pridobi nekdo drug. V obeh primerih govorimo o relativnem prenehanju lp. Le redko preneha lp absolutno, kar pomeni, da stvar preneha biti samostojen predmet lp ali da lp na stvari preneha, ne da bi jo hkrati pridobil nekdo drug. Absolutno prenehanje lp je praviloma mogoče le pri premičnih stvareh. Premičnina se lahko opusti, uniči, postane nova sestavina druge stvari ali pa se predela v novo stvar. Nepremičnine ni mogoče opustiti.

Relativno ali absolutno prenehanje lahko nastopi po volji lastnika stvari ali neodvisno od njegove volje. Prenehanje po volji lastnika sta prenos lp na podlagi pogodb o odsvojitvi (prodajna ali menjalna pogodba) in oporočno dedovanje. Primer prenehanja lp neodvisno od volje lastnika pa sta zlasti priposestvovanje in prirast.

Lp preneha zlasti: (1) Pridobitev lastnine drugega – lastnina, ki jo ima kdo na stvari, preneha, če na stvari pridobi

lastnino nekdo drug. Lp je izključujoče narave, zato pridobitev s strani enega subjekta nujno vodi k prenehanju lp za drugega.

(2) Opustitev premičnine – (derelictio) lahko preneha le lp na premičninah (102.čl). Premičnina se šteje za opuščeno, če lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne želi več imeti v lastnini. Opuščena stvar postane nikogaršnja stvar (res nullius) in je lp na njem mogoče pridobiti s prilastitvijo.

81

Page 82: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Bistven element opustitve je volja lastnika, da stvar opusti. Opustitveno voljo lastnik najbolj jasno izrazi tako, da opusti posest stvari.

(3) Uničenje stvari – lastnina preneha, če je stvar uničena. Lastnik obdrži lastnino na ostankih. Večinoma se nanaša na premične stvari, izjemoma pa tudi na nepremičnine(potres lahko uniči stanovanje v etažni lastnini ali stavbo na zemljišču)

(4) Drugi primeri – lastnina preneha tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon.

* * * * * * * *

1. Sin je pred leti v hiši svojih staršev sporazumno usposobil podstrešne prostore za bivanje. V preureditev je vložil 4,000.000,00 SIT, kar vse lahko izkaže z računi. Nova vrednost hiše znaša po uradni cenitvi 20,000.000,00 SIT tako, da predstavlja vložek sina 1/5 celotne vrednosti. Ker se je sin zaradi nesoglasij odselil, je predlagal staršem (ZK solastnikom), da mu njegov premoženjski vložek izplačajo, čemur sta starša odločno nasprotovala. Kaj svetujete sinu?

V tem primeru je šlo za vertikalno akcesijo. Sin je izboljšal zgradbo s soglasjem staršev. Sin s tem na nepremičnini ne pridobi LP, lahko pa od staršev (ZK lastnikov) zahteva tisto, za kar so bili obogateni. Prirast sicer pripada staršem, vendar gre sinu verzijski zahtevek. Lahko pa se tudi dogovorijo, da na nepremičnini nastane solastnina

48.čl. SPZ – Verzijski zahtevek – uveljavlja se ga v roku petih let od opustitve posesti. Če je zastaral se zahtevek zavrne. (Teorija o realizaciji 62 čl. OZ) Če verzijskega zahtevka ni, je druga možnost dedovanje. Če npr. oče podari hišo nekomu drugemu, lahko sin (tisti ki je vlagal v nepremičnino) predlaga izločitveni zahtevek (1/5), ostalo pa uveljavlja nujni delež (4/5) (polovico zakonitega dednega deleža)

2. A je prodal in izročil B-ju gorsko kolo za 150.000 SIT. Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da plača B ob prevzemu kolesa 50.000 SIT, preostalih 100.000 SIT pa čez dva meseca. B čez dva meseca ni poravnal kupnine, kolo pa je preprodal C-ju. A, ki je dal B-ju dodatni rok za izpolnitev ter hkrati izjavil, da odstopa od pogodbe, če ne bo dobil preostalih 100.000 SIT, je tudi po izteku tega dodatnega roka ostal brez poplačila.

Nastane zamuda + dodatni rok, ki ga B ne spoštuje in A lahko odstopi od pogodbe. a° pauliana ne pride v poštev!!! – ne gre skupaj z animo domino64 čl. SPZ – Čim je lastnik dal stvar v posest nekomu, je ustvaril rizik , ki ga mora trpeti. Če so pogoji iz 64. čl. SPZ izpolnjeni gre na škodo A-ja. C je dobroverni in dobi lastninsko pravico izvirno. Če bi B prodal slabovernemu C-ju bi imel rei vindikacijo. Tu pa se lastninski položaj ne more zvrstiti nazaj ker je nastopil animo domino pri C-ju (izvirna pridobitev lp). Zahtevek A – ja zoper B je odškodninski , ker se B ni držal pogodbe.

3. Kdo ter na kašni pravni podlagi pridobi lastninsko pravico v naslednjih konfliktnih situacijah:

a) A proda in izroči s posestnim konstitutom premično stvar osebi B nato pa to isto stvar proda in izroči z dejansko tradicijo še dobrovernemu C-ju!

b) Tat proda in izroči premično stvar dobroverni osebi A, nato A isto stvar proda in izroči s posestnim konstitutom dobroverni osebi B!

c) Oseba A ki si je izposodila kolo osebi X odda, v nasprotju z dogovorom, kolo v najem osebi B, nakar oseba B proda in izroči kolo dobrovernemu C-ju.

a) A ni lastnik, ima neposredno posest po volji lastnika in zlorabi zaupanje. B postane posredni posestnik in lastnik na podlagi posestnega konstituta. C pridobi lastnino animo domino.

82

Page 83: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

b) A lahko pridobi lastninsko pravico le na podlagi priposestvovanja (ker je v dobri veri kupil stvar), ne pa po volji lastnika. A ne more prenesti l.p. na B-ja, B ne more postati lastnik.

c) A ima stvar v izposoji in je ne sme dati v najem. B nima stvari po volji lastnika. C-ja ne more narediti za lastnika. B tudi nima l.p. C-ju od pridobitve posesti začne teči priposestvovalna doba (3leta).

4. Prodajalec A je dne 10.2.1998 prodal in izročil baročni lestenec za 500.000SIT kupcu B (ki ni bil trgovec). Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da bo kupec B poravnal kupnino v petih zaporednih mesečnih obrokih (prvi zapade 10.2, drugi pa zapade 10.3,…. In zadnji 10.6) po 100.000 SIT . 20.2.1998 je B lestenec prodal (za 600.000 SIT) in izročil dobrovernemu C-ju. Ker B, razen prvega obroka ni plačal A-ju ničesar več, je A 20.6.1998 odstopil od pogodbe ter od B-ja s tožbo zahteval vračilo lestenca. Zaradi vložene tožbe je B v mesecu septembru 1998 pozval C ja da mu vrne lestenec, ker ga bo moral zaradi vložene tožbe vrniti A ju.Pojasnite stvarnopravne položaje? Svetujte C-ju?

A naperi tožbo (kondikcija oz. rei vindikacija) na podlagi kavzalnosti. C je dobroverni ima pogoje za izvirno pridobitev (animo domino) B od C- ja ne more zahtevati lestenca. A lahko od B ja zahteva odškodnino. C je lastnik. Gre za prodajo na obroke. 5 obrokov in 1 je plačan, B je dobil lastninsko pravico derivativno; po volji lastnika A (pridržek lp mora biti namreč posebej naveden).

5. Oseba A je kot lastnik premičnine podarila in izročila premično stvar osebi B. Kasneje je oseba A uspela na podlagi preklica darila zaradi nehvaležnosti pred sodiščem razveljaviti darilno pogodbo. Ali je oseba B kljub razveljavitvi pravnega posla postala (ostala) lastnica? Katero temeljno načelo stvarnega prava je treba upoštevati pri reševanju konkretnega primera.

Učinki razveljavitve darilne pogodbe veljajo ex tunc. B sploh ni nikoli postal lastnik. Upoštevati je potrebno načelo kavzalnosti. Za prenos LP je potreben veljaven zavezovalni p.p. Nehvaležnost se presoja v smislu manjše moralne prekršitve. Razlogi za razveljavitev → pozneje rojeni otroci, ekonomska stiska. Če se darilna pogodba uspešno razveljavi, je treba darilo vrniti. Rei vindicatio ne zastara!

6. A zasledi v časopisu večer v rubriki »mali oglasi« naslednji oglas:»Prodam skoraj nove tekaške smuči elan CR, dolge 205 cm, skupaj z vezmi, za samo 15.000 SIT.« Nato A po telefonu pokliče prodajalca B, ki A-ju že naslednji dan izroči smuči proti plačilu 15.000 SIT. Čez nekaj časa se izkaže, da so bile smuči ukradene. Ali je A postal lastnik?

Šlo je za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe, vendar menimo, da A ni bil dobre vere, saj bi lahko vedel, da je cena za takšne »skoraj nove« smuči nekoliko prenizka in da obstaja verjetnost, da so ukradene. Ker pa A ni bil v dobri veri, ne izpolnjuje niti osnovnih pogojev za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe.

7. A proda premičnino B-ju s pridržkom lastninske pravice. Nato B stvar C-ju tudi proda. Pojasnite lastninskopravne položaje.

A ob prodaji ostane posredni posestnik stvari in lastnik stvari. B postane neposredni posestnik stvari s pričakovano pravico. Ker B razpolaga s stvarjo v korist Cja, le-ta ne pridobi ob izročitvi LP, ampak šele ob izpolnitvi pogoja plačila kupnine, torej ko B pridobi razpolagalno sposobnost. Če pa se pogoj ni izpolnil, razpolaganje v korist Cja ne pridobi učinka.

83

Page 84: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

8. Tone proda v letu 1999 svojo zastavo 101, letnik 1980, trgovcu z avtomobili za 100.000 SIT. Trgovec z avtomobili nato čez 2 dni proda to isto zastavo 101, letnik 1980, Milanu za 150.000 SIT. Kasneje se ugotovi, da je bila zastava ukradena. Tone, ki jo je kupil na sejmu leta 1985, tega seveda ni vedel, prav tako za to ni vedel Milan, ki jo je kupil od trgovca. Opredelite lastninskopravne položaje.

Že v primeru pridobitve avtomobila na sejmu leta 1985 je šlo za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. Ko je Tone kupil avto, je veljal že ZTLR, po katerem Tone ni izpolnjeval pogojev pridobitve LP od razpolagalno nesposobne osebe. Prav tako ni bil zakoniti posestnik in ni mogel avta priposestvovati. LP je pridobil šele Milan, ker izpolnjuje pogoje za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe.

9. A kupi na sejmu avto od tatu. Nato A po enem mesecu umre ter avto podedujejo dediči. Ali dediči pridobijo LP na avtomobilu? Kakšen način pridobitve LP je dedovanje?

Dedovanje je pridobitev LP na izveden način z univerzalnim nasledstvom. Niti A niti B nista dobila LP na podlagi 64. čl. SPZ. Vendar pa lahko avto priposestvujeta v 3 letih, če sta ves čas dobroverna. Če je bil A dobroveren, se 1 mesec že prišteje k priposestvovalni dobi B-ja, če je ta tudi dobroveren. Če pa je bil A nedobroveren, pa začne priposestvovalna doba teči od trenutka pridobitve posesti, če je B dobroveren. Če pa je B nedobroveren, ne more pridobiti LP niti s priposestvovanjem.

10. Prodajalec A je prodal in izročil repromaterial s pridržkom lp kupcu B, ki je predelovalec in trgovec. Hkrati sta A in B dogovorila klavzulo o predelavi, na podlagi katere bo A pridobil solastninsko pravico na novi stvari do idealne 1/2. Ker je B-ja pestilo kronično pomanjkanje denarja, je tako zaloge repromateriala, kot tudi gotovih izdelkov prenesel v fiduciarno lastnino na banko X, in sicer s posestnim konstitutom. Za kakšen stvarnopravni institut gre pri klavzuli o predelavi?

Gre za anticipiran posestni konstitut.

Iz katerih stvari se bo v primeru neplačila B-jevega dolga lahko poplačala banka X?

Dokler B ne plača A-ju dolga, ne pridobi razpolagalne sposobnosti in posledično X ne pridobi fiduciarne lastnine. Če zavarovana terjatev X-a ob zapadlosti ni plačana, mora prenosnik izročiti premičnino v neposredno posest X-a. Zaloge repromateriala lahko X proda in se iz njih poplača, pri gotovih izdelkih pa je le solastnik do ½. X lahko zahteva delitev stvari v naravi, če je to mogoče in se potem izplača iz dela gotove stvari na katerem ima lp. Lahko se z A dogovorita, da se stvar proda in izkupiček razdeli glede na solastninski delež. Lahko X odkupi od A drugo polovico stvari in jo nato proda, prav tako lahko stori A.

11. Trgovec A proda B-ju 3 okna in 1 vrata. Ker B ni poravnal kupnine, zahteva trgovec vračilo oken in vrat. B je medtem že vgradil eno okno in vrata. Kakšne pravne možnosti ima trgovec A? Kdo je lastnik stvari in kdaj je bila lp pridobljena?

A je verjetno prodal okna in vrata B-ju s pridržkom lp. S tem, ko je B vgradil eno okno in vrata je avtomatično na njih pridobil lp po načelu supreficies solo cedit. Trgovec lahko uporabi le verzijski zahtevek. Na ostalih 2 oknih pa lp ni prešla iz trgovca, zahteva lahko vrnitev stvari.

12. Užitkar A je oddal vinograd v zakup pravni osebi B. Eden izmed delavcev pravne osebe je ukradel lopato, ki je bila pritiklina vinograda, ter jo prodal in izročil C-ju, ki ni vedel, da lopata ni prodajalčeva. Pojasni lastninskopravne položaje!

Lastnik vinograda in vseh pritiklin je še vedno užitkodajalec. C bi lahko od B-jevega delavca pridobil lp na podlagi 64. čl. SPZ le če lahko rečemo, da je bila lopata pri B-ju v posesti po volji lastnika. Glede na to, da je bil vinograd s pritiklinami v A-jevi posesti po volji lastnika, lahko trdimo, da je bila

84

Page 85: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

tudi lopata v B-jevi posesti po njegovi volji (posredno – najprej v A-jevi, nato še v B-jevi posesti). Če pa štejemo, da lopata ni bila v B-jevi posesti po volji lastnika, C ni pridobil lp na lopati, četudi je bil dobroveren. Lastnik lopate je še vedno dajalec užitka.

Primer:A proda hišo B-ju tako, da skleneta prodajno pogodbo. A B-ju izroči ključe.

Vprašanje: Kakšen je posestni položaj in kako je z lastninskim?

Odgovor:Posest je B dobil s simbolično izročitvijo.Lastnik hiše (nepremičnine) postane z vpisom v zemljiško knjigo.

 

Primer:A proda B-ju stanovanje, pri tem se dogovorita, da sme A ostati v stanovanju kot najemnik še šest mesecev.

Vprašanje: Za kakšno posestno stanje gre in kako je s posestjo?Odgovor: Gre za posestni konstitut. Posest B-ja je posredna. Primer: A proda B-ju stanovanje, v katerem pa že biva C.Vprašanje:      Kakšno je posestno stanje?Odgovor: Gre za posestno nakazilo. Posest B-ja je posredna. 

Primer:A pokaže B-ju kup generičnih stvari v skladišču, ki so predmet sklenjene pogodbe. Še preden B priskrbi prevoz, proda A stvari C-ju.

Vprašanje: Ali je B pridobil lastninsko pravico pred C-jem?

Odgovor:A je ravnal nepravilno saj je B že lastnik stvari. B je pridobil lastnino s simbolično izročitvijo. B ima revindikacijsko tožbo zoper C.

Primer: A je ukradel B-ju zlato uro in jo prodal starinarju C. Nato A odkupi od C-ja uro ter jo zastavi D-ju za varstvo posojila (pignus).

Vprašanje: Ali je A lastnik ure? Odgovor: A ne more postati lastnik saj ni v dobri veri. Tudi pignus ni možen, saj nihče ne

more prenašati več pravic kot jih ima sam.  

Primer:A kupi hišo skupaj s pohištvom in se tudi vseli. Pri tem ni opravil zemljiškoknjižnega vpisa.

Vprašanje: Je A kupec premičnin in ali je lastnik nepremičnine? Odgovor: A ni lastnik nepremičnine saj ni opravil zemljiškoknjižnega vpisa, prav tako ni

lastnik premičnin, saj so v tem primeru premičnine - pohištvo pritiklina hiše - seveda če gre za elemente, ki nimajo lastne ekonomske funkcije.

 

Primer: A odide v tujino na delo, pri tem pusti pri prijatelju B svoje premoženjske stvari: 1) pisalni stroj, 2) motorno kolo, 3) fotoaparat. A-ja dolgo ni domov, prav tako o njem ni nobene vesti, B zato pisalni stroj in fotoaparat proda, motorno kolo pa podari.

Vprašanje:      Kako je z lastnino stvari? Odgovor: Kupec pisalnega stroja in fotoaparata je pridobil lastnino nad stvarmi (31. člen).

Obdarjenec pa ni pridobil lastnine na motornem kolesu.  Primer: A ima knjižnico, pri tem si sposodi nekaj knjig od prijateljev. Kmalu nato

85

Page 86: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

A umre.Vprašanje: Ali gre za zakonito ali nezakonito posest in ali dedič lahko sposojene knjige

priposestvuje? Odgovor: Posest je nezakonita, saj A ni zakonit posestnik (ni veljavnega pravnega posla

niti dobre vere). Dedič lahko zato (ob pogoju dobrovernosti) priposestvuje knjige v 10-ih letih.

 Primer: Stranki A teče priposestvovalna doba od leta1938 do leta 1965. V času med

vojno sta priposestvovalec A in lastnik B bila doma in nista služila v vojski. Sodišča so v tem času delovala.

Vprašanje: Kako je s priposestvovanlno dobo med vojno? Odgovor: V tem času ni mirovanja in se priposestvovanje nadaljuje.

Primer: A je prodal B-ju kravo, pri tem se dogovorita, da sme A zadržati kravo še 3 mesece do zaključka polskih del. V času ko je bila krava pri A-ju pa koti tele.

Vprašanje: Čigavo je tele - kdo je lastnik?Odgovor: Gre za posestni konstitut, prejšnji lastnik A postane imetnik - posestnik.

86

Page 87: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

RAZLAGA ZA LAŽJE RAZUMEVANJE IN REŠEVANJE NALOG - PRIMEROV

Pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla:

NAČELO KAVZALNOSTI (najprej obligacijski nato stvarni del) - bolj življenjski NAČELO ABSTRAKTNOSTI (lastnina, tudi če pravni naslov ni veljaven)

Osnovni pogoji:1) Zavezovalni pravni posel - veljaven pravni naslov (IUSTUS TITULUS) - obligacijski

del 2) Razpolagalni pravni posel – stvarno pravni posel3) izročitev (TRADITIO) ….

Osnovni pogoji - izpolnjeni morajo biti vsi (kumulativno): 1) premična stvar 2) dobra vera pridobitelja (C-ja) 3) odplačno pridobljena stvar (od nelastnika B)

Alternativni pogoji - zadostuje en izpolnjen: 1) B = trgovec, ki ima registrirano dejavnost za dajanje takih stvari v promet 2) B je dobil posest od lastnika (A) po njegovi volji, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice (posodbe, zakupa ipd) 3) C kupi stvar na javni dražbi

P R I M E R I Z A I Z P I T

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------1. primer: A je lastnik ročne ure in jo izgubi B uro najde, jo odnese v starinarnico in proda C-ju C (starinar) proda uro E-ju E podari uro D-ju Kdo je zdaj lastnik ure? A B C E D

Rešujemo po vrsti vsako razmerje posebej ( A-B, B-C, C-E in E-D ) - najprej pogledamo splošne pogoje (izpolnjeni morajo biti vsi), nato alternativne pogoje (od teh mora biti izpolnjen vsaj eden).

1) A-B: A izgubil, B našel B ni lastnik (izpade)2) B-C: B (ni lastnik) prodal C-ju in izročil B ni razpolagalno sposoben (ni lastnik), C ni

postal lastnik (pogoji niso izpolnjeni, pomeni da C ni lastnik), B ni trgovec3) C-E: E je postal lastnik4) E-D: D je postal lastnik

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

87

Page 88: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

2. primer: A je lastnik kalkulatorja, ki ga B ukrade B ga proda mesarju C-ju, C ga proda stalni stranki D

1) A-B: B ni lastnik (ukradel)2) B-C: B ni trgovec, C ni lastnik C-D: D ni postal lastnik (prodaja kalkulatorjev ne sodi v dejavnost mesnice)-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju B proda kolo C-ju (ta ve, da B prodaja stvari sumljivega izvora) C je trgovec (ima trgovino s kolesi) in kolo proda D-ju

Rešitev: B ni lastnik, C ni v dobri veri (ni postal lastnik), D je postal lastnik.

4. primer: enako kot zgoraj A je dal kolo iz rok na podlagi posodbene pogodbe Ali se D lahko sklicuje na to, da je A posodil kolo B-ju?

Odgovor: NE - D ni kupil kolesa od prinosnika (B), kateremu je A posodil kolo.

A dobi nazaj vse ali nič - ni solastnine med A in D.-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. primer: A je mladoletnik, ki proda kolo B-ju, B pa proda kolo C-ju A-jev oče uspešno izpodbija prodajno pogodbo

Izhajamo iz kavzalnega sistema.1) A-B: B ni postal lastnik, ker ni pravnega naslova2) B-C: ni razpolagalne sposobnosti B-ja (B ni lastnik): - če je B trgovec - C pridobi lastnino

- če B ni trgovec - C ne postane lastnik

6. primer:Razlogi, zakaj B ni lastnik iz prejšnjega primera: B ni lastnik (tatvina, posodba ipd., izguba) pogodba med A in B je:- uspešno izpodbijana - razvezana - nična (npr. prepovedana) - izpolnjen je razvezni pogoj (ob nastopu pogoja se pogodba razveže, npr. neplačilo kupnine) EX TUNC - (od tedaj dalje) velja za nazaj, kot da pogodba ni nastala.

7. primer:

88

Page 89: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

X je lastnik motorne kosilnice, ki jo posodi Y-u Y jo proda in izroči Z-ju

MOŽNOSTI:1. Z je lastnik samo pod obema pogojema, da je v dobri veri in da je Y trgovec z motornimi

kosilnicami2. Z je lastnik, če je Z trgovec3. če bi Y kosilnico ukradel, bi bil odgovor št. 1 pravilen

Kateri odgovor je pravilen (če je) in zakaj?

Vprašamo se: ali je Z postal lastnik? Odgovor: DA.Rešitev: pravilen odgovor je samo eden in sicer št. 3 (odgovor št. 1 bi bil pravilen, če ne bi bilopogoja: “samo pod obema pogojema”).

Primer 8. Prodajalec A je prodal in izročil starinsko pohištvo dobrovernemu kupcu B. Nato je B pohištvo, ki je bilo v zelo slabem stanju, restavriral ter ga namestil v svoji dnevni sobi. Čez dve leti od nakupa in izročitve pohištva je B izvedel, da je prodajalec A pohištvo, ki ga je prodal B-ju, ukradel. Lastnik pohištva je nato zahteval s tožbo vračilo pohištva od kupca B. Kupec B, ki je v pohištvo vložil precej svojega denarja, se je zahtevku protivil. Med drugim je dodal pohištvu za olepšavo tudi zlate kljuke.

Ali je dobil lastninsko pravico na pohištvu?

Ni pridobil, A je pohištvo ukradel. Nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih ima sam. Jamčevanje za pravne napake. (44. čl. OZ).

Kakšne pravne možnosti ima B iz vidika stvarnopravnih reparacij?

55. čl. SPZ → Ni nastal solastninski položaj, pravi lastnik pohištva postane lastnik vseh olepšanih dodatkov na njej. 95. čl. SPZ → Nastali so koristni stroški (vrednost omare se je povečala). Zahteva lahko povrnitev stroškov.Dobroverni lastninski posestnik – vrednostni kriterij (vrednost stvari se poveča) Glede olepševalnih stroškov; stvari ki olepšujejo stvar in se jih da brez škode ločiti od glavne stvari lahko zahteva nazaj → ima RETENZIJSKO PRAVICO – pravico da stvar (pohištvo) zadrži dokler ne dobi povrnjenih stroškov. Nedobroverni lastninski posestnik – subjektivni kriterij; upošteva se, ali bi pravi lastnik stvar izboljšal sam in imel s tem stroške ali ne. Če ni koristno z vidika lastnika ne more ničesar zahtevati.

89

Page 90: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

PRIMER 9.. Miha je prebil dopust v luksuznem hotelu »Ambasador«. Ob povratku domov je odnesel s seboj »za spomin« pepelnik z odtisnjenim znakom hotela. Kakšen posestnik je Miha. Ali lahko priposestvuje pepelnik v 3 letih?

Miha je vedel, da ni upravičen do pepelnika, ki ga ima v posesti kot svojega, zato je nedobroveren lastniški posestnik.Pepelnika tudi ne more priposestvovati, ker je temeljni pogoj za priposestvovanje dobra vera posestnika, Miha pa je slaboveren.

PRIMER 10.A proda B-ju kolo ter se hkrati dogovori, da bo kolo izročil B-ju v posest čez deset dni. Ker A ne izroči kolesa po preteku roka, ga B samovoljno odvzame iz A-jeve vrtne ute. Ali bo A uspel s posestno tožbo?

Da, ker se pri posestni pravdi ne preverja pravica do stvari ampak samo zadnje stanje posesti in ali je bila le-ta motena oz. odvzeta. Cilj posestne tožbe je vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja glede stvari in preprečevanje samovolje. Čeprav je bil A B-ju dolžan kolo, si ga ta ne bi smel sam vzeti, ker v tem primeru ne gre za samopomoč, saj B sploh še ni bil posestnik kolesa.

PRIMER 11A odda v najem B-ju motorno kolo za določen čas 6-ih mesecev. Po preteku časa trajanja obligacijskega razmerja B ne vrne A-ju motornega kolesa. Pojasnite posestne položaje!

V času trajanja obligacijskopravnega razmerja je bil A lastniški posredni posestnik, B pa nelastniški neposredni posestnik. Po prenehanju obligacijskopravnega razmerja, pa je B konvertiral v nedobrovernega lastniškega posestnika, A pa je posest izgubil.

PRIMER 12.Oseba A je motila posest B-jeve nepremičnine na spornem mejnem prostoru, ki je bil v zadnji mirni posesti B-ja. V posledici navedenega je B vložil tožbo zaradi motenja posesti, prav tako pa je tudi A vložil predlog za popravo meje, s katerim je uspel v celoti, saj je sodišče na podlagi močnejše pravice odločilo njemu v korist. Postopek za ureditev meje je bil pravnomočno končan pred posestnim sporom. Kako bo sodišče, ki vodi pravdo zaradi motenja posesti, upoštevalo pravnomočni sklep nepravdnega oddelka?

Upoštevaje pravilo »petitorium absorbet possesorium« bo moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti, ker je bila v nepravdnem postopku ugotovljena A-jeva pravica do posesti. To je edina izjema, ko je v posestni pravdi možen ugovor pravice do posesti.

90

Page 91: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

PRIMER 13 Oseba A, ki je zaposlena pri pravni osebi X, je motorno žago svojega delodajalca prodala in izročila dobrovernemu kupcu D. Kdo je posestnik, kdo detentor v omenjenem razmerju?Ali pridobi D lastninsko pravico na temelju 64. čl. SPZ?

A - detentor; izvaja dejansko oblast nad motorno žago, ki izhaja iz delovnega razmerja. X – posestnik oz. posestni gospodar.D je postal lastnik motorne žage po 64. čl. SPZ, če daje A oz. X žago v okviru svoje dejavnosti v promet ali če je A dobil žago v posest po volji X in če so izpolnjeni drugi pogoji po 40. čl. SPZ.

PRIMER 14A je oddal premično stvar B-ju v najem, nakar je B to isto stvar v nasprotju z dogovorom z A, posodil C-ju. Pojasnite posestne položaje!

A = posredni posestnik, B = posredni posestnik, C = neposredni posestnik.Za vzpostavitev razmerja posredna-neposredna posest ni potrebno, da je pravno razmerje med udeleženci veljavno (B in C).

Ali lahko A zahteva s posestno tožbo vrnitev stvari od C?

Čeprav gre za stopnjevito posest, je posredni posestnik še vedno A. Ker pa je C A-ju odvzel posest po volji B-ja kot neposrednega posestnika, C ni protipravno posegel v posest in zato posredni posestnik A nima posestnega varstva. Svoj interes mora varovati s petitornim zahtevkom, ki temelji na pravici.

Ali lahko C uveljavlja posestno varstvo s tožbo, v kolikor mu A odvzame stvar?

Da. Neposredni posestnik ima posestno varstvo zoper posrednega, čeprav je ta praviloma lastnik stvari. Posestno varstvo neposrednega posestnika traja dokler traja posestnoposredovalno razmerje, ki je podlaga za takšno posestno stanje.

Ali lahko B odvzame C-ju stvar nazaj?

C ni odvzel posesti stvari B-ju neupravičeno. B je sklenil s C-jem najemno pogodbo, ki je podlaga za nastanek posestno posredovalnega razmerja, čeprav je bila zaradi dogovora med A in B neveljavna. C je bil v dobri veri. Če bi mu B stvar odvzel bi šlo za motenje oz. neupravičen odvzem posesti.

Kaj bi se zgodilo, če bi C to stvar prodal in izročil dobrovernemu D-ju?

Po načelu »nemo plus« C na D-ja ne more prenesti lp, ker je tudi sam nima. B bi pridobil lp pod pogoji iz 64/1,2. čl. SPZ in 40. čl. SPZ. V primeru prodaje izgubijo posest tako A, B kot tudi C. A bi lahko zahteval stvar nazaj le z reivindikacijo.

91

Page 92: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

VARSTVO LASTNINE

Rim: 1) REI VINDICATIO (lastninska tožba) - tožba neposedujočega lastnika zoper posedujočega nelastnika (ZTLR, čl. 37-40)2) ACTIO NEGATORIA (negatorna tožba) - tožba proti motenju lastnine 3) PUBLICIANA IN REM (publicijanska tožba) - ima jo tisti, ki bi lahko stvar priposestvoval ima vse pogoje, Rim - str. 161), ni pa še potekel čas

S tožbami zavarujemo lastninsko pravico zoper vsak nedopusten poseg zoper vsakogar.

1. REI VINDICATIO (lastninska tožba): s to tožbo lastnik stvari zahteva vrnitev odvzete stvari od tistega, ki ima stvar pri sebi. Pri premičnini glasi tožbeni zahtevek na vrnitev stvari, pri nepremičnini pa na izpraznitev ali zemljiško knjižni prepis. Lastninska tožba nikoli ne zastara (izjema: priposestvovanje - 5 pogojev)! Tožnik mora dokazati: pridobitni naslov ali izročitev pri dedovanju mora dokazati lastninsko pravico predhodnika! da je stvar pri tožencu (v času dostave tožbe - vsi roki začnejo teči od vročitve!)

2. ACTIO NEGATORIA oz. tožba zaradi posega v lastnino: ima jo lastnik zoper tistega, ki nedopustno posega v njegovo pravico, vendar mu stvari ne vzame. Sam poseg mora biti dejanski in mora pomeniti oviro pri izvrševanju lastninske pravice. Ta tožba se najbolj pogosto naperi zaradi npr. služnosti 5-ih pravic na stvari. Pravica na tožbo ne zastara.

3. PUBLICIANA IN REM oz. tožba iz domnevne lastnine: podobno kot pri Rei vindicatio, le da jo naperi tisti, ki ima nezakonito posest (če bi imel zakonito posest, bi bil lastnik in bi imel tožbo Rei vindicatio) ter dobroverno posest. Temelj je kvalificirana posest.

CIVILNO PRAVO – OBLIGACIJE

PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PRAVNIH POSLOV

Te predpostavke so:

1. SPOSOBNOST2. PRAVA VOLJA3. MOžNOST IN DOPUSTNOST4. OBLIČNOST5. CAUSAE

PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV POGODBE --> (vseh pravnih poslov): - določenost in določljivost predmeta- zmožnost in dopustnost

92

Page 93: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

- kavza (52 ZOR)- izročitev (pri realnih pravnih poslih)- oblika (pri specialnih zakonih)- predkupna pravica- nekmet ne more kontrahirati (najeti kmetijsko zemljišče - zaščiteno kmetijo)

Gre za predpostavke (CONDICTIO SINE QUA NON), ki morajo biti sklenjene v fazi STIPULACIJE.

Pri volji lahko pride do napake volje (zmota, grožnja, prevara).

Če ni ene izmed teh predpostavk, je pravni posel neveljaven, pri čemer je:- ABSOLUTNA NEVELJAVNOST ==> posel je NIČEN- RELATIVNA NEVELJAVNOST ==> posel je izpodbojen

Razlika med njima je v tem, da ničnost nikoli ne zastara, izpodbojnost pa se lahko dokazuje le v določenem roku: - SUBJEKTIVNI ROK==> ponavadi je 1 leto, stranka, ki izpodbija, ima rok 1 leto, odkar je izvedela za razlog izpodbojnosti;- OBJEKTIVNI ROK ==> 3 leta, odkar je bila pogodba sklenjena.

Izpodbija lahko tista stranka, ki je v zakonu zapisana, da lahko izpodbija. Ničnost lahko dokazuje vsaka stranka, ki ima pravni interes. Stranka v pravdi dokazuje ničnost. Tožba, s katero se ugotavlja ničnost, je UGOTOVITVENA TOžBA. Ta tožba pa ni mogoča, če gre za dajatvene zahtevke. (104 in 113 ZOR)

Zahtevek, če je bila pogodba nična ali razveljavljena, se imenuje KONDIKCIJA (povrnitveni zahtevek). Kodikcijski zahtevek je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. To je zakonski zahtevek.

Če gre za ničnost, pogodba preneha EX TUNC (kot da nikoli ni bilo pogodbe). Če gre za izpodbojnost, se pogodba razveljavi včasih EX TUNC, včasih EX NUNC - odvisno od situacije.

Zakon lahko tudi prepove kondikcijo, če je ta posel ničen zaradi morale (npr. pri prodaji otrok - posel je ničen, treba je vrniti otroka, denar od prodaje pa obdrži država). --> stranka, ki je nepoštena, ne dobi nazaj !!! (104/2 ZOR).

POSEL, KI JE V NASPROTJU S PRISILNIMI NORMAMI (USTAVO, ZAKONI), JE NIČEN !!! Posledica ničnost je kondikcija, razen v čl. 104/2 ZOR.!!!

a/ če ni sposobnosti --> izpodbojen pravni poselb/ če ni prave volje --> izpodbojen pravni posel c/ če ni možnosti in dopustnosti --> ničen pravni poseld/ če ni oblike --> ničen pravni posele/ če ni causae --> ničen pravni posel

Pri volji gre za neobstojen pravni posel ali DISENZUM --> NESOGLASJE.

93

Page 94: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

DOPUSTNOST pravnega posla se nanaša na to, ali je dopustne posel po ustavi, zakonu ali morali. Možnost ob trenutku sklenitve posla - gre za možnost ali nezmožnost posla (po knjigi).

NESPORAZUM --> pogodbe v tem primeru sploh ni, ne gre za napako volje ne glede na določbe ZOR, ki nesporazum uvršča med napake volje. Nesporazum pokriva dejanski stan

NEOBSTOJEČEGA PRAVNEGA POSLA - NEPOSEL.

ZMOTA --> pogoj za bistveno zmoto - če bi moral ali mogel vedeti. Zmota mora biti opravičljiva, kriterij je, da načeloma pri odplačnih pravnih poslih zmote v nagibu ni. Nagib je posredni cilj, ki praviloma ne vpliva na odločitev pravnega posla - razen pri neodplačnih pravnih poslih.

ZMOTA --> gre za napako volj. Pri nas je relevantna le BISTVENA ZMOTA in OPRAVIČLJIVA ZMOTA. Nebistvena zmota ne pripelje do izpodbijanja pogodbe. Če je zmota bistvena ali opravičljiva, je sankcija za to izpodbijanje pogodbe. Izpodbija lako tista stranka, ki je v zmoti. Tretja stranka - dobroverni, ima odškodninski zahtevek.

KVALIFICIRANA ZMOTA --> ZVIJAČA, PREVARA --> stranka, ki je v zmoti zaradi prevare, lahko izpodbija pogodbo. Stranka je v taki zmoti, če jo je druga stranka v tako zmoto prisilila ali pa jo je pustila v zmoti.

GROžNJA --> je napaka v volji zaradi sile, grožnje. grožnja je prav tako razlog za izpodbijanje pravnega posla.

DELNA NIČNOST --> če je v pogodbi ničen 1 člen, ni nična cela pogodba, razen če je ta člen najpomembnejši oz. ta pogodba nima smisla brez tega člena.

KASNEJŠA NIČNOST POGODBE --> če je sklenjena nična pogodba, kasneje pa je ničnost zbrisana, je ta pogodba vseeno nična.

KONVALIDACIJA --> ničnost se popravi. Če je bila prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. (107/2 ZOR).

ODERUŠTVO --> ena stranka ve za stisko drugega, vendar ga vseeno odre. Tu gre za subjektivni kriterij in NI EKVIVALENCE. Tu je pogodba nična, vendar ima stranka 5 let časa za prilagoditev zahtevka.

ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE - LAESIO ENORMIS) --> gre za to, da terjatvi bistveno odstopata oz. je med njima bistveno nesorazmerje. Lahko se uveljavlja v 1 letu po sklenitvi pogodbe. Tu gre za to, da druga stranka ni vedela za pravo vrednost.

PERSONALNA SUBROGACIJA

REALNA SUBROGACIJA --> spremeni se predmet terjatve.

PERSONALNA SUBROGACIJA --> spremeni se oseba terjatve (samo upnik, samo dolžnik).

94

Page 95: ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

CESIJA --> prevzem dolga - potrebna je pogodba kot MODUS AQUIERENDI - pridobitni način terjatve (kot velja pri stvarni pravici, ni dovolj samo tradicija), prisoten mora biti pravni temelj - pogodba. S cesijo se spremeni UPNIK - odstop terjatve novemu upniku, stari upnik prenese svojo terjatev na novega upnika BREZ SODELOVANJA dolžnika. Cesija NI odvzem dolga. Cesija je pogodba in hkrati pridobitni način. S cesijo stari upnik prenese terjatev na novega upnika, in sicer brez sodelovanja dolžnika.Dolžnik izpolnjuje upniku, ki ima pravico zahtevati. S prenosom - CESIJO se terjatev v tistem trenutku prenese iz sfere premoženja starega upnika v premoženje novega upnika.

PACTUM NON CEDENTO --> je dogovor med strankama, da terjatve ne bodo cedirali (to je običajno).

VELJA NAČELO, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam - položaj CEDUSA (dolžnika) se ne spremeni (cesija je personalna subrogacija).

VALONTACIJA - prostovoljna cesija.

NESESARIJE IN LEGIS --> zakonita cesija, cesija po zakonu; v določenem trenutku nekdo ni več upnik, ampak je upnik drugi --> prehod terjatve na podlagi zakona - 300 ZOR), npr. Pri mandatni in tudi pri komisijski pogodbi.

AKCESORJI --> stranske terjatve (obresti, poroki...) pri cesiji ostanejo. To so odvisne, postranske obveznosti, ki se prenašajo skupaj s terjatvijo. Če cedent prenaša terjatve, mora poleg cesije prenašati tudi stvarno-pravno vse. VELJA NAČELO, da pri delni cesiji cedent ne more priti v slabši položaj kot v prvem primeru (celotna cesija). Npr. Cedent ne izvrši hkrati prenosa vrednostnega papirja, ampak opravi prepis lastništva. Pri delni izpolnitvi (dolguje 100, plača samo 50) je problem akcesorij. Pri delni cesiji akcesorije ne

gredo zraven, ampak ostanejo cedentu (VAžNO ZA IZPIT !!!!)

POSEBNI PRIMERI CESIJE:- cesija v iknaso (cedent odstopi cesionarju terjatev samo začasno - FIDUCIA CUM

AMICO CONTRACTO)- cesija namesto v pačilo (solucijska pogodba) - cesija v zavarovanje (FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTU)

Pri cesiji je bistven ČAS - TRENUTEK cesije, in sicer kdaj pride iz premoženja starega v premoženje novega dolžnika, torej kdaj postane cezus dolžnik cesionarja. Čas je trenutek obvestila cezusa o cesiji. Od tega trenutka lahko cezus izpolni drugemu cesionarju. Važen je trenutek obvestila in učinkuje le od tega trenutka, s samo pogodbo o cesiji pa je terjatev že dejansko prešla, vendar pa še ne učinkuje.

95